DNEVNIK Poštnina Abb. postale jnacana v gotovim rAnn ljr ostale I gruppo ViCUd OO JULA Leto XVII. - St. 155 (4929) TRST, sobota 1. julija 1961 Zaključeni razgovori Popovič-Segni Uradno poročilo bo objavljeno danes Danes bo Segnija sprejel na Brionih predsednik Tito - Segnijeva pismena izjava novinarjem - D. Kunc o nedavnih izjavah Hruščeva in de Gaulla (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — V Beogradu so se danes nadaljevali in končali jugoslovansko-italijanski razgovori nied Kočo Popovičem in Antoniom Segnijem ter njunimi sodelavci. Pričakuje se, da bo skupno poročilo objavljeno jutri pred odhodom ministra Segnija na Brione, kjer ga bo sprejel predsed- , i_iii__ __1 'T'1 4-/"« nik republike maršal Tito Na Brione bo odpotovala s posebnim letalom tudi skupina italijanskih novinarjev, ki je prispela v Beograd z italijartsko delegacijo, in zastopniki jugoslovanskega tiska. Segni je danes popoldne obiskal kmetijsko posestvo <amo zato, da bi rešil vprašanje "jamstev za o-hianitev deželne avtonomije. Socialdemokratsko glasilo »La Giustizia* pa vidi v izvolitvi Coralla le »potrditev popuščanja Nennija in avto-' remistov pritisku levice* in dedaja, da tudi KD ni brez krivde, ker se »ni znala odločiti in je s tem dopustila izvolitev predsednika s fronti-stično večino*. A. P. za nova jamstva, »v katerih rr.ači morebitna nesoglasja KPI: nad 1,700.000 RIM, 30. — Danes je zasedala kontrolna komisija KPI, na kateri je Berlinguer podal poročilo o kampanji za vpis v KPI. Iz podatkov iz- 20. tisoč članov, kar predstavlja 95 odstotkov članstva, ki ga je KPI imela 31. decembra lani. Novih članov je že 121 tisoč, medtem ko jih je bilo ob koncu lanskega leta 141 tisoč. V severni Italiji je število vpisanih nad povprečjem, medtem ko je v južni Italiji to število pod povprečjem. (O)------ WASHINGTON, 30. — Predsednik Kennedv je sprejel davi generala Nosavana, ki je podpredsednik in obrambni minister v laoški 'uporniški vladi. Nosavan je časnikarjem izjavil, da je predsedniku Kennedyju sporočil, da bodo laoške politične struje nadaljevale napore za sestavo nevtralne vlade, Illlllllll MII.......MIIIMIIIIIIM lil IIINII Illllllllllllllllimi Hlinil Nehru: V modernem času se ne gre v preteklost naj bi zahodni Berlin živel v miru in svobodi do dneva, ki je danes tako daleč, ko bo znova prestolnica Nemčije«. Lippmann pripominja, da je osnovno stališče Amerike vedno bilo, da se berlinsko vprašanje lahko dokončno reši samo z združitvijo Nemčije na podlagi svobodnih volitev in z vrnitvijo položaja prestolnice temu mestu. Toda dodaja, da sedaj ni niti najmanjše možnosti za kaj takega, in ne samo ker SZ in njeni zavezniki vidijo v združeni, oboroženi, z ZDA povezani Nemčiji zelo veliko nevarnost, temveč tudi zaradi tega, ker združitvi Nemčije nasprotujejo tudi Francija in Velika Britanija, skoraj vsa Zahodna Evropa in interesi v notranjosti same Zahodne Nemčije. ((Cvetoča ideja enotne Evrope — pripominja Lippmann — ima med svojimi temeljnimi smotri povezati Zahodno Nemčijo k o-stali Evropi, da se prepreči nevarnost neodvisne, enotne oborožene Nemčije, ki bi si želela avantur.« Spričo tega ni možnosti, da bi berlinsko vprašanje rešili na podlagi klasične ameriške formule. Lippmann navaja zatem pripombo nemškega poslanika v Washingtonu Wilhel-ma Grevveja; «Zahod ne bi mogel dolgo držati zahodnega Berlina, če bi prebivalstvo prišlo do zaključka, da je Zahod dejansko sprejel delitev Nemčije.« Spričo dejstva, da je združitev praktično neizvedljiva, poziva časnikar na razmišljanje o posledicah te pripombe. «Bila bi modra politika, zaključuje Lippmann, priznati dejstvo, da v nedoločeni prihodnosti Nemčiji ne bosta združeni, in vztrajati v obliki pozitivne zahodne politike in ne v obliki ponižujočih koncesij Sovjetski zvezi na novih jamstvih, da se uredi novi položaj. Prepričan sem, da, če ne bo predsednik sposoben sprejeti te nove pozitivne linije, bo pomenilo, da je prepustil Hruščevu pobudo v nemških zadevah. Ce ne bo predsednik hotel storiti drugega v Nemčiji, razen tega, da_ ne bo še dalje napravil nič, bo zgubil možnost voditi in nadzorovati borbo ter uporabljati silo in grožnjo sile pri inteligentnem iskanju dejanskih rezultatov.« Ameriški državni tajnik Dean Rusk pa je po televiziji izjavil, da se bodo s posameznimi viadami in tudi s Sovjetsko zvezo nedvomno pogajali o Berlinu. Dodal je, da se Hruščev moti če tol- Stališče Indije o raznih aktualnih mednarodnih vprašanjih NOVI DELHI, 30. — Predsednik indijske vlade Nehru je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je govoril o številnih mednarodnih vprašanjih. Izjavil je, da ni še gotov, ali bo šel na konferenco nevezanih držav, ki bo septembra v Beogradu. Želel bi obiskati tudi Washington in Moskvo, da se sestane s Ken-nedyjem in Hruščevom, toda ne ve, kdaj bo to mogoče. Na vprašanje, kaj misli v zvezi s Kuvaitom, je Nehru IIIUIIIIIIIHUlllllllllllllllllllliiilllllilliiiiiluilllllllllllIlllllllllllllllllimillllllllllllUIIIIIIHIIIIItlUtlllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIII Kairo: Enotnost arabskega naroda ni mogoča na temelju starih pogodb Vlada ZAR poudarja, da sedanja kriza lahko koristi samo sovražnikom Arabcev Kuvait je zahteval sprejem v OZN - Čestitke Čuenlaja NEW YORK, 30. — Kuvait je poslal tajništvu OZN brzojavko, s katero zahteva sprejem v to organizacijo. Brzojavka javlja, da je formalna zahteva že na poti, in dodaja, da Kuvait sprejema obveznosti listine OZN. V krogih OZN izjavljajo, da bo v kratkem seja Varnostnega sveta, ki bo razpravljala o zahtevi Kuvaita. Jutri bo glavni tajnik A-rabske lige Hasuna odšel v Bagdad. Iraška vlada je sporočila, da bo rada sprejela Hasuno in razpravljala z njim o Kuvaitu. Hasuna je sporočil, da bo iz Bagdada odšel v Kuvait in da se bo morda sestal zatem v Riadu s kraljem Saudom. Meja med Kuvaitom in Irakom je praktično zaprta za promet in za potnike. Prav tako je prekinjena trgovina s sočivjem, sadjem, mesom, mlekom in drugimi živili' med Kuvaitom in Južnim Irakom. V zameno so kuvaitske oblasti povečale naročila v Libanonu, Siriji in Jordaniji ter trgovino z Iranom. Kairski radio je danes ob- glasi: «Vlada ZAR je bila obveščena iz raznih virov, da so enote iraške vojske dobile u-kaz, naj odkorakajo proti ku-vaitskim mejam. Po naših informacijah nekateri iraški krogi v Bagdadu resno razmišljajo o možnosti vojaške intervencije v Kuvaitu.« Izjava izreka upanje, da bodo iraški voditelji in ljudstvo »storili vse, da onemogočijo dejanje, ki bi lahko ogrožala varnost arabskega naroda«. ((Enotnost arabskih narodov, nadaljuje izjava, se lahko u-resniči samo na temelju medsebojne privolitve in ne na temelju starih pogodb ali sporazumov. Sedanja kriza lahko služi samo sovražnikom arabskega naroda. Vlada ZAR sledi z obžalovanjem in z velikim nezadovoljstvom premikom britanske vojne mornarice. Noben Arabec nima pravice ogrožati varnost vsega arabskega naroda zaradi zahtev, ki niso zakonite « Že zjutraj je kairski radio javil, da so tanki angleškega izvora z vojaki iz Kuvaita odšli proti severni meji, kjer se javil uradno izjavo državnega I epaza zbiranje iraških čet. ministra ZAR Hatema, ki se 1 V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je Velika Britanija pozvala vse države Srednjega vzhoda, s katerimi ima diplomatske odnose, naj posredujejo pri iraški vladi, da preprečijo spopad. Na vprašanje, ali so kuvaitske oblast; zahtevale pomoč od Velike Britanije, je predstavnik odgovoril: »Smo v stalnem in neposrednem stiku z vlado Kuvaita.« Mac Mil-lan je predsedoval posebni seji vlade, na kateri so razpravljali o vojaških ukrepih. Ameriški državni departma pa je sporočil, da so bagdadski vladi sporočili ameriško upanje, da bo Irak uporabljal samo mirna sredstva glede svojih zahtev do Kuvaita. Jordanski obrambni minister je danes zanikal trditve, da so poslali jordanske čete v Kuvait. Pekinški radio pa je sporočil, da je predsednik kitajske vlade Cuenlai poslal Kuvaitu čestitke ob proglasitvi njegove neodvisnosti. Brzojavka Čuenlaja izreka željo, naj bi kuvaitsko ljudstvo in vlada branila narodno neodvisnost in naj bi dosegla blaginjo. IzjavU, da je predvsem zadovoljen, ker je Kuvait postal neodvisen. Dodal je, da bo Indija imela še dalje to ozemije za neodvisno enoto. Nadaljeval je: «Kuvait, Irak itd... 'so se porodili iz prve svetovne vojne in pred njo so bili del otomanskega cesarstva. V modernem času se ne gre nazaj in v preteklost, da bi določali status neke dežele.» Glede Angole je Nehru izjavil, da je to, kar se tam dogaja, najstrahotnejša stvar na svetu. Dodal je, da bo OZN morda prisiljena nastopiti proti Portugalski, in da bi morali sprejeti gospodarske ukr-pe, morda gospodarske sankcije, Reke) je., da je zelo užaloščen zaradi prodajanja britanskega orožja Portugalski. Glede pripadnosti Portugalske k NATO je izjavil: »Zavez- ništvo, ki ima za članico državo, kakor je Portugalska, ne veča svojega ugleda v očeh ljudstva.« O izjavah Hruščeva in Ken-nedyja glede Berlina je Nehru izjavil, da ((obadva kažeta in izražata močno in nepopustljivo stališče, ki ni na mestu«. Po njegovem mnenju se bo položaj zelo poslabšal, če že ne v bližnji prihodnosti, verjetno v enem letu. O Laosu je Nehru izjavil, da naloga nadzorstvene komisije ni vmešavati se v tamkajšnje notranje zadeve, toda bo lahko koristila, če bo sestavljena narodna vlada. To se bo moralo zgoditi v bližnji prihodnosti, ker se bo drugače lahko obnovila državljanska vojna. O sovjetskem predlogu za tristransko nadzorstvo nad razorožitvijo je Nehru izjavil, da bi morala sleherni ukrep o razorožitvi nadzorovati uravnovešena komisija, ki bi uživala zaupanje ZDA in Sovjetske zveze. Izjavil je tudi, da se delna razorožitev ne da izvesti in da je treba priti do popolne razorožitve. Na vprašanje v zvezi z morebitno vključitvijo Velike Britanije v evropsko skupno tržišče je Nehru izjavil, da bi morali v tem primeru upoštevati indijske interese, ki bi utegnili biti oškodova-n.ikakor tudi morebitne večje politične obveznosti, ki., bi jih ta vključitev prinesla. , med zahodnimi državami o podrobnostih »kot znak šibkosti in nesporazuma*. Dodal je, da je v končni meri »najmodrejša politika v tem, da se nemško vprašanje stai-r.o reši*. Pripomnil je, da bi pri tem morali upoštevati načelo samoodločbe, ker »zgodovina nudi številne primere, v katerih je pomanjkanje samoodločbe ustvarilo ambicije, povečalo apetite, dalo povod za revanšistične ideje, ki so s svoje strani kalile mir* Na vprašanje, kaj misli o trdidtvah Lippmanna, da si Velika Britanija in Francija nc želita združitve Nemčije, je Rusk izjavil, da so zahodni predlogi o Nemčiji vedno onraz sporazuma med zahodnimi državami in da ni govora o nesoglasij zahodnih držav glede tega. Predsednik zahodtionemške poslanske zbornice Gersten-maier je podal danes t Bonnu izjavo, s katero zahteva štiristranska pogajanja o Ncm-č Ji in sklenitev mirovne pogodbe. Izjavo so odobiile vse stranke. Gerstenmaier je izjavil, da hoče Sovjetska zveza začeti pogajanja šele potem, ko se bo potrlila razdelitev Nemčije in ko bo dosegla priznanje Vzhodne Nemčije, toda te zahteve so nesprejemljive. Izjava pravi, da morajo štiristranska pegaja-r.,a pripeljati do razjasnitve naslednjih treh točk: 1. Vojaški in politični statut združena Nemčije. 2. Dokončna likvidacija materialnih in pravnih vprašanj, ki izhajajo iz zadnje vojne, vštevši določitev meja. 3. Jamstvo za samoodločbo nemškega ljudstva. Gerstenmaier je poudaril, da je berlinsko vprašanje samo posledica razdeljene Nemčije. Zahodnonemški zunanji minister von Brentano pa je po televiziji izrazil upanje da se bo Sovjetska zvezi, dala prepričati in ne bo podpisala hčene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo, če bo Za-hed jasno povedal, da bo reagiral z vsemi mogočimi sredstvi. Na razna vprašania je von Brentano izjavil, da ne bi bilo dovoli, da zahodne države izjavljajo, da bodo branile svoje položaje s sredstvi, ki so jih uporabile v korejski vojni. »Mislim, je dodal, da ni mogoča primerjava. Po mojem mnenju lahko preprečimo sklenitev ločene mirovne pogodbe in akci.io proti Berlinu na učinkovit način in uspešno, samo če bomo storili vse, da pojasnimo Sovietski zvezi in vsem odgovornim da smo odločeni reagirati. V Moskvi ne sme nastati vtis. da ti lahko napravila tak korak in da bo na koncu sprejet*. Dodal je, da je prezgodaj reči ali je treba mod 'zuat, nekatere sile NATO, da se poudaril namen Zahoda, da bo reagiral. Pripomnil je, da glede Berlina ne »ms biti kompromisa. Medtem so se prekinili sovjetsko - ameriški razgovori glede razorožitve. Nadaljevali se bodo 17. julija v Moskvi. Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin in sovjetski poslanik Menšikov sta napravila vljudnostni obisk Kennedyju. Načelnik ameriške delegacije MacCloy bo za drugo fazo pogajanj odšel v Moskvo. Namen sedanjih razgovorov j* pripraviti pogajanja med Zahodom in Vzhodom, ki bi se morala začeti 31. julija. Po obisku v Beli hiši je Zorin izjavil, da je hotel Kennedy govoriti z njim o celotnem vprašanju razorožitve. Dodal je: »Predsednik je hotel tudi poudariti zanimanje, ki ga kaže do tega vprašanja in ki je zanj največje važnosti. I-meli smo možnost bolje razumeti naša stališča in ta razgovor bo olajšal poznejšo izmenjavo misli, kakor tudi rešitev razorožitvenega vprašanja*. Na vprašanje, ali se bo konferenca o razorožitvi lahko začela 31. julija, kakor je določeno, je Zorin odgovoril, da bodo nadaljevali proučevanje možnosti za nadaljevanje pogajanj. Na vprašanje, ali so se stališča zbližala, je Zorin odgovoril, da se o tem ne more izreči, ker o zadevi niso podrobno govorili. Demokratski senator Humph-rey, ki je predložil senatu načrt Kennedyjevega zakona za ustanovitev nove »Ameriške agencije za razorožitev, za svetovni mir in za varnost*. je v zvezi z jedrskimi poizkusi izjavil, da bi morebitna ameriška odločitev, da obnovi jedrske poizkuse, lahko spravila v zadrego ameriške zaveznike in bi lahko povzročila tudi spremembo angleškega stališča. Senator je trdil, da je morda Sovjetska zveza sklenila povzročiti neuspeh ženevske konference, zato da bo lahko obnovila svoje poskuse in spopolnila enako orožje, kakor so ameriški izstrelki »Polaris*; morda tudi zaradi tega, ker je Kitajska že sporočila, da ne bo podpisala pogodbe za prepoved jedrskih poizkusov. Po njegovem mnenju bi se morala Kitajska vključiti v poznejša pogajanja o razorožitvi, ker je »najbolj napadalna država na svetu*, in sporazum o razorožitvi ne bi imel nobenega smisla brez podoisa Kitajske. Bridka resnica o domovinski vojni MOSKVA, junija — ((Tisti, k: so se rodili pred 30 in več leti, vedo zelo dobro, kako neusmiljena je bila pretekla vojna. Toda nove generacije prihajajo in zanje pišemo zgodovino. O tem, kako smo zmagali, s kakšnimi žrtvami in s kakšnim junaštvom, se uče v šolah ali pa jih seznanjata tisk in radio. Mladina dobro ve o zmagoslavnem pohodu sovjetske vojske od Stalingrada do Berlina. Toda zakaj se je pohod začel tako globoko na sovjetskem ozemlju? Kaj se je zgodilo pred tem? Ali smo se morali u-mikati — in zakaj smo se umikali? Ali je načrt, zvabiti sovražnika globoko v zaledje, vrhovno poveljstvo napravilo vnaprej?« Ne, pravijo danes vojni zgodovinarji, in po 20 letih odkrivajo mladim in starim generacijam bridko resnico o začetnem obdobju velike domovinske vojne Sovjetske zveze. To bridko resnico odkriva 700 strani debeli zvezek «Zgodovina velike zgodovinske vojne Sovjetske zveze«, ki je pravkar izšel in ki govori o obdobju 1941-1942. Z napadom fašistične Nemčije se je Rdeča armada znašla v težavnem položaju. E-ncte obmejnih okrožij, ki so morale varovati mejo, so bile od nje oddaljene. Neposredno pri meji so bile le posamezne čete in bataljoni teh enot. Artilerija mnogih enot pa je bila na manevrskem streljanju, na streliščih daleč od svojih enot. Nekdo od prisotnih je opisoval položaj v teh dneh v neki obmejni četi, na nekem delu zahodne sovjetske meje: «Noč pred 22. junijem. Precej vojakov je odšlo na dopust. Nekateri so odšli na vaje za koncert, ki bo jutri zjutraj. Le tedaj, ko so zjutraj pričele padati prve nemške granate, so nekateri mislili, da je to le slučaj in da imajo Nemci manevrske vež-be.» Ne. Rdeča armada se ni nalašč umikala. Umikala se je zaradi sovražnikovega pritiska. Imela je vse možnosti, piavijo sedaj, da organizirano pričaka sovražnika in da mu nudi uničujoč odpor. Treba je bilo samo pravočasno pripraviti enote v obmejnih okrožjih za boj, toda to se ni zgodilo. Čeprav se je Rdeča armada junaško upirala, se je vendarle umikala z ogromnimi človeškimi in materialnimi žrtvami. Nemci so zasedli zahodni del Sovjetske zveze in odvzeli Rdeči armadi ogromne rezerve goriva in orožja. ((Takšna je bridka resnica o hudih neuspehih, ki so zadale sovjetske oborožene sile v začetnem obdobju vojne,« pravi »Zgodovina velike domovinske vojne«. Kje so vzroki teh neuspehov? I)anes pravijo, da so ti vzroki zapleteni in različni. Nemškim fašistom se je posrečilo ustanoviti agresivni blok proti Sovjetski zvezi. Ne da bi se bali za svoje zaledje, ki mu zaradi neaktivnosti Anglije in njenih zaveznikov ni grozila večja nevar-nost, so Nemci koncentrirali vse sile za napad na Sovjetsko zvezo. Oboroženi so bili z najmodernejšim orožjem in imeli so mnogo izkušenj v o-boroženem boju. Rdeča armada ni imela ne takšnih izkušenj ne takšnega orožja. Eden od vzrokov, zaradi katerega se je Sovjetska zveza morala boriti v izredno težavnih razmerah, kot poudarjajo sedaj, je bila Stalinova napaka, da ni ocenil realne nevarnosti vojne. Vsi Stalinovi računi so temeljili na domnevi, da bo z diplomatskimi in političnimi ukrepi preprečil spopad med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. »Zgodovina velike domovinske vojne Sovjetske zveze« danes obtožuje Stalina, tedanjega vrhovnega poveljnika. V drugem delu zgodovine je rečeno, da je eden poglavitnih vzrokov za tako težaven položaj v začetku vojne v tem, da je Stalin, ki je sam odločal o najvažnejših državnih in vojaških zadevah, mislil, da Nemčija ne bo tako hitro prekršila nenapadalne pogodbe s Sovjetsko zvezo, Stalin ni verjel. da bodo Nemci napadli Sovjetsko zvezo. Vsaj nekaj časa ne. Preveč je zaupal fašistom. Vesti o tem, da se Nemci pripravljajo na napad na Sovjetsko zvezo, je imel Stalin za provokacije, katerih cilj naj bi bil prisiliti vlado Sovjetske zveze, da bi ukrenila kaj takega, kar bi dalo Hitlerju povod za obdolžitev Sovjetske zveze, da krši pogodbo, in za napad na Sovjetsko zvezo. Zato so odklonili tudi prošnjo nekaterih poveljnikov obmejnih vojaških okrožij, naj jim dovolijo pravočasno razpostaviti čete na obrambne položaje blizu meje in jih pripraviti za boj. Zgodovina zdaj pove: 21. junija 1941, ko je bilo že gotovo, da bodo 22. do 23. junija Nemci napadli Sovjetsko zvezo, je sovjetska vlada sprejela sklep, naj se oborožene sile pripravijo za boj. Toda to direktivo so mnogi vojni sveti obmejnih okrožij na zahodu dobili šele potem, ko so Nemci že napadli. Se več, v direktivah so jih o-pozarjali, naj ne nasedajo nobenim provokacijam, ker bi to lahko povzročilo «hude zaplete«. Stalin je še 22. junija, ko je prejel že prve vesti o napadu Nemcev, mislil, da so to «najbrž samo provokacije nekaterih nemških generalov«. Voditelji ljudskega komisariata obrambe in načelniki generalštaba so že prej imeli v rokah podatke o tem, da se Nemci pripravljajo na napad, pa vendar niso ničesar ukrenili. Danes zaradi tega hudo obtožujejo maršala Ti-mošenka in tedanjega generala armije Zukova. Očitajo jima, da se nista znašla v vojaško strateškem položaju in da nista znala iz njega povzeti pravilnega sklepa, da je treba naglo ukrepati, tako da bi oborožene sile lahko sprejele boj. Nista se uprla Stalinu. Dne 22. junija ob 7.15 je izdal ljudski komisariat o-trambe direktivo, v kateri je zahteval od čet, naj razvijejo aktivne ofenzivne opera-riie. Bilo pa je že po toči. Bombe in granate so že ves dan treskale po sovjetsk' deželi, frontni štabi in vojska pa si niso bili na jasnem a tem, kakšen je dejanski položaj. Prometne zvege so bile pretrgane in centri zvez v glavnem razrušeni že v prvih minutah napada. K temu so pripomogle tudi akcije fašističnih diverzantskih skupin, ki so jih poslali Nemci v sovjetsko ?dedje še pr"d začetkom vojne. V eni do dveh urah pc napadu je diverzantom že uspelo na mnogih krajih oretrgati voiaške zveze. Nemški bombnik, sc odvrgli bombe na 66 sovjetskih letališč na obmejnih območjih in uničili 1200 letal — 800 na zemlji in 400 v letalskih bitkah. Hitlerjevci so prodirali globoko v sovjetsko ozemlje. Stalin pa je nadalje delal napake tudi pr: vodstvu vojaške operacije: 11. septem- bra 1941 je vojni svet jugozahodne fronte zahteval od Stalina, naj dovoli splošen u-mik. Opozoril je, umika ni moč zavlačevati, ker utegnejo sicer utrpeti velike človeške in materialne izgube. To zahtevo so podpisali Budjo-ni, Hruščev in Podkrovski. Stalin pa je njihovo zahtevo odločno odklonil in ukazal, da je treba Kijev držati za vsako ceno, glavnega poveljnika jugozahodne fronte Bu-djonija pa je odstavil. Položaj na 4ej fronti je bil čedalje bolj po lube.i katastrofi. Tedaj je vojn, svet jugozahodne fronte — kakor danes poudarjajo — na predlog Hiuščeva sklenil na svojo roko, da zapuste Kijev in da se čete umaknejo iz obroča. To je bil edini pameten izhod iz tedanjega položaja. V obdobju vojne leta 1942 je kritična analiza zdaj odkrila napake v strateškem planiranju sovjetskega poveljstva. Osnovna napaka je bila: Ne da bi upoštevalo, da je obveščevalna služba pravočasno odkrila, da se nemška vojsko pripravlja na veliko poletno ofenzivo in da se na južnem delu fronte zbirajo velike sovražnikove sile, je vrhovno poveljstvo pod Stalinovim načelovanjem še nadalje menilo, da bo nasprotnik, ki je imel v neposredni bližini Moskve veliko množino svojih sil, verjetneje usmeril svoj glavni napad proti krilu glavnine sovjetskih čet, ne pa prot: Stalingradu in Kavkazu. Namesto da bi zbrali sile na južni in jugozahodni fronti, tako da bi preprečili napredovanje proti Stalingradu in Kavkazu, je prišel ukaz, naj nadalje utrjujejo osrednji del fronte in okrepijo brjansko fronto. O zgodovinski bitki za Stalingrad je napisanih več sto knjig. Poslušajmo kaj pripoveduje o tem maršal Cuj-kov: «11. septembra 1942. leta so me poklicali v vojni svet stalingrajske fronte. Trda nam je predla. Zjutraj sem prišel na poveljniški položaj, kjer sta me sprejela tovariša Jerjomenko in član vojnega sveta Nikita Sergejevič Hruščev. Razgovor je bil kratek. Imenovali so me za poveljnika 62. armade. Hruščev mi je tedaj rekel, da mora Stalingrad o-stati v naših rokah, tako da b. v ljudstvu utrdili zaupanje, da bo Rdeča armada u-n:čila sovražnika. Generallajtnant Platonov je napisal: «Uspeh obrambe Stalingrada je bil v veliki meri odvisen od povečane sposobnosti vojnih svetov Stalingrada in jugovzhodne fronte, da vodijo čete. Velika zasluga za to gre Nikiti Sergeje-viču Hruščevu,« «Največja zasluga Komunistične partije,« je rekel te dni maršal Jerjomenko, «je v tem, da ni izgubila glave spričo pritiska nevarnega in zavratnega sovražnika, marveč je znala popeljati ljudstvo v obrambo domovine in v kratkem času reorganizirati prej pripravljene voja- ško-mobilizacijske in gospodarske načrte v skladu z zahtevami vojne«. Iz neuspehov je treba povzeti nauke. O tem beremo v drugem delu ((Zgodovine velike domovinske vojne«: ((Sovjetsko ljudstvo in njegove oborožene sile so v štirih letih vojne proti nemški fašistični vojski preživele mnogo hudega. Marsikaj gre že v pozabo. Toda sovjetski ljudje ne morejo pozabiti in ne bodo pozabili tragike prvih dni vojne, ne samo zato ker so ob zori tega dne zagrešili nezaslišano izdajstvo nad našo mirno deželo, ampak tudi zato, ker so bile posledice nenadnega napada izredno hude. Partija in vlada pomnita te bridke nauke začetnega obdobja zgodovinske vojne in delata vse, kar je potrebno, da bi v sedanjih razmerah bile sovjetske oborožene sile stalno pripravljene za boj. RODOLJUB BOGOJEVIC i v/ Pred novim sovjetskim poskusom? BOCHUM, 30. — Astronomski observatorij v Bochumu je danes zvečer sporočil, da je možen kak sovjetski vesoljski poskus. Observatorij je ujel na frekvenci, ki jo sovjeti navadno uporabljajo za oddaje, ki se nanašajo na vesoljske polete, dele razgovora v ruščini. Uspelo je slišati besede «Vostok 111», «Zemlja» in »Slišim vas dobro*. Ostra kazen za antisemitizem DUNAJ, 30. — Na vprašanje socialističnih poslancev Neugebauerja in tovarišev je avstrijski prosvetni minister Drimmel povedal, da je bil visokošolec Othmar Huher z univerze v Innsbrucku, ki je bil tik pred promocijo na medicinski fakulteti, kaznovan z enoletno prepovedjo polaganja izpita. Huber je januarja žalil nekatere židovske kolege v neki kavarni centra z besedami: »Ven, svinjski Židje 1 Morali bi pocrkati v koncentracijskih taboriščih!* Italijanski zunanji minister je položil venec na grob neznanega vojaka na Avali Nadaljnji podatki o Gagarinovem poletu V «Vostoku» vse urejeno za varen polet kozmonavta Izveibana številna skupina kozmonavtov - Gagarin je odpotoval na Finsko MOSKVA, 30. — O vsemir-skem poletu Jurija Gagarina in o sovjetskih načrtih , za raziskovanje vsemirskega prostora je neki sovjetski znanstveni komentator dal danes v moskovskem radiu nove podatke. Sovjetska vsemirska ladja «Vostok» — je med drugim povedal sovjetski znanstvenik — je bila opremljena z zalogami kisika in hrane, ki bi bile Juriju Gagarinu dovolj za 15 dni. Z druge strani je bila ladja «Vostok» opremljena z varnostnimi sistemi, ki bi omogočili rešitev pilota na katerikoli točki njegove krožne poti, od izstrelišča do ponovnega pristanka.. V primeru,. če bi zaviralne rakete na ladji «Vostok» slabo delovale, bi ladja mogla zavirati svoje bi zato terjale le razmetava- spuščanje izključno s svojim trenjem skozi gostejše plasti zraka. V splošnem je bilo možno vsako bistveno usmerjanje ali reguliranje ladje izvršiti v dveh variantah. Ko je sovjetski komentator nato prikazal prihodnje etape sovjetskih vsemirskih načrtov v raziskovanju vsemirja, je potrdil, da niso nikoli izvedli poletov z balističnimi napravami, na katerih bi bila človeška posadka. «Ta možnost — je rekel — je prišla v poštev pred kakimi desetimi leti, vendar je bila takoj izločena, ker ni predstavljala nobenega zanimanja. Balistični izstrelki niso dosegli tako imenovane ((kozmične brzine«, ki je potrebna za krožno pot m iiiiiiiiiiiftiiiiiiiiimimiiiiiiiiiMiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimt Delomrznost in ljubosumje? Po umoru žene napravil BARI, 30. — Giuseppe Ce-glie, star 5« let, je z nožem zaklal svojo 55-letno ženo Madaaleno in nato napravil samomor s tem, da se je s samokresom ustrelil v sence. Do umora m samomora je pri-šlo davi ob zori v eni izmed ljudskih hiš v Ulici Crispi. Ze dolgo brezposelni Ceglie se je. pogosto prepiral z ženo in s štirimi otroki. Pred dnevi je skrivaj kupil zelo nabru-šen no,: in samokres, ki ju je skril med perilo v nočno o-marico. Minulo noč je po nekem prepiru z ženo pograbil nož in prereza! ženi vrat. Preden jo je mož ubil, je nesrečna ženska še utegnila zakričati in * tem zbuditi sina Giuseppa, starega 20 let, ki je spal v sosedni sobi. Mladenič je skušal priti v spalnico staršev, toda vrata so bila zaklenjena. Ko mu je u-spelo v sobo vdreti, očeta ni več našel, ker je zbežal skozi druga vrata v obednico. In prav v trenutku, ko je sin u-gotovil materino smrt, si je oče pognal kroglo v glavo. O vzrokih tragedije se ne ve še nič točnega. Policija in karabinjerji so začeli preiskavo in doslej se ni zvedelo še ničesar, razen tega, da je Giuseppe Ceglie pred zločinom popolnoma uničil družinski album fotografij. Pred hišo tragedije se je zbrala velika množica in tu se slišijo najrazličnejši komentarji. Ljudje pravijo, da je bil morilec ((prostovoljni brezposelnež« in da je stalno zahteval, naj mu žena da denarja. Ta pa je denar dobivala od otrok, ki so zaposleni. Tudi na sodišču, kjer so se zbrali k posvetu ljudje, ki se z zločinom v Ul. Crispi u-kvarjajo, se ni zvedelo ničesar. Kljub temu se širijo vesti, da je pri tem zločinu K že omenjenemu vzroku treba prišteti še ljubosumje. Giuseppe Ceglie se je že velikokrat sprl s svojo ženo, ki jo je dolžil, da ima določene odnose z nekim stanovalcem iz iste stanovanjske hiše. Kaže pa, da gre le za bujno fantazijo nesrečnega moža. kajti vsi sosedi soglašajo, da je bila njegova žena vzorna ženska. Maria Callas pozdravlja kneginjo Grace. Skupaj sta odpotovali na križarjenje z Onassisovo jahto proti Balearskim otokom. Baje se bosta Callas in Onassis na tem križarjenju poročila nje sil in sredstev, kar bi zavrlo izstrelitev prvih predmetov na krožno pot.« Sovjetska zveza je torej sklenila preiti takoj k izvajanju programa v zvezi z napravami, primernimi za krožno pot, s kabinami s posadko in medplanetarnimi napravami (medplanetarne avtomatične postaje). Ko je napravil sovjetski obračun na tem področju, je znanstveni komentator moskovskega radia poudaril, da je SZ izstrelila doslej 11 kozmičnih ladij in satelitov v skupni teži 42 ton in 600 kg, med katerimi so tudi 4 ((medplanetarne avtomatične postaje« (3 «luniki» in 1 «venusik») v skupni teži 1.830 kg in da je dosegla »drugo kozmično brzino«. Ko je govoril o bodočih načrtih, je sovjetski znanstveni komentator «za bližnjo bodočnost« najavil krožne polete ljudi, ki bodo trajali dlje kot je trajal Gagarinov polet, nato izstrelitev na krožno pot naseljenih znanstvenih postaj, ki bodo krožile po gravitacijskem področju. To bo trajalo vse do tedaj, dokler se ne bo našla primerna zaščita proti kozmičnim žarkom. Končno, vribližno v desetih letih, ko bodo zgrajene dovolj močne rakete, bodo izstrelili izredno težke naprave, ki bi jih lahko primerjali ladjam in ki bodo opremljene z zaščitnim sistemom proti izžarevanjem, ter končno relejne postaje, s katerih bodo izstreljevali inter-planetarne rakete. Vzporedno z izvajanjem teh načrtov bo SZ nadaljevala s sistematičnim treniranjem pilotov. ((Številna skupina kozmonavtov se je tako teoretično kot praktično tako in še bolje izvežbala kot Jurij Gagarin...« «Ni važno — je zaključil komentator — kdo izmed njih bi bil lahko prvi. Vsi so prejeli diplomo «vsemirskega potnika«, ki jim daje pravico, izvesti polet v kozmični prostor.« MOSKVA, 30. — Agencija TASS poroča, da je sovjetski vsemirskt pilot Jurij Gagarin odpotoval iz Moskve na Finsko in sicer na vabilo Združenja Finska-Moskva, Gagarin je šel na pot z vlakom. Za Rogatscha poostrena dosmrtna ječa DUNAJ, 30. — Delavca Johanna Rogatscha, starega 28 let, ki so mu dokazali, da je umoril in razrezal na kose 18-letno študentko lise Mosch-ner, Je dunajsko porotno sodišče obsodilo na dosmrtno ječo in to kazen okrepilo s tem, da bo vsak teden 1 dan ostal biez hrane, vsakega 8. v mesecu pa bo moral prebiti v temni celici. Sodna obravnava je trajala pet dni. «»----------------- 20.000 stanovanj v 40 nadstropjih DUNAJ, 3Q. — V Csillaghe-gyu ob Donavi, v predmestju Budimpešte, bodo zgradili velikansko 40-nadštropno stanovanjsko četrt z 20 tisoč stanovanji, ki naj, kot piše tednik «Hetfoei Hirek«, zadosti »vsem zahtevam človeka v bodočnosti«. Zgradili bodo tu naprave in skuone prostore: velike dvorane za prireditve, obednice, kuhinje itd. Skozi to četrt ne bodo vodile ceste, da bi miru njenih prebivalcev ne motil ropot tramvajev in avtomobilov. V jeseni obsodba Eicbmanna? V Srbiji so židovske streljali talce Obtoženec vse zanika, a na predsednikov opomin, da govori pod prisego, odgovori, da se tega dobro zaveda JERUZALEM, 30. — Izvedelo se je, da ob bližajočem se koncu Eichmannovega procesa spet urejajo ječo, kjer je bil Eichmann zaprt med časom preiskave. Obtoženec bc tukaj čakal na izrek obsodbe, na katerega se računa v jeseni. Sodniki morajo namreč v poletnih mesecih pretresti dokaze, ki jih je predložila obtožba, to je 1600 dokumentov in izpovedi 111 prič, in argumente obramb?. V izraelski zakonodaji je predvidena za vojne zločince smrtna kazen. Govori se pa tudi, da je izraelski agent, ki je, bila njegova služba kuhati jedi za Eichmanna, napovedal, da misli pustiti to službo, zato da bo začel pisati spomine. Kuhar, čigar imena zaraRi varnosti ne bodo objavili, dokler ga ne bo drugi zamenjal, namerava baje že zelo kmalu zapustiti svoje sedanje mesto. Medtem ko je Eichmann včeraj odgovorjal v zvezi z ukrepi proti Zidom v Franciji, se je njegovo današnje zasliševanje nanašalo na Belgijo, Holandsko, Dansko, Norveško, Jugoslavijo in Grčijo. Na predsednikov opomin, da govori pod prisego, je obtoženec odgovoril, da se tega dobro zaveda. Eichmann. zanika, da bi o-sc-bno vodil deportacijo holandskih Židov na Vzhod, kot to pričajo številni dokumenti. V teh dokumentih, pravi, je • kopica napak*. In potem zanika razne točke v navedenih cokumentih. Pravi, da ni bi! direktno udeležen v preseljevanju prebivlastva in pri sterilizacijah, ki so bile predmet ekonomskega in administrativnega oddelka SS. Med drugim pa pove, da je bilo določeno, da se ne dovolijo določeni primeri emigracije, razen «v višjem interesu raj-ha», kar je pomenilo plača-nje 100.000 švicarskih frankov. Vendar pa je 11. dec. 1942 neko Eichmannovo pismo zunanjemu ministrstvu odklonilo emigracijo prof. Mayerja v Švico, pa čeprav je že plačal 150.000 frankov. «Slo je za intelektualca, odgovarja Eichmann, in moji nadrejeni so se gotovo bali, da bi on v inozemstvu škodil ugledu rajha*. Eervatius navaja neko pismo dr. Martina Luthra, podtajnika v nemškem zunanjem ministrstvu, kjer je rečeno: • Treba je spraviti vse belgijske Zide v koncentracijska taborišča, da se takoj prepreči, da bi se skrivali ali se pridružili odporništvu. Na vsak način je treba nadaljevati radikalno čiščenje med belgijskimi Zidi.# Torej, po mnenju Servatiusa, ni Eichmann kriv za to, kar se je tu dogajalo, temveč Luther. Protestira pa Eichmann, ko predloži Servatius dokument, da je Himmler poslal na Dansko ((posebno komando Eichmann« za rešitev židovskega vprašanja, tei trdi, da je vso akcijo vodil poveljnik varstven. policije Mildner. On sam pa je bil poslan v Ko-pf.nhagen šele potem, ko je na Danskem propadla proti-židoska akcija. Ko odvetnik pozove Eich-matina, naj pove svojo verzijo o dogodkih v Jugoslaviji, zatrjuje obtoženec, da je bilo spomladi 1940 emigriranje Zidov brez težav. Do sklepa za deportacije je prišlo po- ževali sabotažnih in uporniških akcij. Po nekem dokumentu zunanjega ministrstva je Eichmann predlagal, naj se v Srbiji raje streljajo židovski talci, namesto da bi jih deportirali. Gre za omembo, ki jo je legacijski svetnik Rademacher lastnoročno napisal po nekem telefonskem razgovoru z obtožencem. Rademacher je napisal: «On (Eichmann) mi je dejal »Postrelite jih-« in je zopet obesil slušalko.« Eichmann zanika, da bi kdaj to rekel, «ker tudi ne bi mogel reči. ker stvar ni bila v njegovi pristojnosti«. «Bila je nemška vojaška oblast, ki je zahtevala vedno bolj drakonske ukrepe, in e-nako Benzler, veleposlanik v Beogradu, ki je svoje ministrstvo kar preplavljal s pismi te vsebine.« Kar zadeva protižidovsko akcijo v tako imenovani neodvisni Hrvatski, sta se Rib: bentrop m Himmler dogovorila, da lahko nemške oblasti tesno ((sodelujejo« s hrvaškimi oblastmi. Eichmann pravi, da so samo general Glucks m njegovi sodelavci lahko dajali ukaze za deportacijo 2idov s Hrvatske v Auschwitz. Naloga Eichmanna pa je bila — kot po navadi — samo prenašati ukaze. Glede Grčije in privolitve nemškega zunanjega ministrstva, da se pošljeta delegata Eichmannovega urada Giin-tlier in Wisliceny v Grčijo, pravi Eichmann, da je omenjena dva poslal v Grčijo njegov sel Mueller. Akcije »posebne komande« je dovoljeval dr. Altenburg iz zunanjega ministrstva, povelja pa je dajala vojaška solunsko-egejska oblast. In tako Eichmann tudi tukaj ni nič kriv. (Res je čudno ,da se ta tako nedolžni človek nahaja pred sodiščem...) Proces se bo nadaljeval v ponedeljek in obtoženec bo govoril o dogodkih v Italiji, na Poljskem in na Madžarskem. itniige \/Vi •«* ijldbkii ^ bliUzCihloo N/S/KC' IX. Ljubljanski festival Lanski VIII. Ljubljanski festival je bil v znamenju sodobnega jugoslovanskega baleta. Osredotočenje na e-no samo umetniško zvrst se je proti pričakovanju mnogih obneslo. Zanimanje je raslo od nastopa do nastopa. Upravni odbor je zato sklenil, da bo odslej posvečeno vsako drugo leto Ljubljanskega festivala nastopom jugoslovanskih baletov, ki naj bi v plemenitem tekmovanju prikazali občinstvu svoje dosežke in svojo rast. Letošnji IX. Ljubljanski festival bo posvečen jugoslovanski operi — v znamenju 20-letnice revolucije. Sicer pa namerava upravni odbor Ljubljanskega festivala prirejati v vmesnih letih — poleg baletnega — še drug bienale — bienale sodobne opere, ki bo letos posvečen izključno sodobni jugoslovanski operi. Otvoritev festivala bo danes ob 11. uri. Ze današnji večer pa bo nastop beograjske Opere s Hercigonjevim scenskim oratorijem «Gorski uijenac*, v katerem bo nastopil slavni operni pevec Cangalovič. Njegošev • Gorski venec» je bil v slovenščino že dvakrat preveden. Drugo prepesnitev je opravil pesnik A-lojz Gradnik z odličnim vživetjem v to klasično delo. Naj opozorimo, da je pred pol leta izšla tudi že druga izdaja Gorskega venca v i-talijanščini v prevodu slavista Umberta Urbanija. Besedilo »Gorskega venca* je po Njegošu za oder priredil srbski igralec in režiser P. Plaovič in za opero še posebej njen komponist Nikola Hercigonja. Po današnji predstavi se bodo ostala dela na sporedu zvrstila tako (kot smo sicer že objavili): 3. julija 1961 J. Gotovac: Ero z onega sveta. V izvedbi beograjskega opernega gledališča. 4. julija 1961 M. Logar: Enainštiride- seto. (Prva partizanska opera.) V izvedbi sarajevskega opernega gledališča. 6. julija 1961 P. Konjovič: Miloševa poroka. V izvedbi novosadskega opernega gledališča. 8. julija 1961 M. Kozina: Ekvinokcij. V izvedbi ljubljanskega opernega gledališča. 10. julija 1961 M. Polič Deseti brat. V izvedbi mariborskega o-pernega gledališča. Operna sezona v Karakalovih termah RIM, 30. — V nedeljo 2. julija bo prva predstava o-perne sezone v Karakalovih termah. Za otvoritev bodo dali Rossinijevo opero «Wil-helm Tell* z Giangiacomom Guelfijem v glavni vlogi. Peli bodo še Marcella Pob-be, Umberto Borso in Pli-nio Clabassi. Dirigent je Ar-mando La Rosa Parodi. Roman Rodolfa Cellettija prodan za prevod v ZDA in Nemčiji Viale Bianca Maria, roman Rodolfa Cellettija, ki je izšel pri založbi Feltrinelli, je bil za prevod prodan nemški založbi Fischer Verlag v Frankfurtu ter ameriški založbi George Braziller v Neu) Zorku. Salvador Dali na kitu PARIZ, 30. — Salvador Dali bi ne bil kar je, če ne bi imel svojih čisto posebnih domislic. Sedaj namreč pri-1 pravlja opero-balet, ki naj se uprizori avgusta v Benetkah. Za to priložnost pa namerava Dali priti v Benetke ne s kakim prozaičnim vlakom ali avtomobilom, tudi ne s kako jahto kakor kak navailen Churchill, Onassis ali kar je še takih imen. Pač pa bo prišel v mesto na laguni kakor kako vodno božanstvo — na hrbtu kita. Ker pa ni živega kita, ki bi imel muogo smisla za take dali-jevske domislice, se namerava, kot se zdi, Dali zadovoljiti z mrtvim kitom, konser-viranim s pomočjo sistema e-lektričnega zmrznjenja. Kit je sploh važen v Dalijevem delu, ki ga pripravlja in ki sc imenuje «Pama in rimski vitez v Španiji». Plesalci bodo. namreč plesali v steklenem bazenu, napolnjenem z milno vodo; milo pa bo napravljeno iz kitove masti. Balet bo postavil na oder koreograf Bejart, ki sploh Daliju pomaga pri pripravah. ((Salome« na ((festivalu dveh svetov« SPOLETO, 30. — V okviru •festivala dveh svetov je bila danes zvečer prvič uprizorjena v Novem gledališču opera Richarda Straussa «Sa-lome». Režijo je oskrbel Lu-chino Visconti, ki je bil obenem scenograf in kostumograf. Koreograf je bil Arthur Mitchell, dirigiral pa je Thomas. V glavnih vlogah so nastopili ameriški pevci George Shirley (Herod), Lili Chookasian (Hero-diada), Margaret Tynes (Salome), Robert Anderson (Jo-hanaan) in Paul Arnold (Nar-haboth). Občinstvo je vsem izvajalcem mnogo ploskalo. Odobravanje je žel tudi tržaški filharmonični orkester, ki nastopa na tem festivalu. Od tu ln tam HOLLYWOOD, 30. — Rita Hayworth in njen peti mož, producent James Hill, sta se ločila in v kratkem pričneta postopek za razvezo zakona. Igralka ima sedaj 42 let in zadnjič se je poročila l. 1958. Njeni možje so bili po vrsti: Edmard Judson, Aly Khan, Orson Welles, Dick Haynes in Hill. Ima hčerki Rebeko iz zakona z Wellesom ter Jasmino iz zakona s Khanom. RIM, 30. — Na letališče Fiumicino je popoldne prispel iz Madžarske pesnik Salvatore Quasimodo. Bil je od 23. junija v Budimpešti na povabilo združenja madžarskih pisateljev. Indonezijska sopranistka Ruk-mini Sukmasvati je debuti-rala v beneškem opernem gledališču La Fenice; pela je v Mozartovi »Figarovi svatbi« iiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiciiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiHimiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimitmiimiiiiiiiiiiiMiiMinaii Neprestani napori pri raziskovanju raka NEW YORK, 30. — Edini a-li glavni vzrok raka naj bi oilo pomanjkanje neke sestavine ali nekega antikancero-znega antagonističnega »čini-telja« v jetrih. Tako izhaja iz poročila, ki ga je na kongresu ameriškega zdravniškega združenja prikazala skupina treh znanstvenikov iz filadelfijskega ((Jefferson Medical Collegea«. Teorija o nekem antagonističnem činitelju, ki baje i-munizira organizem pred rakom, oziroma pomanjkanje tega činitelja, ki je baje lahko dedno ali pridobljeno in ki ustvarja ali dovoljuje razvoj bolezni, je začela v zadnjih časih pridobivati vedno več veljave. Gornje poročilo pa je prvo, ki nudi dokaze o povezavi med ant.kanceroznim činiteljem in epatično funkcijo. Zdravniki Herbut, Tsaltas in Kraemer z ((Jefferson Medical Coliegea« so ugotovili, da kri malih morskih prašičkov vsebuie zelo močan antagonističen činitelj, ki jih ščiti pred razvojem tumorjev kljub vcepit vi kanceroznega tkiva. Omenjeni trije zdravniki so zneje, ker so se 2idje udelg- zato začeli pripravljati eks- trakte tako človeških kot živalskih jeter in to od organizmov, k' za rakom niso bolehali, in so ugotovili, da je ta ekstrakt preprečeval razvoj dveh vrst raka, ko so ga vbrizgali mišim. Isto antagonistično moč so ugotovili v injekcijah krvi in žolča zdravih organizmov. Injekcije žolča in ekstrakta jeter za rakom bolnih organizmov pa niso kazale nobene zaščitne moči. Zaščitna substanca še ni bila izločena, niso je celo niti ugotovili. Znanstveniki raje govore o nekem »činitelju«, Ker še niso gotovi, če dejansko gre za pravo sub-stancor Dve deklici mrtvi zaradi zastrupitve NEAPELJ, 30. — Dve sestrici, triletna Giuseppina in štiriletna Anna Marchionni, sta v razdalji le nekaj ur umrli zaradi zastrupitve, po vsej verjetnosti od nekega sredstva za uničevanje rastlinskega mrčesa. Sinoči, pozno zvečer, je na svojem stanovanju v Ulici Mare v Resini umrla mala Giuseppina, davi je prav tako doma podlegla zastrupitvi njena sestrica Anna, Trupli nesrečnih deklic so takoj odpeljali v mrtvašnico na pokopališču, kjer ju bodo raztelesili pa nalogu oblasti. «»------------------- Otrok jc umrl ker je padel v apnico MESTRE, 30. — Komaj dve leti star deček Moreno Pian-cotto je padel v živo apno in po strahovitih bolečinah u-mrl v bolnišnici v San Dona del Piave. Mali Moreno Pian-cotto je zbežal za trenutek očetu, ki ga je vodil na sprehod, stopil v neko gradbišče in na glavo padel v neko jamo polno živega apna. Deček se je ves oparil, še posebno po obrazu. Odpeljali so ga v bolnišnico v San Dona in mu tu skušali pomagati, toda kmalu je podlegel. Policijske sile iščejo vzroke, zaradi katerih je prišlo do nesreče, in če je tega kriv še kdo drug. «»-------- KARAČI, 30. — V vodah reke Chenab je izginilo 33 o-seb, ko se je prevrnil čoln, na katerem se je nahajalo kakih 50 potnikov. Do sedaj so našli samo 9 trupel. Montgomeryjev predlog Atlantski zvezi Nemci ostati morajo za sedaj še razcepljeni Strategija Atlantske zveze je že zdavnaj zastarela - Vse vojske naj se vrnejo domov - Vse se da urediti v petih letih - Manjka pa poguma Nemško, točneje berlinsko vprašanje je trenutno spel pereče. Kar vroče. Znani britanski vojskovodja Montgome-ry je pred kratkim «od-krito» spregovoril svojim kolegom iz Atlantske zveze o tem. V naslednjem povzemamo njegovo mnenje, njegove predloge. V odnose med Vzhodom in Zahodom nemški problem stalno vnaša veliko zmešnjavo. Obstajata dve Nemčiji: Zvezna, Adenauerjeva Nemčija in Demokratska republika Nemčija. So ljudje, ki pravijo, da je ta razdelitev Nemčije nenaravna, nepravična in nelogična in da jo je treba zato ukiniti. Toda Demokratična republika Nemčija ^ je postala dejstvo in nelogično je vprav to, da sile Atlantske zveze odklanjajo priznanje njenega obstoja. Tisti, ki smatrajo, da je treba obe Nemčiji združiti, bi morali iti v Moskvo in se tam pogovoriti z gospodom Hruščevom, m kot sem to sforil jaz v aprilu 1959' leta' Rusija strahovito - jedrski vojni mu bi se to ne storilo? Prebivalstvo dežel Atlantske zveze v Evropi je številnejše od prebivalstva Rusije in še številnejše od prebivalstva ZDA. Gre za 50 milijonov Nemcev, 50 milijonov Francozov, 50 milijonov Italijanov, gre za Turke, Grke, Belgijce, Nizozemce, Dance in Norvežane. Ameriške in britanske sile so se močno angažirale v obrambo področja, ki bi moralo biti sposobno se samo braniti in to dejstvo je privedlo do tega, da se je izgubila elastičnost. Ko je bila ustanovljena Atlantska zveza, je bila to vojaška zveza, ki je bila namenjena preprečenju ruskega napada na Zahodno Evropo. Ta cilj je bil dosežen. Sedaj bi bilo treba sile Atlantske zveze pregrupirati in te bi morale bili na ustrezen način tako organizirane, da bi trdno držale Zahodno Evropo im mogle tekmovati v hladni vojni — ki bo še trajala, ki je svetovnega merila in ki se bo v glavnem vodila v Aziji in Afriki. Evropa Atlantske zveze je sposobna braniti samo sebe. Ona ima dovolj človeške sile. Deželam tega področja dejansko primanjkuje le želja in pripravljenost, da bi se tega dela lotile Razumljivo je, da bi umik sil v njihove državne meje ne mogel biti izveden na hitro. Toda zakaj bi Zahod ne delal za to, da se oborožene sile vseh držav umaknejo na svoja nacionalna ozemlja v prihodnjih petih letih in da bi se ta umik izvedel do konca 1965. leta? Morali bi obstajati inšpekcijska in kontrolna organizacija, ki bi skrbeli za to, da se takšni aranžmaji spoštujejo. In za bodočih pet let bi bilo treba paziti, da bi neke morebitne manjše epizode ne privedle k svetov- Ni samo trpela od Nemcev. Tudi mi Britanci, smo preizkusili isto, kot tudi Francozi, kot tudi mnogo drugih narodov v Evropi. Nemci morajo za sedaj ostati razcepljeni. Za to so sami krivi. 50 milijonov Nemcev je danes v zahodnem taboru približno 20 milijonov v vzhodnem. Ni še prišel čas, da se 70 milijonov Nemcev združi Rusi takšne združitve v predvideni bodočnosti ne bodo dovolili in glede tega imajo prav: vsak politični voditelj v Evropi to ve, toda nikogar ni, ki bi imel toliko poguma, da b' in tudi priznal. * * * Rešitev nemškega vprašanja otežkoča berlinski problem. Zahod mora vsekakor braniti svobodo onih dveh milijonov in nekaj sto tisoč, zahodnih Berlinčanov, zahodne P13™-® dostopa v mesto in pravice v mestu samem. Toda Zahod se ne sme zanašati na uporabo vojaških ukrepov, da bi njegov promet z Berlinom ostal nemoten, ne da bi pri tem upošteval dejstva, da bi se s tem vpletel v vojaški spor s Sovjeti, katerega rezultat bi mogla biti edino svetovna jedrska vojna. Koliko bi bil berlinski problem enostavnejši, če bi ne bilo v tem mestu ruskih vojakov! Ta misel ne pripelje do bistva vsega tega problema: do potrebe po novi strategiji v okviru Atlantske zveze. Da bi dojeli razmere, v katerih se danes nahajamo se moramo vrniti za nekaj let nazaj. V aprilu 1951. leta je bila v Evropi ustanovljena Atlantska zveza kot vojaška organizacija in v njej sem postal namestnik generala Eisen-howerja. Mi smo tedaj izdelali vojaško strategijo, kar pomeni, da so se naši načrti tedaj vrteli okoli trenutne uporabe jedrskega orožja za o-brambo Evrope, če bi bili napadeni z Vzhoda. V tej dobi je bila takšna strategija pametna. Pravzaprav je bila tedaj bistvena zaradi naše vojaške šibkosti v primerjavi z Vzhodom, ki ga je vodila Rusija. Nadalje, bila je to varna strategija, varna, ker smo mi imeli jedrsko orožje, Ru-si pa ga niso imeli. * * * Nekaj let pozneje je Rusija rešila atomski problem in kmalu zatem je bila vzpo-stavljena enakost jedrskih sil med Vzhodom m Zahodom. In tedaj je vojaška strategija Atlantske zveze povsem prenehala biti pametna. Postala je skrajno nevarna, kajti čeprav smo mi mogli napadalni državi prizadejati strahovito razrušenje in uničenje življenj, bi države Atlantske zveze pretrpele enako zio. Takšna strategija bi. .dejansko, vodila h globalni jedrski vojni in to bi bil konec zahodne civilizacije, kar je danes vsakomur povsem jasno Toda V strategiji Atlantske zveze ni prišlo do nobenih sprememb. Tudi danes je to vojna strategija s predvideno uporabo jedrskega orožja samem začetku sovražnosti. Prišel je čas za spremem-be t Maršal Montgomery nato pravi, da bi do razorožitve ne moglo priti brez zagotovitve varnosti. On smatra, da bi zato bilo najbolj varno, če bi se sile Sovjetske zveze umaknile v svoje državne meje iz Nemčije in iz Vzhodne Evrope. Maršal nato nadaljuje: Moji razgovori s Hruščevom v Moskvi 1959. leta so me prepričali, da bi bil on pripravljen umakniti ruske oborožene sile pot pogojem, da se tudi ameriške, britanske, francoske in kanadske sile umaknejo iz Nemčije in vrnejo v svoje dežele. In če- Nato bi Evropa Atlantske zveze morala organizirati svojo obrambo s pomočjo učinkovitih konvencionalnih sil. Oborožene enote čezmorskih a-tlantskih držav (ameriške, kanadske. britanske) potrebujejo oporišča in veliko elastičnost', da bi jih mogli naglo poslati na kraj nesreč kjerkoli v svetu — vključujoč sem, seveda, atlantski del Evrope. * * * Montgomery takole strnjuje svoje predloge: Umik vseh oboroženih Sit! v Evropj na njihova nacionalna ozemlja s tem, da se prej doseže sporazum, da se ta proces zaključi do konca 1965. Atlantski del Evrope naj bo odgovoren za organiziranje predvsem lastne obrambe. Čezmorske dežele naj imajo svoja oporišča izven kontinentalne Evrope — in takšna elastična organizacija, ki bi mogla pomagati atlantskemu delu Evrope, bi se mogla uresničiti že v samih nekaj urah. Nobeno iedrsko orožje iz-venevropskih držav bi ne smelo biti v Evropi; ta orožja in izstrelišča za rakete bj morala biti alj na nacionalnih o-zemljih, ali na morju. Takšna strategija bi Ruse držala v Rusiji, Američane v Ameriki, Britance na britanskih ozemljih, Nemce v Nemčiji, Francoze v Franciji itd. Ta bi imela jedrsko orožje in raketna izstrelišča na ozemljih dežel, ki s temi sredstvi razpolagajo, in na odprtem morju. Ta bi umaknila ruske, ameriške, britanske in francoske sile iz Berlina — in s tem bi to mesto prepustila samo Nemcem, vzhodnim in zahodnim Zvezni Nemčiji pa bi omogočila, da bi imela do- stop v zahodni Berlin. Ta strategija bi takoj privedla do popuščanja napetosti in ustvarila povoljno vzdušje, v katerem bi se moglo pristopiti k razoroževa iju. Tako Vzhod kot Zahod bi se v tem čutila povsem varna. Toda kje je politični voditelj, ki bi takšno strategijo predložil? Poznam samo dva moža, ki bi bila tako pogumna, da bi to storila in da bi zahodni del sveta pripeljala v mirnejše vode — to sta general de Gaulle in mladi predsednik ZDA. Takšna strategija bi se ne mogla izvesti brez spremembe v komandni sestavi vrhovnega štaba Atlantske zveze. General Norstad je svoje dolžnosti lepo opravljal in jaz sem bil ponosen, da sem dve leti služil kot njegov namestnik. On je postal vrhovni poveljnik v novembru 1956. leta in je skoraj pet let prebil na tem položaju. Sedaj je potreben nov človek, nekdo, ki se bo s svežimi pogledi lotil strateških razmišljanj. Sveži pogledi in ostro oko so prav tako važni kot prednosti dolgih izkušenj. Donatella v «Moncenisio> V baru «Moncenisio» je kaj neobičajna razstava. Tam razstavlja svoje slike Ijudskošol-ska učenka Donatella Gianan-drea. Je pa to hčerka znanega sodobnega slikarja, ki je pred nedavnim istotam razstavljal, kar pojasnjuje nje čudovito popolnost nekaterih slikarskih prijemov, ker edino v teh je videz umetniške dozorelosti. Vsebinsko, po svoji tematiki slik, je pač še vedno otrok, in to je tudi ono, kar daje njenim delom mikavni čar pristnosti izraza, ki ni le hoteno otroško poenostavljanje predmetnosti. Ni pa Donatella več otrok po prefinjenosti tehnike slikanja in skladno u-litih barvnih tonih. To je dokazala že v svojem petem letu v sliki nad juke-boxom. Verjetno poseduje izreden dar slikarskega posnemanja, ki ga oče-slikar smotrno iismerja v umetniško izživljanje. Edino tako si lahko razlagamo vse one presenetljivo preciozne u-činke prelivov barv in njih istosnovne površinske obdelave s pretiskanjem gosto poslikanih matric, ki ustvarjajo čipkasto nazobčano mehkobo obrisov, nitkaste izrastke in podobno. Višek teh postopkov je gotovo uporabljen v sliki poosebljenega mačjega parčka, kjer je v barvi ozadja celo uporabljena neka svileno svetlikajoča se snov, verjetno iz pleskarske obrtnosti. Nič čudnega torej, da so te slike vzbujale na razstavi o-tioških slik v Londonu upravičeno zanimanje, ker bi jih lahko prisodili, zlasti one razpostavljene ob vhodu v bar, kakemu skrajno rafiniranemu modernistu. Na srečo pa je v slikah male Donatelle vendarle dovolj otroške preprostosti. Sicer pa, ali bi imelo kak smisel, da bi njen oče, skrajno sodoben slikar, hotel dokazovati, da lahko tudi otrok umetniško ustvarja na figu-rclno-abstraktnem likovnem torišču? Grafika in kipi v «S. Giusto» V drugem obdobju razstave grafik in kipov v galeriji S. Giusto, ki sledi prvemu s 36 razstavljavci, je zastopanih 37 udeležencev, od teh 6 Tržačanov. Zlato kolajno Ustanove za turizem so podelili Videmčanu L. Battistuttiju za ekspresionistično dognano u-podobitev rezijanskega lonce-vezca,. srebrno pa S. Fumoju iz Terama za tehnično dovršeni lesorez «Povratek na kmetijo». C e izvzamemo Maranijevo lino-oleo g rafijo, so ostala dela dostopna razumevanju po- vprečnih obiskovalcev, četudi Tržačanki Lucilla Cordi in Maria Punzo uhajata že v Zahtevnejše domene črnobele umetnosti, prva s ploskovno uravnoteženo risbo turobnega razpoloženja «Obsodba», druga pa s skopočrtno perorisbo treh godbenikov. Prisotni sta še drugi dve Tržačanki, Bessi in Crovatto z odtisoma nlzseli-tev» (akvatinta) in suho iglo «Morsko dno». Slovencem že znani Romeo Stocchi tokrat preseneča z mojstrsko v lahno zapletenih obrisih podano podobo žene, ki prednjači po res sodobni zasnovi. Ostali Tržačan Carlo Mazzoleni izkazuje tudi v čr-nobelem že znano spretnost pokrajindrja. Ne smemo pozabiti omeniti še učinkovito sliko kopalk M. Ferazzallija z ekspresionistično presekajočimi se ravninami in pa ono «Izganjanje hudiča)) turinskega slikarja Lo Martireja. U. Barnaba, L. De Grandis, A. Fabbro, R. Boero, A. Giachino, L. Rosso in E. Vossini so slikarji, ki ugodna izstopajo iz ostale skupnosti, kjer je še kak podpovprečnež. Izmed kiparjev je pa Aniel-lantonio Mascolo z izredno dobrQ stilizirano «Prodajalko kuncev» gotovo najboljši poleg že znanega Sardinca G. Desogusa, ki tokrat razstavlja arhaično občuteno razpelo v bronu. Tu sta še Incorpora z malo glino in pa Tržačan Ruzzier, samouk, ki si je s poprsjem Carduccija nadel pretežko urnetniško breme. MILKO BAMBIČ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nekaj, kar velja za vse, še posebej pa za nekatere Zdravo in nezdravo znojenje in kako sipri tem Najprej o znojnicah - Splošno in krajevno znojenje - Neprijetna znojenja Vzroki pretiranega znojenja - Razni načini preprečevanja in zdravljenja Zadnja dva, tri dni je sicer nekoliko znosneje, celo kar prijetno vreme, toda pred nekaj dnevi je od nas kar lilo Ker pa smo šele v začetku vročine, ne bo odveč, pomeniti se nekaj več o znojenju. Znojenje v mejah normale je nekaj povsem naravnega. Povprečno izloči odrasel človek približno en liter znoja na dan, ki ga pa izpari tako, da je ta znoj nezaznaven-Znoj vzdržuje s svojim izparevanjem stalno toploto telesa, hkrati pa se z znojem odpravljajo škodljivi produkti presnavljanja in razni strupi, zaradi česar je močno znojenje mnogokrat izredno koristno. Znoj se ustvarja v posebnih žlezah, tako imenovanih znojnicah, ki so dveh vrst: male znojnice so posejane po vsej koži, največ jih je na dlani in podplatih (okrog 2000 na kvadratni milimeter), velike znojnice se nahajajo predvsem v pazduhi, na prsnih bradavicah, na spolovilu ter v okolici danke. Velike znojnice se dokončno razvijejo šele v puberteti. So ljudje, ki se nikoli ne znojijo. V takih patoloških primerih je koža popolnoma suha. Prekomerno znojenje je posledica obolenja žlez in dru-gin bolezni. Prekomerno znojenje je lahko splošno, ali pa krajevno. Obe obliki pa sta pod močnim vplivom živčev- ja in pravimo, da gre za ne vrovegetativno motnjo. Vsak: psihična sprememba (razbur jenje, veselje, strah) lahke trenutno izzove prekomerne znojenje. Tak pojav je zlasti pogost pri mladih ljudeh, m so še neuravnovešeni, redek pa tudi ni pri starejših, popolnoma zdravih ljudeh. Znano je tudi, da se mnogo pote debeli ljudje. Znojenje je tudi čest pojav pri raznih infekcijskih boleznih. To pa je zelo koristno, kajti skozi kožo se poleg znoja izločajo še razne druge snovi, ki so se v telesu stvorile med boleznijo ter organizmu škodujejo. Znojenje tako v mno-gočem pomaga ledvicam. Zhh-no je, da je pri nekaterih boleznih izločanje seča zmanjšano, delovanje ledvic je o-težkočeno, kar se pa nadoknadi z delovanjem znojnic. Znojnice na ta način regulirajo tudi telesno toploto ter preprečujejo prenaglo izgubo kot tudi pritok toplote. Splošno znojenje je mnogo redkejše kot pa lokalno (krajevno). Opažamo ga največkrat pri slabotnih ljudeh, ki se zaradi malenkostnega telesnega napora ali duševnega razburjenja obilno znojijo po vsem telesu. Krajevno znojenje je omejeno na manjše dele kože, največkrat na nos, pazduho, roke in noge. Pri nekaterih ljudeh se znojenje o-l Sobota,,!, julija 1961 Nacionalni program 6.Ju- Vreme na ital. morjih; 9.: Angelmijeva pesmarica; 9.30: Jutranji koncert; 10.40: Kanad- Hammond orgle; 9.: Med renesanso in impresionizmom; 10.15: S sprejemnikom na dopust; U ; Po svetu jazza; 11.30: Popevke se vrstijo; 12.: Venček narod- Radio Trst A 7.: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30. Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Plošče prvič v oddaji; 14.45: Majhni an- Najnovejše pesmi; 12.: Neapelj- sterfii.«: črno in belo; 13.30: ske mo(jerr,e pesmi; 12.20: Nekaj razpoloženjske 'glasbe- Glasbeni album; 13.30: Mali i4,: vedri zvoki- 15 40' L m’ klub; 15.15: Z glasbo na počit- Škerjanc: Tri skladbe za ' vim nicah; 15.55: Vreme na ital. lončelo in orkester- 16 • Humo- „ „ _ morjin; 16.: Oddaja za bolni- reSka- 16 20: Malimi ansambli Tone Penko: »Srečamo Jih v ke; IS 45: Komorna glasba- J 1. an.sambli, ske melodije: 11-: Oddaja za nah; 12.15- Kregar- Cvetlice šolarje na počitnicah; 11.30: dvoletnice; 12.25: Pihalni orke- saniDii; 15 30: «Vampir», prigode v verovanju in književnosti; 16.25: Kavarniški kon- cert; 17.20: Pesem in ples; 18.: planinah»; 18.15: Umetnost, IV .20: Ital. folklorna glasba; 16.40: Mladinski mešani zbor; 17.15: Kitara jn vibrafon- 17.30: Šport; 20.40: Zbor Slovenske 21.20: Simfonični koncert, filharmonije; 21.; «PiKOVa dama)), zgodba, ki jo je napisal Puškin; 2.1.45: Schumann; so- II. program 9.: Jutranje vesti; 10.: Sliči- nata, opus 22; 22.: V ritmu in ce in intervjuji; U.: Glasba melodiii. Trst za vas. ki delate; 13.50: Disco-bolo; 14.: Naši pevci; 15.: Odmevi na prireditve v svetu; 14.20: 15.15: Pojo Altieri-Nasillo, Bel- četrtinskem taktu; 20.20: Radijska komedija; 21.14: Za prijeten konec tedna; 23.05: Plesna glasba. Ital. televizija 17.: Program za najmlajše; 16.: Zgodba vohunke Mate Harij 18.30: TV dnevnik; 18.50: li.ml, Gabrielli, Milva itd.; 16.: , , . ------ Kol. dirka po Franciji; 17.15: clovek >n knjiga; 19.20: Nikoli Ciganski spomini; 17.30: Eno ni ,prep?z"0; _ 19-5°: Teden v ° CVAtli. >A ITD. J uro s pesmijo; 18.50: Plešite z nami; 20.20: Kol. dirka po Franciji; 20.40: Paolo Levi: 12 25: Tretja stran Simfonični koncert p. v. Paula Straussa; 14.50: Odprta knjiga; 15.05: Mali koncert; 15.35: Zborovsko petje. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.: Glasba po. željah; 12.40: Lahka glasba; 13.40: Popevke in ritmi od tu in tam- 14.30: primorski tednik; 14 45- V živahnem ritmu; 15.30: skladbe: 18.: C. Johnson in Zagreb 19.30: Pravi prijatelji • Domače popevke- 16.: Skladbe njegova doba; 18.30: Na pro-i TV igra za otroke; RTV Ljub- Johanna Straussa; 16.30: Do- gramu Sohoenberg in VVebern; ljana 19.30: Velvet - serijski eodki in njih odmev.i; 16.45: 19.15; Mala pesniška antologija; film; JRT 20: TV dnevnik; - - ™... o.—,!x i. „i,. 20.00: Vsakovečerni koncert; RTV Beograd 20.15: Dokumen- 21.30: Simfonični koncert; 23.20: tarnj film; 20.30: Serafimov svetu; 20.08: Sedem dnj v parlamentu; 20.30: TV dnevnik; - _______ ______ _______ 21.15: Jaguarjev prijatelj; 22.30: «Srečanje na podeželski posta- £?*e™° in nie8°vo morje; 23.: ji»; 21.45: Pesmi za Evropo: TV dnevnik, švicarske melodije. III. program 17.00: Dvorakove komorne prvenstvo v telovadbi; RTV Jug. televizija RTV beograd 17.: Državno Violinist Rok Klopčič in Pianist Mari lan Lipovšek; 17.: Iz- brali ste . 17.40: Jazzovski Pregled ruske kulture. koktajl; 18.: Prenos RL; 19.: Poje Anica Zubovič; 19.30: Prenos R-L; 22.15: Plesna glasba; 23.: Prenos RL. klub - humoristično-zabavna oddaja; Italija 21.30: Jaguarjev prijatelj, del glasbene oddaje; 8.05: Naši giasbeni uspehi; RTV Ljubljana 22.30: Serijski 8 30: Pionirski tednik; 8.50: film. Slovenija - mejuje le na glavo, včasih celo samo na polovico. Lokalno znojenje opažamo često ha spolovilu in ob danki. To je neprijetna zadeva, leer se koža zaradi razpadanja maceri-ra, vname, kar ima za posledico, da se na taki koži naselijo razne klice, ki povzročajo gnojenje ter nastanek raznih vnetij in čirov, kar vse otežkoča zdravljenje. Med lokalnimi oblikami znojenja je najbolj pogosto znojenje rok in nog. Pri potenju nog je pogosto vsa vrhnja kožna plast prepojena z znojem ter je zaradi tega preobčutljiva, roževinasta plast pa se napihne in omehča tako, da že malenkostni zunanji vplivi kožo ranijo in poškodujejo. Ni redko, da nastanejo med prsti na nogah rdečkasta, mokra, boleča in srbeča mesta, ki povzročajo vnetja, ki so včasih tako huda, da človek ne more hoditi. Najvejče zlo je hud smrad, ki nastane zaradi gnilobnega razpadanja znoja. Ta smrad je včasih tako neprijeten, da je tak človek v družbi skoro nemogoč. Pogosto so ljudje sami tega krivi, ker se nezadostno umivajo in preredko menjavajo obutev in perilo. Nekateri to delajo v napačni in pogrešn-i veri, da se znojenje ne sme ustaviti, ker bi sicer prišlo do druge nevarne bolezni. Tudi potenje rok je skrajno neprijetna zadeva. Zaradi močnega izhlapevanja je koža zmeraj mrzla, vlažna in spolzka ter vzbuja pri dotiku občutek, kot bi se dotaknil žabe ali polža. Vse, kar tak človek prime, se ovlaži. Vzroki za potenje rok ležijo v živčnem sistemu in zato je razumljivo, da marsikatere živčne bolezni povzročajo prekomerno znojenje. Glavni vzrok pa je v alteraciji krvnih žil. Kako je z zdravljenjem? Kot smo že omenili, je znojenje naraven in fiziološki pojav, za bolezen in patološko stanje ga smatramo takrat, ko zavzame večje oblike. Zdravljenje mora v prvi vrsti od- straniti temeljne vzroke. To so predvsem prekomerna debelost, nervoznost, slabokrvnost, slaba prebava in pa tuberkuloza. Treba je tudi obleko in obutev večkrat preme-njati in paziti na čistočo. Ce se na primer prepoteni čevlji temeljito ne presuše, dokler se pot še ni razkrojil, lahko posvečamo nogam največjo pozornost, in vendar se smrad takoj povrne, "brž ko obujemo prepotene čevlje. Sredstev, ki bi znojenje popolnoma ustavila, ne poznamo (izjema so rentgenski žarki. ki se pa v ta namen ne uporabljajo). Vsa zdravila, ki jih danes medicina uporablja proti znojenju, delujejo le prehodno. V prvi vrsti je treba upostav-iti psihično-živčno uravnovešenost, kar zlasti velja za splošno znojenje. Tu so potrebna tudi pomirjevalna sredstva, ki jih pa mora predpisati zdravnik. Priporočljivo je, umivati telo s kisom, alkoholom in raztopino tanina, sode in alkaličnih mil. Zelo priporočljive so kopeli s hrastovo skorjo. Kdor se ponoči močno poti, naj ne uporablja pernic. Pri lažjem potenju nog bo zadostovalo, če si noge vsak dan umivamo s slabo raztopino kalijevega hipermangana ali pa z vodo, v kateri smo zavreli nekaj hrastove skorje. Seveda moramo nogavice in obutev stalno menjavati. V nogavice nasu-jemo salicilen puder, v prepotene čevlje pa raztopino formalina (eno žlico na liter vode). Pri težjih oblikah potenja nog je zelo priporočljiva zmes iz enakih delov urotropina, glicerina, talka, cinka in vode. Postopek je sledeč: Zvečer umijemo noge, jih posušimo ter podplate namažemo z zgornjo tekočino; ko se tekočina posuši, obujemo nogavice ter ležemo. Postopek nekaj dni zaporedoma ponovimo, pozneje morda vsak mesec a-li še redkeje. Pri znojenju pod pazduho priporočamo 10 do 30-odstotno vodno ali alkoholno raztopino formalina ter pudranje. Dr. S. B. nmi t imun ninnnimmminmmtt n innnrinnmimunnnnimnniiiinitnnnnmitnnmnjjii ©So 511 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Popraviti boste morali napako, ki ste jo pred kratkim zagrešili. Mikaven predlog. Nova, vroča ljubezen BIK (od 2i. 4 do 20 5.) V interesu vaših poslov je, da jih čm.prej opiavite, ker vam tekmeci postajajo nevarni. Intrige v družinskem življenju. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ste v položaju, da si izboljšate gmotri položaj, toda zavihati bo treba rokave. Preveč ste ljubosumni RAK (ou 23. 6. do 22. 7.) Niste gotovi niti v svoje sile, pa se zanašate na druge. To bi se znalo slabo končati. V čustvenih zadevah vas čaka sreča. LEV (od 23 7. do 22. 8.) Na vidiku velik finančni uspeh Ne stivite vse karte nanj, da vam kaj ne spodleti. Nova čustvena avantura, toda kratkega trajanja. DEVICA (od 23. 8, do 22. 9.) V poklicnem delu brez večjih novosti. razen večjih naporov z e-nakimi uspehi. Pazite ria zdravje. Ne spuščajte se v avanture. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vaše delo bo zahtevalo vso prisotnost duha. Več zapletljajev. Posvetite večjo pozornost ljubljeni osebi in svojcem. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.) Vsestransko zadoščenje v poklicnem delu. Tudi kar se vaših ljubezenskih zadev tiče, boste mogli reči vse dobro. STRELEC (od 23. 11. do 22. 12.) Moralno zadoščenje, toda brez finančnih zadoščenj. Pomagali vam bodo iz težav prijatelji. Veselo pismo. KOZOROG (od 23. 12. d0 20. 1.) Odličen dan za kakršnokoli delavnost. Zadoščenja Pa večjega ne bo, ker se le redkokdaj z uspehom zadovoljite. Nervoza. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Večje spremembe. Nova prijateljstva, toda bolj poslovnega značaja. Skušajte biti z novimi prijatelji iskreni. RIBI (Od 20. 2. do 20. 3.) Ce se ukvarjate s trgovino in podobnimi posli, bo danes dan za vas Več poguma v novih stikih, da ne zapravite prijateljstva. Šolske razstave... Razstava na osnovni šoli pri Sv. Ani $ r? Hilli mrnumrn-mmu* . ' .2 i & ; * i.« Razstava na osnovni šoli v Ul. av. Frančiška V” -v-r*- Ljjgt..., J v •• ■' * •• sp®” -'j m&m Razstava na osnovni šoli pri Sv. Jakobu .in prireditve Prizor iz ifre »Sirota Jerica«, U so jo uprizorili učenej osnovne šole v Dolini V sredo po šolski maši so učenci osnovne šole v Dolini priredili zaključno šolsko prireditev. Najprej sta bili na vrsti dve deklamaciji, in sicer: »Na počitnice», ki sta jo deklamirala učenca iz petega razreda Zdenka Prašelj in Milan Lovriha, ter »Na morje*, ki sta jo deklamirala Tatjana Pečar in Igor Slavec. V dru-gi točki programa je nastopil mešani pevski zbor petega razreda, ki je zapel «Na zeleni gori», «Prati lepo je v vigred», «Barčica po morju plava» in »El uhnjem». Sledil je prizor »Za naše mamice», ki so ga prav dobro uprizorili učenci iz drugega in tretjega razreda. Glavna točka programa je bila brez dvoma igra v štirih dejanjih »Sirota Jerica*, ki so jo dolinski učenci zelo dobro naštudirali in tudi pokazali na odru. Nemogoče je, da bi našteli vse nastopajoče, saj nastopajo v tej igri skoraj vsi otroci. Omeniti pa le moramo tiste igralce, ki so imeli glavne vloge. Ti so Darja Cesnik v vlogi sirote Jerice, Milan Lovriha, kot kralj Svetozar, Taniara Foraus, kot mačeha, Divna Slavec, kot mati, Boris Kocijan kot oče in Nadja Smotlak kot vila Rad mila. Poleg teh, ki smo jih om nili, nastopajo v igri še vil stražarji, služabniki in j drugi. Po igri so nastopili še t čenči iz petega razreda zborno recitacijo »Naše luči: Lepo in uspelo prireditev j zaključil šolski pevski zbo ki je zapel »Zdravico*. Ol činstvo je bilo s prireditvij zelo zadovoljno in je z bu: niro ploskanjem nagradilo v s mlade nastopajoče. Da je pr reditev tako dobro uspela gr zahvala tudi vsem učiteljev ki so pripravili učence. M. N — 4 — I. julija 1961 Vreme včeraj: najvišja temperatura 29.7, najnižja 19.4, ob 19. uri 26.8; zračni t ak 1021.4 narašča, veter 11 km vzhodnik-seve-rovzhodnik, vlage 38 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 19.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 1, julija Bogoslav Sonce vzide ob 4.18 i,n zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 22.14 in zatone ob 7.44 Jutri, NEDELJA, 2. julija Marija Najbolj zanimiv dan na tržaškem velesejmu Danes zasedanje o lesu in dan posvečen Libanonu Na izredno pomembno zasedanje bo prispelo okoli 100 predstavnikov iz dvanajstih držav - Velik pomen bogate lesne razstave Velesejem bo obiskal minister za finance - Prihod delegacije ČSR Današnji dan tržaškega mednarodnega velesejma bo izredno zanimiv in tudi izredno bogat z različnimi dogodki. Predvsem je današnji dan posvečen lesu in bo ob tej priliki zelo pomembno mednarodno zasedanje o lesu, na katerem bo sodelovalo okoli sto predstavnikov iz 12 držav. Razstava lesa je nedvomno med najpomembnejšimi na tržaškem velesejmu in daje tej tržaški gospodarski prireditvi svoj čar in bistveno prispeva k uspehu velesejma. Poleg tega bo današnji dan posveečn Libanonu ter je v tej zvezi že včeraj prispela v Trst libanonska delegacija, katero sestavljajo: poslanec dr. Ghosma, predstavniki Kory, Fouad Matar in druge osebnosti. Člane delegacije bo ob 11. uri sprejel župan, ob 17. uri si bodo ogledali velesejem in ob 19. uri bodo priredili tradicionalni sprejem. Istočasno bo prispela v Trst tudi delegacija gospodarskih predstavnikov iz Češkoslovaške, katero bo vodil predsednik trgovinske zbornice iz Prage, prisotni pa bodo predstavniki veleposlaništva CSSR v Rimu. Češkoslovaški delegati si bodo uradno ogledali velesejem in stopili v stik s predstavniki tržaških gospodarskih krogov. Danes bo na uradnem obisku na velesejmu minister za finance sen. Trabucchi, ki bo prispel na velesejem ob 10. uri in se bo zadržal na njem okoli dve uri ter bo nato odpotoval v Rim. Končno bodo zvečer na terasi «palače narodov« razdelili nagrade za natečaj »Izpovedi kinoamaterja«. Ze smo podčrtali izredni pomen lesnega dne za tržaški velesejem, odnosno velik pomen tega sektorja trgovine za celotno tržaško gospodarstvo. Program tega dne predvideva, da se bo zasedanje posvečeno lesu pričelo dopoldne ob 9.30 pod predsedstvom generalnega direktorja za gorsko gospodarstvo in gozdove inž. Alberta Maria Camaitija. Po pozdravnih govorih predsednika velesejma inž. Sospisia in podpredsednika tržaških trgovcev z lesom dr. Spinottija bodo sledila štiri poročila: Ravnatelj združenja italijanskih trgovcev z lesom in plutovi-no dr. Trippodo bo govoril na temo: »Evolucija potroš- nje tropskega lesa v Italiji*. Dr. Zaccaria bo poročal o temi »Ekzotični les in evropsko tržišče*. Tržaški trgovec Bar-bi bo govoril o temi: »Razlogi za uspeh afriškega lesa*. Končno bo poročal ravnatelj podjetja Export-drvo iz Zagreba dr. Licul Mondo na temo: »Razvoj in perspektive jugoslovanske lesne industrije in problemi v zvezi z izvozom*. Do včeraj je uprava velesejma prejela vrsto prijav za sodelovanje na tem pomembnem mednarodnem zasedanju o lesu in se predvideva, da bodo med drugimi prisotni: tajnik sekcije za les zvezne zunanje trgovinske zbornice FLRJ inž. Sudijič, generalni ravnatelj Export-drvo iz Zagreba dr. Licul, generalni ravnatelj podjetja Slovenija-les, trgovinski ataše sovjetskega veleposlaništva v Rimu inž. Ivan Rubcov, predstavnik Gabona de Saintaubain, trgovinski ataše veleposlaništva Portugalske v Rimu dr. Antonio Batahla Reis, podpredsednik sekcije za les trgovinske zbornice Kameruna Boulet, trgovinski ataše Kameruna v Parizu Beleoken. Pričakujejo pa še prihod ministra za gozdarstvo Romunije inž. Szuderja in ravnatelja Exportlemn inž. Betricana. Prisotni bodo tudi predstavniki Madagaskarja, Libanona in Brazilije. Iz Rima pa bodo prispeli: predsednik federacije trgovcev z lesom in plutovino poslanec Fran-cesco Saija in podpredsednik Marchese Proto; pričakuje pa se tudi prihod predsednika združenja gojilcev topolov Or-landija. Razstava lesa je letos na- r PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI »-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico MI. i-Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAHOCN1NA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me-sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 dtn, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 dtn — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski MO, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi rt naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst meščena v velikem, novem in moderno urejenem paviljonu F tako, da pride bolje do izraza kot pretekla leta. Zlasti so pomembne v tem paviljonu štiri bogate razstave. Tako Jugoslavija razstavlja švoje lesne izdelke na zakritem delu paviljona in zunaj rezan les, ter razne polizdelke. Na pckritem delu razstavlja podjetje Slovenija les lično izdelane garniture vrste »IGOR*, ki se sestoje iz kavča, dveh foteljev, klubske mizice in dvojne omare, in ki stane o-koli 150.000 lir. Poleg nje je lepa knjižna omara. Export drvo razstavlja poleg raznega pohjštva in bogate zbirke štolo z umetniško izrezljano predstavniško sobo, narejeno v renesančnem slogu. Soba je izrezljana iz orehovine in stane milijon 200.000 lir. Podjetje Lesnina razstavlja opremo za hotelsko sobo, Jugodrvo spalnico. Veliko zanimanje so vzbudili lični pleteni stolčki in mizice, ki so kot nalašč za vrt. Vse razstavljeno pohištvo je izdelano iz svetlega večinoma nebarvanega lesa, je lahko in napravljeno v modernih, preprostih ter estetsko zelo luksusnih oblikah. Skratka pohištvo, ki je primerno za moderna manjša stanovanja. Romunija razstavlja dve spalnici iz orehovine in dve jedilnici iz istega lesa, poleg tega pa vrsto stolov, manjših lesnih izdelkov in razne vrste rezanega lesa. Zanimiva je prefabricirana avstrijska hišica, ki je v glavnem narejena iz lesa in to po tehnično zelo posrečenih načrtih. Seveda gre to za hišico, ki je povsem urejena za stalno prebivanje in to tudi v neugodnejših vremenskih pogojih. Končno je v tem lesnem paviljonu močno zastopano tudi tržaško uvozno podjetje ekzotičnega lesa, ki razstavlja popolno zbirko skoro vseh vrst tropskega afriškega, azijskega in ameriškega lesa. To je menda edina taka zbirka na svetu, kar daje tej razstavi seveda še poseben pomen. Izven paviljona F, vendar pa še vedno v okviru razstave lesa, so še tri montažne hišice, ki jih izvaža podjetje Slovenija les in o katerih po-diobneje poročamo na drugem mestu. Prav tako je izven paviljona F tudi razstava tržaškega podjetja CILE, ki predeluje debla tropskega lesa. Tu vzbuja pozornost orjaško deblo lesa vrste mogano-ma-kcre, ki tehta 127 stotov in ki velja okoli pol milijona lir. Volitve v mlečni centrali Včeraj so bile volitve v podjetju «Cent nle di late«. Nova delavska zbornica je prvič predložila svojo listo in prejela 17 glasov ter enega člana notranje komisije; Delavska zbornica pa je prejela 28 glasov ter prav tako enega člana komisije, poleg tega pa je s petimi glasovi uradnikov prejela še enega člana. «»------- Pleskarji ladij pri podžupanu Včeraj dopoldne je sprejel delegacijo delavcev, ki pleskajo ladje, podžupan prof. Cum-bat, pa čeprav je nekaj dni prej obljubil župan, da bo sprejel te delavce Prof. Cum-bat je povedal, da se je občina že zanimala za njih položaj in da so že posredovali pri odgovorna uradih. Danes pa bo odšla delegacija teh stavkajočih delavcev k vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari. Delavce bo spremljal poslanec Vidali. Bruno — luč — Cesarato O-lindo, Borzni trg št. 1; III. nagrada: Arredamenti Dorli-go — švedska stropna luč — Mario Rosina, Ulica Zorutti št. 10; IV. nagrada: Touring Club Italiano — abonma na revijo »Le vie dTtalia* — Chiti Evaristo, Aquilinia 19-a; V. nagrada: Zanon Federico — mlinček za kavo — Spa-dacino Leonilda, Ul. Carli 8; VI. riagrada: Nemi Giovanni — škatla za lepotila »Geisha* — Suttara Miranda, Ul. Genova 8; VII. nagrada: Maraz-zi Giuseppe — Parure Tou-jours ekstra v luksuzni škatli — dva komada — zlat peresnik — Dilena Claudio, Ul. Campanelle 58-11. V ponedeljek na velesejmu Jugoslovanski turistični filmi v paviljonu «F» Filme bodo zaceli predvajati ob 20.30 za povabljence, ob 21.30 pa za vse občinstvo Jugoslovanski generalni konzulat bo priredil v ponedeljek 3. julija predvajanje zanimivih jugoslovanskih turističnih filmov, ki bo na velesejmu v dvorani paviljona »F*. Filme bodo pričeli predvajati ob 20.30 za povabljence in uro kasneje za vse občinstvo. Predvajali bodo štiri filme, od katerih vsak traja po 12 minut in so razen prvega v barvah. Prvi film prikazuje zanimivosti Plitvičkih jezer. Drugi film pa opisuje pot skupine izletnikov po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Tretji film se nanaša na proslavo 25-letnice Planice ter govori o slavnih poletih junaških skakalcev, o zgodovini te skakalnice, vrve- žu pred njo in o jubilejnem dnevu. Zadnji film nosi zanimiv naziv: »Skrivnost*. Na preprost način prikazuje, kako'je pametno varčevati, če hočeš imeti prijetne počitnice. Dva para nastopata v njem. Prvi je varčeval, in ga spremljamo po turističnem potovanju po najlepših predelih Slovenije: od Bleda do Krvavca, na Pohorje, mimo Trente, skozi Kras do Primorja. Drugi pa je zapravljal in je ostal ob najhujši vročini doma. Za uradno predstavo bo generalni konzulat FLRJ poslal posebna vabila, medtem ko bo za drugo predstavo vstop prost. Vabila veljajo tudi za vstop na velesejem. Važno predavanje dr. L. Berceta o popisu prebivalstva po narodnosti Slovenci v današnjih pogojih ne moremo pristati na popis prebivalstva po narodnosti Sinoči je bilo v Gregorčičevi popisi primorskih Slovencev dvorani v Trstu pod okriljem v Avstriji in Italiji v zadnjih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiniiiim,,,!, Zadnja seja občinskega sveta Geppi in Visintin odstopila Izvolitev Babilleja in Bazzara Odstop odbornikov in izvolitev novih posledica prerivanja v njihovih strankah Izžrebane nagrade za obiskovalce velesejma I. nagrada: Arredamenti Dorligo — okrašena mizica — Čepar Josip, Lonjerska cesta št. 180; II. nagrada: Vinazza Sinoči je bila zadnja seja tržaškega občinskega sveta sedanjega zasedanja. Občinski svet gre namreč na počitnice in se bo ponovno sestal jeseni. Zato so včeraj pohiteli z odobritvijo velikega števila sklepov in sejali čez običajno uro. Med najbolj važnimi sklepi dnevnega reda so bili odstop svetovalca in odbornika Gep-pija, odstop odbornika Visin-tina in izvolitev dveh novih odbornikov. Odstop so vzeli svetovalci le na znanje, nova odbornika pa so morali izvoliti. Za odbornika sta bila izvoljena republikanec Giuseppe Bazzaro, ki je bil do sedaj pokrajinski svetovalec, in demokristjan dr. Babille. Prvi je prejel 22 glasov, drugi pa 23. Pri vseh glasovanjih so se socialisti in komunisti vzdržali, liberalci pa so se vzdržali pri glasovanju za nova odbornika. Odstop odbornikov je povzročil precejšnjo diskusijo. Razni svetovalci so najprej zahtevali, naj jim pojasnijo vzrok odstopa. Tako je odv. Sinigaglia (PSI) dejal, da so bili svetovalci šele pred dvema dnevoma uradno obveščeni o tem sklepu ter da je odstop zbudil začudenje. Tako je na primer odbornik Geppi komaj končal razlogo regulacijskega načrta, o katerem bodo razpravljali šele jeseni. Začudenje so izrekli tudi drugi svetovalci, češ da so bili sklepi o tej spremembi sprejeti izven občinskega sveta. Zatem je župan prebral pismi, s katerima sta odbornika podala ostavko in rekel, da mu je Geppi pisal že mesec dni od tega, da pa ga je prosil, naj ostane, dokler ne konča razlage regulacijskega načrta. Iz pisem pa ni bilo razvidno, zakaj sta odbornika pravzaprav odstopila. Župan je tudi dejal, da je ostavka .osebna zadeva ter da ne gre pri tem za nobene temne in tajne sile. Na vsak način bi njuni stranki radi, da bi ostala v občinskem svetu oziroma odboru ter se odrekla raje kakemu drugemu'mestu v javnih upravah. Odbornika pa sta izbrala raje odstop z odborniškega mesta. Zupan je nato omenil ((moralno plat« tega vprašanja, to je kopičenje raznih služb, proti čemur je izdal Fanfani znano okrožnico. Toda do tega kopičenja je prišlo že prej in ni nič novega; zato drži ta razlog le do neke mere. Geppi in Visintin sta na primer že imela svoja upravna mesta pri IACP oziroma pri industrijskem pristanišču in ((Autovie Venete«, ko so ju izvolili za odbornika. Župan se je na koncu zahvalil odbornikoma za njuno -delo. Svetovalec Stopper (KD) je dokazoval, da je stvar popolnoma normalna. Svetovalec Pogassi (KPI) je dejal, da je vsa stvar nekam »vijugasta« ter da se nam prikazuje v luči lova za stolčki. Podžupan prof. Cumbat pa je dejal, da je PRI že dolgo od tega na- sinotto privozil iz Trsta proti Opčinam avto »Giardinetta* z evidenčno tablico TS 29691, tedaj pa je iz smeri od Ses-ljana z veliko brzino privozil z avtom »Citroen* 51-letni Johan Prandel iz Regensburga, zraven katerega je sedela 22-letna strojepiska Uta Kruger iz Schierlinga. »Citroen* je treščil v tržaški avto z vso silo, tako, da ga je zaneslo približno 20 metrov stran in je obtičal prevrnjen v obcestnem jarku na desni strani ceste, ki pelje proti Opčinam. Tudi avto »Citroen* je občutil trčenje in je zaplesal po križišču, se spet obrnil proti Sesljanu ter obtičal na pločniku. Prometni policaj, ki je bil priča nesreče, in drugi avtomobilisti, ki so privozili mimo, so priskočili na pomoč ponesrečencem in jih takoj odpeljali v bolnišnico. Perissinot-ta so sprejeli ob 15.10 s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek, ker se je hudo udaril in ranil po čelu, si zlomil rebra ter dobil notranje poškodbe, zaradi katerih je čez 40 minut izdihnil. Avto nemških turistov, ki je tudi zelo poškodovan, je zaradi svoje masivnosti ublažil posledice dvema turistoma. Uta, ki se je pobila po glavi in obrazu ter desni rami in so jo sprejeli na I. kirurški oddelek, bo okrevala v 10 dneh; Prandel, ki se je tudi nekoliko pobil po glavi in desni roki ter rami, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurški oddelek, pa bo okreval v dobrem tednu. Prometna policija je včeraj izjavila, da mora še ugotoviti vzroke nesreče. Vsekakor pa je gotovo, da eden izmed šoferjev ni zapazil rdeče luči semafora. Kdor je bil tam v bližini pravi, da je imel Avto nemških turistov ima p oškodovan zlasti sprednji del rdečo luč, in torej zaprto velikim monopolističnim telefonskim družbam, da se spoštuje zakon št. 1369, ki prepoveduje dajanje dela v zakup. Zato delavci upravičeno zahtevajo, da jih mora redno zaposliti TELVE. Skupno stavka v Trstu 55 delavcev, ki so se zbrali na skupščini in nato skupno odšli po ulicah. Njih delegacija je obiskala ravnateljstvo TELVE, Intersind, u-rad za delo in Nadzorništvo za delo. Povsod so obrazložili svoje zahteve. Stavka je napovedana za 48 ur in se bo torej zaključila danes. 4. julija zaprli uradi jugoslovanskega konzulata Uradi jugoslovanskega generalnega konzulata ne bodo sprejemali strank dne 4. julija ob priliki Nacionalnega praznika. «»------- Nesreča motorista Včeraj okrog 2. ure po polnoči se je z lambreto peljal po Istrski ulici proti Sv. Soboti 29-letni Giorgio Bisiac-chi od Sv. Magdalene 667, pa je nenadoma treščil v neki avto, ki je parkiral na desni strani ceste. Pri tem si je Bisiacchi verjetno zlomil desno nogo in se je pobil po obrazu ter dobil živčni pretres. Narodne in študijske knjižnice zelo važno predavanje, na katerem je dr, Lojze Berce govoril o «Popisu prebivalstva in narodne skupnosti». Predavatelj je v uvodu poudaril težnjo določenih italijanskih politikov, da bi ob jesenskem popisu prebivalstva izvedli tudi popis po narodnosti. Izjave raznih političnih in drugih osebnosti je zbral list «11 Gazzettino« in te izjave kažejo, da je večina za izvedbo takega popisa, le način — kako to izvesti — je različen, predvsem pa nejasen. Predavatelj je nato analiziral posamezna stališča, med njimi prof. De Castra, prof. Schiffrerja, dr. Franzila, prof. Scio-lisa, dr. Bologne, prof. Udine in drugih, še posebej pa stališča dr. B. Agneletta, prof. I. Rudolfa, msgr. Šorlija in dr. T. Simčiča. Glavni razlog, ki ga navajajo nekatere italijanske politične osebnosti v prid popisa po narodnosti, leži v trditvi, da je ugotovitev števila Slovencev potreben za izvajanje posebnega statuta londonske spomenice o soglasju. Predavatelj je poudaril, da prav ta razlog ne drži in ne more držati, kajti manjšina mora uživati svoje prav.ee ne glede na to, koliko nas je, kot je sicer poudaril v svoji izjavi zlasti poslanec prof. Sciolis. V nadaljevanju svojega predavanja, ki je bilo zelo obširno in vsestransko argumentirano, je dr. Berce dokazal, da slovenska skupnost v Italiji v današnjih pogojih ne mere pristati na popis po narodnosti. Razlogi za ta nad vse važen zaključek svojega obravnavanja in dokazovanja bi se lahko zelo na kratko seželi v sledečem: 1. Vsa dosedanja štetja in sto letih nam dokazujejo, da so bili rezjiltati teh popisov netočni, da so pomenili potvarjanje dejanskega števila slovenskega prebivalstva v teh krajih. Pri tem je predavatelj navedel rezultate štetja v tržaški občini od leta 1846 dalje ter se še prav posebej zadržal na štetju leta 1910, ko so italijanski uradniki tržaške občine našteli kar 20.000 Slovencev manj, kot so jih našteli pri ponovnem štetju, ki tudi ni bil točen. Navedel je tudi rezultat štetja iz leta 1921, za katerega celo samo italijanski strokovnjaki za statistiko priznavajo, da ni bil točen. Poleg tega je predavatelj ugotovil netočnost rezultatov popisa, ki izhaja zaradi popisa po tako imenovanem »občevalnem* jeziku in poudaril, da je ta kriterij za nas povsem nesprejemljiv. 2. Slovenci ne moremo pristati na popis, ker so posledice raznarodovalne politike fašizma, posledice zatiranja m kratenja naših pravic pod bivšo zavezniško vojaško upravo in končno posledice neizvajanja mednarodnih obveznosti in ustavnih določb po letu 1954 take, da popis ne bi dal pravilnih in objektivnih rezultatov. 3 V takih današnjih pogo- di in spričo takih zgodovinskih okoliščinah Slovenci nimamo danes nikakršnih jamstev, da bo morebitni letošnji popis prebivalstvapo narodnosti objektiven, in da bodo rezultati točni. Pri tem je dr. Berce zlasti poudaril vprašanje: Kdo in kako nas bo prešteval letos, ko živimo v Italiji, če je italijanska občinska uprava pod avstroogr-sko monarhijo pred petdeseti- stopil proti kopičenju služb ter da ni zato odstop Geppija nič novega in izrednega. Preden se je pričela ta diskusija, je odbornik Geppi odšel iz dvorane. Še prej je čisto na kratko končal razlago predpisov za izvajanje regulacijskega načrta, pri katerega izdelavi je sodeloval mnogo let. Kot smo že dejali, pa pride razprava o načrtu na vrsto šele jeseni. Občinski svet je sprejel še okrog 25 drugih sklepov. Med drugim je izvolil občinsko komisijo za prizive proti občinskim davkom, ki bo delovala od julija 1961 do julija 1963. Izvoljenih je bilo 30 članov, med katerimi je tudi dr. Oblak. Odobril je gradnjo tržnice v naselju San Sergio, tri sklepe o vzdrževalnih delih v šolah za 15 milijonov lir, dodatna dela v novi občinski palači za 13 milijonov lir, tri sklepe o plačilu bolniških o-skrbnin za okrog 37 milijonov lir, odstop zemljišča za gradnjo nove radijske postaje, zakup snaženja nove občinske palače za 17 milijonov lir na leto itd. «» ,, Slavka uslužbencev SITE in Zannoni Včeraj so pričeli tudi v Trstu stavkati uslužbenci podjetij SITE in Zannoni, ki opravljajo dela na račun TELVE. Stavka ima vsedržavni značaj, ker zahtevajo delavci raznih podjetij, ki v resnici služijo iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiNiiiiiMMiHiiMiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Na zloglasnem križišču pri Opčinah Trčila sta nemški in tržaški avto Pri nesreči Tržačan zgubil življenje Eden izmed šoferjev, verjetno nemški turist, ni zapazil rdeče luči Na tem križišču je bilo, zlasti poleti, že več hudih prometnih nesreč Prevrnjeni in zelo poškodovani avto pok. Perissinotta Na zloglasnem križišču, kjer se križata avtomobilska cesta in cesta Trst-Opčine, se je včeraj popoldne spet zgodila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 54-letni Giovanni Perissinotto iz Ulice Apiari 8, lažje poškodbe pa sta dobila dva nemška turista. Približno ob 14.45 je Peris- pot čez križišče, nemški turist. Verjetno je ni zapazil, ker si je pač mislil, kakor je zaznamovano na avtomobilskih kartah, da vozi po avtomobilski cesti, in je naglo privozil navzdol po klancu od bencinske črpalke. Tržaški šofer je torej imel prosto pot; zaradi drevja, ki je ob križišču, pa ni zaoazil, da prihaja avto z veliko brzino po avtomobilski cesti. Na tem križišču se je zgodilo že mnogo hudih prometnih nesreč, zlasti v poletni sezoni, ko tod vozijo inozemski turisti. Ze večkrat je bilo govora, da bi morali to nevarno križišče preurediti, in sicer zgraditi nadvoz, kar je edina rešitev, da se ne bodo hude nesreče spet ponovile. Z avtom v železno ograjo Včeraj dopoldne sta se peljala iz Cervinjana proti Tržiču 57-letna Maria Rossi por. Gregorin iz Ul. Valdirivo 29 in 82-letna Anna De Conte vd. Rossi. Gregorinova, ki je šofirala, je iz neznanih vzrokov zgubila nadzorstvo nad vozilom in zadela ob železno ograjo na nekem mostu. Gregorinova si je zlomila levo nogo in se pobila po nosu. njena mati Anna pa si je zlemila desno ramo in se pobila po levi roki. Obe so sprejeli na ortopedski oddelek in bosta okrevali v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Nesreči na delu Na delu sta se včeraj dopoldne ponesrečila' 52-letni Fianc Gombač, ki stanuje v Ul. Gozzi št. 5 in 47-letni Lu-ciano Gorian iz Ul. dTsella 28. V nekem skladišču starega železa sta razbivala neki kovinski predmet, da bi loči-ia različni kovini, toda pred- met je nenadoma eksplodiral in Gombaču razmrcvaril levo roko ter ga ranil po nogah, zaradi česar so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni; Gorian pa se je nekoliko poško- Na delu se je včeraj okrog poldne ponesrečil 21-letni Egon Leban iz Bazovice št. 165, ki so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti tri tedne. V mizarski delavnici «Cantrida» v Indu- dcval po obrazu, zaradi česar. strijskem pristanišču je delal se bo moral zdraviti dober s cirkularko, ki mu je poško-tfden. I dovala tri prste na levi roki. IIHHinilllHUllllllllllllllllllIlllllllllllilllllUllllllllllllllllHllllliltlllllllllinillllllllllUIIIIIIIIIIII 1 OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. in 30. junija se je rodilo v Trstu 15 otrok, umrlo je 14 (x>^b. RODILI SO SE: Federica Se-gbini, Mariahi.sa Gallo, Tuliio Slatich, Claudio Vincis, Alessao-dra Caisutti-Gerbez, Roberto D’Atbraccio, Enrico Konjedic, Paolo Venturini, Giovanni Tede-sco, Nive,- SttCrr. Jadranko Stojič, Tanj? F>,n, Enzo Basolo, Fa-Dia Eossi lil Cinzia Mauri. UMRU SO: 67-letna ‘ Anna Chierego, 36-1 tim Angej Blasi-n.„ 6b-letr,i Rodolfo Stener, 54- VCEHAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-nižje cene. v drugem naj- višje, v 3 prevlada joče) pomaranCe , . . . 259 353 353 limone . . . ... 83 141 118 marelice . . . . . . 47 240 94 češnje . . . ... 176 271 212 jabolka . . ... 47 306 235 hruške . . . . ... 59 140 71 breskve . . . 18 247 94 slive .... ... 47 118 71 pesa . . ... 50 60 40 kumarce . . . . . . 30 80 60 čebula . . ... 59 88 65 svež fižol • • . 1 . . 83 129 94 stročje . . . 31 259 83 razna solata ... 38 160 120 prva solata . ... 80 250 200 krompir 27 47 36 grah . . ... 71 118 94 paradižnik . . . . 41 120 65 zeleni radič 1 ... 250 400 300 'eiem radič 1 ... 50 200 160 bučice ... 20 80 36 letna Anna Brandstetter, 85-letni Piecro Ross--, 84-letni Anton Sosič, 83-ietna Teresa Mersinik vd. Bubnich, 73-letn! Giovanni Fcrnasaro. 61-letna Anna Ber-toch por. Furlani, 75-letni Francisco Plehan. 77-letna Angela Vrtta vd Rosso, 67-letni Gio-vanni Verzegnasai, 74-letna Ca-terma Allegrich vd. Bressan in 9 mesecev stara Lucina Cok. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevuto, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul Settefontane 39; dr. Gmeimer, Ul. GiUlia 14, Al Lloyd. Ul delTOroiogio 6; dr. Signori, Trg bolnišnico 8. mi leti potvorila število Slovencev v tržaški občini za 20 tisoč, da o »jamstvih* iz leta 1921 niti ne govorimo? 4. In ankete, ki jo je tako na dolgo in obširno vodil de-mokristjanski «11 Gazzettino* sedi, da niti pri samih italijanskih politikih in strokovnjakih ni enotnega stališča še manj pa jasnih pojmov glede samega načina popisa po narodnosti. Pri tem je dal posebno priznanje prof. Udi-ni, ki je izjavil, da se mora glede takega popisa vprašati predvsem za mnenje predstva-nike slovenske narodne skupnosti. 5. Z našim pristankom na popis bi v lakih pogojih legalizirali tudi stanje ki je nastalo — tudi če bi bil popis dejansko točen — po u-metnem raznarodovalnem priseljevanju italijanskega življa ne samo v tržaško mesto, temveč tadi v njegovo okolico ter okoliške občine, pri čemer je navedel nad vse zgovoren primer Opčin. Končno je dr. Berce predlagal, naj bi vsi slovenski politični voditelji v tem važnem vprašanju zavzeli skupno stališče. V razpravi, ki je sledila izčrpnemu predavanju dr. Lojzeta Berceta, so bodisi z vprašanji bodisi z izraženimi mnenji sodelovali dr. Jože Dekleva, dr. Boris Pahor, Mirko Kosmina in prof. Edi Košuta. Dr. Dekleva je v svojem obširnem posegu v razpravo zlasti podčrtal nujnost, da predstavniki vseh slovenskih političnih skupin enotno zavzamejo stališče, ki ga je tako argumentirano obrazložil predavatelj. Bolgarski balet na festivalu «TUnita» Glavna privlačnost drugega dneva festivala c», M. Mastioianni. C. Gaioni. Ideale 16.30 «Y vrtincu«. Marconi 16.30 «Gomila kraljev«, Debra Paget, E. Manni. Savona 16.00 «Rocco in njegovi bratje«, R. Salvatori, Claudia Cardinale. Odeon 16.00 sta peljal po Ul. Trento proti Kurzu Italia. Motociklist Siro Turisini pa se je na mopedu peljal od Ul. Manzano po Ui. Donizetti proti parku Ri-r.rembranza. Na križišču je, sti. Pri trčenju si je zlomil nego, materialno škodo pa je utrpelo tudi njegovo vozilo. V nedeljo bo na športnem igrišču *Baiamonti* v Gorici prvi mednarodni turnir lokostrelcev, ki ga organizira zveza lokostrelcev pri *Unione Ginnastica Goriziana*. Organizatorji so povabili tekmovalce iz Italije, Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Avstrije in Južne Francije. Zaradi nastopov na številnih mednarodnih tekmovanjih, ki jih v tem času prirejajo na najrazličnejših krajih Evrope, pa so odpovedali udeležbo tekmovalci iz Madžarske, Poljske, A.vstrije in Francije. Kljub temu bodo imeli priliko videti jugoslovansko prvakinjo Dano Tajner, ki je osvojila prvo mesto na tekmovanju v Zagrebu in vrsto tekmovalcev iz sosedne republike, kakor tudi najboljših tekmovalcev iz Gorice. Svojega nastopa še niso potrdili tekmovalci iz Rima. Med goriškimi tekmovalci bo nastopila Marija Zonta, ki se je izvrstno uvrstila ra tekmovanju v Zagrebu ter Vinicio Vogrini. Zveza lokostrelcev je dala za zmagovalce na razpolago pokal m več medalj, ki so jih dane3 razstavili v izložbi elektroin-štalaterskega podjetja Mizzon, Tekmovanje se bo začelo ob 8.30. Dopoldne bo na razporedu streljanje v tarčo z razdalje 90 m 70 metrov, popoldne ob 13. uri pa z raz dalje 50 in 30 metrov. Ker ’e to prvo tekmovanje v tej športni panogi, ki se je v zadnjih časih začela uveljavljati v številnih državah, vabimo občinstvo naj si pride ogledat to zanimivo tekmovanje. Milana, 6 iz Trevisa in 7 iz j Vstop je prost. V nedeljo ob 12. uri bodo splavil) v ladjedelnici CRDA v Tržiču 27-200-tonsko potniško ladjo aGalileo Galileiii, ki jo grrde za pomorsko družbo aTržaškj Lloyd». Na sliki: model te ladje razstavljen v paviljonu Finmare na tržaškem velesejmu se. Jedilnica planinske koči bo razširjena ter bodo Vs; dela v prihodnjih dnevih, ver jetno do 1. julija, končana. Velik uspeh razstave otroških vrtcev Razstava občinskih otroškil vrtcev, ki je bila dva dni od prta v dvorani v goriški pa saži, je doživela popoln uspeh Tako prvi dan, v četrtek, ko sinoči so morali upnik za obi ske podaljšati za eno uro. Ra di bi razstavo podaljšali š( vsaj za dva dni, pa ni bili mogoče, ker je dvorana odda na že za druge namene. Vsekakor so prireditelji ; uspehom lahko zadovoljni, sa. takega obiska še ni doživeli nobena razstava v tem prosto ru in je bilo ob vsakem časi vse polno občudovalcev izdelkov malih umetnikov. Avtobusni vozni red za Sesljan in Gradež S L julijem je na Ribijev: avtobusni progi Gorica-Tržič Sesljan stopil v veljavo poletni vozni red avtobusov, ki je naslednji; Odhod iz Gorice ob delavnikih ob 8 in 13.30; ob nedeljah in praznikih ob 8, 12.10, 13.30 in 17.15. Odhod iz Sesljana ob delavnikih ob 12 in 18.30; ob nedeljah in praznikih pa ob 10, 13, 18 in 18.30. Ta vozni red ostane v veljavi do 31. avgusta; povratni listek Gorica-Sesljan in nazaj stane 450 lir. * • * Na progi Gorica-Gradež pa je od 18. junija do 30. septembra v veljavi naslednji avtobusni vozni red; Odhod iz Gorice ob delavnikih: ob 7, 8, 11.45, 13.30 in 18.30; ob nedeljah in praznikih: ob 7.15, 8, 9, 11.45, 13.10, 20.15 in 21.30*. Odhod iz Gradeia ob delavnikih: ob 6.50, 8.15, 12.15, 13.15, 17.15 in 19; ob nedeljah in praznikih: ob 7, 8.15, 12.15, 13.15, 18.15, 19, 20 in 23*. Vožnja označena z * velja samo za julij in avgust. Cena vožnje v eno smer znaša 310 lir. Čila j te in firito PRIMORSKI DNEVNIK IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII OD VČERAJ DO DANES v GORICI CORSO. 17.00: ((Karavana pogumnih«, S. Whitman in J. Prowse. Cinemascope v barvah; ameriški film. VERDI. 16.45: ((Njegova ekse-lenca se je ustavila na kosilu«, Toto, U. Tognazzj in V. Lisi. Cinemascope, italijanski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.30: ((Razuzdanke«, T. Elg in P. Brige. Cinemascope v barvah. Italijanski film. CENTRALE. 17.00: ((Neizprosen dvoboj«, N. Montiel in J. Mistral. Film v barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. MODERNO. Zaprto. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Urba-r.i-Albanese, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. (darovi 11» FKISPKVKl) Za Dijaško Matico je daroval Jožef Gergolet s Poljan 1000 lir. Najlepša hvala! TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 28,4 stopinje ob 16. uri in najnižjo 12,4 stopinje ob 4.50. Povprečna anevna vlaga je bila 58 odstotkov. 1. julija 1961 ------------ Šesta etapa kolesarske dirke po Franciji Maen s s' prednosti na cilju Zmagovalec prvi preko obeh gorskih prehodov - Dotto izpodrinil Groussarda z drugega mesta lestvice BELFORT, 30. — Belgijec Joseph Planckaert je danes zmagal na cilju VI. etape Strasbourg - Belfort s približno 5’ prednosti pred prvo zasledovalno skupino, v kateri pa je bil tudi Anquetil, ki je tako še enkrat obdržal svojo dragoceno rumeno majico. Belgijec se je sam spustil v beg, ki je trajal precej časa, zaradi česar je tudi prvi privozil na vrh Col ,de la Schlucht, kakor tudi na vrhu prehoda Ballon d’Alsace. Ze pri startu so se začele ofenzive nekaterih drznejših kolesarjev, ki se niso bali vročine. Prvi so šli v napad Le Menn, Cazala, Elliot, Pelle-grini, Aerenhouts, Claes in Gaudrillet, ki so si kaj kmalu nabrali nekaj naskoka. Medtem ko je Gaudrillet popustil in je kasneje celo odstopil, so nekateri v skupini pokazali namen, da se spuste v zasledovanje. Med temi je bil Italijan Massi-gnan, a tudi Manzaneque, Dar-rigade in Daems so imeli isti namen, katerega pa niso mogli izpeljati zaradi odpora drugih. Po 84 km vožnje in sicer pri mestu Munster so Planckaert, Claes in Pauwels izvedli nepričakovan napad, na katerega sta znala odgovoriti le Stablinski in Cazala,. Ob vznožju vzpona de l£ Schlucht je bežeča skupina petih kolesarjev vozila z j’ prednosti. Na sredi vzpona je Planckaert hitreje potegnil in VRSTNI RED NA CILJU ETAPE STRASBOURG BELFORT (180,500 KM); 1. PLANCKAERT (Belgija) 4.35’39” (z odbitkom 4.34’39") 2. Batt,siini (It.) 4.40‘20” (z odbbkom 4.39’50”) 3. Perez - Frances (Španija) 4.40'28” 4. Anquetii (Fr.), 5. Brugna-mi (It.), 6. Massignan (It.), 7. Pat>wels (Belg.), 8. Ruegg (Sv .-Luks.), 9. Junkermann (Nem.), 10. Hoevenaers (Bela.), 11. Huot (CM), 12. Elliot (VB), 13. Mzstrotto (Fr.), 14. Dotto (CM), 15. M« nzaneque (Sp.), 16. Nietsen (Hcl.), 17. Bertran (Sp.), 18. Gaul (Sv.-Luks.), 19. Huiart (OSO), 20. Adriaenn-sens (Belg.), 21. Stablinski (Fr.), 22. Anglade (Fr.) 4.40' in 28”, 23. Carlesi (It.) itd. SPLOSNA LESTVICA: 1. ANQUETIL (Fr.) 31.25’54” 2. Dctto (CM) z zaost. 5’21” 3. Carlesi (It.) 5’22” 4. Elliot (VB) 5’27” 5. Peiez-Frances (Sp.) 5’28” 6. Pauvvels (Belg.) 7'03” 7. Battistini (It.) 7’09’’ 8. Anglade (Fr.) 8 01” 9. Brugnami (It.) 8’10” 10. Gaul (Sv.-Luks.) 8'13”, 11. Junkermann (Nem.), 12. Ma-strctto (Fr.), 13. Massignan (It.), 14. Adriaenssens (Belg.), 15. Ruegg (Sv.-Luks.), 16. Hu-lart (OSO), 17. Hoevenaers (Belg.), 18. Rostollan (Fr.), 19. Netsen (Hol.), 20. W. Van Esi (Hcl.) itd. sam nadaljeval pot. istočasno je zapustil strnjeno skupino Švicar Ruegg, ki je hotel dohiteti begunce. Na vrhu hriba je prvi privozil Planckaert in sicer 1 ’35” pred Pauwelsom, 1'36” pred Rueg-gom in Stablinskim, medtem ko je z 2” zamude privozila na vrh majhna skupina, v kateri so bili poleg Anquetila tudi Junkermann, Dotto, Gaul, Battistini, Massignan in drugi. Po 133 km vožnje si je Planckaert nabral še več prednosti, ne samo do prvih zasledovalcev, temveč tudi do An-quetilove skupine, katero so ojačali Anglade, Elliot, Daems in drugi. Sledila je Darriga-dova skupina, ki je vozila s 6’20" zamude, medtem ko je Groussard, ki je bil do danes na drugem mestu splošne lestvice, še bolj zaostal. Prvi vzpon je verjetno precej utrudil nekatere kolesarje in še posebno Anquetila, Skoraj ! Daemsa in druge, ki so na vzpetinah Ballon D’Allace vidno zaostajali. Na vrh hriba je ponovno privozil prvi Planckaert, ki je imel tokrat 5’35” prednosti pred Pauwelsom, Stablinskim in Rueggom, medtem ko je Gaul vozil s 6’ zamude. Sledila je skupina 13 kolesarjev. Med temi, ki so privozili na vrh 6’15” za Belgijcem Planckaertom, sta bila tudi Anquetil in Junkermann. Planckaert je vse do cilja ohranil svojo prednost in si je zagotovil etapno zmago. Skupina je privozila na cilj skoraj 5’ kasneje in v tej je bil najhitrejši Italijan Battistini, ki si je tako zagotovil 2. mesto in 30” odbitka od doseženega časa. Od jutri dalje iz St. Etienna do Pariza Šestnajst najboljših državnih ekip na amaterski dirki po Franciji Udeleženci se že zbirajo ■ Favoritov danes ni mogoče določiti PARIZ, 30. — V St. Stiennu se že zbirajo amaterske ekipe številnih držav, ki se bodo od nedelje pa vse do 16. julija udeležile ekipne dirke »Tour de France de l’a-venir». O dogodku, ki je popolnoma nov v analih francoskega kolesarskega športa, se precej govori in vneto razpravlja. Ljudje iščejo med prijavljenci favorite, kar pg danes ni mogoče storiti. To pa predvsem, ker gre za nova in manj znana imena amaterjev. Kakšne bodo ekipe navajamo spodaj, škoda je le, da ne bo nastopila Sovjetska zveza s svojimi asi in še posebno z olimpijskim prvakom. Manjkala bosta tudi vzhodna Nemca Schur in Eckstein. Zal ne bomo mogli videti na francoskih cestah niti Romuna Moiceanuja, ki je že med dirko po Jugoslaviji delal preglavice raznim favoritom. Sicer nima smisla danes razpravljati o tem, kaj bo med dirko. To se bo kmalu videlo. IIIIIIMlillllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIHimillllfMlIllllllllllllllIHlMHMIIIIHIlIllilllllllllllllilllMIItllllllllllllllllllllllllinilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIII Italijansko prvenstvo v hokeju na kotalkah Kolo izredno ostrih odporov skoraj vseh gostujočih moštev Poraz obeh tržaških ekip v Lodiju in v Monzi Enajsto kolo letošnjega hokejskega prvenstva je potekalo morda na najbolj dramatični način kot vsi prejšnji. Na treh igriščih v Lodiju, v Monzi in Modeni so domači klubi s težavo in prav v zaključnih fazah tekem, rešili čast in rezultat pred gostujočimi ekipami, ki so znale nuditi nepričakovan odpor. Na četrtem igrišču sta si nastopajoči moštvi delili točke, v enem primeru pa so hišni gospodarji popolnoma odpovedali pred svojimi gosti in klonili z nevsakdanjem rezultatom. Gostje so se tako maščevali tudi za neuspehe ostalih ekip. Tudi v hokejskem športu, kjer imamo včasih veliko golov, kaj težko vidimo tako visoke rezultate, kot se je to pripetilo v Sieni. Domača Mens Sana, ki je že v Trstu pokazala, da ni še dorasla za prvo ligo in da zda-leka zaostaja za ostalimi ekipami tega prvenstva, ni zm°" gla obrambe pred Novaro, čigar upi za končno zmago so se po treh porazih, dokončno razblinili, ' Piemontski igralci so takoj uvideli, da nasprotniki ne zmorejo organizirane obrambe, pospešili so tempo in skušali doseči vsaj visok rezultat, ki naj bi jim bil v uteho za izgubljene nade. V tem so popolnoma uspeli in so odpravili domačine z astronomskim rezultatom 19:2. Drugo moštvo iz Novare — Amatori — je imelo nevarnejšega tekmeca, Lazio. Lazio, ki se je šele pred petimi dnevi zbudil iz dolgega spanja, si je Driboril drugo zmago in si tako znatno izboljšal položaj. Da bi ponovili sobotni rezultat tu-potujočih i di v Novari, bi se Rimljani skoro gotovo otresli predzadnjega mesta v lestvici in tako imeli enake možnosti do rešitve kot Ferroviario in Amatori. Ta načrt pa niso znali stoodstotno izvesti. Uspelo jim je le deliti točke z domačini, vendar tudi ta delni uspeh jim gre v čast. Važno pa je to, da je moštvo pokazalo izboljšanje svoje forme, zato mislimo, da bodo tem pozitivnim rezultatom v kratkem sledili še drugi. Najostrejše borbe pa so bile na igriščih v Lodiju, Modeni in Monzi. V Lodiju so nastopili Tržačani. Domačini se niso borili le za točke, ampak tudi -za to, da bi ohranili ne- Kot smo že pisali, je bila v nedeljo v Lonjerju kolesarska dirka do Bošketa in nazaj. Na sliki so kolesarji tik pred startom | premagljivost svojega igrišča. Kljub tržaškim napadom so se borili kot pravi levi in se jim je v zaključnem delu drugega polčasa dvakrat uspelo prodreti pred tržaška vrata in si zagotoviti zadosten naskok za zmago. Po sobotni tekmi Triestine, ko je s lahkoto odpravila Sieno, je bilo upati, da bo tudi v tem kolu prinesla domov kako točko. Vse zaman. Letos ne zmore boljših rezultatov in ji nikakor ne uspe se vriniti v skupino najboljših, na tista mesta, ki so jih bila včasih skorajda prirojena. Ce je Triestina dobro, a nesrečno igrala v Lodiju, še boljši in bolj nesrečen je bil nastop drugega tržaškega kluba v Monzi. Ferroviario je na tistem igrišču samo pet minut pred koncem vodil s 3:2 m vse je kazalo, da bo zmagal in tako preskrbel največje presenečenje ne le dneva ampak celega prvenstva. A prav v zadnjih trenutkih se je izkazalo koliko lahko pomore svojim barvam izrazit individualist kot je Gelmini II. Dva njegova prodora sta pomenila za njegove barve dva gola in predvsem zmago ter dve točki, ki sta obdržala, prav tedaj, ko ni nihče več v to verjel, Mon. zo na čelu lestvice. Ni potrebno poudariti, da so igralci Ferroviaria v tej tekmi prekosili same sebe. Prav tako kot Monza je tudi italijanski prvak Modena, odločila tekmo sebi v korist v zaključnih minutah. Domači navijači so bili skozi vso tekmo v večnem strahu, da bo Marzotto, iznenadenje letošnjega tekmovanja in pravi gusar na tujih igriščih, prikrajšal domačine za obe točki. Igralci iz Valdagna so šli v prednost in so se nato zaprli v obrambo. Ko so domačini uvideli, da gre nasprotnikom le za obrambo svoje prednosti in se ne spuste več tako nevarno v napad, so sami prevzeli vajeti igre, so izenačili z Rimljani in nato zmagali s kazenskim strelom Tavonija. Rezultati zadnjega kola: Novara-Siena 19:2 Amatori-Lazio 5:5 Ladi - Triestina 5:3 Monza - Ferroviario 4:3 Modena-Marzotto 3:2 I P—zio Ekipe bodo nastopile kakor sledi: BELGIJA: Christiaens, De-lahaye, Desmeth, Durnez, Nys, Henckaorts, Steyaert in van d’Huynslager. Tehnični vodja: Lucien Acou. FRANCIJA: Beaufrere, Cau-vet, Flochlay, Genet, Lebau-be, Lemetayer, Pisczeck. Tehnični vodja: Robert Oubron. ITALIJA: Ceppi, Cerbini, De Rosso, Fantinato, Santini, Storai, Vendemmiati, Zanca-naro. Tehnični vodja: Elio Rimedio. JUGOSLAVIJA: Levačič, Milenkovič, Petrovič, Šebenik, Ukmar, Valčič, Vukojevič, Žirovnik. Tehnični vodja: Jo- vanovič KANADA: Batello, Bolzon, Gagne, Garon, Miele, Pavan, Quatela, Williot. Tehnični vodja: Lachance. LUKSEMBURG: Grassini, Hentges, Houdremont, Jacobs, Komes, Mahnen, Schadeck. • MAROKO: Abdallah, Cer- baui-Buceb, Ahmed, El Faruki, El Guc, Emhani, Ghan-dora, Lahucin. Tehnični vodja: Ahmed Bahlul. NIZOZEMSKA: Groeneweg, Hugens, Janssen, Kroops, van de Ven, Verstraete, Snyder, Zilverberg. Tehnični vodja: Johan Jansen. NEMČIJA: Bath, Čredo, Koch, Korthe, Kunde, Lim-bach, Ohlendorf, Raab, Richter, Schultze. Tehnični vodja: J Arents. POLJSKA: Burak, Gavvli- czek, Gazda, Kosela, Kudra, Paradowski, Svviatek, Zapala. Tehnični vodja: M. Zomer- feld. PORTUGALSKA: Albef, Castro, Marques, Nounes, Pisco, Seriuo, Sousa Cardosa, Sousa Pacheco. Tehnični vodja. Yvo Neves. SKANDINAVIJA: Digerud (Norveška), Bangsborg (Danska), Hautalahti (Finska), Lul-lau (Norveška), Munther (Švedska), Petterson (Švedska), Pingel (Danska), Var-baek (Danska). ŠPANIJA: Calmenarejo, Čaviča - Gageascoa, Cruz, Gomez, Hernandez, Menendez, Soler, Velez. Tehnični vodja: Crespo. ŠVICA: Albisetti, Bigler, Jaisli, Lutz, Maurer, Schmie-diger, Zoeffel, Fuchs. Tehnični vodja: Hans Martin. URUGVAJ: Barrios, Cencic Vid, Etchebarne, Goncalvez, Puertolanno, Timon, Varquez, Villanueva. Tehnični vodja: J. Soler. VELIKA BRITANIJA: Da-vies, Bradley, Hinds, Jacob, MacGuire, Neale, Perkins, Ra-masbottom Tehnični vodja: R. Thom. WIMBLEDONSKI TURNIR ZENSKE (III. kolo) Schuurmann (J- Afr.) - Gor-digiani (It.) 0:6, 6:0, 7:5 MOŠKI (IV. kolo) Roy Emerson (Avstral.) -Taylor (VB) 6:3, 6:1, 6:1 Sangster (VB) - Segal (J. Afr.) 8:6, 8:6, 6:4 Ayala (Cile) - Knight (VB) 9:7, 6:4, 6:2 Krishnan (Indija) - Palafox (Meh.) 4:6, 6:1, 6:3, 6:1 SABLJANJE TURIN, 30. — Za svetovno prvenstvo v sabljanju, ki bo od 17. do 29. julija v Turinu, se je do danes prijavilo 20 držav. Vseh tekmovanj, ki so na sporedu prvenstva se bodo u-deležile Vzhodna in Zahodna Nemčija, SZ, Madžarska, Poljska, Japonska, Italija in Jugoslavija. Pričakujejo še prijave Francije, Irana, Luksemburga, Portugalske, ZAR in Švedske, ki so že obljubile udeležbo. KOLESARSTVO MILAN, 30. — Italijansko državno prvenstvo na dirkališču (hitrostna in zasledovalna vožnja ter za motorji) bo na velodromu Vigorelli v Milanu 20. in 21. julija. Totocalcio Bologna-Austria Du- naj 1X2 Sampdoria-Stalingrad Praga 1 Torino - RH Brat. 1 X Udinese-Wiener Neu- stadt 1 Kladno-Lask Linz 1 SVS Linz-Slovan Nitra X 2 Fiorentina-Y. Boys 1 Lazio-Grasshopper 1 Lucerna-Lecco X 1 Lugano-Brescia (1. polčas) X Luga-noBrescia (konč ni izid) 2 X 1 Parma-Bellinzona 1 Simm. Monza-Bienne 1 Schaffhausen -Pro Patria X I Y. Fellovvs-Reggiana X m imimi n imunim iiiiiiii iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuMiiii mn immniiimmiimmiiimiiimmi n n iii Nogometaši še nimajo dopusta V nedeljo «Mitropa Cup» in tekme za Alpski pokal Udinese bo sprejela v goste enajstorico VViener Neustadt MILAN, 30. — V nedeljo bodo nogometna igrišča ponovno oživela. Na sporedu je tretje izločilno kolo za srednjeevropski pokal in drugo kolo italijansko - švicarskega turnirja za »Alpski pokal». V prvem turnirju zastopajo Italijo Bologna, Sampdoria, U- dinese in Torino. Vse te enaj storice bodo v nedeljo zaigrale na domačih igriščih. Razpored tretjega kola za Mitro-pa Cup ie naslednji: PRVA SKUPINA V Bologni ob 21. uri: BOLOGNA—AUSTRIA V Genovi ob 21. uri: SAMPDORIA—STALINGRAD DRUGA SKUPINA V Turinu ob 21. uri: TORINO —RH BRATISLAVA V Linzu ob 17. uri: SVS LINZ—SN NITRA TRETJA SKUPINA V Kladnu ob 17.30: KLADNO —LASK V Vidmu ob 21. uri: UDINESE—'VVIENER NEUSTADT Razpored drugega kola za »Alpski pokaD pa je naslednji: V Florenci ob 21. Uri: FIO-RENTINA—YOUNG BOYS V Rimu ob 21. uri LAZIO— GRASSHOPPERS V Luganu ob 17. uri: LUGA-NO—BRESCIA V Luzernu ob 17.30: LUZERN —LECCO V Parmi ob 21. uri: PARMA —BELLINZONA V Sciaffusi ob 17 uri: SCHAFFHAUSEN—PRO PA-TRIA V Monzi ob 21. uri: SIMMEN-THAL MONZA—BIENNE V Zuerichu ob 17 uri: YOUNG FELLOWS—REG-GIANA V Športne vesti iz Kopra Tesna zmaga Izole (1:0) nad solkanskim Branikom Zmaga Fafangela in Kosmine v nedeljski jadralni regati stva med Kamnikom in Novim mestom končala z zmago Kamnika. Zaradi poraza Novega mesta Sežanke spet delijo prvo mesto z osmimi točkami z Novim mestom in Kamnikom. * * * Po porazu proti reprezentanci Ljubljane (1:4), so mladi nogometni reprezentanti koprskega okraja popravili slab vtis. V nedeljo so se pomerili z reprezentanco puljskega okraja in po lepi igri zmagali s 3:1. *** Plavalci koprskega okraja so si zastavili obširne načrte za letošnjo sezono. Med drugim se bodo udeležili pionirskega prvenstva Slovenije v plavanju in vaterpolu in mladinskega prvenstva Slovenije BENETKE-MILAN -PARIZ-RIM-BARI ODHODI Por- Be- • Be- V nedeljo je bila v Kopru povratna nogometna tekma za vstop v slovensko consko ligo med Izolo in solkanskim Branikom. Domačini so zmagali z 1:0. Ker se je prva tekma končala 0:0, si je torej Izola priborila pravico do nadaljnjih tekmovanj. Številni gledalci, ki so prišli v Koper (Izola trenutno nima primernega igrišča), so bili razočarani zaradi slabe igre prvaka koprskega okraja. Izola je igrala sicer požrtvovalno, a tako raztrgano in netočno, da ni mogla niti enkrat premagati nasprotnega vratarja. Do dveh točk je prišla šele s kazenskim strelom, ki ga je sodnik po mnenju nekaterih prestrogo dosodil. To se je zgodilo dve minuti pred koncem. Markezan je sicer prvi strel zgrešil, toda sodnik je znova postavil žogo na belo točko, češ da se je vratar premaknil. Tokrat je moral Branikov vratar kapitulirati. Glede na dogodke na igrišču Branik ni zaslužil poraza. Njegovi igralci so lepše kombinirali, pred nasprotnikovimi vrati pa so bili neučinkoviti. Nekoliko jih je tudi spremljala smola. Sicer pa moramo povedati, da je bila igra fair vse do zadnjih dvajset minut, ko so sodniku ušle vajeti iz rok in je začel soditi v škodo obeh moštev. Na igrišču smo bili priče zelo ostri igri in tudi grobostim. Tako je prišlo do poškodb in izključitev in na koncu tekme je imela Izola na igrišču le devet igralcev, Branik pa deset. Čeprav je treba slabo igro pripisati tudi hudi vročini, ne moremo z optimizmom gledati na nadaljnja srečanja I-zole. Treba bo pokazati mnogo več znanja in imeti tudi nekaj športne sreče, če hočemo, da bo Izola obšla tako hudo oviro kot je prihodnji nasprotnik Kovinar. * * * V Koprskem zalivu so ljubitelji jadranja spet prišli na svoj račun. V nedeljo so se pomerili najboljši slovenski jadralci v razredih Star in Snipe za naslov republiških prvakov. V razredu Star je nastopilo devet jadrnic in kakor je bilo pričakovati, sta prepričljivo zmagala udeleženca olimpiade Fafangel in Kos-mina z jadrnico Cha-cha III. Vse pohvale pa je vredno drugo mesto Koprčapov Vojka Coka in Boloviča, ki sta z jadrnico Zala tokrat res odlično krmarila, V razredu Snipe je nastopilo 6 jadrnic. Zmagala sta zanesljivo Izolčana Majerič in Žbogar pred Koprčanoma Zlatkom Čokom in Jurco. Tekmovanje je pokazalo, da sta Majerič in Cok v dobri formi in da lahko od njiju mnogo pričakujemo na bližnjem evropskem prvenstvu za jadrnice Snipe v Koprskem zalivu. * * # Rokometaši koprskega in go-riškega okraja so se v nedeljo odlično odrezali. Moška ekipa Ajdovščine je na kvalifikacijskem turnirju za vstop v republiško ligo osvojila drugo mesto in se tako spet znašla v družbi najboljših slovenskih rokometnih e-kip. Enak uspeh je dosegla ženska rokometna ekipa Pirana na kvalifikacijah v Murski Soboti. Tako bo imel koprski okraj prihodnjo sezono tri zastopnike v republiških ligah — Ajdovščina bo tekmovala v moški ligi, v ženski ligi pa Piran in Koper. * * # V ženski odbojkarski ligi se je končala zadnja tekma v plavanju. Za te nastope se je začela pripravljati skupina štiridesetih plavalcev in vaterpolistov. Te dni bodo odprli tudi plavalno šolo za mlade plavalce. Ena glavnih nalog novega odbora plavalnega kluba pa bo delati pri pripravah za izgradnjo olimpijskega bazena v Kopru. Brez takega objekta si je je namreč težko zamisliti organizirano plavalno delo na koprski obali. TO TI P 1. — prvi 2 drugi X 2. — prvi 2 2 1 drugi 1 X 2 3. — prvi X 2 drugi 2 X 4. — prvi 1 drugi 2 5. — prvi 2 1 drugi 1 2 6. — prvi 1 1 drugi X 2 VOZNI RED VLAKOV 5.32 A 6.10 R 6.35 D 8.48 R 10.14 DD 10.24 A 12.53 R 13.34 A 14.52 D 16.35 D 16.50 A 17.40 DD 18.38 A 19.22 A 20.50 R 22.10 DD 6.22 A 7.28 A 7.55 DD 9.25 D 10.27 R 11.35 DD 13.30 D 14.00 A 15.33 D 17.07 D 18.06 A 18.48 R 19.15 A 19.55 DD 21.22 R 22.30 A 23.55 DD Cervignano togruaro Bologna - Milan (*) Benetke - Turin • Rim Benetke - Rim Benetke - Milan • Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano netke Cervignano netke Benetke - Milan -Pariz Tržič • Benetke • Bari Tržič - Portogruaro Benetke - Pariz Tržič - Portogruaro Tržič - Cervignano Benetke Benetke - Milan -Turin - Genova • Ventimiglia - Marseille - Mestre - Bologna - Rim PRIHODI Cervignano - Tržič Portogruaro • Tržič Turin - Milan • Benetke • Rim Marseille - Ventimiglia - Genova -Turin Benetke Benetke - Cervi- gnano - Tržič Pariz - Benetke Rim Bologna -Bari Ancona - Benetke Cervignano Pariz Milan - Benetke Benetke - Portogruaro Cervigna- no Tržič (###) Bologna - Benet ke Portogruaro • Tržič Pariz - Milan - Benetke Rim - Milan - Mestre (*) Benetke - Tržič Turin - Milan - Genova (II) - Rim -Bologna - Benetke (#) samo I. razred; (###) ne vozi ob nedeljah. VIDEM-DUNAJ -SALZBURG -MUENCHEN ODHODI 3.45 A Videm - Trbiž 5.18 A Videm 6.16 D Videm - Trbiž 6.21 A Videm 7.06 D Videm - Trbiž - Dunaj - Hamburg 9.45 A Videm 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.55 DD Calalzo (*) 14.30 A Videm 16.12 A Videm 17.28 A Videm 19.06 D Videm 19.45 D Videm - Benetke • Muenchen 20.28 A Videm 21.32 A Videm PRIHODI 7.05 A Videm 8.06 A Videm 8.23 D Videm 9.11 A Videm 9.48 D Dunaj - Muenchen- Videm 11.59 A Trbiž Videm 15.08 A Videm 16.56 A Vidim 18.28 DD Trbiž Videm 19.42 A Videm 21.03 A Videm 22.47 A Videm 23.10 D Hamburg - Dunaj • Videm 24.00 DD Calalzo • Trbiž • Videm (#*) 1.07 D Videm <*) vsak dan od I. do 31. avgusta, ob sobo tah od 24. 6. do 29. 7., od 2. do 9. 9. in od 16. 12. do 24. 2.; (*#) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob nede- Ijah od 25. 6. do 30 7. in od 3. do 10. 9. ter od 17. 12. do 25. 2. OPČINELJUBLJ ANA -BEOGRAD ODHODI 0.19 D Opčine Reka • Zagreb ■ Beograd 7.22 A Opčine 8.28 D Opčine Ljubljana 11.57 DD Opčine - Reka - Ljubljana Beo- grad • Atene - Is- tanbul 13.41 A Opčine 18 .00 A Opčine 20.00 A Opčine 20.20 D Ljubljana • Beo grad PH1HOD1 5.30 D Beograd Zagreb • Opčine 7.13 A Opčine 9.40 D Beograd Ljubija na 11.24 A Opčine 17 18 A Opčine 17.28 DD Istanbul Atene - Beograd Ljublja- na Reka - Opčine 20.06 D Ljubljana - Opčine 21.48 A Opčine R - - rapido; DD - br- zec D — brzec; A — potniški mn m m Nekega dne pod večer so se nad Ponikvo sešli goščavci. Dolgo so šurnotali po odpadlem listju, polni nemira in radovednosti, dokler si ni vsak ugladil udobnega kota: ta na pritalni veji, oni se je ugnezdil za gradnovo koreniko. Nekateri so si nanesli listja na rušnat previs in se zastrmeli v Predjamo. Spogledujejo se in si kimajo. Mlin je mrtev. Vse, kar je lesenega, miruje, samo stranica Cerovega ploha drhti pod jezom. Dolgo let je stražil tam, ta čas ga je voda ozaljšala s sivo plesnijo in zelenim lišajem, zdaj pa se nič več ne upira. Samo na eni strani se še oklepa jezu in podrhteva, kakor krošnji topolov ob brvi. Vrata in oknice, vse je pozaprto. šum, seveda, ta hrumi dalje, vsakdanje in enolično. Tako se dozdeva. Toda jezu ni več, potok drvi čez njegove ostanke m zapleše pod slapom v spremenjeni vrtinec, v mnogo bolj drzni krnici se peni in suče pod njim. In slap se meni s pečino s čisto drugačnim glasom. Hostniki napenjajo prišiljena ušesa in sovje oči, spogledujejo se in kimajo in mlaskajo od začudenja, še veter, še ta jesenski pohajač postoji, nasloni se na pečino in prisluhne... XVI. Nekega dne ie preiskovalni sodnik naročil podgrajskim orožnikom, naj iztaknejo Jeromana iz Mun. Vklenite ga in ga pripeljite, je rekel. Potem bomo videli, kaj je na stvari. Naročilo je bilo potrjeno tudi z uradnim pismom. To se je zgodilo po tisti nedelji v Ponikvi. Jeromana, torej! Navsezadnje tega ni bilo težko najti. Orožniki so se najprej razprašali po vaseh ob veliki cesti, dva sta zašla vse tja do Podgorja in sta naletela nanj v neki gostilni. Tako, tako! Ali ni on Jeroman iz Mun? Kakopak! Ali ga nemara poznata? Ko sta orožnika prišla do tega, nista bila prav nič več domača. Postala sta osorna in trda in Jeroman se ni mogel načuditi njuni neprijaznosti. Kam da je namenjen, sta hotela vedeti. In sta se vstopila predenj kakor leseni kobili, zagozdena vsak v svojih usnjenih, golenicah. Takšno obnašanje prav lahko vznemiri človeka in tako so se tudi Jeromanu prikrite sive oči, skozi priprte veke je skušal pogledati mimo orožnikov in Slavnika naravnost v Ponikvo. Tja pač, kjer je bil iztegnil roko, prav to. ki se je zdaj nenadno znašla v železni zanki, členi te zanke so bili mnogo manj vredni, nego v njegovi srebrni verižici, toda bili so debelejši, trdneje kovani in Jeroman ni mogel dognati, če se bo moč izmotati iz njih. O tem je dolgo razmišljal, zakaj pot se je vlekla skozi gozd, po gori navzgor in z gore navzdol — kje je še bil Podgrad! Ali navsezadnje le ni noči brez jutra in ne poti brez kraja. Na ta način, torej, pride človek v zapor. Podgrajskega je sam zid, naluknjan s pobeljenimi groti brez oknic; skozi te se vsipa svetlopa v kleti še z večjo skopostjo kakor žitno zrnje. In Jeroman si ie lahko ogledal vse to Celo noč je prebil v plitvem vodnjaku, kjer je dišalo po razpadajočem lesu, prebedel je noč neznansko daleč od ljudi in neba. Toda zdaj je bilo jutro, hvala bogu, in okovana vrata so se odprla. Jeroman je šel za orožnikom čez pusto, tiho dvorišče. Orožnik je bil razoglav, brez puške in pasovja, bila ga je ena sama uradna plehkost. Jeroman je koračil ob slečeni oblasti, gol tudi on, kakor pravkar izleženo pišče. Vzeli so mu svileno opasico, mehur in koserico, vso možatost so mu pobrali. Kljub tolikšni nebogljenosti si človek drzne odpreti usta, usta si bo vsekakor drznil odpreti! Le kam ga zdaj vodi, to naj mu reče! Nič! Razkomatena oblast molči, beli zidovi tudi molče, le pesek pod obuvalom si nekaj upa v tem odmrlem kraju. Potem je to zapuščenost skalila glasna, pogumna pesem. Tajnanina, tajnane, taji, sinko, taji vse!... Pevca ni bilo videti. Ni bilo mogoče vedeti, izza katere rešetke opreza, toda njegova pesem je privajen, domač napev: sapnila je kakor veter s čičarij-ske gore in odpihnila malodušje. V nesebičnem nasvetu je modrost preizkušenega grešnika, ki poje, kako je mogoče tudi vrv spremeniti v rešilno vejo. čemu bi potemtakem obupaval Jeroman? Da, da, pesem vednc. razveseli človeka, tudi_ Jeromana iz Mun je privzdignila. Modrost preizkušenega sodnika pa je v tem, da pripelje grešnika v zagato, zato mu pokaže očetovsko lice, na moč dobrohoten obraz mu pokaže, s prijaznim priporočilom: kar se-de naj! Ali Jeroman iz Mun ve, s čim se je zameril pravic: ? Ne! Jeromanu se nekaj dozdeva. Njegova vest je bila polna nemira, prav rada bi se kam skrila. Skrila bi se ter prepustila Jeromana, ki jo je krotil s pripevom, njegovi usedi. Jeroman se _e odhrkal. Ne, je rekel. «Obdolženi ste, da ste po zrelem preudarku povzročili smrt predjamskega mlinarja Valentina Cer-gola, in sicer na ta način, da ste odprli zapornico jezu nad mlinom. Voda, ki je vdrla v globino, je napolnila Sapnik in udušila mlinarja in njegovega psa...* Potem so se vrstila še druga vprašanja, toda odgovori so postajali vse nejasnejši. Porajali so se iz velike stiske in negotovosti, to je bilo razločno opaziti, in ob zaključku je preiskovalni sodnik ugotovil, da so tu dokajšnje nejasnosti. Potem ni bilo vso zimo nič sMšati o Jtromanu. Ko pa je skopnel sneg in je veter z vzhoda prepe-ljaval sem in tja bele oblake, se je zvedelo, da je v Kopru. Zimo je jemal hudič, toda večeri so bili še vedno dolgi. Ko se v takih dneh prikrade mrak pred hišo, je po odrih in skednjih že trda tema in živina sope v noč v priprtih hlevih. Nad blatnimi dvorišči zaveje ovlažena mehkoba, ki oznanja pomlad. Kmet ljubi to mehkobo, ki nekaj snuje v prvi pomladni noči, in gre skoznjo z rahlo izproženo roko. Takšna je tema v prvi pomladni noči! Samo ob ognjišču, samo tam se še lahko loči čevelj od škornja. Kmet počiva na svojem ognjišču in sanja, da sedi na sve-tiščnem oltarju. Skupaj z večnim ognjem tli neizčrpna domišljija in ko se nabere ob njem še več senc, se spremeni ognjišče v presojajočo shodnico ali v učni oder ali v preprosto molilnico. Vsa ta posvečenja so dana kmečkemu ognjišču. Ko utihne molitev, se zdi, da je usahnil curek vode, ki iz trohnečega čebra pred hišo sega vse tja do kapa. «Veste, kjer je Koper? Daleč, moji dragi, šest ur hoda.* »Poglejte no, kam so ga odgnali!* «Dalj od Trsta, potemtakem?* Mliii Je zdaj prazen. Tam je vse zapuščeno, samo voda dere čez jez, drugače je vse zapuščeno. Voda dere čez jez m trga korita. Toda sedaj bo spomlad, nič se ne ve, kako bo ob spomladanskih nalivih. Na to je treba tudi pomisliti Molk. Luce in Lenke potemtakem ne bo več v Ponikvo? Kje! S parom volov bi ju ne spravil nazaj v Ponikvo. (Nadaljevanje sledi)