GLASNIK
MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO
BUL L ETIN
DE L A S SO CIA TI ON DU MU SE E DE SLOVENIE
™ IX.	1.-4.	SSB
ZGODOVINSKI DEL CLASSE HISTORIQUE
B
PRIRODOSLOVNI DEL CLASSE DE S SCIENCES NATURELLES
UREDIL - RfiDIGŽ PAR DR. JOSIP MAL
LJUBLJANA
1928
Pričujoča- »Valvasorjeva« številka Glasnika je izšla za zgodovinski in prirodoslovni del izjemoma pod skupnim uredništvom. To se je moralo zgoditi iz knjižnicno-tehničnih ozirov, ker bi se sicer letniki zgodovinskega dela ne ujemali s štetjem letnikov pridoslov-nega dela. — Letnik X. »Glasnika« izide jeseni 1. 1929.
Člani »Muzejskega društva za Slovenijo« plačajo na leto 25 Din članarine in prejemajo »Glasnik« brezplačno. — Y knjigarnah stane naročnina za »Glasnik« 50 Din za letnik.
Gg. člane prosimo, da poravnajo članarino. Ako ste morda priloženo položnico poštne hranilnice založili, porabite položnice, ki jih dobite na vsaki pošti ter jih primerno izpolnite. Naš račun pri poštni hranilnici ima št. 10.773 in (še stari) naslov: Muzejsko društvo za Kranjsko, Ljubljana.
Uredništvo in upravništvo »Glasnika« je v Ljubljani, Bleiwei-sova cesta 24 (Narodni muzej).
Za vsebino in obliko so odgovorni pisatelji. — Ponatiskovati ali prevajati v »Glasniku« objavljene spise je dovoljeno samo s pritrditvijo pisatelja in uredništva.
GLASNIK
MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO
BUL L ETIN DE L ASSOCIATION DU MUSEE DE SLOVENIE
JY	i /1 ZVEZEK
ANNŽE 1 A.	1.-4.	CAHIER
ZGODOVINSKI DEL CLASSE HI STORIQ UE
B
PRIRODOSLOVNI DEL CLASSE DES SCIENCES NATURELLES
UREDIL — RŽD1GŽ PAR DR. JOSIP MAL
LJUBLJANA 1928
C? p /
S > v .O
V v 's
r » '■	■	'	;
\ .■ \; /
«> V
• - ’U’
II 4455i
' -,\ f*Vv>. \
>	■	:	■.	i	i	■ *
' . < » ^ • - 1 .... ..
i... /<: .. I ■	<"
'> .. / V.
■	.	■	■	■'	.	-	i/H	:	!
‘	■	-	•	.•; i. j .7.1!	:	.
KAZALO.
INDEX.
Stele France, Valvasorjev krog in njegovo grafično delo.
Rus, dr. Jože, Schoenleben in Valvasor.
Stele France, Valvasorjeva Ljubljana.
Dolenc, dr. Metod, Valvasor in slovenska ljudska sodišča.
Burian, dr. V., O Schoenlebnovih in Valvasorjevih čeških virih.
Vrhovnik Iv., Kako je prišla Valvasorjeva knjižnica v Zagreb?
Le groupe de Valvasor et son travail graphique
Schoenleben et Valvasor
Ljubljana chez Valvasor
Valvasor et les tribunaux popu-laires slovenes
Les sources tcheques de Schoenleben et de Valvasor
La bibliotheque de Valvasor, comment est - elle parvenue a Zagreb?
5— 50 50— 69
70— 98
99—106
106—108
108—110
Slike (1—48) na prilogi.
—	Annexe, illustrations (l—48)
Valvasorjev krog in njegovo grafično delo.
France Stele.
Resume. Der Verfasser macht uns mit neuem Material aus der Valvasor-bibliothek, die sich gegenwartig in der Universitatsbibliothek in Zagreb befindet, be-kannt. Es sind das: 1. Eine ca 10.000 Blatter zahlende aus 17 Foliobanden beste-liende graphische Sammlung, 2. ein Skizzenbuch zur Topographie von Karnten,
3.	ein Skizzenbuch zur Topographie von Krain, 4. eine Sammlung von Probeab-driicken der Platten zur Ehre des Herzogthums Krain, 5. Zeichnungen J. Kochs zum 2. und 3. Teil des Theatrum mortis humanae tripartitum, 6. eine kleine Samm-lung von Skizzen nach Blumen, Kostiimen, usw. und 7. das grosse Wappenbuch, von B. Bamschiissel fur Valvasor gemalt.
Aus der graphisclien Sammlung werden in erster Linie diejenigen Blatter her-vorgehoben, die \vie immer fur die Kulturgeschichte von Slovenien oder fur die Kenntnis des Valvasor\verkes von Wichtigkeit, sind. In den Skizzenbiichern und Probedrucken tritt uns Valvasor endlich auch als Zeichner und Graphiker-Dile-tant entgegen. Es wird ferner auf das Verhaltnis der Skizzen zum erschienenen graphisclien Werke hinge\viesen und vverden charakteristische Beispiele Valvaso-rischer Zeichnungsart und einige, fiir die Beproduktion nicht verwendete Zeichnungen aus Krain und Karnten mitgeteilt.
Von Wichtigkeit ist auch die Konstatierung, dass ein grosser Teil der graphi-schen Sammlung aus dem Nachlasse des bislier nur dem Namen nach bekannten Malers Georg Wubitsch aus Moste bei Kamnik in Oberkrain stammt, dessen Ta-tigkeit in die Mitte des XVII. Jhrh. fallt und dessen Verbindung mit Valvasor durch die Familie Bamschussel vermutet vvird.
Weitere Artikel uber den um Valvasor gesammelten Kunstlerkreis und eine Wiirdigung seines graphischen Werkes vverden in Aussicht gestellt
Valvasor tvori s svojim delom eno najsvetlejših točk v naši domači kulturni zgodovini. Od srede XIX. stol., ko se je pojavilo intenzivno zanimanje za zgodovinske spomine preteklosti, je on našemu polizobražencu in lokalnemu zgodovinarju zgodovinski vir neomajne avtoritete, posebno še odkar je Peter Radics oskrbel novo izdajo njegovih dveh glavnih del o Kranjski in Koroški.1) Peter Radics je tudi položil temelj sodobni literaturi
o	Valvasorju in njegovem delu s tem, da je raziskal vse dosegljivo gradivo in ga objavil v celi seriji spisov,2) katerih izsledke je zbral v knjigi Johann Weikhard Freiherr von Valvasor 1. 1910. (založila Kranjska hranilnica).
Z Radicsevimi razpravami pa so problemi, zvezani z Valvasorjem in njegovim delovanjem, še komaj načeti. Njegove izsledke smemo smatrati samo kot voditelja po daleč raztresenih in poprej neizsledenih virih. Najvažnejšega za sodobnost, kritičnega pretresa Valvasorjevega dela, pa se Radics ni mogel več lotiti, ker je svoje moči izčrpal v zbiranju podatkov in dokumentov k Valvasorjevemu življenjepisu in zunanji zgodovini njegovega dela. Za znanost in posebno sodobno porabnost Valvasorjevih del glavna
1) Die Ehre des Herzogthums Krain von Johann Weichard Freiherrn von Valvasor. 2te unveranderte Auflage, J. Krajec, Novo mesto, 1877 in: Das Erz-Herzogthum Karndten v. J. W. Freih. v. Valvasor. 2te unveranderte Auflage, 1882, J. Krajec, Novo mesto. — L. 1918. pa je izšla v skupni založbi R. Baunecker’s Antiquariat v Celovcu in Frankfurter Kunstverein faksimilna izdaja Topogr. Archid. Carinthiae antiquae et modernae completa.
2) Glavna sta: P. v. Radics, Valvasor. Biographische Skizze, Graz, Leuschner & Lubensky, 1866 in: P. v. Radics, Johann Weikhard Freih. von Valvasor. Ein Lebens-bild. Wien, Veri. der Oesterreichisch-Ungarischen Revue, 1896.
vprašanja, kakor njegova kulturnozgodovinska geneza in vloga, zanesljivost njegovih podatkov, kritičnost v uporabljanju gradiva, dokumentarična vrednost njegovih topografskih slik, postanek njegovega ilustrativnega dela, kaj pravzaprav pomeni za našo kulturno in umetnostno zgodovino krog njegovih sodelavcev, na kakšnem umetniškem nivoju se giblje — vse to so odprta vprašanja, ki silijo h kritičnemu pretresu in ugotovitvi dejstev, ki bodo šele predstavila Valvasorja v njegovi absolutni vrednosti, dočim se do danes njegovo vrednotenje giblje samo na črti poljudnega vseznala, ki zna odgovoriti na vsako lokalno zgodovinsko vprašanje. Vendar Radics ne samo da teh vprašanj ni načel, ampak je tudi, če jih je kje načel, še bolj potreben kritičnega pretresa, kakor Valvasor sam, o čemer nam priča študija dr. Rusa2a) v pričujočem zborniku. Tako stoji naša sodobna zgodovinska stroka pred dejstvom, da imamo v Valvasorjevem delu pač predragoceno sirovino, ki jo s primerno kritiko lahko stalno s pridom uporabljamo, da pa so iz velikega kupa Radicsevih del o Valvasorju brez oprezne j še kritike porabna samo dejstva, ki jih je zbral iz arhivov in Valvasorjevega dela samega, drugače pa je vsako vprašanje treba načeti iznova in, kolikor se da, brez ozira na Radicsa.
Z razvojem naše domače kulturne in umetnostne zgodovine neposredno pred in posebno po svetovni vojni je postalo aktualno vprašanje Valvasorjevega grafičnega dela in kroga, ki ga je ustvaril. Da se to vprašanje bolje osvetli, nam omogočuje doslej popolnoma neizrabljeno gradivo iz Valvasorjeve zapuščine, ki je prišlo 1. 1690. z Valvasorjevo knjižnico vred v Metropolitansko biblioteko v Zagreb, ž njo pa 1. 1916. v Vseučiliško knjižnico v Zagrebu. Radics je to gradivo pred več ko pol stoletjem odkril, opozoril nanj že v svoji graški monografiji o Valvasorju, a je kljub temu z vsem svojim delom šel mimo njega, kot da ga ni poznal. Tako bo naša študija prva v slovenski literaturi, ki bo poskusila izrabiti to gradivo za osvetlitev Valvasorjevega delovanja, in bo tudi prva, ki opozarja pri nas na veliko, doslej nedvignjeno bogastvo tega gradiva.
Trem zagrebškim znanstvenikom se imamo zahvaliti, da je to obsežno gradivo danes že s precejšnjo lahkoto porabno, in sicer kanoniku dr. Ljudevitu Ivančanu, ki je sestavil popis grafične zbirke, vseuč. prof. in ravnatelju grafične zbirke vseuč. knjižnice dr. Arturju Schneiderju, ki je prvi znanstveno uporabil to gradivo, in biv. ravnatelju vseuč. knjižnice, vseuč. prof. dr. Fancevu, ki še sedaj vodi sistematični pregled bivše metropolitanske knjižnice in odkriva njene zaklade. Četudi to delo še ni dovršeno, so vendar danes že v redni evidenci vsi oni deli Valvasorjeve zapuščine, ki jih omenja Radics in tudi nekateri novi. Pričakovati pa smemo še marsikaj doslej neznanega in če že danes objavljam to studijo, me k temu sili samo ozir na odkritje plošče na Valvasorjevi rojstni hiši in pa prepričanje, da je vprašanje, ki sem si ga stavil, z doslej znanim gradivom že toliko pojasnjeno, da ni pričakovati bistvenih sprememb dosedanjih izsledkov. Obenem je že zadnji čas, da dobi slovenska znanost vpogled v to gradivo in se načne njega sistematična izraba tudi v drugih ozirih.
Naša študija se bo v prvem delu pečala samo z gradivom v.zagrebški vseuč. knjižnici, v drugem delu z Valvasorjevo grafično delavnico, njenimi izdelki in tako zvanim Valvasorjevim umetniškim krogom, v ^tretjem pa bo označena pričevalna in umetniška vrednost del Valvasorjevega kroga in kulturno zgodovinski milje, iz katerega je to delo izrastlo ter njegova vloga v domači umetnostni zgodovini.
2a) „Schoenleben in Valvasor".
I. Gradivo v Metropolitanski knjižnici.
Doslej znano in dostopno, za študij Valvasorjevega grafičnega dela važno gradivo obsega: 1. Valvasorjevo zbirko grafik in risb. — 2. Zbornik skic za topografijo Koroške. — 3. Zbornik skic za topografijo Kranjske. —
4.	Zbornik poskusnih odtiskov plošč za Ehre des Herz. Krain. — 5. Kochove predloge za 2. in 3. del Theatrum mortis humanae. — 6. Zbirko risb kostimov, cvetlic itd. — 7. Knjigo grbov, slikano po B. Ramschisslu.
1. Valvasorjeva grafična zbirka
je obsegala prvotno 18 vezanih folio zvezkov, v katere so nalepljeni zbrani listi. Ohranjenih je sedaj samo še 17 zvezkov, četrti se je še pred 1. 1815. izgubil3) in je njegova usoda in vsebina doslej popolnoma neznana. K po-rabnosti te zbirke je mnogo pripomogel kanonik dr. Lud. Ivančan, ki je izdelal popis vsebine zvezkov in alfabetični seznam umetnikov, zastopanih v zbirki. Ta seznam je tudi nam služil kot prvo vodilo po tem obsežnem gradivu. Javnost pa je prvi opozoril na bogato vsebino te zbirke Artur Schneider z objavo Callottovih risb4) in s prireditvijo razstave Diirerjevih grafik iz te zbirke v „Diirerjevem letu“ 1928.5) Njen pomen za naše znanje o Valvasorju je pa ostal Radicsu neodkrit in tudi nihče drugi ga doslej ni pregledal od te strani. Naš namen je v glavnem, dati pregled vsega, kar je kakorkoli važno za našo umetnostno in kulturno zgodovino. Podrobne študije pa bodo šele mogle resnično izčrpati to bogato zakladnico.
Zbirko sestavlja sedaj 17 ogromnih foliozvezkov, v katere so nalepljeni tiski, risbe in skice, večinoma po ena na eni strani, izjemoma pa tudi po več, ako so majhne. Velikost knjige znaša 31 X 40 cm, velikost listov 30-5 X 38-6 cm. Vsi zvezki so enako vezani v rujavo usnje; hrbet je okrašen s pozlačeno vtisnjeno ornamentiko. Zgoraj ima nalepljeno označbo. Na notranji strani prednjih platnic je prilepljen znani Valvasorjev ex libris. Vsaka zbirka ima tiskan naslov, ki označa vsebino in letnico 1685, ki nam sporoča čas postanka zbirke.
Iz alfabetičnega seznama v rokopisnem popisu zbirke, sestavljenem po kanoniku dr. L. Ivančanu, posnemamo, da so v nji zastopani sledeči umetniki in grafiki:6)
Audran Charles; Aldegrever Henrik; AM (Monogr. 213); A. V. 1520 (Augustini Veneziano); Altdorfer Albert; AS 1540 (Monogr. 18); AH; Amann Jost; Alaert Claas; Aubry Peter; Azelt = Axelt I.; Amling; Aubry Abracham; Auroux N.; Alberti Che-rubino; AB; AEV 1543; Andreani Andrea; AH; Atzenbach Gerhard; Casembrot Abraham; B. O.; Beham Hans Sebald; Bink Jacobus Coloniensis; Brosamer Hans; BSB (Bartsch IX. fl. 545); B. I. (Mon. 37); Bol Hans; Bosseti; Barbe Joann. Bapt.; Bloemaert Cornelius; B. V.; Brechtel Joachimus; Baliu de Pet; Bidenharter Thobias; Blaeu Johan et \Vilhelm; Baudoux de Robb.; Brunn Isac; BUB 1570; F. B. 1550; Bry Johannes Theodorus de; Bayvin Rene = Renatus; Bye de Marc; Boener Joh: Alexander; Bella della Stephano; Bosse Abracham; B (Maestro del Dado); Ba-derna Bartholomeo; Brebiette Pierre; Bailly; Bry Johann Israel; Baur Johann Wolf-gang; Blond Alex. Joh: le; BDC; Boldroni Niccolo; B. Pr. F. 1613; Berg von Jonn; Bruyn de Abracham; Brentel Friedrich; Bolsuerd Childerik Adam; Bonasoni Julio;
3) Katol. List, 1913, str. 2.
4) Dr. Artur Schneider: Izvorni erteži C a 11 o t o v i u Metropo-politanskoj knjižnici zagrebačkoj. Zagreb, 1913.
5) Poročilo o tem v: Morgenblatt, 1928, št. 99, str. 33. Dr. Artur Schneider: Albrecht Diirers Werke in Zagreb.
6) V tem seznamu ni cele vrste domačih umetnikov, katerih dela pa bomo podrobno označili v specialnem pregledu vsebine in tudi nekaterih drugih, vendar pa ta imena zadostujejo za označbo interesne sfere te zbirke.
Borcht Heinrich van de; Bos — Bosch = Bosco Hieronimus; Bruyn Nicolaus de; Borgiani Orazio; Bouttats Gaspar; B. R.; Briot Marie; Borcht van der Peter; CD 1535; Cavalleris Giovanni Battista de; C. S.; Collaert Hans; Custos Dominicus; Cort Cor-nelius; Callot Jaques; Collignon Fran^ois; Court de la; Carraci Augustino; Cars F.;
C L; Cranach Lukas; Garpi de Hugo; Custos Bafael; C. H.; Cochin Nicolas; C. M. F. (Conrad Meyer); Campagnola Dominico; C. SA. A.; Chaperon Nicolas; Clouet Al-bertus; Cock Hieronimus; Chauveau Fran^ois; Chouvay Jean; Caukercken Corn: van; Congio Camillo; Collaert Andrianus; Dominicus Custos; Durer Albrecht; D. H. (Daniel Hopfer); D. S. (David Saldorfer?); David Charles; Dalen van Conrad; Drebbel Cornelius; Dorigny Michel; Dolendo Barthol. in Zacharias; Durr Joannes;
D.	K.; Danckerts; Diepenbeck Abracham; Duvet Johannes; Derbage; DMF; Duetecum Joannes et Lucas 1568; Ducker Franciscus; Eisenhout Anton; Ens Caspar; Eimart Georgius Christoph ml.: Eillarts Johann Frisius; Eynhouedts R.; ENSR; EM; Fr. Con. fec. 1671; Franck I.; FP; FT (Monogr. 92); FH; F. B. 1559; Frisius Simon; Fleisch-berger Johann Friedrich; Flandri Ludovicus; Frohlich A.; FO; FE; Franco Giovan Battista; Franco Giacomo; Fenntzel Gregorius; Fuchy Adam; Frommer Wilhelm; Fredo; Fontana Girardo; Fries de Io; Farinati Horatio; Facini Pietro; Faber H. I.; Flint Paulus; Firens Petrus; G. C. S. f.; Gerhart; Guidi Rafael; G. st: W f; G. P. P. fc.; G. R. \V. AE 12; G. W. (Monogr. 105); G. W. B. (Monogr. 330); Glockedorn Georg; Gourmont Jean; Gheyn Jacobus de, st. in ml.; Goltzius Heinrich; Grimm Simon; Goirand C.; Greischer Mathias; Galle Philipp; Greuter Mathias; Ghisi Adamo; Gerardini Melchior; Gottich Paulus; Godttich Marcus; Galle Theodor; Ghisi Manto-vano Giorgio; Galle Cornelius; Ghandini Alessandro; Granthomme Jacobus; Gaul-tier L.; Gaudar Gaspar; Grahle Kunra(d); Goltius Julius; Halbeeck van Johann; Heyden Y£idius van der; Haffner Melchior; HB; H. P. 1558; HL 1522; Hopfer Jeronimus; Hopfer Daniel; Heinrich Ulrich; HA; HM 1526; HS; Hollar \Venzel; Houve Paul de; H. T.; Heckenauer Leonhard; Heyden ab Jacop; Hulsius (Hulsen) Fridericus; Hertouclcs st.; Hoffman Paulus; Hogenberch Johann; Huret; Hilde-brand C.; Hipschmann Sigmund Gabriel; Huberti Gaspar; Hondius Heinrich; Ilael-weg Albert; Hoffman Jacobus; HS; Isselburgius Petrus; I. C.; Iode de Gerhard; IA; IHVF; IB (Bartsch 170a); IW 1565; IH (Hieronimus Hopfer); Jenichen Balthasar; IS 1564 (Monogr. 184); Iode Petrus de; IAB; I; Jenet Sebastian; Kellerdaler Hans; Kilian Lucas; Kusell Johanna Sibylla; Kussel Matheus; Kusell Melchior; Kilian Phi-lippus; Kilian Wolfgang; Kohl Andreas; Kilian Bartolome; Kalle Albert Christian; Kieser Eberhard; Kruger Dietrich; Konig Peter; Kager Joh. Mathaeus; Keller Georg; Kiichlein Baltasar; Leyden van Lucas: Lautensack Hans Sebald; Lorch Melchior; Laulne Etiene; Leu de Thomas; Ladenspelder Hans; Lang Mauritius; Lauvers Conrad; Lasne Michael; Lafreri Antonio; Lerch I. M.; Leipoldt Joannes; L. S.; Landry; Lederer Hieronimus; Londerseel van Joannes; Lievens Jan; Lucini Fran.; MZ (Monogr. 251); Maes Peter; Merian Matthaeus st. in ml.; Matham (Maetham) Jacob; Mortier du Hugues; Meyer Conrad; Maffei Nicolaus Franciscus; Mallery v. Carl in Filip; MF; MW; Merlon von Theodor; Merica Petrus a; Manasser Joh. Gaspar; Marot Jean; Meyer Dietrich ž; Marin; Muller Hermann; Manasser Daniel; Meuris Guilom; Merlo Giovanni; Moncornet Balt.; Mellan Claude; Mercator Gerhard; Merch; Miingersdorf Peter; N. G. f.; Natalis Michael; Nypoort Justus van der; Ordanie Eduard de; Ostade Adrian van; Pittoni Batista; Plače Franz; Pasqualini Giovanni Bapt.; Passe de Simon; Polizzo Vincenzo Patermitano; Pencz Georg; Passe Crispin van de (Passaeus); Persym Reginer; Potre (= Pautre) le Jean; Perelle Gabriel; Pilly Nicolas; Picart Jean; PG (Philipp Galle); Picout Robert; Perrier Franfois; PPTF; Persin Reginer; Perelle Nicolas; Po de Pietro; Piccini Giacomo; Pfann Johannes; Pfann Wilhelm; Pool Matthis; Panderem Egbert van; Quiter H. H.; Quast Pieter; Reiner Joan Alexander; Rembrandt H. van Ryn; Ritter Paulus; Rossetti Dominico; Regnesson Nicolas; Ravena de Marco-Dente; Roger; R. A. 1525; R. C. F.; Raeven (— Raben) Servatus; Rotta Martin; Recknagel B.; Roy le Henry; Ryckemans Clas; Regnartius; Reytter Bartime; Roadelstet Peter; Sadeler Aegidius — Gilles; Saecu-redam Jan; Soliš Virgil; Soliš Nicolaus; Sadeler Johann; Sandrart von Maria Suzana; Sadeler Justus; Sadeler Raphael, st. in ml.; Sibmacher Johann; Salamanca Antonio; Soutman Peter; SF; SI; Sandrart van Jaeob; Sten F. van den; Sav6 Jean; Scolari Stefano; Sommer van Mathias; Sadeler Tobias; Sandrart Joahim; Seitz = Setz G. Chri.; Sion von Paulus; Silvestre Israel; Spillmann; Stella Jaaues; Spirinx Louis; Sadeler Marcus; Strauch Lorenz; Schongauer Martin; Schau Balthasar; Scha-rer L.; Schurtz Cornelius Nicolaus; Scheyndel van Georg; Schuppen van Peter; Schollenberger Hans Jacob; Schman Wilhelmus; Schmischekh Christian; Schnitzer Lucas; Schmidt Joannes; Schreuder T.; Schut Cornelius; Schvvanenburch \Villem; Schnitzer Lucas; Thunckel Joannes; Trente da Antonio; TN (mojster z mišnico); Testa Pietro Luchesini; Trost Andreas; Thoumeyser Jean Jaques; Troschel Peter; TS; Teniers David; Troschel Hans; Turpinus Joannes; Todeschi Pietro; Tempesta
Antonio; Umbach Jonas; WK; V. C.; V. G. (Mon 318); Veneziano Augustino; Velde Jan van de; Vorsterman Lucas ml.; Vlied van Jan Georg; Vico Aenea; Valck Petrus; Vicentini de Trento Gianicolo; Vorsterman Lucas st.; Veen Gysbrecht van; Vischer Jan de; Valvasor J. W.; Vischer Georg Mathaeus; Weert I. de; \Vierx Hieronimus; Wenceslaus von Olmutz; Wolfgang Georgius Andreas; Walch Georg; W. H.; Westerhout Arnold van; Witdouc (= Witdoeck) Hans; Walachrich S. G.; Wening Michael; Weyen Herman; Wierx Joannes; Weingant Friderick; Wierx Anton; Ziindt Mathis; Zaech Bernhardus; Ziarnko Jan (= le Grain); Zeeman.
Naj sledi kratek sumaričen pregled vsebine posameznih zvezkov, s posebnim ozirom na one liste, ki so kakorkoli važni v zvezi z Valvasorjevo delavnostjo ali sploh za našo kulturno in umetnostno zgodovino.
Tomus I. Vnderschidliche Biblische alt- vnd neues Testaments auch allerley andere Geistliche Kupffer-st i c h welche von vnderschidlichen Mahlern Kupfferstechern vnd andern Kunstlern inventirt gezeichnet vnd ins Kupffer gestochen Mit sonderbahrem Fleifi zusamben gebracht durch Johann Weychard Valvasor Freyherrn etc. zu Wagensperg in Crain Anno 1685.
439 listov.
L(ist) 2. — Die Histori von Unfierm StamVatter Adam — I. A. Boner f.
L. 9—12. — 4 slike iz raja. — A. Blomaert inuenit — M. S a d 1 e r excud. Na hrbtu podpis Wubitseh.7)
L. 65. — Vojne scene. A. Temp e e st inven. — C. Ryckemans schulp. — CIVi s s c h e r8) excud. — Wubitsch.
L. 66—78. — Serija z nasl. Patientiae Davidis Regis — Martin d e V o s figur. — J. S a d 1 e r auctor et excu. — Na 66 in 78 G. W.°)
L. 92—127. — Imagines et figurae bibliorvm. Exprim. Jacobus Villanus A. D. 1581. — P. V. B o r c h t — G. W.
L. 217—221. — Aug. Broeun. — Petr(us) Ouer: ex. — Wubitsch.
L. 256. — Lotove hčere, okamenela žena v ozadju; 16'2 X 13 cm; — loan. Khoh delin: — W a(!) xcud:10) — A: Trost f.
L. 275—277. — Podobice. Na sv. Trojici podpis J. v. d. Nypoort.
L. 283. — Kostanjevica pri Gorici. Spominski list na obisk ces. Leopolda I. 23. sept. 1660. — Johannes Jacobus Schollenberger del: scu:
L. 285. — Krst Jezusov. — M. Kager inv. et scul. — Christ. Gre..t excu. Au. — Wubitscb.
L. 295. — Angelji z orodji trpljenja Gospodovega. — E. G. Sadeler fecit. — Marco Sadeler excudit. — Wubitsch sechs st(iick).
L. 303. — Angelj z gobo in sulico. — E. G: Sadeler fecit. — Wubitsch.
L. 311. — Žene ob odprtem grobu. — P. P. Rubens inventor. — CIVi s c h e r excudit. — Wub!tsch.
L. 314. — Spominski list bratovščine srečne smrti s seznamom umrlih članov.
L. 315. — Padec Ixiona. — C. Corneli Pictor Inue. H G (monogr.
—	Goltzius) sulp (!) 4. — Iz serije napadalcev nebes. Figura brez ozadja je doslovno kopirana na stropu v stari grofiji v Celju. — List je močno zamazan in ni izključeno, da je iz Wubitscheve zapuščine.
7) Ta podpis, popolnoma izpisan (Georg Wubitsch mpria) ali pa z začetnico (G. W.) se nahaja na mnogih listih Valvasorjeve zbirke, vselej na hrbtu. Navajali ga bomo odslej brez označbe, kje se nahaja, na koncu vsakega opisa. — S krepkim tiskom povdarjamo imena vseh za našo umetnost ali za Valvasorjev krog kakorkoli pomembnih umetnikov.
8) CIV v monogramu.
9) Začetnice imena Georg Wubitsch.
10) Monogram Valvasorjev (TWV).
L. 316. — Križ in Marijina podoba, najdena v turškem taborišču pred Dunajem. — Matthias Greischer fecit Viennae Austriae. — M: Greischer fec.
L. 320. — Noli me tangere. — Vos inven. — G u a 1 e r i excud. — es S a d 1 e r sculp. — Wubitsch.
L. 415. — Marijin steber pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Odtisk plošče porabljene za sliko Ehre ... XI.
L. 416 b. — Sv. Dominik. Na desni spodaj M. Greischer scul.
L. 417. — Podobica. — Jezus, Marija in Jožef, zaščitniki pred kugo zgoraj, spodaj v pokrajini neznana cerkev, na levi skupina cerkvenih, na desni svetnih stanov; 7'5 X 11'5 cm. — Fleischman delin. — M. G.(reischer) fec. \Vagenspergi in Carniolia. — Napis kronogram: O IesVs Maria Vnd Iosephe reln kheln HVnger Ivrleg naCli Peste Lassel beli VnB scln (1679).
L. 418a. — Sv. Dominik. Na odprli knjigi na desni spodaj podpis M. Grei-ser. — Na odgovarjajoči knjigi na levi je bržkone podpis slikarjev, ki pa je nečitljiv.
L. 418 b. — Vnser lieben fra\ven wappen. Vel. 8'06 X 7'2 cm. Z dolgim nemškim tekstom. Podpis: Io: Ch: Smischeck fecit.
L. 419 a. — Marijin monogram, prebodeno srce, pesem in napis v ikavskem narečju: Zdrava Nebefka Kralvice itd. — P. Ritter?
L. 419b. — Mrtvaška glava v okviru. Podpis: Vigilate et orate quia ne-scitis horam neque diem P. R. (itter) 1676.
L. 420. — Poskusni odtisk plošče za L. 421. (Formular s patroni mesta Reke).
L. 421. — Neizpolnjen formular s patroni mesta Reke in italijanskim tekstom; 22X178 cm; — Sculptu(m) Wagenspergi in Carniolia.
L. 422. — Odtisk plošče z raznimi napisi in vzorci. Poskusi z rezilom. Skice za podobice, cvetlice, črke, ornamente in pisave. Mogoče iz vvagenšperške delavnice.
L. 425b. — Verne duše v vicah. — P. Iv i 1 i a n sculps. — Na hrbtu zapisek: Dem Wollgebornen Heren Herren Johan Wai... freyherrn etc (tituli) herrn zu Wagens ...'ders vnndt hochge ... ten herrn vnndt.
L. 426. — 9 odtiskov podobic z imenom IHS, srcem z žeblji in na eni Brezmadežna. Na šestih okrog napis: In conceptione tva virgo imacvlata fvisti ora pro nobis patrem cvivs filivm peperisti. — Spominjajo na t. zv. „por-cijunkulske listke".
L. 462. — Haus Seegens Calender. — V sredi borba angelja z Jakobom.
— I. Azelt sc.
Toinus II. V n d e r s c h i d 1 i c h e G e i s 11 i c h e v o n Vnser Lieben F r a u e n vnd Gott dem a 11 m a c h t i g e n Passion, L e y -den vnd S t e r b e n auch M i r a c u1 o s e vnd dergleichen Kupfferr s t i c h \velche itd.
480 listov.
L. 33. — Počitek na begu v Egipet. Christoph Sch\vartz pinxit Monachii. — Ioan. S a del er scalpt. excud. — Wubitsch. — čez sliko je s svinčnikom načrtana pravokotna mreža, kar pomeni, da je bila vzorec pri kopiranju. Mogoče Wubitschu?
L. 34. — Sv. Družina. — Ioan. Strada inuen. — Phls. G u 11 e excud.
— W i r i x fecit. — Wubitsch.
L. 65. — Spominski list; 14 X 55'5 cm; — Brezmadežna na zemeljski obli, oviti s kačo; okrog glave venec zvezd, v vsaki roki en prazen list, na oba razdeljena letnica 1679. Dva angelja držita krono nad Mar. glavo; grba z uro in smrtjo s koso. Spodaj grba s cvetlicami kot simboli Marije. V sredi
v listnem okviru napis: Herren Consodalen vnd Fraue(n) AVolthaterinen Ma-rianischer Todten - Schutz Einer hochlobl. Bruderschafft Mariae Vnbefleck-ten EmpfangnuB in der Furstl. Haubtstatt Laybach im Hertzogthumb Crain von gesambte(n) Marianischen Magistrat Dedicirt. — Na levi spodaj: Ioan. Peter Gimbler del: — na desni: A: Trost f: zu AVagensperg in Crain.
L. 66. — Spominski list; 43 X 56‘5 cm. Na obli s kačo stoji Marija en face, s krono na glavi. Pred prsmi drži monštranci podobno ogledalo, na katero kaže z levico. Dva angelja razprostirata njen plašč, na katerem so imena v 1. 1671.—73. umrlih sodalov. Zgoraj grb s smrtjo in napisi, spodaj grbi z napisi. Nad Marijo napisni trak: Herrn Consodalen vnd Fraven Woltha-terinen Todten Schutz Einer Hoch Lobi. Bruederschafft Mariae Vnbeflekhten Empfiingnus in der Furstl. Haubtstatt Laybach Im Hertzogthumb Crain von Dennen Gesambten Frauen AVolthaterinen Dedicirt. Na koncih traka letnica 1670. — Spodaj na levi: Ioann M a r t i n del. — Na desni: M. K u s e 11 f.
L. 67. — Spominski list z isto podobo in napisi kot L. 66. Imena umrlih sodalov iz leta 1677—1678. Na koncu seznama: Gedruckt zu Laybach bey Joann. Baptist Mayr. — Med umrlimi 1. 1678: Herr Hans Georg Mayhardt Burger vnd Buchbinder den 12. dit (maj).
L.	73. — S. Maria	Passauiensis. —	Matthias V. S o m m e r fecit. —
Paulus	F ur st excud.	— Ta podoba,	ki je vzor tudi za Layerjevo na
Brezjah, je bila že v XVII. stol. češčena tudi v Sloveniji. Prim. staro kopijo v kapelici križevniške cerkve v Ljubljani in dr.
Med milostnimi podobami Valv. zbirke je več čeških.
L.	79. — Vnebovzetje Marije. — P.	P. R u b e n s pinxit. — H. W i t -
d o	u e	sculpsit. Ao 1639	curn privilegiis	Regis Christianissimi Principum
Belgarum et Ord. Batauiae. — AVubitsch.
L. 89. — Marija obdana od pojočih angeljev. — Cu(m) potest. S : C : M : Raphael S a d e 1 e r fec. — Ioann Strada n tz inventor 1591. — AVubitsch.
L. 91. — Isti predmet. — Ioan. L a as er auth. sculps. — M. de Vos figurauit. — AVubitsch.
L. 94. — Sv. Ana Samotretja. Nesign. — Wubitscli.
L. 95. — Sv. Družina. Nesign. — AVubitsch.
L. 97. — Kronanje Marije. — Gerh. A 11 z e n 1 o c h Elz(?). — AVubitsch.
L. 113. — Sv. 3 kralji iz Rubensovega kroga. — AVubitsch.
L. 120. — Počitek sv. Družine. — T i c i a n u s Inuentor 1569. — Martin Rota. — AVubitsch.
L. 139.	—	M. Zeli s sliko takratne cerkve. — V. S. Fecit.
L. 140.	in	141. — Podoba Loretske Marije, ki	so jo	tudi	takrat	propa-
girali pri nas. Prim. loretsko kapelo pri frančiškanih v Ljubljani, pri gradu v Mariboru,	pri	minoritski cerkvi v Ptuju in dr.
L. 187.	—	Marija v pokrajini drži dete. Na	desni	spod.:	M.	Greisser
sculp.
L. 278. — Objokovanje s križa snetega Jezusa. Nesign. 1. pol. XVI. stol. pod Rafaelovim vplivom. — AVubitsch.
L. 350. — Zadnja večerja. — Corn. D a n k e r t z excudit. — P. P. R u -b e n s pinxit. — AVubitsch m. pria.
L. 353. — Jezus na Oljski gori. M a t h e u s excud. — AVubitsch.
L. 368. — Ecce Homo. — Caspar Hube r t i. — Slika je bila kopirana, kar priča pravokotna mreža preko nje; ker je figura Kristusova po konturi nabodena, smemo sklepati mogoče tudi na porabo v grafiki.
L. 394. t- Križanje. — H. Goltzius inuentor et sculptor et excud A« 1585. — AVubitsch.
L. 395. — Križanje. — Monogr. AB posnemajoč Diirerjevega; 1601. — Wubitsch.
L. 403.	—	Križanje.	— Mnogofigurna kompozicija severne	smeri kot
slike v Šmarju	(Dol.) in	iz Blagovne (Nar. Gal. v	Ljubljani).	Nesign. —
Wubitsch.
L. 423. — Kristusova rešnja kri. Podobica Nagnjen križ s križanim, spodaj požar vic s trpečimi. Žalostna M. božja na levi prosi za nje. Angelji love kri. Podpis: Agnus Dei, qui tollis peccata mundi, dona eis Requiem sempiternam in isto po nemško. — Trost fe zu Wagensperg in Crain. — 22 X 312 cm.
L. 424.	—	Isti tema	simetrično komponiran. —	Spillman deli: et scul:
L. 425.	—	Isti tema	nesign.
L. 430b. — Podobica: Jezus na križu. Na levi spodaj:	A. Trost f:	—	Na
desni je v zrcalnem zmislu zapisano isto, a kot pomota izbrisano.
L. 454. — Pieta z ležečim močno skorciranim Jezusovim truplom. Ho-racius Borgianus 1615. — Wubitsch.
L 465. — Vstajenje. — P. P. Rubens pinxit — S. a B o 1 s w e r t fecit.
— Martinus van den Enden excud. Antuerpiae. Cum privilegio Regis.
— Wubitsch.
L. 477. — Veronikin prt. — M. Greischer fec: et ex:
L. 479. — Oltar Marije „dela Almudcna Patrona de	Madrid".	Španski
napis posvečuje ta list španski kraljici. Na podstavku na levi: Dn Franco de Herrera inventor. — Na podstavku na desni: Teodoro Ardemanus delineavit Anno 1686. Na levi na spodnjem robu skoro popolnoma uničen napis s koncem:... Math. Greischer sc. Vien: Austr:
Tomus III. — Vnderschidliche Geistliche von ali e n Heiligen auch von allerley Eremiten Kupfferstich, welche...
466 listov.
L. 109. — Odrešenik. — Iodocus a W i n g e inuentor: — Ioann. Tiarra sculp. — Marco Sadeler excud. — Wubitseh mpria z\volff st(iick). Sledi serija 9 apostolov v močno razgibanih pozah s podpisom Marco Sadeler.
L. 142. — Sv. Frančišek. — Franciscus Vannius. — R. Sadeler excu. — Wubitsch.
L. 148. — Sv. Jurij. — Paulus F u r s t excudit. — Kompozicija sorodna sliki v vel. oltarju grajske kapele v Orteneku iz sr. XVII. st.
L. 149. — Sv. Gregor. — Gaspar Huberti excud. — Petr. de B a 11 i n fecit. — Wubitsch.
L. 152. — Sv. Hieronim. — Jacobus Palma inuenit. — Justus Sadeler excudit. — Wubitsch.
L. 158. — Sv. Ignacij v arhitektonskem okviru. Johann Aexander Bonner sc. Norimb. — Paul: F u r s t excudit.
L. 203. — Podobica. — Kronanje Marije, spodaj 2 svetnika (desni sv. Jurij) in pokrajina z gradom in mestom. Napis spodaj: Man: Cong: Sacerdotum sub Titulo SS. Tri nit ati s. — An: Trost f. Wa-genspergi.
L. 214—217. — Serija podobic apostolov. — Anton Wierx fecit. — Hieronymus W i e r x excud.
L. 218. — Sv. Gregor. — Petrus C a n d i d(us) inuenit. — Eg. Sadeler sculpsit. — Marco Sadeler excudit. — Wnbitsch mpria vier st. —
L. 219. — Sv. Janez (iz druge serije kakor L. 218). — Wubitsch m. pria vier pl(eter?) (ohranjeni 4).
L. 224. — Sv. Matija. — Gerardus S e g e r s pinxit. — S. a Bolswert fecit. — Martinus van der Enden excud. Antwerpiae. Cum privilegio Regis. — Wubitsch m. pria mit dreyzehen platem.
L. 316. — Sv. Frančišek Ksav. V ozadju Bologna, Parma, Neapel itd. — Io: B: B a i t a n delineauit. — B. K i 1 i a n sculpsit. — Wubitsch.
Tomus IV. — Izgubljen. Vsebina neznana.
Tomus V. — Vnderschidliche Theses, Sibilen, 7 Freye Kiinsten, 12 Monathen, 4 Jahrs-Zeitem, 4 Elementen,
4	Theil der Welt, 5 Sinn vnd allerley dergleichen K u p f f er s t i c h, welche...
298 listov.
L. 20 in 21. — Septem artivm liberalivm icones. Justus Sadelerus excudit MDCIX Venetiis. — G. W.
L. 67—70. — Letni časi. Serija 4 tiskov po v XVII. stol. priljubljenih slikah letnih časov iz delavnice slikarjev iz rodbine B a s s a n o. Ker je po te vrste reprodukcijah naslikan tudi ciklus 4 letnih časov na stropu stare grofije v Celju, nas tu tem bolj zanima. Vel. 28X21'8 cm.
L. 67. — Naslov: Ver. Podpis: Cum privilegio S. C. M. B a s s a n pinxit. — R. Sadeler scalp. — Vere nouo redeunt florentia germina plantis/Et monstrant qualis copia messis erit. — In gratiam perillvstris Alphonsi Morandi E q u i -tis sculpsit. — Razlike napram sliki v Celju so malenkostne.
L. 68. — Naslov: A e st a s. — Podpis: I S(adeler — monogr.) scalp.
—	Sole nitet tellus formosaque messibus aestas/Ridet et algentes ore petuntur aquae. — Razlike napram celjski sliki malenkostne.
L. 69. — Avtvmnvs. Podpis: R. S.(adeler) scalpsit. — Congregat et sparget segetes Autumnus in agris / Quaeque iacit frugum sem i na et i 11 a met it. — Napram sliki v Celju malo večje razlike kot pri onih dveh.
L. 70. — Naslov: H y e m s. Nesign. Napis: Horrida spalet hyems tolerata sed igne leuatur / sol ubi f 1 a m m i u.o m a s sustulit orbe faces. — V Celju ista kompozicija v obratnem zmislu z malenkostnimi razlikami. — B a s s a n pinx. na vseh.
L. 79. — Trias: Natura, Gratia, Ar s. — Nypoort d. et sc.
L. 165. — Stuffen waarer Gottseeligkeit. — I. A. Boener sc.
L. 174. Mir in Pravica se poljubljata.
Na hrbtu zapisek: Thomas S. S—1 — Johanes Schrotter in skica grba s pokonci postavljenim mečem v srednjem navpičnem pasu z natančnim opisom barv.
L. 193 a. — Mercurius de Mercurio. — MG(monogr.) fec. Wagenspergi in Carniolia.
L. 215. — Nenadna smrt. Ital. tisk konca XVI. stol. — Wubitsch. — Tisk je nalepljen na list s sledečimi beležkami:
Item den	Clemen Schunta K schof....................................per	fl	— k	4
Item den	Apathekher 25 schof khalch................................per	fl	3 k	20
Item den	Juri (K ?) orber H schaf..................................per	fl	— k	4
Item den	Cosioglau 'A schaff  .....................................per	fl  k	4
Item den	Andre Wolff 1 y, schaf....................................per	— k	12
Item den	Primos Pototscher 2 schaf.................................per	— k	16
Item den	Petter Zimermon 1 schaf...................................per	____k	8
Item den	Andre Wolff 1 schaff............................................. —	k8
Item den	Michel Wrussen 4 schaf........................................... —	k 32
Item den Strudl (?) 2 schaf khalch...................................per	—	k 16
Item den	Jacob Schunta % schaf............................................ —	k4
Item den	Doberdnig 1 schaf.........................................per	k	8
Sl. 49.. J. Koch: Osnutki za naslovni list Topogr. Salisburgensis.
Sl. 50. B. Ramschiissel, sv. Bok, perorisba.
LAKDSTKAsč
■M?
Sl. 51. 1- Valvasor, Kostanjevica.
Item den	Gregor Supantschitsch 3 schaf.............................per	k	24
Item den	Marthin Kueshr Y> schaf...................................per	k	4
Item den Rosman J4 schaf....................................................... k	4
Item den	Cotscheuer 1 schaf........................................per	k	8
Item den	Petter Paloczen 4	schaf.......................................... k	32
Item den	Michel Gambitsch	1 schaf......................................... k	8
Item den	Jury (T?)urkh	schaf........................................... k	8
Item den	zwelffer Vi schaf................................................... k	4
L. 216. — Nuptiae. — Rap: Sadeler sculpt. — Joan. Stradan
figuravit. Nalepljeno na pismo s sledečim tekstom na hrbtu:
Wollerwirdiger in Gott geistlicher Edler vnd wollgelerter Herr Pfharher. des herren E: W: seindt mein schuldige willi (zalepljeno)... dienst ieder zeit bereit : hab nich vnterlassen khennen des Herren E: W: zu schrei-ben, wegen dessen althar zu Gredtz ob die Zechmeister was gelt prepariert haben, damit man khent wieder zur Arbeit gereiffen, wirt der Altar lang so stehen, wirt ihm schedtlichen sein, biette dero wegen des he(rrn — zalepljeno) E: W: sie wellen die Zechmeister ietzundt anthreiben, damit sie ein forderen
weillen die schuldner noh khr (----------—?) vnd most haben werden, neben
freindtlicher begrissung thue ich mich des Herren E: W: gehorsamblichen beuehlen er warte von den Herren E: W: ein schriftliche antw(ort) in Eill den 13 7bris 1637 Jhar
D: h: E: W: d: W: weill ich leb Martine Blume pria.
Z drugo temnejšo tinto je podpisan tudi Wubitsch kot lastnik. Gredtz bo mogoče Marija Gradec pri Laškem, vender so sedanji oltarji mlajši. V danem slučaju gre za poslikanje že postavljenega oltarja v kraju, kjer so vinogradi ali pa vsaj v navadi izdelovanje sadnega mošta, kar velja za okolico Laškega.
L. 217. — Iustitia. M. de Vos inuenit. Sadeler excudit. — G. W. L. 218. — Gangetis Sapido celebratvr summa gvstv. Nesign. —Wubitsch. L. 220. — Honor. — Raphael Sadeler sculp. — Martin de Vos inuen. G. W.
L. 221. — Amor. Isti podpisi. — Wubitsch.
L. 222. — Dolor. Isti podpisi. Zadaj zalepljen s kosom pisma. — G. W. Pismo, ki je na levi strani odrezano, na desni pa popolno, se glasi: ... s, welcher auf der Neu- j m... meinem bey Ihme habenden /... mit Mundt vnnd Handt / ... ff dato nicht beschechen, habe / ... Pettaw auB Zue-geschriben, / ... zweiflen will, umuehr / ... It worden, mir solches / ... So ist der feine Schmidt j ... undern mit den armen / ... en RosB auff Cilly Khierch- j ... gedingt, ist solche ding- / ... Ben worden, dass Er Schmidt / ...aus zu rhue stehen; vnnd / ...uch selbst nach seinen ge- \ ... sche vnnd des RosCes j ... zugeben Schuldig, an / ... ar empfangen. Was I ... antworth auff mein brieffl /... zusechen, bit mir aber /... umb Zuruekh Zuschiekhen, / .. mein fr: ersuechen, / ... elten Schmidt, des herrn / ... gemafl, sambt meinen / ... mer den negsten drey...
L. 257. — Tisk iz Durerjeve Ehrenpforte z napisom In waydwerkh er sich sorglich wagt itd. Zadaj zalepljeno s koščkom pisma, kjer se čita:
... sten vnd khunstreichen Bluementhaler Clag(en)furdt etc. etc. anem(m)en ... rheudtigen.
L. 268. — De gustibus non est disputandum. J. v. d. Nypoort fecit. Na hrbtu zapisek o perilu.
L. 429 a. — Mohamed. P. Ritter. Odtisk iste plošče kakor izvod pri msgr. V. Steski v Ljubljani.
Tomus VI. — Vnderschidliche Trachten, Ziratten, Feyrwerck, vnd allerley dergleichen Topographische vnd Mathematische Kupfferstich, welche ...
245 listov.
L. 36—41. — Veelderhande cierlycke Compermenten profitelyck voor schilders goutsmeden beeldsnyders ende anders constenaren geinuenteert duer IAQVES' FLORIS Tantwerpen by Hans Liefrinck synte te coope op die Lombarde Veste int Gulden turckhoost Anno 1564 Harman M u 11 e r fecit.
Na hrbtu L. 33 nalepljena risba s peresom: renesansko pohištvo. Spodaj podstavek z antičnim listnim okrasom na zgornjem profilu.
Podstavek je dvodelen, okrašen z dvema levjima glavama. Zgoraj držita dva pokoncu stoječa kronana leva krono. V grbu med njima skalnat grič s sokolu podobno ptico na vrhu.
Na hrbtu L. 39. je nalepljena risba: osnutek za poslikanje renesanskega stropa z značilno groteskno ornamentiko. Dve varianti, ena z okroglimi, druga z ovalnimi polji, izpolnjenimi s slikami. V ovalni skici predstavlja srednje polje nago Juno s pavom, v okrogli pa Jupitra z orlom. V prvem osnutku v štirioglatih ogelnih poljih konjeniške borbe spominjajoče na Tempesto, v drugem v pokrajini borba dveh antičnih pešcev z meči in ščiti.
L. 46. ima hrbet zalepljen z delom velike risbe orla.
L. 52. in 53. — Sliki bogatookrašenih baročnih oltarjev 1. pol. XVII. stol.
L. 63. — Renesanske groteske. — Wubitsch.
L. 74. — Expediet causa. — An. Pomeran Inuent. — Valerianus Regnartius sculpsit. — Wubitsch.
L. 97. — Postiljon na konju v pokrajini s sliko Ljubljane, gledane izpod Tivolija, v ozadju; z napisom: Khay: Postambt Laubach. — Ygidius van der heyden fec. et excv. 26 9 X 19 4 cm.
L. 98. — Postiljon na konju z Ljubljano, gledano izpod Rožnika, v ozadju; z napisom: Khay. Postambt Laybach. M. G. (reischer
—	monogr.) fec: zu Wagensperg in Crain — L. 97. in 98. sta odvisna drug od drugega. 28-1 X 19 8 cm.
L. 75.—96. — La Gerusalemme di Torquato Tasso figurata da Bernardo Castello a Carlo Emanvello Duca di Savoia 1617. Genova pri Giuseppe Pauoni-ju.
L. 99. — Schsvarzenpach (Črni potok) — IWD (I. W. Valvasor Delin) et sculpsit. Vel. 24-8 X 12*4 cm; na desni v zg. kotu št. 228. Identičen s sliko v Ehre ... XI. 518, ki pa je po P. Ritterju po Valvasorjevi predlogi popolnejše rezana v baker. Plošča slike Ehre... XI. 518 je očividno odrezana iz plošče, odtisnjene v Topographia Duc. Camioliae mod., ki je signirana I. W. V(alvasor) D(el) in monogramom P. R.(itter). — Predloga za Topogr. Duc. Carn. št. 228. (Sl. 14.).
Za študij Valvasorjevega lastnega dela je ta plošča važna.
L. 1083. — Wagensperg. Vel. 6‘5 X cm. Okorna grafična izdelava. Na levi zgoraj trak z napisom Bogensperg. Spodaj napis: A r x inter colles manet et in colle Bogensperg Valvasor Domno sed patet illa suo. Nato Valvasorjev grb. V kotu na levi signatura P. R.(itter) ter pod robom: Anno Dni 167 (5?) Mense g u -
1	i o(?). Gre nedvomno za zgoden Ritterjev grafični poskus in za predhodnika onega tiska slike Wagensberga, ki ga Valvasor ni uvrstil v svojo topografijo Kranjske ali pozneje v Ehre..., pač pa ga je kot cenjen spomin uvezal med list 285 (Wagensberg — po Valvasorjevi risbi v Trostovi izvedbi) in 1. 286 (Weissenfels) v svoj lastni izvod Topogr. Duc. Carn., ki je sedaj last
metropolitanske bibl. v Zagrebu. Ta tisk ima signaturo P. Ritter11) in kot podpis takole pesniško izpopolnjen zgoraj citirani napis: „Frondosos inter colles, in colle Bogensperg / Lete prospiciens, Arx manet ista, solum. / Quam super, in graciles aether difunditur auras, / Pomonae et Cereri subdita terra patet. II Et salubres refluunt circum sine murmure fontes, / Pellit et indomitas casta Diana feras. / Hac Baro Valvasor dominatur in arce Ioannes, / Optimus, amplificet cui bona lustra Deus.“ — Zveza med obema listoma je torej nedvomna, vendar pa je pogled na grad vsakokrat drug.
L. 114. — Samostan Bistra; 49 X 39 cm. Pogled z vrhniške strani. Zgoraj kranjski in bistrski grb in napisni trak: 16Carthvsia Vali is Jocosaesive Freudenthall 58. — V reki spodaj: Geraert B o u n t... (snedeno) fecit Viennae. — Na stolpu na desni 1.1260. — Tisk.
L. 115. — Maria Zeli, procesija, milostna podoba v žarkih zgoraj; 30-5 X 46 5 cm. — G. M. Vlscher delin. Mit Rom. Kays. May. Freiheit nit nach zumachen. M. Greischer sculpsit.
L. 116. — Manasserjev rez velikega oltarja v M. Zeli po risbi P. Sebast. Meittingerja.
L. 126 sl. — Liure noueau de diuerses nations. Willaem Baur inuenit, P. M a r i e 11 e le fils excudit.
L. 154.—172. — Gledališke scene v arhitektonskih pozornicah Franco
S	a n t u r i n i Archit Inu. Caspar a m Ort delineanit. Mathaeus K ii s s e 1 sculp.
L. 173—195. Isto. Lodouico B u r n a c i n i in. et del. Mattheus K ii s -sel (!) fecit.
Obe seriji sta zanimivi za študij nekaterih Kochovih risb.
L. 196—215. — Variae architecturae formae a Joanne Vredemanni Vrie-sio Magno artis hvivs stvdiosorvm commodo inventae. Antverpiae. Excudebat Theobaldus G a 11 a e u s MDCI.
L. 216.—230. — Artis Perspectivae plurium generum elegantissimae formae. Inventor Ioan Fridmannus Frisius... L. I. Excud. Antuerpiae Ge-rardus de I o d e Neomagensis A. 1568. Sledi nemški naslov. — Ioannes a Duetecum Lucas a Duetecum fecerunt. — Stebriščne arhitekture, v drugi seriji štafaža z antikami. Važni v zvezi s srednjo sliko stropa v stari grofiji v Celju.
L. 231. — Diploma graške univerze. 63 X 44 cm. Izdana Karolu ab Hay-degg pro prima Phliae Laurea Gandidato die 11. maij anno MDCLXXXVII.
—	Alegorija z arhitekturo. Spodaj morje in pokrajina z gorami, vinogradom in žitnimi polji; grbi. And: Trost f:
L. 233. — Diploma graške univerze. 53 X 37 cm. Arhitektura s pogledom v ozadje in alegorijo. Math. Ec h ter deli: And. Tost (!) f.
L. 238. — Glagolski in cirilski alfabet. Velikost plošče 15*7 X 292 cm. Valvasor? Za Ehre...
Tomus VII. — Vnderschidliche Wappen, Landcarthen Statt, Meer-Porten, Seehaffen, Romanische vnd son-sten ali eri ey Topographische Gebau vnd dergleichen Kupfferstich w e 1 c h e . . .
210 listov.
L. 13. — Gorenja Avstrija. Karta. Georgius Vischer Tyrolensis e We-nns tune temporis parochus in Leonstain Austriae superioris. — Melch. K u s s e 1 f. Aug. Vind. 1669.
u)	Gl. sl. na str. 21 v Vi. Klaie: život i diela Pavla Rittera Vitezovima, Zagreb, 1914, in str. 29.
L. 25—36. — Štajersko. G. M. Vischer 1678. G. M. V. Tyrol. Wensius. — Andr. Trost sculpsit.
L. 39. — Nadv. Koroška. An: Trost f.
L. 40. — Carniolia Karstia, Histria et Windorum Marchia delineata et recens edita per Joem Weichardum Valuasor L. B. etc. etc. Wagensbergi Carnioliae. — An: Trost f. 38-7 X 30‘5 cm.
L. 41. — Hrvaška. Karta. Joh. Weichard Valuasor jo poklanja Joh. Seyfr. Herzog zu Crumau vnnd Fursten zu Eggenperg. — Trost. — Tiskana na formular izpričevala, ki ga je po pohodu proti Turkom 1.1683. izdajal Valvasor svojim vojakom. — 40-4 X 30-3 cm.
L. 422. — Kranjska, Istra in Slov. Marka. Karta 40 7 X 31 cm. Delineata et recens edita per Joh. Weichardum Valuasor L. B. Wagenspergi in Carniolia. Nesign.
L. 81. — Ljubljana. Odtisk plošče. L. 340/XVII, na levi za V6 odrezan.
L- 82. — Ljubljana. — Odtisk plošče L. 339/XVII., na obeh straneh odtrgan. Velikost obeh: 52'5 X 35 cm.
L. 106. — Ljubljana. Odtisk plošče iz Ehre... XI. med str. 666 in 667.
L. 107. — S. Rupertus cum suo Prospectu Stefanu Vetčiču, župniku pri sv. Rupertu, poklonil And. Trost. — Vel. 40’5 X 19*3 cm. — Iz Ehre...
L. 110. — Wagensperg. Prospekt in 2 manjša pogleda na grad. Valvasorju poklonil Andreas Trost. — Vel. 38 X 26-3 cm. Odtisk plošče iz Ehre ... XI. med str. 620 in 621.
L. 111. — Ehrenau. Prospekt in 2 majhna pogleda na grad. Odtisk plošče iz Ehre... XI. med str. 128 in 129.
L. 112. — Zengg. Nesign. Vel. 19-4X26-8cm. — Iz Ehre...
L. 116. — Auersberg. Prospekt in 2 mala pogleda na grad. Odtisk plošče iz Ehre... XI., med str. 26 in 27.
L. 117. — Ainodt. Prospekt in 2 mala pogleda na grad. Odtisk plošče iz Ehre... XI., med str. 10 in 11.
L. 118. — Mekinje. Tiskano na formular vojaške odpustnice iz 1. 1683. Odtisk plošče iz Ehre... XI., med str. 368 in 369.
L. 123. — St. Veith an der Pflamb. Vel. 38-2 X 26-2 cm. I. W. V.(alvasor) del. Pogled na mesto Reko. Zgoraj napis: Den Wollgebornen Herrn Herrn Johann Petern van Argento Freyherrn zu Silberberg in Bellueder etc. etc. Herrn zu Freyhaus etc. etc. Iz Ehre ...
En izvod te slike visi pod steklom v gradu na Trsatu in ima na desni spodaj poznejši pristavek: L’ originale possiede la libreria editrice Carlo Spiess & Co, iz česar sklepamo, da je bila ta slika mogoče po stari plošči pozneje odtisnjena.
L. 129. — Celovec. Odtis plošče iz Topogr. Archid. Carinthiae a. et m.
L. 138. — Samostan z romansko cerkvijo s stolpom na križišču in visokim zvonikom; v grbu pišče, ki drži črva v kljunu. — I. W. delin. — A: Trost f: Wagensbergi in Carniolia. — Vel. 22-4 X 17-8 cm.
L. 169b. — Vel. 13-1 X 9-8 cm. Fantastična pokrajina z gradom v sredi in vodo. Na desni spodaj s črnilom: P. Mungerstorffer fecit.
L. 177. — Tisk z veliko jadrnico. — Wubitsch.
L. 196. — Der Culpastram in Crain. Odtisk plošče iz Ehre... III., med str. 304 in 305. — IWD. — Nesign.
L. 201. — Kloster Sittich. — Azelt sc. — Odtis plošče iz Ehre... XI., med str. 530 in 531.
L. 203. — Carlstatt. Odtisk plošče iz Ehre... III., str. 60.
12> Tekst tega spričevala glej pri Radicsu, J. W. Freih. v. Valvasor, 1910, str. 193.
*♦
L. 204. — Solnok. Vel. 18 X 14-6 cm. Prospekt s podpisom: In Wienn zu finden bey M a 11 h i a s Greischer Kupferstechern bey der Kay: Burgh.
L. 206. — Stadt Triest. Odtisk plošče iz Ehre... XI., med str. 598 in 599.
L. 209. — Cirkniško jezero. Prospekt. Odtisk plošče iz Ehre... IX., med str. 632 in 633.
Tomus VIII. Vnderschidliche neue Zeittungen oder Geschicht, Einzug, Baurn, Musicanten, Pettler, Narrn, Fratzen vnd sonsten allerley dergleichen Kupffer-s t i c h , welche . . .
328 listov.
L. 166. — Der Narren Gesang. — IW(monogr.) exeu: — M. Greischer sculp:
L. 250. — Piskač. Theodorus B a b u r e n pinxit. C. B 1 o e m sculpsit et excudit 1625. — Wubitsch.
L. 262. — čitateljica pisma. J. V. Honthorst pinxit. — Wubitsch.
L. 263—266. — Ujedkovine. Velikost listov 20-6 X 31*1 cm.
L. 263. — Kmečka soba z ženo in otrokom v ospredju. Na levi spod: J. v. d. Nypoort fecit.
L. 264. — Mož pri zdravniku. Na oknu: J. V. D. Nypoort f.
L. 265. — Na pručici nerazločna Nypoortova signatura (monogram kakor na L. I. 275).
L. 266. — Gostilna, mož napija stoječi ženi. Podpis na klopi na levi: Justus Nypoort 1681.
L. 267. — Na okno naslonjen moški se razgovarja z ženo v hiši. Velikost 10-7 X 148 cm. Zgoraj: J. V. D. Nypoort. Grafični posnetek risbe L. XVII. 67. Obratno. Nar desni sedeči s hrbtom sem obrnjeni mož je izpuščen.
L. 268. — Isti prizor in podpis kot L. 266, toda poznejši stadij iste plošče. Strop na desni in stena na levi sta nanovo diagonalno črtkana.
L. 269. — Soba; med drugimi sedeč mož, ki gleda v vrč. — Brez podpisa, a nedvomen Nypoort.
L. 270. — Žganjekuha in izdiranje zoba. J. V. D. Nypoort In: et f. — V obratnem smislu grafična reprodukcija risbe L. XVII. 45.
L. 271. — Na tleh sedečemu obira uši. Zgoraj na desni: Nypoort fecit.
— Obratna grafična reprodukcija risbe L. XVII. 55; vse razen skupine obiranja uši je izpuščeno.
L. 272. — Čevljarji pri delu. Na stolu: Nypoort. Obratna grafična reprodukcija 1. XVII. 72 z malimi spremembami.
L. 273. — Soba; mož in žena v sredi ljubimkujeta. Justus: V. D: Nypoort f.
L. 274. — Razgovor moža s pipo z ženo pri mizi. J. V. D. Nypoort: f.
— Grafična reprodukcija L. XVII. 63 z malimi spremembami obratno.
L. 275. — Brusač. — J: V. D: Nypoort fecit. — Obratna grafična reprodukcija L. XVII. 70. Spremembe: Pes v tisku dodan, mož na stopnjicah v originalu stoji s prekrižanimi nogami, tu koraka.
L. 276. — Kvartopirci. — Nypoort fecit. — Obratna reprodukcija s precejšnjimi spremembami L. XVII. 65.
L. 277. — Kadivec in pivec z velikim kozarcem v roki. J. V. D: Nypoort fe. — Obratna reprodukcija L. XVII. 66. V tisku je dodana ena figura na desni.
L. 278. — Nekoliko globlji odtisk iste plošče kot L. 277 z istim podpisom.
L. 279. — Prodajavka sadja. J. V. D: Nypoort fecit: 1680. — Obratna grafična reprodukcija L. XVII. 68 z manjšimi spremembami.
L. 290. — Holandska kmečka zabava. D V B o e n s Inventor 1608. — PS(monogr.) Wouter fe: — Hrbet zalepljen z levo polovico pisma, ki se glasi: Insand(er)s geliebster Herr... /?agmudten Meine... / landtgerichtli-chen V... I Mansperschonnen,... / Paangericht den 1... j Zustellen ent-schlo ... / herrnen vndt N ... / ain landtgeriht de ... / gelanget demnach a ... / der wolle aufl der... j alhero Zukhamen... / geordneth werden,... j Tags abents doh ... \ mich Khainess aus ... j begriessung v... / den 13 Sebt...
L. 295. — Večerna zabava in pojedina. H G Inci. — Wubitsch.
L. 307. — Obleganje Bude. 122 X 89 cm. In Wienn bey Matthias Grei-scher Accadem. Kupferstecher und Kunsthandler nochst bey der Kayser: Burg zu finden.
L. 309. — Ujetje grofa Teckelyja po paši velikovaradinskem. — M. Greischer fecit.
L. 310. — Bitka pri Osijeku 1. 1687. — Zu finden in Wienn bey Matthia(!) Greischer Academischen Kupfferstecher gegen den kayserlichen Ballhaus iiber. — I. M. L e r c h et M. G r e i s c h e r ff. et excudeb:
L. 312. — Obleganje Ofna. Matth. Greischer fec. et exc.
L. 316. — Načrt Buzina. Na levi v kotu stoji: Fecit Ingen: Cornaro. Spodaj večji napis o Buzinu v nemškem in laškem jeziku, na desni ob robu pa: M. Greischer fec: et excu.
L. 321. — Einnemmung des SchloBes vnd Marckts S. Job 1686. — In Wienn zu finden bey Matthias Greischer Acad: Kupferstecher und Kunst-luhrer beym Kay: Baalhaus.
L. 325. — Slovesni vhod Maksa Emanuela Bavarskega na Dunaju 1685. Podpis: Cum ličen ti a superiorum, zu finden in Wienn bey I. M. Lerch Academ. Kupfferstecher, im Carmeliter Haus.
L. 328. — Missgeburt in der Stadt Biscilli. Sign. M. G.(reischer) f. — 1685. — In Wienn zu finden bey Matthias Greischer beym Kay: Pallhaus.
Tomus IX. — Vnderschidliche Schlachten, Jagereyen, Fischereyen, May rschaf f ten, Thier, V o g 1, Vngeziffer, Schnacken, Bluemen, Krauter, Baumb, Friicht vnd son -sten dergleichen Kupfferstich vvelche . . .
312 listov.
L. 22. — Lov na divje koze. Jac. ab H e y d e n excudit. — Wubitsch.
L. 88. — 2 konja. — Ioan Stratan inven. — Na hrbtu risba s svinčnikom, predstavljajoča doprsno figuro. — Wubitsch.
L. 286. — Na hrbtu risba stoječe žene iz 1. pol. XVII. stol.
L. 289—293. — Rerum a Clinio Arato Graecorum duce Principi Bello gestarvm Typus. Peter Aubry exc. — M. M e r i a n fecit. — AP.(monogr.) exc. — A. Tempest inuenit. Važne za študij stropa v stari grofiji v Celju.
L.	292. — Obratno sorodna sliki	bitke	na stropu v celjski stari	grofiji,
kjer	je	porabljena posebno srednja	skupina s padajočim konjenikom. —
Tekst: Innumerum fundit belli Dux celsus acervum, / Mars quem delectat, cui stat Bellona voluptas / Ac(ne sit vannus vana piscator in aura) / digna labore sient ut dona, Sicyona captat.
L.	310. — Carnioliae Victoria	de Basha gloriosissime	Repor-
tata	22.	Juny 1593. Odtisk plošče iz	Ehre... XV., med str. 534 in	535. —
Tiskano na formular z vojaško odpustnico iz 1. 1683.
Tomus X. — Vnderschidliche Ovidische Metamorpho-seos, Poetische, Virgilische, Amorosische vnd son-sten dergleichen Kupfferstich, welche ...
274 listov.
—Ej^niriiiljIJLiLlI.. JI 11JJJULDJLtijjS
^SmmJiaMEaZSi
1	n	nTiftejjji
SI. 53. I. Valvasor, grad v Gmtindu na Koroškem.
Sl. 55. I. Valvasor, grad Traghoffen na Koroškem.
L. 6—23. Slike k Ovidu. — Joan. Sadi er fec. et excud.
L. 63—86. — Ovid. — Georg Andreas Wolfgang in: sculpsit et J: J: Kurner exc.
L. 87—126. — Ovid. — Verzi s podpisom F. Estius. — H. Golt-zius inuen. A<> 1589. — Ta izdaja je služila kot predloga za Koch-Valva-sorjevega Ovida.
L. 127-137. - Virgil. -
L. 237. — Ikarus. Nesign. — Wubtisch.
L. 262. — Muze. Apolon in Pegag. Azelt fe.
L. 274. — Otrok v zibelki. — A: Trost f: zu Wagensperg in Crain.
L. 274. — Tisk; dvodelno prizorišče: na levi skozi okno pogled v pokrajino z oračem, na desni portal z volovskimi rogovi in postelja z ženo in ljubimcem. Zgoraj na traku napis: Cicero pro domo sua et Tulia pro cicerone. — Spodaj: Quoties aliquis maritor sudat in agro / Atque suo crescunt cornua bina thoro / Quae, veluti capiti parat: / his nam Taure su-perbis // Cornibus / ornando foemina fida viro. — Spodaj v sredi štev. 3, na desnem oglu pa PR(itter). — Zelo slab odtisk.
Tomus XI. — Vnderschidliche de arte amandi, Ovidi-sche, nackete Kinder, Bachu s, Satyri, Romanische vnd andere Statuen auch Lauber zum Zeichnen vnd reissen, wie auch allerley venerische vnd sonsten dergleichen nackete Kupfferstich, welche ...
332 listov.
L. 6. — Bachična scena. — Preluknjana z iglo po konturi. Bržkone radi prenosa kontur na grafično ploščo.
L. 7a. — Isto.
L. 14\ — Na hrbtu podpis: G. C. S.
L. 83. — Perseum ex empeo est virgine in Andromeda. — Jaques de Gheyn scvlptor. — KMandere inve 1588. — Na hrbtu: G. C. S.
E.	S.
L. 223. — Amor ob odprtem srcu; 15-2 X 20-5 cm; — Justus Vander Nypoort delin: Io: Bapt: Mayr excu:
L. 224. — Speči Amor; 15‘2 X 20-5 cm. Justus Vander Nypoort delin:
—	Io: Bapt: Mayr: excu: — An: Trost f: Wagensbergi in Carniolia.
L. 225. — Amor meri srce;	15‘2 X 205 cm; Justus van	der Nypoort del.
L. 226. — Amor. Nesign. a	nedvomen. Nypoort.
L. 232—234. Juno, Venera in Tritonia. — H. G. inuenit. — I. S a c u -r e d a m sculp. — Wubitsch m. pria drey st(iick).
Tomus XII. — Vnderschidliche Geistliche vnd w e 111 i -che, w e i b 1 i c h e vnd Manni i c h e Contrafait	zu	FuB vnd
zu	Pferd, Brust-Bilder	auch gantze Kayser,	Fiirsten,
Herrn vnd sonsten allerley anderer Leuth Contrafai-tische Kupfferstich, welche . . .
447 listov.
L. 86. — Conrad Feuerlein. — Joann. Alexand. Boener sc.
L. 172. — Budger Ernst comes a Stahrenberg. — Matthias Greischer...
fecit.
L. 271. — Georg: Frider. marchio Bad: et Hachb: Landg. Svsenb. Dn. in Rot. et Badenvvil. — 1620, znak (kurzivni h s križem) Jacob van der H e y d e n. — Wubitsch.
L. 278. — Daniel Segers S. J. — Joannes Ly vy u s pinxit. — Wubitsch.
L. 434. — Franciscus Bonvisius, kardinal. — Matth. Greischer sculp.
Vien.
L. 435. — I. W. Valvasor. Odtisk plošče iz Ehre... I. — Submississime dat D. D. Matthias Greischer, Calchographus Viennae Austriae. — Velikost 19-7 X 29-4 cm.
L. 436. — Andrej Eberhard Rauber. Monogram F. B.(oener). — Odtisk plošče iz Ehre ... XII., str. 631. — Vel. 17-3 X 30 cm.
L. 437. — Isti, z nekimi spremembami v grobi izvedbi. Ozadje v zrcalni sliki. Napis: Andre Eberhardt Ravber Ritter seines alters 68 Jahr verfertigt Anno 1575. — 20 X 27-5cm. Nesign. — Bržkone Valvasorjev grafični poskus.
L. 439. — Vojščak vladar iz Ehre... I., str. 74; 11-4 X 14-1 cm. Zelo okorna izvedba; nesign.; verjetno Valvasorjev grafičen poskus.
L. 441. — Hieronimus Holzschuer aet. A« 1526. Po Diirerju. — I. A. Boner Fec. 1674. — Vel. 10 5 X 15-3 cm.
L. 443. — Antonius Le Grand Duacensis. — Joan Alexander Boener Sc. Norimb. — Vel. 15-2 X 17‘9cm.
L. 444. Daniel Wulfer. — Johann Alexand. Boener sc: Norimb.
L. 446. — Ferdinand II.; spodaj graški mavzolej. — And: Trost scup (!)
—	Vel. 7 X 12*1 cm.
L. 447. — Barb. Kathar. Linckin f 1684. S spominskim napisom njenega moža Henrika Lincka. — Johann D e s 1 e r p. — J. A. Boener sc.
Tomus XIII. — Vnderschidliche Geistliche vnd w e 11 -liche Kupfferstich Original vnd Copayen, \velche von vornemben Kunstlern vnd Kupfferstechern inventirt, gezeichnet, vnd ins Kupffer gradirt vnd gestochen als von Le Poutre, Perelle, Israel Silvestre, Tourneyser, welche...
399 listov.
Kolekcija zbirk raznih ornamentalnih vzorcev, ki se v Valvasorjevi dobi uveljavijo tudi v naši, posebno stukaturni ornamentiki.
L. 75—80. — Grotesques et Moresques a la Modernes Inuentes nouvelle-ment pa I. la Pautre se vendent a Norimberg chez Jaques Sandrart A° 1678.
I.	Sandrart Excudit. Susanna Maria Sandrartin fecit.
L. 81—86. — Differents Morceaux d’ Ornements ala Romaine pour seruir aux Frises et Corniches Inuentees par I. le Pautre...
L. 105—110. — Retables dautels al italienne ...
L. 117—122. — Angle de Plafonds de Gallerie et autres par... 1678.
L. 123—128. — Nauveaux Ornements ou Plafons inuentez par...
L. 129—135. — Plafons a la Romaine noullement Inuentez par...
L. 136—140. — Vases a 1’ Antique designez par ...
L. 141—152. — Vases ala moderne inuentez par ...
L. 153—158. — Quarts de plafons nouvellement inuentes...
Vse te zbirke so Le Pautrove in so izšle pri Sandrartu v Niirnbergu. Značilno za prevlado novega okusa, ki se javlja posebno po razkošnejši opremi notranjščin palač in gradov, je, da si je vse te zbirke Valvasor kmalu po izdanju nabavil in njihovi motivi odslej odločno zavladajo v naši dekorativni umetnosti.
Tomus XIV. — Vnderschidliche geistliche vnd w e 111 i -ehe Kupfferstich Original vnd Copayen welche von vornemben Kunstlern vnd Kupfferstechern inventirt gezeichnet vnd ins Kupffer gradirt vnd gestochen als von Calot, Callignon, Stepha: della Bella, Bosse, vnd dergleichen, welche ...
339 listov.
L. 40. — Majhne sličice Marijinega življenja. — C a 11 o t fecit. — I s r a e 1 ex cum priuil Regis. — Wubitsch sechs st(iick).
Tomus XV. — Vnderschidliche geistliche vnd w e 111 i -che Kupfferstich Original vnd Copayen welche von vornemben alten Kiinstlern vnd Kupf f erstechern i n -ventirt, gezeichnet vnd in s Kupffer gradirt (!) vnd ge-stochen als von Albrecht Diirrer, Altgraff, Marten Schen, Hanfi Sebi. Behm, Georg Pentz, Virgilius Soliš, R e m -brant vnd von dergleichen Alten Klainmaistern, vvelche...
Ivančan navaja 567 listov, razdeljenih na dva podzvezka (152 -f- 415).
L. 99 b. — Luc. 16 o bogatinu. AG (monogr. po vzoru Diirerjevega) 1554. — Wubitsch m. p.
L. 122 d. — Bojna scena s padlim v ospredju. PG (monogr.) 1543. — Wubitsch.
L. 128—135. — Varie figvre di Jacopo Callot. Predloge za R a m -schiisslove rizbe v XVII. 397—402.
L. 150. — David po zmagi nad Goliatom. — Lucas v. L e y d e n. — L. Petrus Firens excudit. — Wubitsch.
L. 151. — Judit z odsekano Holofernovo glavo. — Christof van S i c h e n , editor et excud. — I. Sacuredam sculp. — Wubitsch.
L. 156. — Povratek izgubljenega sina. — L (e y d e n). — Na hrbtu zapisek: A° 1628 den 31. augusti Mathes Pin(?)et Maller Wolff Herdtinar Bildhauer gesel zu Velkhermarkht 16.—
L. 187a. — Vojak z ljubimko. — HSP (monongr.) 1521. — Na hrbtu G. C. S.
L. 199a. — Alder Du Mvst Danczen. — HSB (monogr.) Na hrbtu rizba Herkula s svinčnikom.
L. 257. — Psi. VS (monogr.) Na hrbtu rizba s peresom: stopnjičasto piramidno okroglo poslopje.
L. 314. — Križanje. A. — Na hrbtu zapisek: Vnnd anderen villen hei-ligen ... beihtiger, Junkhfrauen v ... aufierwelten Gottes. — Nobili et eru-dito Dno Adam(o) Kersouan ab Organis Vict.... (offe)rebat in natali die a ... ergo F. And: Kundishe(k?).
Tomus XVI. — Vnderschidliche Schild vnd W a p p e n vnd dergleichen Kupfferstich \velche von Vnderschidlichen Kiinstlern gezeichnet ins Kupffer gradirt vnd gesto-chen auch allerley Geistlich vnd Weltliche Holtzschnid zierlich ins Holz geschnitten, welche...
L. 6a. — Grb. 4'7 X 5'6cm. Z Valvasorjevo roko pripisano „von pe-r i z h o f f“. Trost f.
L. 7a. — Škofovski grb. 6’3 X 9 cm. An Trost f.
L. 7b. — Grb. 6'5 X 10 cm. — Podpis: Perillustri ac generoso Domino Martino Carolo Stransky Sacri Romani Imperii equiti de Stranka, et Greyffenfeld, Sacrae Caesareae Regiaeque Maiestatis Capitaneo Domino ac Patrono suo colendissimo etc. D: D:: Matthias Greysser.
L. 8a. — Grb 5‘7 X 8*7 cm. Napis: Malis displicuisse lavs est. — Illustra Insignia Generosorum Dominorum S. R. I. Nobilium a L o b e n s Viennae Austriae 16/6 Decembr. A° 1682. M. Greischer sculpsit.
L. 8b. — Grb. 62 X 102 cm. Trost f.
L. 9b. — Grb. 9 8 X 114 cm. — Napis: Fertur ad Aetera Virtus. — Pe-rillustri ac generoso Domino Dno P a u 1 o Ritter Inclitae comunitatis Nobilium et Ciuium Liberae Regiaeque Civitatis Segniae ad Regio = Caesa-ream Majestate(m) Ablegato etc. — Dno ac Patrono suo meritissimo amicae recordationis ergo D. D. Matthias Greischer Calchogr.
L. 10. — Grb. 8'8 X 10-6 cm. Napis: I D. D W. Adamo Mordox L. B. — Haec qui scuta vides erectis inclyta Peltis / supponas fortis proemia digna Viri. — Heroica Insignia haec In Gratitudinis suae amorisque monumentum offerebat Paul(us) Ritter 1678.
L. 11. — Grb Valvasorjev. 5 3 X 7-1 cm. — Služi kot ex libris njegovih knjig. Napis: I. W. V. Z. G. V. N. W. L. V. S. - A. Trost f. 1685.
L. 12. — Grb Joh. Daniel ab Erberg.
L. 13. — Kranjski grb. Identičen s tiskom v Ehre...
L. 14. — Kranjski grb in kranjski orel kot čeladni kras. 8‘2 X 9‘3 cm. — Bržkone wagensberški izdelek.
L. 15a. — Valvasorjev grb. 6-l X 6-8. Preprosta grafična izvedba. Napis: i. w. v. d. g. re-70.
L. 15b. — Grb Mordaxov. Isti kot L. 10.
L. 35b. — Grb. 6 9 X 10'6 cm. Napis: Reuermo et Amplmo Praesuli, ac. Dno Michaeli Josepho Collegiatae Eccliae Canonicorum Regularium Diui Augustini ad S. Vitum in Pollau Praeposito Digmo Sac. Caes. Mai Consiliario etc. etc. Dno ac Patrono suo colenmo DDD Matthias Greischer.
L. 23b. — Kranjski grb v ovalu 4-2 X 5-2cm. Verjetno wagensper-ški izdelek.
Tomus XVII. — Vnderschidliche Geistliche v n d w e 11 -liche RiB vnd Zeichnungen von vnderschidlichen M a h -lern vnd Kiinstlern gueten vnd schlechten gezeichnet vnd gerissen, auch vnderschidliche Laub vnd Krautter Blatter nach dem Leben abgetruckt, \velche...
465 listov.
L.	18—27. — Risbe s peresom Callot.13)
L.	32—77. — Sličice iz holandskega kmečkega	življenja Justusa	van
der Nypoorta, izvršene s tušem in sepijo.
L. 32. — Pokrajina z lesenimi hišami. — Nypoort del.
L. 33. — Isto. — Nypoort del.
L.	34. — Kmečka zabava v gostilni. — Justus	van	der Nypoort	fecit
1678. —	Ta in naslednje so po 28 X 22-2 cm velike.
L. 35. — Kvartopirci. — JVD: Nypoort f.
L. 36. — Operacija na nogi. — JS (monogr.): VD: Nypoort fecit 1679.
L. 37. — Ljubimkanje z ženo v gostilni. — Justus van der Nypoort fecit 1675.
L. 38. — Pretep kmetov. — Justus vand: Nypoort fecit 1679.
L. 39. — Gostilna na prostem; žena napija. — Justus vd: Nypoort f.
1679.
L. 40. — Možje in žene pri pijači. — Nypoort fecit.
L. 41. — Operacija na čelu. Opaža se tu in tudi drugod podrizba s rude-čilom. Tu se ta podrizba močno uveljavlja v utisu. Nypoort fe.
L. 42. — Ples moža in žene. JVDN (združeno v monogram) f.
L. 43. — Slikar slika portret žene. JN(monogrm.)ypoort fecit 1679.
L. 44. — Pivci z vrči; eden bruha. JN(monogr.)ypoort‘
L. 45. — Žganjekuha in drtje zob. — Na listku na desni JN(monogr.)y-poort'
L. 40—45 so v obratni vrsti označeni s številkami 1—6 in predstavljajo toraj serijo.
L. 46. — Preoblečene opice pri pitju. Nesign. Gotovo J. v. d. Nypoort. Velikost te in naslednjih 3 29 5 X 433 cm.
L. 47. — Opice pri pitju in igri.
ls) Prim. A. Schneider, o. c.
L. 48. — Žena pretepa moža s copato. Valvasorjev zapisek: i ust us van der Nypoort fecit.
L. 49. — Ples moža in žene. JS (monogr.): v: d: Nypoort fe. —
L. 50a. — Pokrajina z razvalino. Monogr. J. v. d. Nypoorta f: 13 X 8‘9 cm.
L. 50b. — Pokrajina z gradom. Monogr. J. v. d. N. f.
L. 51. — Dva pivca in žena, ki čita pismo. 12 2 X 15-4 cm. J. v. d. N.
L. 52. — Pivci, žena z vrčem v ospredju. Justus van der Nypoort fe:
L. 53. — Do inkl. 58 serija v velikosti 18-2 X 20'8 cm. — Pivci, mož iz ozadja napija ženi. — Justus van der Nypoort 1675.
L. 54. — Mož objema ženo, ki se brani. — J. V: D: Nypoort: fecit.
L. 55. — Obiranje uši. — J. V. D. Nypoort f. (Sl. 16.).
L. 56. — Mož v ozadju objema pojočo ženo; druga igra spredaj gosli. — J. V. D: Nypoort 1678.
L. 57. — Pivci na sodu z vrčem. — J. vd. Nypoort f.
L. 58. — Pivec gleda v vrč. — Justus Van der Nypoort 1677.
L. 59. — Žena z rokami prekrižanimi na prsih spi naslonjena na steno. Zraven lopa in drva. Ob glavi Nypoortov zapisek: Slaffende spela. — J. Nypoort f. Spod skica z rudečilom, čez tuš. Zanimivo v zvezi s tehniko Valvasorjevih rizb.
L. 60 a, b, c. d. — Pivci. — 4-4 X 8 3 cm. — Nesign. Nypoort‘
L. 61 a in d. — Plešoči kmetje. Na ozkih stranicah zaokrožena. —
25	X 7-2 cm. Pri a) Valvasorjeva opazka s svinčnikom: Inferius in medi o. — Pri d) spodaj deli nekdanje opazke: In m e d i o ...
L. 61b. — b) Sedeča žena. — c) od žene odhajajoč mož. Nesign. Nypoort
L. 62—67. — Serija 6 listov numerirana s štev. 1—6. — Velikost 14-3 X 13-2 cm.
L. 62. — Mož napija iz dolgega kozarca. J. Nypoort f.
L. 63. — Razgovor bradatega moža z ženo. — J. Nypoort f.
L. 64. — Pivci z ženo, ki dviga čašo. — J. Nypoort f.
L. 65. — Kartači. — J. Nypoort fecit 1679.
L. 66. — Mož si prižiga pipo. — J. Nypoort fecit 1679.
L. 67. — Žena v razgovoru z možem na oknu. — J. Nypoort fe.
L. 68. — Prodajalka sadja. — 17 X 12-4 cm. — J. Nypoort f.
L. 69. — Mož nadleguje sedečo ženo. — Nesign.
L. 70. — Pri brusaču na cesti. — J. Nypoort fecit.
L. 71. — Molitev pri jedi. — Justus : N. fecit.
L. 72. — Čevljar. J. Nypoort in.
L. 73. — Kovač. Nesign.
L. 74. — Gostilničar? — 9-3 X 13 cm. Nesign.
L. 75. — Pokrajina z gradom. Pero in tuš. 14'5 X 97 cm. — Nypoortov monogr. f.
L. 76. — Italijanska pokrajina. Pero in tuš. Nesign. 20 X 8’3 cm.
L. 77. — Isti motiv. Nesign.
L. 85. — Wagensperg. Tenko obrisna risba s peresom. Vel. 28'5 X 17-5 cm. Almanach fecit.
L. 86. — Laybach. Pogled od strani Prul proti mestu. Tenko obrisna risba s peresom lahko tuširana. Almanach fecit. — 29 X 18 cm.
L. 112. — 1. Herkul in podstavek, na katerem držita 2 putta škofijski grb. — Joh. Koh delin.
2.	Dva putta v oklepih držita na podstavku stoječ škofovski grb. —
—	Joh. Koch delin.
Obe lahko s tušom podprti perorisbi. — Osnutki za naslovni list Ca-rinthiae Salisburgensis. (Sl. 49.).
Sl. 57. I. Valvasor, neznan grad na Koroškem,
L. 126. — Pokrajina, v nji scena z močno razgibanimi gigantskimi telesi. Obrisna perorisba z lahkimi sepija toni. — ABL — Elias Wolff gescheschen(l) in Win 1617. — 23-4 X 26-4 cm.
L. 139. — Abbatia Victoriensis. Pogled na samostan. Kolorirana perorisba. — 51 X 29 cm. — Bržkone Valvasor. (Sl. 8.)
L. 227. — Jezus, Marija in Jožef. Sepija. Predloga za podobico, rezano p. M. Greischerju L. 417 v I. zvezku te zbirke. 7'8 X 11.6 cm. Na spodnjem robu: zu Wagensperg in Crain in nečitljiva letnica. Prim. I. 417.
L. 229 b. — Pri peči sedeč mož v visokem klobuku. Risba s svinčnikom.
—	Almanach fecit.
L. 332. — Slavnosten pohod. Spredaj slavnostni voz, pred njim dva za roke zvezana ujetnika; slede lev, kamele in konji, vojščaki, trobentači na konjih in pešci, ki nosijo velik zaboj. Vel. 60 X 23 cm. Papir; risba s svinčnikom. — Podpis na robu spodaj na levi: Wolff Weisskirchner inue: et delin.
L. 333. — Sv. Rok dviga na tleh ležečega mrliča. Angelj mu pomaga in kaže k nebu. Ob nogah sv. Roka pes. Za padlim klečeča mati z otrokom, za sv. Rokom drug mrlič. Podlaga konture s svinčnikom, risba s peresom. Podpis na spodnjem robu: ierneizhek schisselramer (— Ramschiissel) del. (Valvasorjeva roka). Na hrbtu zapisek: Fr. Antonius Lazari Ord. Min. Reg. obser. SS. Theologie Lector generalis et consistor: Labacensis. — Vel.
26	X 34-5 cm. (Sl. 50.)
L. 334—340. — Skice, risbe in deloma tiski velike slike Ljubljane iz tretjega četrtstoletja XVII. stol. Za zgodovinsko topografijo in za študij posameznih važnih objektov Ljubljane XVII. stol. zelo važno.13®) (Sl. 17—48.).
L. 334. — Napisni list, ki ga držijo angeli; od angelov držan kranjski grb in kos napisnega traka, čegar konec drži angel. Tuš. Vel. 50 X 38-8 cm.
lsa) Natančen opis glej v članku Valvasorjeva Ljubljana v pričujočem zvezku Glasnika.
L. 335. — Napisni list z angeli, napisni trak in turjaški grb, držan od dveh angelov. Bleda sled risbe okolice gradu in sprednji del gradu izdelan s črnilom. Vel. 58 X 38‘8cm.
L. 336. — V levem kotu zgoraj napisna tabla, obdana od herm in „ušesne“ ornamentike. Cerkev sv. Petra z okolico. Vel. 40’5X38-5cm.
L. 337. — Zgoraj kranjski grb. Pogled na Vodnikov trg in stolnico z okolico. Vel. 24 X 34-8 cm.
L. 338. — Skica glavnega trga, izvršen pogled na grad, čevljarski most in cerkev sv. Jakoba z okolico. Vel. 62-5 X 35 cm.
L. 339. — Diskalceati, klarise in sedanja frančiškanska cerkev z okolico. Vel. 61 X 34 cm. Bakrorez.
L. 340. — Kapucini, vrtovi okrog sedanjih nun, Novi (Turjaški) trg in Križevniki z okolico. Vel. 61 X 34 cm. Bakrorez.
L. 343. — Sličica s tušom. Sv. Rešnja kri. Predloga za Trostov bakrorez II. 423. Vel. 21 X 29 cm.
L. 344. — Kranjski grb. Tuš. Vel. 20 2 X 291	cm. Podpis:	ludbich	delin.
L. 345*. —	Kranjski grb,	obdan od listnega	ornamenta.	Tuš. —	Lud:
delin.
L. 345b. —	Lotove hčere.	Tuš. Io: Koch delin. Risba k	bakrorezeu I.,
L. 256. Prenešen	je doslovno v	isti velikosti.
L. 253. — Alegorija. Žena, naslanjajoča se na drevo, mnogo drugih okrog. Risba s peresom. Podpis: Mateus (G r u n d) u 1 a c h. — Elias Wolff geschehen in Win den 30. Julius. (Sl. 15.).
L. 373. — Načrt za spomenik z arhitektonskim ozadjem, putti, grb in doprsna podoba umrlega, stoječa na sarkofagu. Grb rodbine Dietrichstein.
Na hrbtu zapisek: A fare il altro detto disegno di Petra Mischia, im-portara, circa scudi Mille e cinquanta di m« — 1050 ina. A volerlo far tutto di Paragone nero con 1 Jntagli di Metallo Indorato importera circa scudi tre Milla di m=» dico — 3000 m».
L. 397—400. — Serija, katere začetek ima napis: „Varie figure di Ja-copo Callotre". Perorizba po istoimenskih Callotovih tiskih.
L. 397 c in d sign.: W: R.:14)
L. 398a. — W: R: f. — b. — W: R: — c. — W: R: f. — d. — W: R:
L. 399*. — W: R: — b. — W: R: — c. — W: R: — d. — Der herr Ramsissel fecit 1680.
L. 400 a, b, c. — W: R: — c. — R: R: kar je gotovo pomota.
L. 407—414. — Miniature XVI. stol.
L. 428—334. — Listi iz spominskih knjig in grbi.
L. 448—456. — Odtiski rastlin po naravi.
L. 457—462. — Vzorci za čipke. Same geometrične mreže.
L. 464. — Wagensperg. Perorizba. 13-8 X 8-9 cm. Pogled od strani glavnega vhoda. Spredaj mož, ki seka drva. Rizba posnema značaj bakroreza.
Tomus XVIII. — Vnderschidliche Friicht, Bluemben, Krautter wie auch V o g 1, Fisch, Thier, Ungeziffer vnd dergleichen maistentheils nach dem Leben mitWasser-f a r b e n gemahlene Stiickl, welche ...
163 listkov z 234 sličicami. Vse nesignirano.
• * *
Ta Valvasorjeva zbirka, ki tvori danes osnovo za grafično zbirko univerzitetne knjižnice v Zagrebu, je prišla po Valvasorjevi smrti najprej v posest Aleksandra Jožefa Vrhovac-a, posestnika gradu Rakitovec, ki jo je
14)	Ramschussel, kakor je razvidno iz 399 d.
zapustil svojemu sinu, poznejšemu škofu zagrebškemu Maksimilijanu Vrhovcu; ta pa jo je izročil škofijski metropolitanski knjižnici.14«)
Že obseg te zbirke, ki znaša okrog 10.000 grafičnih listov in risb, im-ponira. Še pomembnejša pa je njena vsebina. Iz bogate zakladnice je njen upravnik dr. A. Schneider dvignil doslej dve posebno pomembni skupini, zbirko Callotovih risb in zbirko Durerjevih grafičnih listov, večina pa še čaka na končno ocenitev, katero smemo pričakovati od smotrenega dela sedanjega upravnika.
Za našo kulturno zgodovino je pomen te zbirke precej drugod, v strani od njenih umetniških zakladov, in sicer v tem, kako nam označuje Valvasorja kot zbiratelja, in v kolikor hrani gradivo, ki je kakorkoli v zvezi z našo takratno umetniško kulturo.
Važnost te zbirke za Valvasorja leži v tem, da je nastala iz izrazitega zbirateljskega in ne, recimo, kakega praktičnega, n. pr. pomožnega namena v zvezi z njegovim grafičnim delom. Zbiral pa Valvasor ni iz umetniških nagibov, ampak iz predmetnih, o čemer zgovorno priča posebno njegova razdelitev gradiva, ki je razvidna iz naslovov posameznih zvezkov. Na prvem mestu po svoji pomembnosti so mu slike iz sv. pisma, življenje Marije, Jezusa in svetnikov, sledi znanost in umetnost, arhitektura in perspektiva, topografija, vsakdanje življenje s tipi z ulice, važnimi dnevnimi dogodki, vojna, lov in narava ter najdalj od svetopisemskih in verskih snovi posvetne in literarne teme, med katerimi igra važno vlogo Ovid in ljubezen, na kar se krog tega predmetnega zanimanja zaključi z XII. zvezkom z zbirko portretov. Krog predmetnega zanimanja Valvasorja človeka, kolikor se javlja po sistemu te zbirke, se začenja pri veri, gre preko znanosti in umetnosti k naravi in vsakdanjemu življenju ter se odtod šele obrne k človeku in njegovi podobi. Da je v svetovnonazorni shemi, ki je temelj te razdelitve pozornosti človeškega duha, še odsev zaokrožene srednjeveške miselnosti, je jasno, vendar pa se takoj v tem, kar je Valvasor dodal označenemu zaokroženemu okviru, pokaže v njem tudi človek, ki je s svojo sodobno vzgojo užil humanistično, na pridobitvah renesanse temelječo miselnost, ki vrednoti razen s te osnovne, na večnostna merila umerjene sistematike še tudi po merilu, ki mu človek ni več samo najneznatnejši objekt sistema popolne harmonije stvarstva, ampak tudi subjekt, ki sam vrednoti svet po razmerju do sebe, po tem, kaj mu nudi in po tem, kaj je njegova samostojna, recimo umetniška ali pobudna ali zabavna ali „zbirateljska“ vrednost. Ta drugi del Valvasorjeve miselnosti se nam zrcali v zvezkih od XIII. do XVIII. Zvezki XIII., XIV., XV. in XVI. so nedvomen izraz Valvasorjevega osebnega razmerja do sodobne umenosti. Tu on ni več zbiral v okviru nekega sistema, ki ga je treba ilustrirati v zbirki, ki hoče biti po tradicionelnem pojmovanju popolna, ampak radi tega, da si pridobi originale ali vsaj kopije del umetnikov, ki so imeli v njegovi dobi kako ime.
Iz tega dela zbirke se nam torej najbolje zrcali njegovo razmerje do sodobne in pretekle umetnosti. Značilno je, da je v duhu času posvetil tako veliko pozornost Callotu, da je iz preteklosti očividno namenoma posvetil največjo pozornost Diirerju in da je n. pr. skoro prešel na dnevni red preko Rembrandta, brez katerega si danes ne moremo misliti umetniškega obraza Valvasorjeve dobe.
To, kar je kot nekak čisto osebni prispevek k zbirki zbral v XVII in
XVIII.	zvezku, pa je zanimiv dodatek, izvirajoč skoro izključno iz njegovega
“a) _ Opozarjam o ti priliki na nujnost, da se historiat usod Valvasorjeve knjižnice in zbirke fimprej na novo preišče in ugotovi, ker. si stoje glede tega preveč razKčne in vse kolikortoliko utemeljene trditve nasproti.
aktivnega razmerja do umetniškega delovanja sodobnosti. Čisto brez umetniške vrednosti je in prav za prav mogoče le iz stremljenja po nazornih predlogah izvira zbirka v zvezku XVIII. Za študij Valvasorjevega razmerja do domače umetniške sodobnosti pa je najbolj važen obsežni zvezek XVII. Da je njegova zbirka nastala iz Valvasorjevih osebnih zvez, in deloma iz priprav za njegovo grafično delo, je očividno že po površnem pregledu. Saj so se nam tu ohranili originali njegovega risarja Kocha, Nizozemca Almanacha, ki bi nam bil sicer čisto neopredeljiv pojav, Ramschussla, Wolfa Weiss-kirchnerja, ki mu je oblikoval Marijin kip za spomenik pri sv. Jakobu, Elije Wolffa, Justusa van der Nypoorta, Callota in dr.
Kakor je iz povedanega razvidno, ta zbirka ni nastala kot slučajen produkt Valvasorjevega aktivnega zanimanja za umetnost, ni zbirka dokumentov o postanku in razvoju tega njegovega dela, ampak plod sistematičnega stremljenja v duhu časa, ki ga je Valvasor uresničil 1. 1685. Še več, te zbirke ne smemo pravzaprav niti opazovati kot samostojen pojav, ampak le kot del „muzeja“, ki ga je Valvasor v duhu svojega časa ustanovil na Wagensbergu. Že izraz „muzej“, ki ga sam rabi za svojo zbirko, kaže na sistematično zbirko po vzoru drugih sodobnih zbirk. Njegov muzej15) je obstojal iz običajnih glavnih oddelkov takratnih takih zbirk: 1.) iz umetniške zbirke, ki je pri njem obstojala v glavnem iz opisanih 18 zvezkov grafične zbirke; 2.) iz naravoslovne zbirke, ki je vsebovala po Radicsu v prvi vrsti mineralije; 3.) iz zbirke matematičnih inštrumentov in 4.) iz zgodovinske zbirke, v prvi vrsti iz zbirke starih novcev. K temu se je družila še velika biblioteka. Te skupine odgovarjajo v glavnem sistematiki, ki jo je v prvi vrsti na podlagi zbirke bavarskih vojvod v Miinchenu sestavil Dr. Samuel von Quicheberg že 1. 1565.16) To zbirko je Valvasor na svojem potovanju v Miinchenu prav gotovo tudi videl, prav tako podobne zbirke na Dunaju. O najvažnejši zbirki te vrste v gradu Ambras na Tirolskem, ki je bila drugim deloma vzor, je znano, da je imela zbirko grafik urejeno po materijah v zvezkih.17) Ta način je| kakor nam kaže zagrebška zbirka, osvojil tudi Valvasor. Verjetno je, da je bil za take zbirke splošno v rabi. Valvasor kot zbiratelj se nam kaže tako v svojem muzeju, kakor v svoji grafični zbirki in njeni ureditvi popolnoma otrok svoje dobe. Njegova kulturna miselnost, ki	se tu javlja, se giblje	čisto v okviru severnjaških ali srednje-
evropskih kulturnih oblik, kljub poznanju Italije; značilno je, da italijanska, na umetnost kot tako usmerjena zbirateljska kultura na Valvasorja ni vplivala.17®) Zanimivo je to tudi za presojanje vsebine zbirke, kjer prevladuje severni material nad italijanskim in je videti, da je v Valvasorjevi umetniški miselnosti igrala pretežno vlogo nizozemska umetnost.
Valvasorjeva grafična zbirka pa ni samo značilna za njegovo umetniško usmerjenost, ampak sploh za usmerjenost umetnosti na Kranjskem v njegovem času. Tako nam n. pr. ravno Valvasorjeva grafična zbirka nudi
15) P. v. Radics, J. W. Frh.	v. Valvasor, Ljubljana, 1910, str. 97 sl.
16) Prim. J. v. Schlosser, Die	Kunst- und Wunderkammern der Spatrenaissance, Leipzig 1908, str. 73 sl.
17) J. v. Schlosser, o. c., str. 45.
17a) V zvezi s sistematiko Valvasorjeve zbirke nas lahko zanima sistematika, po kateri je Schonleben uredil knjižnico v auerspergovem knežjem dvorcu v Ljubljani in iz katere diše ista miselnost kot iz Valvasorjeve; Schonleben je razdelil knjige po njih vsebini v 9 skupin: 1. teologija, 2. pravo, 3. politika in etika,
4.	zgodovina, 5. filozofija, 6. medicina, 7. matematika in mehanične znanosti, 9. hu-maniora (retorika in poezija) in 9. filologija (prim. P. v. Radics, Die Furst Carlos Auersperg sche Hausbibliothek im Laibacher Furstenhofe v Oesterr. Wochenschrift fur Wissenschaft, Kunst und offentliches Leben, Wien 1863, str. 628). Prva je teologija, človek in poezija oziroma jezikoslovje sta pa obakrat na zadnjem mestu.
ključ za kulturnozgodovinsko razumevanje takega svojevrstnega proizvoda dekorativnega slikarstva, kakor je strop v stari grofiji v Celju. VI. zvezek Valvasorjeve grafične zibrke posveča veliko pažnjo perspektivi in stebriščnim arhitekturam. Intenzivno zanimanje za to stroko nam v dekorativni praksi kaže ravno srednje polje celjskega stropa, nič manj pa ne, žal uničene, dekoracije sten dvorane v knežjem dvorcu v Ljubljani iz sr. XVII. stol. in slikarija odmevne sobe v gradu Bokalci iz 2. pol. XVII. stol.
V	Valvasorjevi grafični zbirki se nahajajo tudi bakrorezi z značilnimi
4	letnimi časi iz šole Bassanskih slikarjev, ki jih najdemo kopirane tudi na stropu v Celju in ki so bili sploh značilni za umetniški inventar naših gradov od zač. XVII. stol. dalje; en izvod se je ohranil n. pr. pri Strahlu v Stari Loki, posamezni kosi v gradu v Pišecah, in kjer v starih inventarjih čitamo o Bassanovih slikah, moramo misliti v prvi vrsti na te vrste, verjetno deloma po takih bakrorezih izvršene slike. Tudi za obe antični bitki na celjskem stropu se najde v Valvasorjevi zbirki sličen material v IX. zvezku v seriji Merianovih bakrorezov po A. Tempesti. Padec Ixiona v bakrorezu H. Goltziusa iz serije ..Napadalcev neba“ v I. 315 nam je končno v domačem gradivu ohranil vzor za padajoče gigante na celjskem stropu.
Glede precejšnjega dela Valvasorjeve zbirke danes lahko že ugotovimo, da ga je on kupil ali drugače prevzel doma in ga ni ali prinesel ali prejel iz inozemstva, to so namreč vsi oni listi, ki nosijo podpis Georg Wubitsch. Ta G. W. je nedvomno identičen z Jurjem Vubičem ali, kakor je slovenska, še sedaj obstoječa oblika, Bobičem, slikarjem v Mostah pri Kamniku sredi XVII. stol. V rojstnih knjigah v Komendi, ki se pričenjajo z 1. 1622., najdemo njegovo ime prvič 1. 1652., ko je bil 6./VII. krščen Jernej,18) sin slikarja Jurija Vubiča in njegove žene Elizabete. Krstil ga je očetov sorodnik, vikar Vubič, botra pa sta bila Barbara Vubič, subpriorisa v Velesovem in Erazem Rambschissel. L. 1654. (14./VIII.) je bila krščena Marija Barbara, zakonska hči J. V., slikarja iz Most, in žene Katarine; botra sta bila ista kot prvič. L. 1661. (4./IX.) je vpisan kot krščenec tretji in zadnji otrok V-ev, Jurij Andrej. Žena se imenuje zopet Katarina.19) Botra sta bila komendski najemnik Andrej Knific in Klara Wiederkher. Rojen je bil Jurij bržkone kot sin Jerneja pl. Vubiča nedvomno pred 1. 1622., ker ni vpisan po tem letu med krščenci, seve če je oče takrat živel v komenski fari. Tudi rojstnih dat Barbare Vubič in vikarja V. ni najti. Krstna knjiga se začenja 1.1622. Ohranjene mrliške knjige v Komendi pa se začenjajo šele 1. 1712, tako da tudi datuma smrti J. V. ne izvemo.19*) Ohranil se nam je pač njegov nagrobni kamen, ki je bil nekdaj
18)	Za izpiske iz rojstne knjige in drugo o Bobiču se zahvaljujem g. Andreju Mejaču star. v Komendi.
10)	Pozornost vzbuja dejstvo, da se V.-eva žena imenuje prvič Elizabeta, pozneje pa Katarina. Zdi se, da je ime Elizabeta pravilno, ker je 6./12. 1654 vpisana kot botra otroka Ramibschisselove priležnice Jere Srakar iz Ljubljane Elizabeta, žena" Jurija V. Razlaga bi bila mogoče v tem, da je imela po takratnemi običaju dve imeni, Elizabeta Katarina.
19a) Pisava imena v matrikah je navadno W u b i t s c h, le 22. III. 1651 W o -b i z. Slovenska oblika je Bobič, ki še vedno živi med ljudstvom. Iz poročil A. Mejača posnemam, da so Bobiči stanovali v Mostah v hiši „pri Barkeljnu“, kar je nedvomno v zvezi z imenom Bartl - Jernej, kar bi govorilo za to, da je bil prvi posestnik Jernej Bobič, oče slikarjev. Ta Jernej Bobič je dobil za svoja junaštva v bojih s Turki pri Sisku, Petrinji, Kostajnici, Kaniži in drugod od cesarja Matije plemstvo. Listina o tem je datirana z dnem 3. jun. 1613 (Prim. Schumi, Ar-chiv II. 282 in Mullner „Die Edlen v. Wubitsch“ v Argo, III. 17). Grb in plemstvo Jurijevo na nagrobni plošči in v matrikah priča o tem, da je bil res sin pople-menitenega Jerneja Bobiča (listina piše Wubitsch). Razen domačije pri Barkeljnu so imeli B. tudi Šunkarjev „gruntl“. Obe domačiji sta bili prosti („Freisasser“).
O	Jerneju obstoja še sedaj med ljudstvom pravljica o njegovem rojstvu v „bobo-
s
položen v tlaku v prezbiteriju podružnice, v Mostah, kjer je bil očividno pokopan,20) pri A. Mejaču v Komendi. Da je treba ime „Georg W ch Maler“
dopolniti v Wubitsch, je na podlagi zapiskov v krstni knjigi popolnoma nedvomno. Žal je pa ono mesto, kjer je bila letnica, popolnoma izlizano in tako tudi ne pridemo do cilja, da bi izvedeli njegov smrtni datum. Njegovih slik se nam doslej ni posrečilo najti. Če je A. Mejač pravilno čital napis v prezbiteriju v Mostah, so bile freske, ki so se takrat pokazale na stenah in ki so predstavljale trpljenje Kristusovo, Vubičeve iz 1. 1644., kar se z lahkoto spravlja v sklad z drugimi doslej znanimi podatki o njem. Po svoji ikonografski tradiciji in programu, ki nam ga je ohranil Mejač,21) so morale biti te slike še popolnoma tradicionalne. V sedanji zakristiji, nekdanjem prezbiteriju cerkve v Radomljah so se nam iz sr. XVII. stol. ohranili komaj zaznavni ostanki stenske slikarije, ki predstavlja iste teme.22) Vsiljuje se nam misel, da je mogoče med Mostami in Radomljami kaka zveza in da je kot domačin tudi tu slikal Vubič. Kvalitativno so radomeljski ostanki prav skromni, v tehniki pa očitujejo že popolen razpad še začetkom novega veka pri nas cvetočega stenskega slikanja.
Ker je Wubitsch tako slabo dokumentiran, nam je ugotovitev, da je del Valvasorjeve zbirke iz njegove lasti, tem bolj važna. V našem pregledu smo navedli vse one liste, ki imajo W. podpis. Sem spada tudi nekaj Diirerjevih listov. Ta material je Wubitsch nedvomno zbral kot predloge za dela, ki jih je izvrševal, torej ne iz zbirateljskega interesa kot Valvasor. Razume se, da je nakupil reprodukcije takih del, ki so bila takrat popularna in ki nam tako po svoje osvetljujejo umetniški interes takratne dobe pri nas. Tudi v Wu-bitschevi zbirki prevladuje severno, posebno nizozemsko gradivo pred italijanskim, ki ga je vporabljal v reprodukcijah severnih grafikov. Posebno ime Rubens večkrat srečavamo izmed sodobnikov. On je tudi slogovno razvojno najnaprednejše, kar je W. imel. Velik del gradiva pa kaže še okus kasne renesanse, posebno odmeve Rafaela, ki so bili prav do Rubensa v severni umetnosti zelo merodajni. V dveh slučajih se je ohranila preko tiskov iz njegove posesti mreža (II. 33. in II. 368), ki dokazuje, da je dotične liste on ali kedo drugi kopiral. Razmerje Wubitscha do sodobne umenosti, kakor se nam kaže po njegovi zbirki, se popolnoma krije s tem, kar nam je o značaju naše umetnosti 1. pol. in srede XVII. stol. iz večinoma skromnega gradiva itak znano: Glavni tok se giblje v okviru severnoevropskih tendenc, ideal umetnosti se v splošnem še vedno ni osvobodil spominov na tradicijo, katere korenine segajo do severnega kasnega srednjega veka in ital. renesanse nazaj.
Valvasor je verjetno prevzel Wubitschevo grafično zapuščino po njegovi smrti, po zvezah z rodbino Ramschiissel,22*) o katerih priča dejstvo, da je Erazem Ramschiissel boter Vubičevih prvih otrok in je mogoče dovoljen sklep, da je posredoval ta nakup slikar Bartel Ramschiissel, ki je znan kot sotrud-nik Valvasorjev.
vem“ polju (Bobič!) od žene na poljih pri Mostah ubitega turškega paše in še zač.
XIX.	stol. je bila znana narodna pesem o njegovih junaštvih. Od Jurija Bobiča dalje se pri članih rodbine ne navaja več „nobilis dominus", kar je znak, da je rod obubožal. Zadnji moški te rodbine, Jože Bobič (• 28. I. 1811) se je priženil na majhno kmetijo pri Štefetu v Žejah, kjer je umrl 20. I. 1875. Njegova edinka se je poročila z Luko Kepicem iz Most. — Ali je kaj v zvezi z našimi Bobiči slikar Bernard Bubič, ki je 1. 1688 poslikal oltar sv. Ladislava v zagrebški stolnici ali ne, doslej ni bilo mogoče ugotoviti.
20) Fr.	Stelč,	Kamniški	okraj,	str.	384.
21) Fr.	Stelč,	Kamniški	okraj,	str.	415.
22) Fr.	Stele:	Polit, okraj Kamnik,	str. 276.
22a) Boter Bobičevega prvega in drugega otroka Erazem R. je bil zakupnik komendske graščine pred Andrejem Knificem.
2. Skicna knjiga za Topogr. Duc. Camioliae modernae.
V	bel pergament vezani zbornik, ki nosi signaturo M 11647, je 29‘5 X 20-4 cm velik. Vsebuje 358 skic izvršenih ali z rudečilom ali s peresom in tušem. Na notranji strani platnic Valvasorjev ex libris. Velikost listov je 29 X 19-5 cm.
L. 1. — Skica z rudečilom za naslovni list T. Duc. C. m. brez slike Ljubljane in teksta.
L.	2.	—	Adlsperg, z	rudečilom.
L.	3.  A i n o d t, pero	in tuš.
L.	4.	—	A i n o d t, pero	in tuš.
L.	5.	  Alt Ainodt,	rudečilo.
L. 6. — Alb en, pero in tuš.
L. 7. — A11 e n b u r g , pero in tuš.
L. 8. — Altenhamer, rudečilo.
L. 9. — Altenlack, pero in tuš.
L. 10. — Altguetenburg, pero in tuš.
L. 11. — Antignana, pero in tuš.
L. 12. — Raka, pero in tuš.
L. 13. — Aversperg, pero in tuš; mnogo opazk in korektur. Ob fasadi: von quader stukhen. Grb nad vrati je spodaj zrisan posebej; prav tako na robu desna stranska fasada z opazko: die fen(ster) missen g 1 e i c h (v e r)t e i 11 s e(i n).
L. 14. — Aversperg, von der hin-tern seiten. Pero in tuš, opazke: Na desni ob oglu: e st mu-rus; ob vrtu na d.: ist ain Thirgarten. Grb nad volom na napisni plošči je posebej narisan.
L. 15. — Alte Vest Aversperg, pero in tuš.
L. 16. — Ajsnern, površna pero-risba.
L. 17. — A i n o d, rudečilo.
L. 18. — Alttenlack, rudečilo. Prim. L. 9. (Sl. 4.).
L. 19. — E c k Apfaltren, pero in tuš.
L. 20. — E c k z druge strani s cerkvijo. (Sl. 3.).
L. 21. — Altenburg, rudečilo.
L. 22. — B e 11 a y, pero in tuš.
L. 23.  Berschezh, pero in tuš.
L. 24. — Bistumb Biben, pero in tuš. Na hrbtu skica iste slike z rudečilom. (Sl. 1.).
L. 25. — Bilichgraz, pero in tuš.
L. 26. — Pischopflack, rudečilo.
L. 27. — Boglion, pero in tuš. Na hrbtu obrisna skica z rudečilom.
L. 28. — Brem, rudečilo.
L. 29. — Pipan, rudečilo.
L. 30. — B u r g s t a 11, rudečilo.
L. 31. — Brod, rudečilo.
L. 32. — Candersh-hoff, pero in tuš.
L. 33. — C a s t u a, pero in tuš.
L. 34. — C i r k n i t z, rudečilo.
L. 35. _ C r a i n b u r g , rudečilo.
L. 36. — Kreytsz, rudečilo. Na hrbtu površna obrisna skica.
L. 37. — C r e u z d o r f , pero in tuš.
L. 38. — Cropp, pero in tuš. Na hrbtu zapisek z Valvasorjevo roko, Dem Edi vnd g e -strengen Herrn M. von P e t e n e k h.
L. 39 — Domijnitschhoff, pero in tuš, pod tem obrisna prva skica z rudečilom.
L. 40. — D r u s k o t z , rudečilo.
L. 41. — D r o g e m b 1, pero in tuš.
L. 42. — Duoritzhoff No 166.; rudečilo.
L. 43. — D u p 1 e, rudečilo.
L. 44. — Draganzek (?), rudečilo.
L. 45. — E b e n p o r t h e n, pero in tuš.
L. 46. — E b e n s f e 1 d, pero in tuš.
L. 47. — E gg pri Kranju, rudečilo.
L. 48. — Eck s cerkvijo, približno isti pregled kot št. 20.
L. 49. — Faistenberg, rudečilo.
L. 50. — F e y s t r i z, pero in tuš; predrisba s svinčnikom.
L. 51. — F e 1 d e s, rudečilo.
L. 52. — Ribi c se, pero in tuš; predrisba s svinčnikom.
L, 53. — Flednigkh, tuš preko predrisbe s svinčnikom.
L. 54. — F o r s t, rudečilo.
L. 55. — Closter Freidenttall, svinčnik in tuš.
L. 56. — Freienthvrn, predrisba z rudečilom, čez tuš.
L. 57. — F r e y h o f f, rudečilo.
L. 58. — Gallenberg, rudečilo.
L. 59. — Gallenberg z druge strani, svinčnik in tuš. Opazka d. kjer ima narisana vrata „est fe-nestra"; op. m. ar bor e s.
L. 60. — Gallenberg s tretje strani, tuš.
L. 61. — G a 11 en ek, svinčnik in tuš.
L. 62. — Gallenfels, rudečilo.
L. 63. —. Gallenhoff, rudečilo.
L. 64. — Gallensteyn, rudečilo.
L. 65. — G o lh of f (Na Golem), rudečilo.
L. 66. — G a 11 i n i a n a, tuš. V kotu na d. opazka: Nb. fig(ur).
L. 67. — G a y e r a u , rudečilo. Ob
vhodu na 1. op. w r a i d a ; na
d.	spodaj: hic est scala et n o n p —; na d. zgor.: testu-d i n e s.
L. 68. — G a r b i n, (Gerbn), svinčnik in tuš.
L. 69. — G e r 1 a c h s te i n, rudečilo.
rr rr rr r r r rr rrr r r rr
L. 70. — Gerlachstein, razvalina, rudečilo.
71. — Gimpelhoff, rudečilo.
72. — G i m p 1 h o f f an der Sau, K u m/p o 1 e ; tuš.
73. —, G i m p 1; tuš.
74. — Goertschach, rudečilo. (Sl. 7.).
75. — Gottschee, pero in tuš.
76. — Graba, rudečilo.
77. — G r a d a z, rudečilo kot pod-ris, čez pero in tuš.
78. — Gradina, svinčnik in tuš.
79. — Schloss und marckt Graffenwarth in Costel, rudečilo in tuš.
80. — S. Georg e n. Pot Sent Jur-jem. Pero in tuš.
81. — Graffenweg, svinčnik in tuš.
82. — Grevlach, rudečilo in tuš. Na hrbtu skica z rudečilom in od zadaj vtisnjeni obrisi.
83. — Grienhoff, svinčnik in tuš.
84. — Grimischizhoff, rudečilo.
85. — Gritsch, rudečilo in tuš.
86. — Gritsch bei Primseka, tuš.
87.	—	Grosdorf, rudečilo in tuš.
88.	—	Grvndlhoff,	rudečilo	in
tuš.
L. 89. — G s c h i e z s, Sello; pred-risba svinčnik, čez perorisba; na hrbtu vtisnjen obris in svinčnik.
L. 90.	—	Gvetenberg,	rudečilo.
L. 91.	—	Gvetenhoff,	rudečilo	in
tuš. Na desnem robu majhna risba z rudečilom: dolgolas, gologlav mož v kratkih hlačah.
L. 92. — Guetenhoff, rudečilo.
L. 93. — Guettenegk, tuš.
L. 94. — Gurckh, svinčnik in tuš. Na hrbtu vtisnjeni obrisi in rudečilo.
L. 95. — Gvrckfeld, tuš.
L. 96. — Vas s cerkvijo brez imena. Perorisba izvršena v načinu posnemajočem bakrorez.
L. 97. — Goertschach, tuš. Smer pogleda nekoliko premaknjena v primeri s sliko istega predmeta na L. 74; gledišče tudi bolj dvignjeno.
L. 98. — Graffenberg, pero in tuš; bolj groba izvedba kot navadno.
L. 99. — H a a s b e r g, rudečilo.
L. 100. — H a b a c h , tuš.
L. 101. — Hallerstein, tuš.
L. 102. — S. Helena, rudečilo.
L. 103. — H a m m er s t i 11, tuš; grobo izvršeno.
L. 104. — Hochstras, rudečilo.
L. 105. — Hoffdrogembl, konture z rudečilom, tuš.
L. 106. — H o f f m an s p u r g , svinčnik in tuš.
L. 107. — Hofflain, rudečilo.
L. 108. — Hofflein, bei Igg; pero in tuš.
L. 109. — Hopfenpach, tuš; na hrbtu vtis in obris z rudečilom. Opazke: na 1.: fac ut supra m o n t e m.
L. 110. — Hotemesch, pero preko predrisbe s svinčnikom.
L. 111. — Hamer a. der Gurk, tuš.
L. 112. — J a b 1 a n i z, tuš; na hrbtu vtis in obris s svinčnikom.
L. 113. — Closter S. Jacobi an dem me er, tuš; na hrbtu vtis in svinčnik.
L. 114. — J a m m a, rudečilo in tuš.
L. 115. — Jauerburg, rudečilo.
L. 116. — St. Jorgenberg, rudečilo. Opazka: Nb. 1 figurlein.
L. 117. —, Impole„ Implhoff,
predrisba z rudečilom; izvršba: pero in tuš; na hrbtu vtis in svinčnik.
L. 118. — J a m m a (Gruebenbrunn), rudečilo.
L. 119. — Jurschiz, tuš.
L. 120. — Kaltenbrun, predrisba svinčnik; izvršba: obrisna perorisba spominjajoča na Almana-chov način. — Na hrbtu vtis in svinčnik.
L. 121. — Katzenberg (Raunik), rudečilo.
L. 122. — Kazenstain, rudečilo in tuš.
L. 123. _ Kazenstain, od zadnje strani, rudečilo in tuš.
L. 124. — Kerschan, tuš.
L. 125. — K e ti z h , tuš.
L. 126. _ K h 1 a n, tuš.
L. 127. — Khlevish, rudečilo.
L. 128. — Khlingenfels, rudečilo in tuš; na hrbtu vtis in svinčnik.
L. 129. — Klaindorf, tuš.
L. 130. — Klainheisl, rudečilo.
L. 131. — Klainlackh, rudečilo in tuš. Na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 132. — K o 1 o b r a t, tuš.
L. 133. — Kozjak, tuš.
L. 134. — Krevtberg, svinčnik in tuš.
L. 135. — Kringk, tuš.
L. 136. — Kroiseneck, Rakovnik, predrisba z rudečilom; izvršba: pero in tuš.
L. 137. — Kroissenpach, Rakovnik; rudečilo in tuš.
L. 138. — K r u p p , rudečilo in tuš.
L. 139. — Khastberg, tuš.
L. 140. — K1 a n y z, tuš.
L. 141. — Kopriunek, pero in tuš.
L. 142. — St. Kotian, tuš.
L. 143. — L a a s, rudečilo.
L. 144. Landspreis, rudeč. in tuš.
L. 145. — L and s tras s, rudečilo in pero. Predloga za Topogr. D. Carn. Št. 125. (Sl. 51.).
L. 146. — Samostan Kostanjevica, rudečilo in pero.
L. 147. — L a b a c h , pero in tuš. Pogled s severozap.
L. 148. — Ljubljana, obrisna pe-rorisba od iste strani kot L. 147; višji pogled. Z mnogimi korekturami. Predloga za Ljubljano v Topogr. Duc. Carn. št. 127.
L. 149. — Leitenburg (Losh), 'rudečilo.
L. 150. — Libeck, tuš.
L. 151. — Lichtenberg, grob obris s peresom. Na hrbtu obris s svinčnikom.
L. 152. — Liechteneck, rudečilo.
L. 153. — Lind ar, pero in tuš. Na hrbtu obris in rudečilo.
L. 154. — Litija, svinčnik in pero (obris); zadaj vtis in svinčnik.
L. 155. — L o i t s c h , rudečilo.
L. 156. — Lovrana, tuš.
L. 157. — Luknja, tuš.
L. 158. — Lueg in der Poig, rudečilo.
L. 159. — Lukhanizz, tuš.
L. 160. — L u s t h a 1, rudečilo.
L. 161. — Der Weg iber vnd durch den perg Loybl, L e be 1, svinčnik in pero, v obrisih. Ista risba bolje zrisana se nahaja v predlogah za Carinthio.
L. 162. — Lampffrizheimb, rudečilo.
L. 163. — Landstrass, predrisba z rudečilom; izvršba: pero in tuš. Se nekoliko razlikuje od 145. (Sl. 5.).
L.146. — Landstrass, samostan. Rudečilo. Drug pogled kot 116. (Sl. 6.).
L. 165. — Mahrenfels, tuš; na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 166. — Mahrenfeldt, tuš.
L. 167. — M a i c h a u , rudečilo.
L. 168. — Man sp ur g, grad; tuš.
L. 169. — Kloster B. Marie am S e e v Istri; svinčnik in tuš.
L. 170. — M a e s o r o 1 h o f f (= Mat-scherolhoff, Macserole), rudečilo.
L. 171. — Michelstetten, rudečilo.
L. 172. — Minckendorff, rudečilo.
L. 173. — Mitterburg, pero in tuš.
L. 174. — Moraitsch, rudečilo.
L. 175. —Moschenize, tuš.
L. 176. — M o s t a 1 (Zablate), svinčnik in pero.
L. 177. — Mottling, rudečilo in tuš; na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 178. — Nadlischeck, rudečilo in tuš.
L. 179. — Najhoff, rudečilo.
L. 180. — Nassenfves, rudečilo in tuš.
L. 181. — Nevdeck, rudečilo. (Sl. 10.).
L. 182. _ N e v do r f, predrisba rudečilo; izvršba: pero in tuš. Predloga za Topogr. Duc. Carn. št 159.
L. 183. — Castel Neuhaus (Novi grad), tuš; na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 184. — Nevkhoffell, tuš. Na levi str. posebej zrisana leva stran s stolpom in arkadami, ki so drugačne kot na prvotni sliki. Tam so v pritličju zidane arkade v nadstropju pa lesene iz tramov s stranskimi kozicami. Arkade v nadstropju na novi skici so zidane. Število spodnjih arkad znaša 3, zgornjih 6 lokov. Posebej je zrisano tudi malo poslopje na desni. Bržkone imamo tu primer poznejše korekture prvotne skice, ker je bil gradič pred izvršbo grafične plošče prezidan.
L. 185.— Nevkhoffell, od zadnje strani; tuš.
L. 186. — Neumiarktll, pero in tuš.
L. 187. — N e v t h a 11, tuš.
L. 188. _ Nusdorff, rudečilo.
L. 189. — Nevdeck, perorisba. Približno ista slika kot 181. Posnema način bakroreza. (Sl. 9.).
L. 190. — Nevdorf, tuš.
L. 191. — Oberecknstejn, rudečilo.
L. 192. — Obergertschach, rudečilo.
L. 193. — Oberkolobrat, tuš.
L. 194. — Ober-Labach, tuš.
L. 195. — Ober Mottnickh, tuš.
L. 196. — Obernassenfues, tuš.
L. 197. — P e r a u , rudečilo.
L. 198. — Oberstein, rudečilo.
L. 199. _ Odengradez, predrisba z rudečilom; izvršba: pero in tuš.
L. 200. — Orttenegg, pero in tuš.
L. 201. — Osterberg (Sostro), tuš.
L. 202. — Schloss und Markht Passperg, tuš; na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 203. — P e r a u, rudečilo.
L. 204. —. Perenstain, perorisba in tuš.
L. 205. — St. Peter (Komenda), rudečilo.
L. 206. •— Closter S. Petri in W a 1 d t, tuš; na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 207. — Pletariach, rudečilo in tuš; vzvišen pogled.
L. 208. — Pleterhoff, rudečilo in tuš; na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 209. — P1 e v o f e n, rudečilo.
L. 210. — Poawein, rudečilo.
L. 211. — Poganik, tuš; na hrbtu vtis in svinčnik.
L. 212. — P o g a n i z , rudečilo in tuš.
L. 213. — Poganic, z druge strani; rudečilo.
L. 214. — Polant (ob Kolpi), tuš; na hrbtu vtis in obris s svinčnikom.
L. 215. — Ponovitsch, tuš; na hrbtu vtis in svinčnik.
L. 216. — Praittenau; svinčnik in tuš.
L. 217. — Presek, rudečilo.
L. 218. — P r e w a 11, rudečilo.
L. 219. — Prostranigkh, rudečilo.
L. 220. — Pleteriach, rudečilo; normalni pogled.
L. 211. — Podiamo, tuš.
L. 222. — Podpetsch, tuš.
L. 223. — Podpolie, rudečilo.
L. 224. — Prapretschhoff, tuš.
L. 225. Radlseckh, tuš.
L. 226. — Radstain, rudečilo in tuš.
L. 227. — Rottmansdorf, rudečilo.
L. 228. — Ratschach, tuš.
L. 229. — Raunach, rudečilo.
L. 230. — R e i f f n i z, groba perorisba in tuš; predrisba z rudečilom.
L. 231. — Reittlstain, svinčnik in tuš; na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 232. — Revttenbvrg, rudečilo in tuš.
L. 233.    R o s e c k , svinčnik in tuš.
L. 234. — Roseneck, rudečilo.
L. 235. — Rottnbichell, rudečilo.
L. 236. — Rudolffsbertt, rudečilo.
L. 237. — Rudolffseck, rudečilo.
L. 238. — Rukhenstain, tuš.
L. 239. — Novo mesto, rudečilo.
L. 240. — R u p e r č v r h , rud. in tuš.
L. 241. — R u z i n g, rudečilo.
L. 242. — S a u \v a , rudečilo.
L. 243. — Sauenstein, perorisba brez detajlov razen v drevju. (Sl. 12.).
L. 244. — Saverch, svinčnik in tuš; na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 245. — Zavratce, rudečilo in tuš; na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 246. — Schanaych, rud. in tuš.
L. 247. — Shumberk, pero in tuš; na hrbtu skica bradate glave.
L. 248.  Scharfhensteyn, rudečilo.
L. 249. — Scheckelhoff, tuš.
L. 250. — Schonkenthurn, tuš.
L. 251. — Scherenbichell, rudečilo.
L. 252. — Schillertabor, rudečilo.
L. 253. — Schneeperg, tuš.
L. 254. — Schnekenbuchel, pero in tuš.
L. 255. — Schrottenthuren, rudečilo.
L. 256. — S c h u 11, rudečilo in tuš.
L. 257. — Schwarzenpach, predrisba s svinčnikom; izvršba v grobi obrisni perorisbi; na spodnjem robu:	IAVD et sculpsit
(Sl. 13.).
L. 258. S d u s c h , rudečilo.
L. 259. — Seisenberg, tuš.
L. 260. — Seittenhoff, Brinje, tuš.
L. 261. — Snosetsch, rudečilo.
L. 262. — St. S e r f f ; tuš.
L. 263. — Pogled na grad in zaliv S. S e r f, tuš.
L. 264. — Scharffenberg, tuš.
L. 265. — Scharfenberg, od druge strani; rudečilo.
L. 266. — Khlevish, perorisba osnemajoča značaj ba-r o r e z a.
L. 267. — Scharfenberg s tretje strani; rudečilo in tuš, na hrbtu vtis in svinčnik.
L. 268. — Shumberg; tuš.
L. 269. — Siebeneck; rudečilo.
L. 270. — Siebeneck od druge strani; rudečilo in tuš.
L. 271. — Siebeneck od tretje strani; rudečilo in tuš.
L. 272. — Sichlberg; predrisba z rudečilom; pero in tuš.
L. 273. — Siemitsch, rudečilo in tuš.
L. 274. — S t i č n a , tuš.
L. 275. — Slatina, tuš; na hrbtu vtis in svinčnik. Mnogo korektur v vrtu in na robu s peresom.
L. 276. — S m r e c k , svinčnik in tuš; na hrbtu vtis in svinčnik.
L. 277. — S mvckh ; rudečilo in tuš.
L. 278.  Sonegkh, svinčnik in tuš;
na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 279. — S t a i n (grad), rudečilo.
L. 280. — S t a i n z druge strani; rudečilo.
L. 281. — Stainperg, tuš na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 282. — S t a v de n , svinčnih in tuš.
L. 283. — S t e e g b e r g, rudečilo.
L. 284. — K a mi n i k , tuš.
L. 283. — Zaprice, tuš. Malo poslopje na d. je še enkrat narisano na robu z opazko:	f a c
si c; pri prvi skici pa je opazka: nihil ualet omitten-d u m e s t. Tudi pri poslopju na desni stoji omittendum est.
L. 286. — S t e r m o 1, rudečilo.
L. 287L, t—S te r nils h enh o f f v tuš.
Na poti spodaj pripis:	„Duo
e q u 11 e s“, ki jih pa ni.23)
L. 288. — S t r a s h a , rudečilo.
L. 289. — Stroblhoff; rudečilo. V sredi spodaj	opazka:	„figur“,
ki je pa še ni.24)
L. 290.	—	S t r u g g	, rudečilo in	tuš.
L. 291.	—	S w i n k ,	tuš.
L. 292.	—	Kamna	gorica,	rude-
čilo in tuš.
23) Top. Duc. Carn. 1. 253 ima
dva drveča jezdeca.
24) Topogr. Duc. Carn. 1. 255 ima
tu konjenika.
L. 293. — Saustein; perorisba, posnemajoča značaj bakroreza. List je močno obrezan in očividno izrezan iz zvezka ter potem nazaj vlepljen. (Sl. 11.). Na hrbtu je sledeče, z Valvasorjevo roko pisano pismo:
„NB: bitte mir disen ris widerum herain zu pringen da ich khain an-dres habe, ich misset widerum sunsten ain andres abraissen; bitte auch rnich zu berichten ob der H. nicht khunet aus ainen solchen ris thun als \vie dieses Wagensperg ist, Das ist ob der H. disen ris25) vvelichen ich nachten abgerissen nachstehen khundt, \veilen es so schlocht gerissen ist oder missen alle also wie dieses Saustain ist abgerissen vverden, so \vill ich also alle lassen raissen derwail bis die H. khumen.“
Žal ni razvidno, komu je pismo namenjeno. Gotovo enemu izmed grafičnih izvrševalcev plošč za tisk. Kot eden prvih in v teh rečeh gotovo najbolj izvežban pride v prvi vrsti Andrej Trost v poštev. Pismo pada vsekakor prav na začetek dela za Topogr. Duc. Carnioliae, ker se vidi, da je Valvasor še popolnoma v nejasnosti glede tega, kake predloge bodo grafični izvršitelji dela potrebovali. Naslovljencu pošilja V. risbo gradu „Saustein“, ki je izvršena tako, da posnema bakrorez, torej kot doslovna predloga za bakrorezca in vprašuje ali bo treba vse tako zrisati ali bodo bakrorezci lahko delali tudi po drugih predlogah in opozarja pri tem na površno izvršeno risbo Wagensberga, ki jo je očividno pismu priložil. Kakor kaže izvršeno delo in njegovo primerjanje s predlogami, je odgovor glasil, da je to nepotrebno in so se bakrorezi in ujedkovine delale po prav različnih predlogah in so detajlno grafično obdelavo izdelovali bakrorezci sami po stereotipnih shemah, ki so jim bile iz šole znane. — Konec pisma (derweil bis die H. khumen) kaže nato, da je pisano v času, ko je adresat že v V. službi z nalogo, da vse potrebno pripravi za točen potek dela, do momenta, ko pridejo drugi, naročeni, sodelavci. V. sam nam je natančno povedal (Ehre... XI. 620.), da je delavnico na Wagenspergu ustanovil 12. apr. 1678, s čemer je dan terminus ante quem za to pismo.
L. 294. — Stauben, rudečilo.	L.	311.	— Tormetsch (Termitz),
L. 295. — Stainbuchel, rudečilo.	rudečilo.
L. 296. — Strug, rudečilo.	L.	312.	— T r e f e n , spod skica z ru-
L. 297. — Schabez, tuš.	dečilom, čez pero in	tuš. Pred
L. 298. —• T a r i s c h e n d o r f f,	rude-	vratmi poslopja op.:	fac le-
čilo in tuš.	onem.
L. 299. — Teruiso, tuš; na hrbtu	L.	313.	— Trilleck, rudečilo.
vtis in svinčnik.	L.	314.	—. Tschembshenickhoff,
L. 300. — T h a 1, tuš.	svinčnik in tuš. Na hrbtu vtis in
L. 301. — Thvrn, rudečilo.	rudečilo.
L. 302 —Thvrn a m Ilart, rude-	L.	315.	— Schloss und satt(!)
čilo in tuš.	Tschernemibl,	svinčnik in
L. 303. — T h u r n , tuš; na hrbtu vtis	tuš.
in rudečilo. Na desni spodaj op.:	L.	317.	— Tuffsteyn, rudečilo.
f i g u r 1 a i n.	L.	317.	— Tuffsteyn od zad, tuš.
L. 304. — Thurn a n der Lay-	L.	318.	— T y b e i n , rudečilo.
bach; rudečilo.	L.	319.	— V a p r i ni z, tuš.
L. 305. — T h v r e n vndter Neu-	L.	320.	— V e r m o der marckht, tuš.
b u r g , rudečilo.	L-	321.	— Vesselckha, svinčnik in
L. 306. — Thuren vndter	Rat-	*uš; na brbtu vtis in	rudečilo.
s c h a c h , rudečilo.	L-	322.	— Volautsche, rudečilo in
L. 307. Thurn bei Tschernembl, .
tuj.	L.	323.	— Pod Turnom, rudečilo
L. 308. — T h v r n i g g , grob tuš; spod	in tuš- Na hrbtu vtis in svinčnik,
par črt z ruaečilom in obris s	L-	324.	— Vnteerckenstein(!).
svinčnikom.	Gomilla;	rudečilo in tuš.
L. 309. — Thurnlagk, rudečilo.	L.	325.	— Vntereckenstain, pero
L. 310. — T o p 1 i z ,	tuš.	in tuš,
25)	Nad „ris“ je pripisano „Wagensperg“, da se izogne dvoumnosti.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
L.
326. — Wagensperg, svinčnik in pero. Samo glavni obrisi. Predloga za Topogr. D. Carn. 285. Drevo na desni ni bilo izvršeno.
327. — Weissenfels, rudečilo.
328. — Waissenstain, svinčnik in tuš.
329. — Warttenberg, rudečilo.
330. — Vatsch, tuš; na hrbtu vtis in svinčnik.
331. — \V a z e n b e r g (Dob); rudečilo in tuš.
332. — Višnja gora, tuš.
333. — Weichselbach, svinčnik in tuš.
334. — Weinbichel, svinčnik in tuš.
335. — W e i n e c k, rudečilo in tuš.
336. — \V e i n e k, rudečilo.
337. — \V a i n h o f f, svinčnik in tuš. Na hrbtu vtis in svinčnik.
338. — Weinitz markt vnd schloli, rudečilo in tuš; na hrbtu vtis in rudečilo.
339. — Weichselstein. Novi dvor. Rudečilo in tuš.
340. — Werneck, rudečilo.
341. — \Vildeneck, svinčnik in tuš.
342. — \V i 11 i n g r a i n. Na Bregu. Svinčnik in tuš.
L. 343. — W i n c k e 1, rudečilo in tuš, na hrbtu vtis in rudečilo.
L. 344. — \V i p a c h, tuš.
L. 345. — Wiba)ch, razvalina; rudečilo.
L. 346. — AVachajn, rudečilo.
L. 347. — \V u 1 f s Bichell.
L. 348. — W o r d 1, rudečilo.
L. 349. — Weichslstain, tuš.
350. — Wachsenstajn pod Učko; tuš.
L. 351. — Bey \Veysenfels, rudečilo.
352. — Ydria, rudečilo; korekture s svinčnikom; na hrbtu vtis in svinčnik.
353. —	Z e p i z , tuš.
L. 354. —	Z i r k n a , rudečilo.
L. 355. —	Zobelsberg, svinčnik in
tuš. Na hrbtu površna obrisna skica s svinčnikom.
L. 356. — Večje poslopje v pokrajini ob Savi, rudečilo; ime odrezano.
L. 357. —	Zemsinik, svinčnik	in
tuš.
L. 358. —	Naslovna stran za
Topographio Arcium Lambergianarum, rudečilo in tuš. Signatura na levi: Ny-poort del:
L.
L.
L.
3. Skicna knjiga za Topogr. Archiduc. Carintiae.
Vezani zbornik, ki nosi prečrtano signaturo MR. 1097, je 28-6 X 18'6 cm, listi pa po 28-2X17’7cm veliki. Vsebuje 233 skic izvršenih skoro izključno v obrisni perorisbi. Vezan v lepenko prevlečeno s črnim papirjem. Hrbet je usnjat, z utisnjenimi pozlačenimi ornamenti. Nalepljena označba se glasi: 174 Urbes Carinth. Na notranji strani prednje platnice Valvasorjev ex libris.
L.
1. — Skica za naslovno stran alegorične vsebi-n e:	Portamenti, gori prazen
grb in 2 angela; ob straneh mož in žena, sedeča na levu in odgrinjajoča zastore s pogledi v pokrajino. Signatura: Joh. Koch delin:
L. 2. — Karlsperg, perorisba,
rahlo tuširana. Op.: Die Fen-ster sind nur neben den Th o r.
L. 3. — Ayh, pero. Predrizba s svinčnikom.
L. 4. — Stufft Closter A r -
noldstain, pero. Opazka pri stolpih spodnjega poslopja: f a c a 11 i u s.
L. 5. — A n n ap u c h 1, pero rahlo tuširano. Pri vrtu opazka Gar-ten in hortus. Na robu v desnem kotu skica cerkve.
L. 6. — StadtS. Andree, pero. Op. pri gričih v ozadju a 1 b e n. Pri grbih salzburgisch in b i -
schoff von Lauant salz-burgisch so der furstl bischoffl residenz. Pri poslopju na levo od cerkve: soli sauber khumen. Pri tretjem grbu: Statt S. Andre wa-p e n.
L. 7. — Markht Altenhaffen; pero. Op.: Pri grbu: s a 1 z b u r -g i s c h. Pri obrisu gore na levi: longinquissimus mons; pri cesti na levi: vi a.
L. 8. — Aichelburg, pero. Op.: Pri grbu: Wopl ist wie zu rose k. H. von eiz(?)lburg. Ob stavbi za ozidjem: hortus; na desni spodaj: p r a t u m.
L. 9. — Aihelber g bejr Ossiach, pero. Podrisba s svinčnikom.
L. 10. — Aich vnd Techtentey Alten markht, pero.
L. 11. — Pauli Ritter de Seg-n i a ad Archiducalem Carinthiae nympham de novo illustrissimi Domini Domini Joannis Wej-
chardi Valvasor L. B. Topo-graphiae Suae libro c a r m e n. Ob robu dvakrat opazka cur-siu-antiq.
L. 12. — grad; ime odrezano, pero. Podrisba s svinčnikom. Opazke n o n f i e t in na desnem robu opazke nanašajoče se na abecedne znake v rizbi, konci z robom odrezani, kar nam, kakor mnogi odrezani naslovi dokazuje, da so bile izvršene rizbe šele pozneje skup zvezane in je pri obrezavanju roba marsikaj odpadlo. Opazke: a \Volfs..., b. S. iohann, c. reide..., d. Handtm...,
e.	miosen..., f. S. Viri..., g. Stain, h. M... lo, i. S. And..., k. S. pau..., 1. BMV:, m. Kalm..., n. randen...,
o.	loshen..., p. longi... (Sl. 57.).
L. 13. — Ehrenpiichl, pero. Op.: forma benigna, graffin zu raittenau geborne v. H e r b e r s t a i n. Pri grbu: v o n r e i t e n a u ; pri ograji ob gradu: riemel, spodaj: hor-t u s.
L. 14.	— Ehrnhausen,	pero in
tuš. Predrisba s svinčnikom. Opazke označene s črkami odrezane. Pri desnem oglu levega poslopja: Khragstaner. Korekture na zvezi med obema poslopjema z rudečilom; ves ta del spodaj na robu še enkrat zrisan.
L. 15. — E h r n e g g , pero.
L. 16. Markht vnd	schloss
Eberstain, pero.
L. 17. — E b e n t h a 1, pero in tuš. Op. pri vrhu paviljona na 1.: sitzt ein papegev. Na oglu vrta na 1.: seind 'figuren von Plich(?) gemacht ein h u n d t vnd speyet das w a s s e r — 2 felberbaum.
— V vrtičku na sredi: a r b o -res vnd g r i(s t ?) die t i e -hren a u i z u m a c h e re. Na desni nad vhodom:	w a p e n ; ob stolpu na desni: plankhen
— ist eine Vhr — ausge-teilter Paumgarten das ist nach der Zeil die b a u m e r.
L. 18. — Eberndof, pero.
L. 19. — D r a s i n g, pero.
L. 20. — Dornhoff, pero.
L. 21. — Dietrichstain, pero. Op.:
H.	Magrl — 1. p i s c i n a, d. h o r t u s, sr. v i a.
L. 22. — Markht Coppl, pero.
L. 23. — Skica za načrt mesta Celovca, pero. Mnogo opazk. Ob strani skica baročne cerkve, Marijinega stebra, vodnjaka z zmajem, konjeniškega spomenika ih ograjenega gradu. Op.:	na
levi zgoraj: 300 Vi tri n g. Nad skico baročne cerkve: Michael angelus tenet pue-rum. Nad spodnjim levim oglom: Wachtheisl pri sred. vhodu; fac \vahtheisl gres-s e r; pri notranjih vratih vhoda, so nider fac portam et maiore(m). Na desni ob rizbah na robu: Vnser lie-ben f r a u e n pilt auf der Seil — Hercules er-schlagt den lintvvurm
— baum — keyser zu pfert nicht so lang den postu m e n t — aquaeductus.
— Ob zgornjem stolpu na desni: aber vil khleiner; — ob potu zgoraj na d: ist spitzig der posten. Na levem oglu zgoraj: w a h t h a y s 1 vnd also (risba zobčastega venca); — z ozirom na ogelne stolpe:	s i n d 4 g 1 e i c h e T h u r m e n.
L. 24. — C a 11 e g g, pero.
L. 25. — F r a i e n t h u r n, pero.
L. 26. — Freidenberg, pero.
L. 27. — Frauenstain in razvalina Alt Kreigerschlos, pero. Op.: H. v. Gablhoffen vide 1 i b : fol 81 gablhof-f e r ; spredaj: dvakrat h o r -t u s, enkrat via in piscina.
L. 28. — Frankhenstain, pero. Pri drugi vrsti oken:	Die	f e n -
ster miessen besser he-runter khumen.
L. 29. — Flaschberg, zelo površno; pero.
L. 30. — Feiersperg, pero. Op.: graff von rosenberg; pri razvalini korektura z rudečilom in op.: niht uti; poleg imena:	uide q u o m o d o seri-
fa i t u r ; na levi, kjer ima v sredi portal: ist khein eingang lasse es aus; spredaj: wi-s e n; pri oknu na desni: fac a 11 i o r e m.
L. 31. — Ober u. unter Falcken-stain, pero.
L. 32. — Epperstorf; napis odrezan; pero.
L. 33. — Markt S: Emochar, pero.
L. 34. — Emerstorff, pero in tuš.
L. 35. — Einerstorf, pero. Op.: a, a. sint stationes ad s e -pulchrum Christi; b. se-pulchrum Christi. Zadaj na levi mons longinquis-s i m u s, na desni silva p i -nosa.
L. 36. — E h r n t h a 11, pero.
L. 37. — S (t) a 11 F r i e s a c h, pero.
L.38. Graffenstein, pero in tuš.
L. 39. — G r a d i s c h , pero in tuš. Op.: na desni spodaj: ist ein taiht, B. brun.
L. 40. — Gradenegg, pero. (Sl. 56.).
L. 41. — Die Purg Gmundt, pero. (Sl. 53.).
L. 42. — Stadt und gschloss Gmundt, pero.
L. 43. — Pfarvndt schloss Gliedniz, pero.
L. 44. — G 1 a n e g g , pero.
L. 45. — Commenda S. Georgen an Sandthoff, pero in tuš. Op.: pri stolpu na levi: (d)ach muss hocher sein.
L. 46. — G a m b s e n e g g , grad; ime odrezano; pero.
L. 47. — Fiinkhenstain, pero.
L. 48. — G r a f f e 1 h o f f ; pero.
L. 49. — Thumshiifft Gvrkh v on der h in ter n Seiten; pero.
L. 50. — Markht Guettenstain, pero.
L. 51. — Gschiess, pero.
L. 52. — Grvenfels, naslov odrezan, pero.
L. 53. — Groppenstain, pero.
L. 54. — Markht vnd schloB G r o d a s , pero.
L. 55. — Krka od druge strani, pero.
L. 56. — Vostung vnd markht G r i f f e n, pero.
L. 57. — Closter Griffen, pero.
L. 58. — G r i e n b u r g , pero. Op.: na desni in levi od razvaline g o -lasen, zgoraj dvakrat a 1 -pes in enkrat a 1 b e n.
L. 59. — G r e i f f e n f e Is, pero in tuš. Op.: ist ein gang auf der e n d e n.
L. 60. — Greiiffenstain, pero.
L. 61. :—Markt vnd schloss Greiffenburg, pero.
L. 62. — G r e i f f e n t v r n , naslov odrezan; pero.
L. 63. — H i m e 1 a u , pero.
L. 64. — Heinburg, pero.
L. 65. —. Hardltneidstain, pero.
L. 66. — H a r d e g g, pero. Op.: spodaj:	lizlhoff uide par-
tem V. fol. 170. — Na gorah dvakrat a 1 b e n.
L. 67. — II o 11 e n b u r g von der hind-tern seiten; pero. Op.: na desni v sredi:	tiergarten; pri
stolpu nad vhodom:	ist zu
g r o s s.
L. 68. — Hollenburg, naslov odrezan: pero. Op.: označba okoliških krajev. Zgoraj 5 rizb raznih okrasov čelad in opazke: a 11 a lutea cum rubra stella
— ain rote rosen mit 3 roten bletern ohne cran
— niger ursus sustinet lanceam — 5 helm. — Pri glavnem portalu: i m a g o B. M.
V.	in coelos assumptae cu(m) sanctis (v tisku izvršeno). (Sl. 54.).
L. 69. — H a i 1 e g g , pero in tuš. Op.: Na levi: rosa et arbusculi
— ain grosser Paum (na rizbi dva, v tisku eno drevo). Spodaj na desni v kotu rizba stolpa in okolice posebej.
L. 70. _ H a 1 b e g g, pero.
L. 71. — H ag ene gg, pero. Op.: Pri strehi: fac m a i o r e m.
L. 72. — Alt G u r n i z . razvalina; pero in tuš. Op.: N o n f i e t —
— spodaj na desni: fac p i n u s m, a i... (Sl. 2.).
L. 73. — Gurniz, grad; pero in tuš.
L. 74. — Guttaring markht,
pero. Op.: montes longin-qui — pontes — fleisch-pankh — fon s.
L. 75. — Kellerberg, pero.
L. 76. — Ketschach, pero.
L. 77. — Iv a 1 n i z , pero. Pri prednjem poslopju:	fac	altius,	vili
hocher.
L. 78. — Closter S. J org e n am langensee, pero.
L. 79. — Markht vnd schloss Iliiettenberg, pero. Op.: Pranger sic in zraven še enakrat narisan.
L. 80. — Hohenperg, pero in tuš. Označba okolice z abecedo. Op.: Pri stolpu na desni: die uhr.
L. 81. — Hohenperg von der vntern seiten; pero in tuš. — Pri levih oknih:	doppelte fenster
d u b 1. f e n e s t e r s. — pri vrtu na levi: mache den schlos hocher — ob vodi: h u c fac mu rum — felsen — u i s -mater vnd a k h e r.
L. 82. — Hornstain, pero.
L. 83. — Horenburg, pero. Op.: uide cuius est an Dni christalnig etiam infe-rius et quomodo u o c a t u r e t q u i d nam sit S. P a u 1.
L. 84. — Hohenstain, pero.
L. 85. — Himelberg, pero.
L. 86. — L e o n s t a i n, pero.
L. 87. — Stadt S. Leonhardt, pero.
L. 88. — Markht Lauemiindt, pero. Na gorah ozadja: pinus et fagus — prata etagri.
L. 89. — Landscrann von der an-dern seiten; pero.
L. 90. — Landscrann od druge strani; pero.
L. 91. — Ku ne g g , pero.
L. 92.    Das Landthavs in C 1 a -
g e n f u r t wie es inwendig zu-sehen; pero. Op. pri spomeniku: a. fratzen, b. ein weib, s,
c. delphinen sitzende 1 e -w e n.
L. 93. — Probstei Kreig, pero.
L. 94. — Kreig, grad in razvalina; pero.
L. 95. — K o t a 1 a u , naslov odrezan; pero.
L. 96. — Kirchbach zumThurn, pero.
L. 97. — Herschaft Kevtschach, pero.
L. 98. — M a r i a S a a 1, pero in tuš.
L. 99. — M a 1 b u r g e t h:, pero.
L. 100. — Mansperg, pero.
L. 101. — Maggeregg, pero in tuš. Korektura z rudečilom, posameznosti zrisane na robu.
L. 102. — Die Prukhen in L o i b 1, pero.
L. 103. — Die Strassen aus
Kharendten iiber und dur ch den perg Loibl, pero.
L. 104. — L u n d t, pero.
L. 105. — L u g g a u , naslov odrezan; pero. Op.: Pri cerkvi z. 2 fen-ster; x. fons cum corona; i. uti delfinus c. uti patella; aa. G a r 11 w i e a i n s t i e -gen; v sredi: hortus aus-g e t e i 11 e r ; pri zgornjem po-slopiu:	fac	maiorem do -
m u(m).
L. 106. — Lizlhoff, pero.
L. 107. — Lienberg, pero.
L. 108. — Liehtengraben, pero.
L. 109. — Liebenfels, pero.
L. 110. — Leyfling, pero.
L. 111. — Residenz Mullstatt, pero.
L. 112. — M o s s e r n , pero.
L. 113. — Mortenegg, pero.
L. 114. — Monnsdorf, pero.
L. 115. — Moderndorff, pero.
L. 116. — Moderndorff, pero in tuš. Napis s spomenika je spodaj zabeležen.
L. 117. — M e 11 o i e r b e v V r 11 a c h , pero. Op.: n o n f i e t. — H. roitner — n on erit opus facere uti puto.
L. 118. — Meislberg, pero. H. von Metnitz H. Haler uti puto interrogas q u o m o d o scribitur meuselberg.
L. 119. — Markt Mautten,	pero.
L. 120. — Masburg, pero.
L. 121.   Der Pallast zv	L o -
r e t o von der hintern seiten, pero in tuš.
L. 122. — Der vvollgebauter
Pallast sambt der	Ca-
pellen zu M. Loreto, pero in tuš.
L. 123. — Padnhoffen, pero.
L. 124. — Ottmanach, pero.
L. 125. — Hochosterwitz, pero.
L. 126. — H a u b t V e s t u n g H o -chen Osterwiz von der hintern Seiten, pero. Na hrbtu obris z rudečilom samostana Krke od strani, ki se nahaja v Topgr.
L. 127. — Ossiach, pero. Op. pri cerkvi Zemiterium.
L. 128. — Graffschafft O r 11 e n -b u r g , pero.
L. 129. — Niderndorff, pero;
opazka: „n o n f i e t“. Nad rizbo druga skica s svinčnikom s pogledom bolj s tal.
L. 130. — Neuhausl, pero.
L. 131. — Ossiach z druge strani,
pero.
L. 132. — Neidnstain, pero.
L. 133. — Neidnstain von der hintern seitten, pero.
L. 134. — N e i d a u , pero.
L. 135. — Pokhstain Z w i s c h e n W a s s e r n, pero.
L. 136. — Stat und schloss P 1 e y-b u r g, pero.
L. 137. — Pizlstetten, pero.
L. 138. — Pittersperg, pero.
L. 139. — Piberstain, pero.
L. 140. — Pfanhoff, naslov odrezan; pero.
L. 141. _ Pfaffendorf, pero.
L. 142. — Payrhoffen, pero.
L. 143. — Closter S. Paul, pero.
L. 144. — Cio s ter S. Paul, drug pogled; pero.
L. 145. — Markt vnd schloss S: Paternion; pero.
L. 146. — P a h , pero.
L. 147. — Markht vnd schloss Reihenfels, pero.
L. 148. — R e h p e r g , pero.
L. 149. — Razenegg, pero.
L. 150. — Rastenfeldt, pero.
L. 151. — Reinhoff, pero.
L. 152. — Robenstorff, pero.
L. 153. — P v 1 s t, grad in cerkev; naslov odrezan; pero.
L. 154. — Pregern (Piegern), pero.
L. 155. — Pregradt, pero.
L. 156. — P r e b 1 a u , pero.
L. 157. — Portendorff, pero in tuš.
L. 1158. — Markt P o n t o f 1, pero. Op. v ozadju: alben et pa-storalia siue similia.
L. 159. — Shrotteneg; grad in cerkev; naslov odrezan; pero.
L. 160. — S h n e e g , pero.
L. 161. — Schippach bey Spital, pero.
L. 162. — Markt Saxenburg, pero.
L. 163. — Saurprun, pero.
L. 164. — Sammeregg, pero.
L. 165. — Rotenthurn, pero.
L. 166. — Rottenstan, pero.
L. 167. — Rosenbuhl, pero.
L. 168. — Rosenegg; naslov odrezan; pero. Na hrbtu obrisna rizba nekega poslopja z baročnimi stolpi.
L. 169. — Rosenberg, pero.
L. 170. — Schmelzhaffen, pero.
L. 171. — Strassburg, naslov odrezan; pero.
L. 172. — Markt Stainfeldt, pero.
L. 173. — S t a i n, pero.
L. 174. — S t a i n (ob Dravi), pero in tuš.
L. 175. — S t a i n, pero.
L. 176. — Markt Spittal, pero.
L. 177. — Die P ur g Spittal, pero. (Sl. 52.).
L. 178. — Sorgendorf, pero.
L. 179. — Sonnegg, pero.
L. 180. — Sonnegg von der andern Seiten, pero.
L. 181. — Silberegg, pero.
L. 182. — Seltenhaimb, pero in tuš.
L. 183. — Timeniz, pero.
L. 184. — T h u r n, pero.
L. 185. — Teynach, naslov odrezan; pero. Spredaj ograja in pripis: „Dise Plankhen mie-ssen ausgelassen wer-d e n“.
L. 186. — Tentschacher P r o -s p e c t, pero in tuš; mnogo opazk o krajih okolice.
L. 187. —. Tentschach, grad; pero in tuš. Opazka: „S o 11 h o h e r a m P e r k h stehen" — hoh auf den Perg.
L. 188. — Tanzenberg, pero in tuš. Pri arkadi dvorišča opazka: „pi-
1	a s t r i.“ V sredi:	„i	s	t	e	i	n
br un.“
L. 189. —Tallerberg, pero.
L. 190. — Markht Taruis, pero.
L. 191. — Tahenstain, pero.
L. 192. — Taggenprun, pero.
L. 193. — Streiteben, pero.
L. 194. — Strassfrud, naslov odrezan; pero.
L. 195. — M i 11 e r T r u x e n , pero.
L. 196. — Obertrfixen, pero.
L. 197. — Nidertruxen, pero. Spodaj opazka s svinčnikom: „Zu Wagensperg in Crain“. —
L. 198. — Trvtendorf, pero in tuš.
L. 199. — Treybach, pero. Pri stolpu: vili mehr schwib-p a g e n.
L. 200. — Traghoffen, pero. Opazka: „non f i e t“ in prečrtano. (Sl. 55.).
L. 201. — Trabushggen, pero.
L. 202. — Markht vnd schlos T r a b u r g, pero.
L. 203. — Markt Obertraburg, pero.
L. 204. — Toshldorf, pero.
L. 205. — T o p 1 i z, grad in razvalina, naslov odrezan; pero.
L. 206. — Toldtschach, pero.
L. 207. —. Waidenburg, pero.
L. 208. — Vnterpergen, pero.
L. 209. — Statt Villach, pero.
Stolp mestne cerkve ima opazko: „i s t z u g r o s“ in je s svinčnikom še enkrat narisan.
L. 210. — Victring, pero; prospekt.
L- 211. — Closter Victring, pero; normalni pogled.
L. 212. — Markht Vellach, pero. Zgoraj rizba grba, pod njim pa na slavni altar se nanašajoči zapisek: „Exterius est ex una parte flagellatio ex altera parte baiu-latio, intus vero ex una parte S. Christophorus et ex altera parte
S.	Apolonia. In medio uero intus consanguinitas Christi id est freindtschafft Christi uti S. Jo-sephus Nicodemus, Marta, Ioannes, Joannes Scorel pinxit.“
L. 213.— Statt S. Veit, pero. Op.: Die statt mus vili n i d e -r e r k h u m e n.
L- 214. — Veldkirchen, naslov odrezan; pero.
L. 215. — V e 1 d e n , pero.
L. 216. — Stadt Volckermarkht, pero. Op.: na 1.: der ring-mauer soli soli (!) hoher gemacht vverden inglei-chen die heuser — pri ozidju v sredi: —sen hoher g e m — \v e r d e n — na 1. v bregu: arena.
L. 217. — Tu gr ing, grad, pero; naslov odrezan.
L. 218. — Tscherberg, pero.
L. 219. — Ziggulen, pero.
L. 220. — Statt vnd schloss Wolffsberg, pero.
L. 221. — \V i s e n a u , pero.
L. 222. — Winizstain, pero.
L. 223. — Probstey W i e 11 i n g , pero.
L. 224. — W e y e r , pero.
L. 225. — Wernberg, pero. Označba okolice z opazkami.
L. 226. — Welzenegg von der hin-tern seiten. Pero in tuš. Ob levem pasu dreves opazka: „i s t a e duae arbores omittan-t u r.“
L. 227. — \Velzenegg, pero in tuš; pri ograji opazka: rechte p 1 a n k e n.
L. 228. — Marckht Weittens-f e 1 d t, pero.
L. 229. — Weissenau, pero.
L. 230. — Weisenberg, pero.
L. 231. — Wasserle m b u r g , pero.
L. 232. — Waissenegg, pero.
L. 233. _ W a i 1 d e g g, pero.
4.	Zbirka poskusnih tiskov za Ehre des Herzogthums Crain.
Vezan zbornik, ki nosi signaturo M. 8384, je 19-5 X 15‘5 cm velik. Velikost listov 19 X 14-4 cm. Lepenkaste platnice z usnjatim prevlekom. Na hrbtu zlati vtiski in sledovi nečitljive označbe. Vsebuje 281 odtiskov bakroreznih plošč raznih velikosti. Na notranji strani prednje platnice Valvasorjev „ex
libris“.
L. 1—5. — Karte Kranjske. Velikost plošč 15-7 X 12-8 cm. Za Ehre... II. knj.
L. 6 — 42. — Grbi. številke plošč od 479 do 525. — Velikost plošč 16-2 X 13-2 cm. Za Ehre.. IX. knj. L. 43—54. Velikost plošč 15 4 X 116 cm.
Plošče za VI. knj. Ehre...
L. 43. — Jo.: Koch. d. — A: Trost, f: Slika v. Ehre... VI. 279, ki je identična z našo, ima spodaj na sredi št. 3, ki je naša plošča nima, a tudi druge so brez številk, do-az, da predstavljajo odtiske pred tiski v Ehre...
L. 44. — Sign. kot 43. Ident. z Ehre... VI. 289.
L. 45. — Sign. kot 43. Ident. z Ehre... VI. 295.
L. 46. — Sign. kot 43. Ident. z Ehre... VI. 302.
L. 47. — Sign. kot 43. Ident. z Ehre... VI. 300.
L. 48. — Sign. kot 43. Ident. z Ehre... VI. 306. Identiteto plošče v zadnjem primeru izpričuje zarezek pred podpisom Trostovim.
L. 49. — Sign. kot 43. Ident z Ehre... VI. 311. Obakrat razcepljenost levega konca vrhnje prečke pri črki T(rost).
L. 50. — Nesign. Ident z Ehre... VI. 312. Okorna izvedba; spada bržkone med Valvasorjeve lastne grafične poskuse. L. 51. — Sign. kot 43. Ident z Ehre...
VI.	321.
L. 52. — Nesign. Verjetno Koch in Trost.
L. 53. — Signiran kot L. 43. — Ident.
z Ehre... VI. 280.
L. 54. — I: Koch b:26)—A T (monogr.).
Ident. z Ehre... VII. 473.
L. 55. — Nesign. Ident. z Ehre... IV. 626. Verjetno Valvasorjeva izvedba.
L. 56. — Nesign. — Ident. z Ehre...
IV.	688.
L. 57. _ Nesign. — Ident. z Ehre...
IV.	688 in L. 56. — Nedvomno Valvasorjeva izvedba. Signatura se nahaja pod kanalom K 12 K IWVF (monogr.).27)
26) Narobe d (elineavit).
”) I. W. V.(alvasor) F.(ecit).
L. 58. — Na štiri dele deljen kvadrat z grškimi sigli IC XC NI in ICA. Signatura na desni spod v oglu WF
L. 59—138. — Slike k vodam, naravnim čudežem in zgodovini Kranjske (II., III., VII., VIII., XII., XIII., XIV. in XV. knj.), vse brez številk; identičnost teh plošč s porabljenimi v Ehre... je dokazana z identičnostjo vseh signatur z napakami kakor pogosto narobe obrnjeni d(elineavit) ali na L 81 in Ehre — XV. 459 zapisana signatura An Trost f el. Skoraj vse (s par izjemami) so signirane z imeni I. Koch delineavit in A: Trost fecit v raznih skrajšavah in monogramih.
L. 74. — Ident. z Ehre... II. 235. ima signaturo IWVD v monogramu in A T: (monogram) f:
Nesignirane plošče so izvršene v tehniki različni od Trostove, čeprav je risba n. pr. pri L. 137 (ident. z Ehre... XV. 371) mogoče Ko-chova; pri L. 138 (ident. z Ehre... XIV. 207) pa je izvedba popolnoma različna od vseh drugih in mogoče tudi risba ni od Kochove roke.
L. 139—251. slike mest in gradov za Ehre... Plošče vse identične, toda brez številk, ki jih imajo odtiski v Ehre...
L. 139. — Zagreb.
L. 140. — Soteska.
L. 141. — Alb en.
L. 142. — Altenburg.
L. 143. — Altenlack.
L. 144. — Antignana.
L. 145. — Aversperg.
L. 146. — A e m o n a.
L. 147. — Barilovich.
L. 148. _ Berschezh.
L. 149. — B i b e n.
L. 150. — Bilichgraz.
L. 151. — Das Posthaus in Bir-baumer Wald. Nesign.
L. 152. r— Bischofflackh.
L. 153. — Brunfeld.
L. 154. — Burgstall.
L. 155. — S. Cantian. Mesto na gori.
—	I. W. V. D. — A. T: i:
L. 156. — S. Cantianus. Cerkev in mlin. — Nesign.
L. 157. — Canischa.
L. 158. — C a s t u a.
L. 159. — C h a i s e r sf e 11. Po grobi izvedbi bržkone Valvasorjev grafični poskus.
L. 160. — Cirkniz.
L. 161. — Crainburg.
L. 162. — Crassinz.
L. 163. — Dobra v z a.
L. 164. — Drogembl. Da gre za predstadij plošče, se vidi iz tega, da so tu črke še v obrisih izvršene, v Ehre... XI. 129 pa so pop. črne.
L. 166. — Eysenhoff.
L. 167. — Die Feistriz.
L. 168. — F e 1 d e s. Plošča ident. z Ehre... XI. 611, s korekturo F v V; na tem odtisku sta F in E samo polobrisno izvršena.
L. 169. — Fischer n.
L. 170. — Freidenthal.
L. 171. — Freienthurn.
L. 172. — Freihoff.
L. 173. — G a 11 e n e k.
L. 174. — Gerlachstein.
L. 175. — Gottschee.
L. 176. — G r i e n h o f f. Ident. z Ehre... XI. 225 z razliko v črkah, ki so tu še samo obrisne.
L. 177. — Grundlhof.
L. 178. — Gurckfeld.
L. 179. — Ilammer an der Gurck
L. 180. — Hoff Lok h. Ident. z Ehre... XI. 281. Hoff s tenkimi potezami očividno pozneje dodano. Na tem odtisu je pripisano še s črnilom.
L. 181. — J a m m a. Ident. z Ehre ... XI. 291. Pri monogr AT se mu je vrhnja vodoravna črta zarisala na desno, kar je dokaz za identiteto plošče v obeh slučajih.
L. 182. — Implhoff.
L. 183. — Kaltenbrun.
L. 184. — Kan ker. Ime dodano s črnilom.
L. 185. — K a z e n s t a i n. (E... XI. 300)
L. 186. — Kazenstain (E... XI. 299). Nekoliko površen podpis Trost f dokazuje identičnost plošče.
L. 187. _ Khlingenfels.
L. 188. — Kroissenpach.
L. 189. — L a a s.
L. 190. — Landstras.
L. 191. — Landstras (mesto).
L. 192. — Leitenburg.
L. 193. — L i t e y.
L. 194. — L o i t s c h.
L. 195. — Lovrana.
L. 196. — L v e g.
L. 197. — Maria am See (Bled).
I. W. V. D. — AT. (obakrat monogr.).
L. 198. — Michelstetten.
L. 199. — Mitterburg.
L. 200. — Ein Morlachisch
d o r f f. Prve 3 črke (Mor) korigirane.
L. 201. — Nadlischek.
L. 202. — Nassenfves.
L. 203. — Nvsdorff.
L. 204. — O b er 1 a y b a c h. čist, lep tisk, ki se sklada z odtiskom v Ehre... XI. 423 v izvodu ljubljanskega Nar. muzeja. V izvodu kr. sveuč. bibl. Zagreb I. 235 pa je čez lep odtisk odtisnjen slabejši v zrcalni sliki, kar je razložljivo samo tako, da se je moker odtisk nekega drugega lista odtisnil preko njega.
L. 205. — Oberstein.
L. 206. — Orttenegg.
L. 207. — Palant.
L. 208. — Petrini a.
L. 209. — Pletariach.
L. 210. — Pod Jamo Tabor. Sign.: I\VVD in A. T: f: (obakrat monogr.).
L. 211. — Podpetsch.
L. 212. — Der Grundris der
G r o 11 e Podpetschio. Ne-sign. Očividno izvršil eden izmed poklicnih grafikov po Valvasorjevi risbi.
L. 213. — Prapretschhoff.
L. 214. — Pr in dl.
L. 215. — Ravnach. Sign. AT. (mo-monogr.). Da je odtisk prejšnjega stadija kot v Ehre... XI. 465, dokazuje št 288 in ornament na desno od nje, ki je ž njo vred dodan med tema odtiskoma.
L. 216. — Ro se c k.
L. 217. — Rvodolphswert.
L. 218. — R v z i n g.
L. 219. — Savenstein.
L. 220. — Scharffenberg.
L. 221. — Schrottenthvrn.
L. 222. — Seisenberg.
L. 223. — S. Serff.
L. 244. — Serinwar.
L. 225. _ S i g e t h.
L. 266. — S i s s e c k.
L. 227. — Barillovitsch, Nev Skradt, Alt Skradt.
L. 228. _ S1 u n.
L. 229. — Stainhoff.
L. 230. — Steegberg.
L. 231. — S tein.
L. 232. — S t r o b 1 h o f f.
L. 233. — Thvrn vnter Neuburg.
L. 234. — T o h v i n.
L. 235. — Treffen.
L. 236. — T r i 11 e c k.
L. 237. — T y b e i n.
L. 238. —, Vnterrain.
L. 239. — Volovska.
L. 240. — \Vagensperg.
L. 241. — Waissenstain.
L. 242. — Weichselbach.
L. 243. — Weichselburg.
L. 244. — W e i n i t z.
L. 245. — W i c h i z h.
L. 246. — Wildeneck. Ident. z E... XI. 650. Črke tu še v obrisu.
L. 247. — W	i p a c h.
L. 248. — W	o r d 1.
L. 249. — Wvdatschi.
L. 250. — Z c h e p 1 e.
L. 251. — Zobelsberg).
L. 252—281. predstavljajo odtiske plošč za L in V. knjigo Ehre... Posebnost	te zbirke obstoja	v	tem,
da sta	se skoro redno	ohranila
dva koncepta istega predmeta in sicer, eden v boljši, za tisk v Ehre ... porabljeni izvedbi, drugi pa v okorni izvedbi, v kateri imamo očividno sled Valvasorjevega lastnoročnega grafičnega delovanja, ki pa se ni dvignilo preko prve stopnje ljubiteljstva. Noben odtisk ni signi-ran.
L. 252.	—	Identičen s sl.	E...	I. 43.
L. 253.	—	Isti predmet v	bolj	grobi	iz-
vedbi. Razlikuje se od prvega v tem, da je zgoraj nekaj oblakov in brada drugačna.
L. 254.	—	Identična s sl.	E...	I. 56.
L. 255.	—	Isti predmet v	okorni izvedbi
z manjšimi spremembami.
L. 256. — Identičen s sl. E... I. 58.
L. 257. — Isti predmet v grobejši izvedbi z več spremembami.
L. 258. — Identičen s sliko E I. 60.
L. 259. — Isti predmet v grobejši izvedbi z mnogimi spremembami.
L. 260. — Identičen s sliko E I. 61.
L. 261. — Isti predmet v grobi izvedbi z mnogimi razlikami.
L. 262. — Identičen s sliko E  I. 66.
L. 263. — Isti predmet v površni izvedbi z več spremembami.
L. 264. _ Identičen s sliko E I. 74.
L. 265. — Isti predmet v grobejši izvedbi z več spremembami.
L. 266. — Identičen s sliko E V. 74.
L. 267. — Identičen s sliko E V. 76.
L. 268. — Isti predmet v grobi izvedbi.
L. 269. — Predmetno identičen s sliko
E  V. 80; v grobi izvedbi z
mnogimi spremembami.
L. 270. — Identičen s sliko E V. 87.
L. 271. — Isti predmet v grobejši izvedbi z mnogo spremembami.
L. 272. — Identičen s sliko E V. 93.
L. 273. — Isti predmet v zelo preprosti izvedbi z večjimi spremembami.
L. 274. — Identičen s sliko v E.... V. 115.
L. 275.	—	Identičen	s sliko	v	E....
V.	128.
L. 276. — Isti predmet v skicirani izvedbi.
L. 277.	—	Identičen	s sliko	v	E__
V.	153.
L. 278.	—	Identičen	s sliko E___V. 163.
L. 279.	—	Identičen	s sliko E__V. 169.
L. 280. —, Identičen s sliko E------------
XIII. 23.
L. 281. — Dopasna podoba vladarja v oklepu, s kodrasto brado v zelo primitivni izvedbi.
Opisani trije zborniki so velevažni za študij Valvasorjevega grafičnega dela. Nudijo nam prav podroben vpogled v njegov postanek, ker so nam ohranili različne štadije, ki jih je to delo moralo preiti, preden je bil dosežen končni, za tisk v knjižnih izdajah porabljeni stan. Nedvomno prvi, pred predmeti samimi nastali stadij nam nudijo skice za Topogr. Carinthiae, ki so izvršene v treh oblikah, katerih prva nam predstavlja prav shematično obrisno skico po naravi, kjer se z detajli povzema samo glavni predmet, poslopje, ki ga hoče predstaviti v topografiji, vrtna in pokrajinska okolica pa se označuje samo z glavnimi črtami s par shematičnimi drevesi in pismenimi opazkami. Ta oblika skic nedvomno ni mogla služiti za predlogo za grafičnega izvršitelja, ampak je bila samo za Valvasorja pomoč, da je na njeni podlagi potem izvršil v risbi pravo predlogo. Značilna za ta način je n. pr. skica gradu W i s e n a u in poučno nje primerjanje z izvršeno sliko 225 v Topogr. Archid. Carinthiae a. et m. Nekoliko bolj skrbno je v isti maniri izvršena druga skupina risb, ki pa se tudi poslužuje sistematično konvencionalnih. znakov in napisov. Značilen primer nam more biti skica za sl. 176 Topogr. Archic. Carinthiae, krasni grad v S p i 11 a 1 u. Tretji način, v katerem je Valvasor ustvaril velik del koroških in največ kranjskih predlog, je risba s tušem in peresom; med skicami te vrste jih je mnogo, ki imajo naravnost vrednost samostojnih sličic. Pri koroških skicah so tudi te vrste sličice še opremljene z raznimi opazkami, ki pa niso bržkone več služile pri prerisavanju, ampak že grafičnemu izvrševalcu, ki jih je shematično sam izvršil na plošči. Redno si zaznamuje na listih svetovno stran ali z opazko ali z vetemico, ime lastnika in glavno glede grba. Stereotipno se ponavlja
dalje pri nekih ozadjih opazka longinquissimus mons, ali pri detajlih ospredja hortus, via in sl. Semintje (n. pr. Carinthia 1. 27.) se sklicuje na neko knjigo (vide lib: fol 81), iz katere je očividno črpal gotove podatke. To more biti kaka tiskana knjiga, ki mu je služila za zgodovinsko orientacijo ali pa tudi kaka njegova zbirka tozadevnega materiala. Razlago, za kaj je toliko odrezanih naslovov skic in z robom odrezanih opazk tako v gradivu za Ca-rinthijo kot za Carniolo, smo našli v dejstvu, da so bili listi zvezani v sedanje zbornike šele po postanku skic in njih porabi za grafične predloge (Glej posebno op. pri 1. 12 gradiva za Carinthio). Pri skicah za topografijo Koroške ni nikjer sledov, da bi bili ti listi sami služili direktno za predloge grafičnim ploščam.
Bliže grafični plošči, deloma naravnost njen neposredni predhodnik, pa je večina skic za topografijo Kranjske. Njih izvršba je povečini popolna skica, izdelana pred naravo. Razume se, da je pažnja posvečena poslopjem, ki so Valvasorju glavna in splošni strukturi pokrajine, dočim se sicer zadovoljuje s shemami in tako svoje delo olajša. Le majhen del teh skic je izvršen v shematični obrisni metodi, kakor smo jo našli pri koroških skicah. Med temi je n. pr. skica gradu Črni potok (Schwarzenpach), ki nas bo še pozneje zanimala. Največ skic je izvršenih s peresom in tušem ali pa z rudečilom. Posebno izmed onih s tušem so tudi tu nekatere prav odlične. Prvo ogrodje risbe je bilo, kakor se da pri velikem delu prav točno zasledovati, narejeno s svinčnikom ali rudečilom. Važno je za nas tudi, da se da pri velikem delu v tem načinu izvršenih skic ugotoviti, da so služile kot direktna predloga za grafično izvršitev in sicer potom mehaničnega prenosa glavnih obrisov na ploščo. O tem pričajo na hrbtu listov površni obrisi slik, izvršeni z rudečilom ali svinčnikom in po večini nje spremljajoči slepi vtis. S tem, da so držali liste s skicami proti svetlobi, so omogočili izvršitev negativnega obrisa, ki so ga prenesli na ploščo z vtiskavanjem potez, ko so skico s pozitivno stranjo položiti na ploščo ter med njo in ploščo vložili kak kopirni papir. Ko je imel grafični izvršitelj tako mehanično prenešeno ogrodje risbe na plošči, je po skicah izvrševal s shematičnimi konvencijami svoje stroke dano negativno sličico na plošči. — Zanimiva je dalje v kranjskem gradivu še posebna vrsta perorisb, ki se od one koroške serije razlikuje po tem, da daje prave peresne risbe realnih predlog. Značilna je v tem oziru risba gradiča in razvaline Sauenstein, ki je v zgodovini postanka Valvasorjevega grafičnega dela važna tudi zato, ker je bila po nji izvršena druga perorisba, ki je posnemala v načinu bakrorez, ker je bil Valvasor v dvomu, ali bodo njegove risbe zadostovale kot predloge grafikom, ali jih bo mogoče treba prerisavati kakor to. Očividno je odločitev izpadla proti temu načinu, ker imamo samo še par risb izvršenih tako kot Sauenstein, in posebno, ker za celo vrsto tako tuševih kakor rudečilnih risb lahko dokažemo, da so služile direktno za predloge grafikom. To so razen tistih, ki imajo opisane znake direktnega prenosa kontur na plošče, v prvi vrsti one, ki so opremljene z orientacijsko veternico. Pri prenosu detajlov so se posluževali bržkone zrcalne slike, ki je pri spretnem grafiku eventuelno nadomestila tudi mehanični prenos obrisov.
Izredno zanimiva je dalje skica gradu Črni potok, ker se nam je ohranila v skici in dveh izvedbah. Skica je izvršena v istem načinu, kakor prva skupina koroških skic v golih obrisih. Prvotna, pred naravo izvršena skica je bila očividno v glavnem delu — poslopjih — pozneje nekoliko določneje izvlečena, in je kasneje dobila tudi podpis IWD et sculpsit, s čemer je zadosti označena kot direktna predloga za grafično izvedbo. V zbirki poskusnih odtiskov se nam je ohranil odtisk ene plošče po ti risbi, ki pa
ni bila porabljena za tisk ne v Topographiji Duc. Cam., ne v Ehre... To ploščo je namreč izvršil Valvasor sam, tako da imamo tu ohranjen zanimiv slučaj, ki nam kaže Valvasorja kot risarja in kot grafika obenem. Pri opisu zbornikov smo večkrat opozorili na Valvasorjeve poskuse v grafiki; Črni potok je eden najbolj posrečenih. Izvršen je v ujedkovini, pri čemer so bile prve osnovne poteze verjetno vrezane naravnost v ploščo tako, da je tehnika v tem, kakor v večini drugih slučajev Valvasorjevih topografskih slik kombinirana. V primeri z risbo so se v grafični sliki izvršile marsikatere značilne spremembe: Obris poslopij je edini ostal nespremenjen; ponižalo pa se je zelo občutno gričevje, ki je obdržalo svojo konturo, menjalo pa svoje razmerje do skupine poslopij. Že pri koroških skicah smo opazili, da si je Valvasor ob risbi pogosto beležil opazke za spremembe te in podobne vrste, ki so se izvršile pozneje ali v izrisani predlogi za grafika ali pa v grafični izvedbi sami. Dalje vidimo tam tudi nazorno, kako je konvencionalna she-matika skice oživela v individualizacijah, kakor pogozdeni breg v ozadju na desni ali obe drevesi ali podrobnosti na stavbi itd. Bržkone po tej grafični predlogi Valvasorjevi je Pavel Ritter za Topogr. Carn. izdelal definitivno ploščo, ki je bila pozneje obrezana in porabljena tudi za tisk v Ehre... XI. 518. Primerjanje te slike z Valvasorjevo je zopet poučno. Glavni shema slike je ostal neizpremenjen, posameznosti so dobile samo korektnejšo, pa tudi grafično bolj suhoparno obliko. Poslopja se niso izpremenila, pač pa je Ritter značilno izpremenil drevo na desni, ki ga je močno povečal, pa ludi drevo na levi. Pot pa, ki vodi k vhodu, je pri njem spremenila položaj in obliko in mesto Valvasorjevih figur pred gradom je postavil dve novi. Tako nas ta primer prav nazorno uči, kako so v Valvasorjevi delavnici postopali s predlogami. Sakrosankten jim je samo arhitekturni predmet, pokrajina pa, ki je v glavnih obrisih pač posneta po naravi, spreminja svoje lice po estetskih premislekih grafičnega izvrševalca.
Razumevanju Valvasorjevega grafičnega dela in njegove zgodovine smo se torej ravno po znanju z opisanimi tremi zborniki bistveno približali.
5.	Osnutki za Theatrum mortis humanae.
Vezana knjižica nosi signaturo M 11. 948 in vsebuje 72 listov z nalepljenimi sličicami, ki tvorijo predloge za 2. in 3. del Theatrum mortis humanae tripartitum, ki ga je izdal Valvasor 1. 1682. pri J. B. Mayrju v Ljubljani.28) Listi so 15'2Xl9‘4cm veliki; cel list pokriva samo naslovna risba, vse ostale pa so 5’5 X 6'9 cm velike. Vse so izvršene s peresom in tušem in so razmeroma prav čedne. Na notranji strani predlista je zapisano z Valvasorjevo roko: Delineationes Ioaunis Koch pictoris rudolphswerti in Garniolia.
Naslovna slika predstavlja triumf smrti. V izvodu ljubljanskega muzeja naslovni list manjka.
Naslovni list v zagrebškem izvodu M 6603 ima signaturo: W: W: inuen — W: excud. Io: Koch del: And: Trost sculp: Wagenpurgi in Garniolia. Iz te signature sledi, da je naslovno kompozicijo zasnoval Valvasor sam, Koch pa jo je izrisal. Samo naslovna slika je prenesena pozitivno, vse druge negativno.
Podrobno obdelavo in oceno tega zbornika pripravlja univ. profesor dr. Fancev.
6.	Skicna knjižica z raznimi predlogami.
V	bel pergament vezana knjižica je 9 7 X 15-5 cm velika ter nosi na notranji strani platnic Valvasorjev ex libris. Vsebuje dva prazna lista in 162 listov skic s svinčnikom in koloriranih risb s peresom, predstavljajočih kostimne figure, smrt, svetnike, dete v zibelki, Venero in Amorja, srca, vojne trofeje, cvetlice in slično v površni izdelavi. V mnogem oziru spominja ta zbirka na XVIII. zv. grafične zbirke in predstavlja bržkone pomožno skicno zbirko za kompozicije kakih podobic, spominskih tiskov in podobnega, ker so morali risarji Valvasorjevega zavoda po naročilu predloge za take reči v naglici izvrševati.
Umetniške vrednosti ta zbirka nima nobene.
7. Knjiga grbov.
Vezani zbornik ima 388 listov, na katerih je s krijočimi barvami naslikanih 2023 grbov. Kakor je iz naslova razvidno, je slikarijo izvršil slikar Bartl Ramschissl. Nedvomno pa je, da je tudi pri tem delu Valvasor sam najaktivneje sodeloval.
Naslov se glasi Opvs Insignivm Armorumq(ue) Regnum et Regnorum nec non tam aliorum quam et Carnioliae Principum, Raronum, nobilium, Ciuitatum et Opidorum S. S. Das ist Das Grosse Wappenbuch, in \velchen der Konigen und Konigreichen, \vie auch so\voll anderer als aueh dieses Herzogthumbs Crain Fiirsten, Graffen, Freyhem, ritter, Edelleit, Stadt und Markt ss. Wappen, Heroldsfarben zufinden. — Solches zusammen gebracht, und durch den bartl ramschissl mahlen lasen zu Wagensperg in Crain 1687 und im 1688 jahr H. Johann AVeichart Valuasor freyh. zu Gallnegk und Neudorff s. H. zu Wagensperg und Liehtenberg s. des Herzogthumbs in Crain im Undtren Viertl des Fiiessvolks haubtman und ein Mitglid der koniglichen societet in Engelandt.
Alfabetično urejen seznam vseh v tej knjigi se nahajajočih grbov je sestavil msgr. J. Barle in ga priobčil na str. 48—60 Izvestij Muz. dr. za Kranjsko, VIII., (1898).
Kot gradivo je v Valvasorjevem grafičnem delu ta zbirka važna v zvezi z zbirko kranjskih grbov, priobčeno v Ehre... IX. knjigi in pomožno zbirko grbov v XVI. zv. grafične zbirke.
Schoenleben in Valvasor.
Pogledi v njuno delavnico in genezo „Die Ehre.deB Hertzogthums Crain."
Dr. Jože Rus.
Resume. Schoenleben und Valvasor. (Zur Genesis der „Ehre deli Hertzogthums Crain“.) Schonleben, eine auBerst fruchtbare schriftstellerische Natur, fafite den Plan, die Geschichte Krains in annalistischer Form zu geben. 1681 sind die „Anna-les Carnioliae antiquae“ erschienen, denen er den Apparatus voransetzte, eine historische Geographie des Landes, die heute noch den wertvolleren Teil der Arbeit bildet. Bei den Vorbereitungen fur seine Carniolia nova liell Schonleben den ge-planten Apparatus beiseite, da er das Land aus eigener Schau zu wenig kannte. Unterdessen \vidmete sich der vielgereiste Valvasor, der „grofie Liebhaber aller freien und niitzlichen Kiinste“, in seinem Atelier und Kupferdruckerei (gegrundet zu Wagensperg 1678) ausschlieBlich der zeichnerischen, illustrativ - topographi-schen Tatigkeit. So sind seine zwei Albums von Schlossern, Stadten, Markten und Klostern Krains bezw. Karntens zustande gekommen, aber ohne Text. Erst auf das
Zureden Schonlebens entschloll er sich, die zweite Auflage dieser Albums mit beglei-tendem Text zu versehen. Daneben sammelte er das topographische Material fur eine Karte von Krain grofien Mafistabes. Einen entscheidenderen Wendepunkt fur Val-vasors Plane bedeutet der Tod Schonlebens (1681). Nun hat Valvasor auch Schonlebens literarisch-historiographische Tatigkeit in sein Arbeitsprogramm aufgenom-men. Zunachst arbeitete er an der deutschen Obersetzung der „Carniolia antiqua“ und an ihrer Fortsetzung bis auf die unmittelbare Gegenwart unter zugesicherter Unterstiitzung der Landstande. Da jedoch der geographisch veranlagten Natur Val-vasors die annalistische Methode seines Vorgangers \venig zusagte, hat er bald die Art und Weise der Geschichtschreibung dem Geiste unserer modernen Landeskunde angepalit. Diese Wandlungen in seiner Arbeit bekennt uns der Autor ausdrueklich an mehreren Stellen, sie sind aber auch an der Struktur und Architektonik der „Ehre“ zu erkennen. Der grofite Teil der „Ehre“ ist in topographisch-statistischer Art ver-fafit, die Bucher XIV. un XV. stellen uns jedoch noch seine ursprlinglichen Versuche in der Annalistik dar. Das XI. und XII. Buch, die sog. Schlosserbiicher, wollte der Autor, gleich dem Werke Karaten, selbstandig herausgeben; so erklart sich auch deren eigene Paginierung. Erst die Iland des „Ammanuensis“ Erasmus Francisci hat aus allen nach Niirnberg zugeschickten Manuskripten das polyhistorische Bli-chermonstrum reif werden lassen. Da Valvasor aus Zeitmangel die vom Anfang an geplante grofle Karte nicht zustande bringen konnte, hat er das Publikum durch das II. Buch mit seinem Verzeichnis topographischer Objekte und kleineren Kartchen einigermafien entschadigt. Seine kartographischen Arbeiten kleineren Mafistabes beziffern sich auf 17, fiinf davon lieferte er der Schonlebenschen „Carniolia antiqua“. Neben einer Karle des antiken Krain und einer der Militargrenze, ferner neben Kartchen der damaligen krainischen Landesfunftel, der Zirknitzer- und Kulpagegend, konnen drei Ausgaben der Karte von Krain nachge\viesen werden.
Po sijajno začeti slovensko-hrvatski ofenzivi proti Turkom (1593) in po zmagoslavju škofa Hrena pred ljubljansko mestno hišo (1600) je zavladal v razburjenih kranjskih duhovih relativen mir in v opustošeno deželo se je pričelo vračati novo blagostanje. Ali na teh podlagah še dolgo ni mogla zrasti tudi nova volja do višjega kulturnega življenja in ustvarjanja; prva desetletja XVII. stoletja stojijo odločno v znamenju Hrenove osebnosti in nabožne katoliške literature in umetnosti.
V	tej dobi zmagovite protireformacije sta bila v Ljubljani rojena dr. Janez Ludovik Schonleben (1618—1681) in Janez Vajkard baron Valvasor (1641—1693), očaka kranjske historiografije in domoznanstva.1) Valvasor je bil še otrok, ko je 25-letni Scholeben izdal svoje prvo tiskano delo. Potem je bil Schonleben v letih 1650—52 9- do 11-letnemu konviktistu in gimnazijcu Valvasorju pri ljubljanskih jezuitih najbrže prefekt in učitelj.2) A ko se je Valvasor vrnil s svojega tedaj obligatnega šolanja po svetu (1659—1672) kot dozorel mož, je bil Schonleben po besedah Valvasorjevih že „ein Liecht gelehrter Manner“, luč, ki je blestela med univerzama na Dunaju in v Padovi in še daleč čez. Pri vsem tem smemo oba moža po začetkih njunega zanimanja za kranjsko domoznanstvo imenovati sodobnika in tovariša.
*) Biografske podatke gl.: o Schonlebnu: Valvasor II., 6, 353 s. in dr. — Fr. X. R i c h t er , Ein Beitrag zum gelehrten tisterreich aus Krain. Horm. Archiv, 1817, Nr. 78, 315—18. — J. Marn, v Jezičniku XXI, 28 s. — P. v. Radies,
(1) Eine krainische Gelehrtenfamilie (Schonleben-Dolnitscher). BK 1863, 178—80, 182-83. __ (2) ADB XXXII, 314—15. — (3) MMK 1894, 1—72. — V. Steska, DS 1918, 235 s. — o Valvasorju: E. Francisci pri Valv. II, 6, 366 s. — Fr. X. Richter, Biographie. Horm. Archiv 1815, Nr. 92/93, 380. — E. H. Costa, Die Ehre Krains. MI1K 1856. — Aug. Dimitz, Geschichte Krains. IV., 35—45. — P. v. R a d i c s, (4) Valvasor. Biographische Skizze. Graz 1866. — Isto deloma v podlistku, „Triglav" 1865, št. 58—72 in 1866 št 20—26. — (5) Valvasor. Biographische Skizze, na čelu I. zv. Krajčeve izdaje „Ehre“, Novo mesto 1877—79. — (G) Valvasor und „Eine Lobliche Landschaft von Krain“, na koncu IV. zv. Krajčeve izdaje „Ehre“.
—	(7) ADB XXXIX, 471—475. — (8) Valvasor. Ein Lebensbild. Sep.'iz O.-U. Revue 1896, Rd. XIX/2—4. (9) J. W. Nagel-J. Zeidler, Deutsch-osterreichische Literaturgeschichte,
I.	B„ Wien 1899, 786—88. — (10) Johann \Veikhard Freiherr von Valvasor. Laibach 1910.
2) Radies (3), 13 s.
I.	Schonleben (1672—1681).
Schonleben je preživel mladeniška leta po večini izven rojstne Ljubljane in Kranjske. Ko se je vrnil v domovino, da je ne zapusti več, mu je bila v Ljubljani in Ribnici teologija še dolgo glavni pisateljski posel; domači deželi so ga nekoliko približala kvečjemu panegirična in genealoška dela. Šele iz 1.1672. imamo dvoje znakov, da se ribniški „resprešter“ (Erzpriester) bavi s pisanjem kranjske zgodovine. Dne 21. febr. se je namreč pred deželnimi stanovi obravnavala prva Schonlebnova prošnja za gmotno podporo njegovemu delu, a 30. avg. mu „m olesta oceupatio mea in seri benda Chronologia C a r n i o 1 i a e“ daje povoda, da piše dvornemu bibliotekarju Petru Lambecku na Dunaj.3) Prav tega leta (1672) se vrne Valvasor s popotovanj in si kupi grad Bogenšperk, da uredi tu muzam svoj hram in osredotoči svoje v tujini razbistrene poglede v čast in slavo vojvodine Kranjske.
Schonleben je bil doma že od 1654, vendar se je teoloških bojev naveličal šele v ribniškem zakotju, v poslednjih letih arhidiakonata. Bil pa je sila plodovit pisatelj.4) Zato je v svojih javnih službah stopal od leta do leta bolj v ozadje, samo da je utegnil več pisateljevali. V skladu s tem nagnjenjem si je bil po tedanjem običaju izbral za znak pomarančni grm v rastlinjaku z značilno devizo: Servat translala vigorem (Presajen je, in vendar uspeva.)5) Sad njegovega zgodovinarskega zanimanja iz zadnjih enajstih let (1672—81) življenja pa je „Carniolia“.
Apparatus Carnioliae antiquae. Svojo Carniolio si je bil zamislil v dveh zvezkih. Naslovna stran prvega toma nosi že naslov celotno začrtanega dela:6) „C a r n i o 1 i a antiqua et nova. A n t i q u a japydica, hvperborea, celtica, pannonica, norica, istrica, carnica, romana, vandalica, gotthica, langobar-dica, slavica, avarica, francica. Nova gennanica, slavica, francica, bavarica, austriaca. Sive Inclyti ducatus Carnioliae annales sacroprophani. Ab orbe condito ad nostram usque aetatem per annorum seriem chronographice di-gesti in duos to m o s. Cum antiquorum locorum, urbium, montium, fluviorum, populorum etc. designatione c h o -rographica, ad illustranda vetera historicorum m o n i -menta in a p p a r a t u m c o n j e c t a ...“
„C a r n i o 1 i a a n t i q u a“, to je prvi tom, ki je tudi edini izšel v tisku, obsega tri dele. Drugi in tretji del nosita vrh vsake strani naslov: Anna-lium Carnioliae Antiquae et Novae... Pars II obsega letopise do Kristo-vega rojstva, pars III je izpeljana — radi zaokrožene številke — do 1. 1000 po Kr. Z 1. 800. se namreč končajo Annales Carn. antiquae, a z naslednjim letom prično Annales Carn. novae; zato ima pars III p. 395 na čelu letnice 801 naslov: Saeculum novum.
Radi svoje analistične sestave ne potrebujeta ta dva dela nobenega kazala. Pač pa ima pars I „Index titulorum apparalus seu partis I. Apparatus ad Annales sacroprophanos“, a vrh vsake strani stoji „Carnioliae Antiquae Apparatus". Ker se je s „Camiolio“ bavil doslej malokdo, naj si tu ogledamo v glavnih potezah samo „Apparatus“.
Vsebina tega dela je označena že v naslovni strani v odstavku, ki smo ga ponatisnili razprto, opiše pa nam jo Schonleben tudi v proemiju:
а) Radics (3), 28, 65.
4) Seznam njegovih tiskanih del obsega impozantno število 40 knjig.
5) Richter, Horm. Arch., 1817, 315.
б) Gl. tudi Apparatus, proemium, p. 6, kjer piše: „Totum opus in duos Tomos dispertior...“
„Methodum hanc mihi praescripsi, ut Antiquam Carnioliam cum nova con-feram, seu illos terrarum tractus, quos hodierna Carniolia occupat, sub diversis veterum nomenclaturis, eorumque limites, quantum satis fuerit intelligendae Chro-nologiae perstringam. De nova exacte Topographice exhibenda..
Z občudovanja vredno marljivostjo je prebral Schonleben po lastni izjavi blizu dvesto zgodovinskih in geografskih pisateljev, od Strabona in Ptolemeja pa preko Ptolemejevih komentatorjev do Maruliča, Palladija in Cluverija.7) Poglobil se je temeljito v vsa mesta, ki govore o naših krajih in si tako pridobil sliko stare Kranjske, da jo poda kot pripravo, uvod (apparatus — praeparatio) k analom stare Kranjske, prav kakor Strabon svojo „Geographio“.
Apparatus (227 fol. str.) je razdeljen na sedem poglavij. Najprej obdela pisatelj prostorni razvoj posameznih narodov na tleh Kranjske, ki je za Schonlebna segala preko Krasa tja v srednjo Istro pa do Kvarnerja in Tržaškega zaliva; to je razprava o najstarejših zgodovinskih pokrajinah kranjske dežele. Drugo poglavje obsega epohalno razpravo o tedaj spornem vprašanju, kje je stala rimska Emona; to je pravzaprav ponatis samostojne knjige „Aemona vindicata", ki jo je bil Schonleben izdal že 1. 1674.8) V naslednjih treh poglavjih našteva pisatelj po abecednem redu najprej stara naselja in daje pregled njihove zgodovine, potem se bavi z imeni drugih geografskih objektov, gora in dolin, rek in jezer, in z imeni daljne kranjske soseščine. Šesto poglavje razpravlja o starih prebivalcih Kranjske — trinajst različnih narodov — in njih preseljevanju, zadnje je posvečeno starim napisom iz Emone in okolice.
Zmisel konteksta starih avtorjev pojasnjuje Schonleben kaj spretno z morfološkimi dejstvi in arheološkimi ugotovitvami. Mogel je marsikatero ime pravilneje lokalizirati kakor drugi, ki jim je bila dežela bolj ali manj luja.0) Vendar se zgodovina in mitologija pri njem še rada nekritično mešata, a glede mnogih točk je pozneje Valvasor10) ugotovil, da je bil Schonleben napačno poučen; isti Valvasor mu je tudi že zameril, da posveča izven-kranjskim krajem vse preveč prostora.
Apparatus pa ni samo uspeh zgodovinskega raziskovanja. Gradivo, ki se ž njim bavi pisatelj, pa tudi metoda sta res zgodovinske vrste. Ali kar je Schonleben nanizal v analih po časovnem redu (hronologija), to je v Apparatu po vzgledu Filipa Cluverija prenesel na prostor (horologija). Vse njegove ugotovitve v tem delu „Carniolie“ so torej čisto geografskega značaja:	Apparatus je historijska geografija kranjske
dežele.
Ta tretjina Schonlebnovega dela je že v onih časih vzbudila mnogo pozornosti. To vidimo iz ocene, ki so jo prinesla „Acta eruditorum" (Leip' zig 1682, 380), ki posveča skoro eno stran historijsko-geografskemu Apparatu. Ta del je tudi še danes naj večje vrednosti.
Priprave za „Apparatus Carnioliae novae“. Kot duhovnik je napravil Schonleben vse, kar mu je predpisavala cerkvena gosposka. Oktobra 1676 je dobil aprobacijo za pisanje Carniolie. Po treh letih sta bila analistična dela (I, II) spisana, ker sta šla skozi škofijsko cenzuro, prihodnjega 1. 1680. sta pa že dotiskana.
7) Na koncu kazala k Apparatus; gl. tudi I., 86; Klun, MMK 1857, 48.
8) To knjigo imenuje Schonleben v posvetilnem predgovoru izredno, da je „Annalium Carnioliae prodromus" (= znanilka, glasnica).
8) Političnogeografsko lego Slovenske zemlje v starem veku je lepo izrazil z besedami, da je bila „inter duo quondam florentissima regna Graeciae et Italiae, media; immo murus et propugnaculum alterius contra alterum." Proemium, I., 3.
1») (I., 4, 522).
Apparatus pa takrat še ni bil goden za tisk. Kakor mu je določanje selišča stare Emone že zgodaj zbudilo zanimanje za historijsko-geografsko delo, se je vendar spravil k pisanju Apparata šele potem, ko je bil končal z Anali. Apparatus je bil dovršen v teku 1. 1680., šel je naknadno v tisk in dobil radi tega tudi paginacijo zase. Sredi 1681 je bil dotiskan, prejel je na čelo še glavno naslovno stran, potem pa je bil z Anali vred v enem tomu predan javnosti.
Tudi k drugemu tomu, t. j. h „Carnioliji novi“, je imel Schonleben od vsega početka namen napisati Apparatus. To bi bil potemtakem topo -grafsko-statističen opis Kranjske po sodobnem stanju. Osnutke zanj je pripravljal vzporedno, ko je pisal prvi historijsko-geografski aparat; P. Radics11) jih je našel med Schonlebnovo zapuščino. Naslov, ki ga nosi ta osnutek, se glasi: Tomus II, Annalium Carnioliae Apparatus Descriptio summaria Sacro-Prophana Carnioliae.
S kranjsko geografijo starega veka so se pred Schonlebnom trudili ne le geografi in historiki, temveč tudi filologi in arheologi. Tudi samemu mu je bila dežela zadostno znana, zato mu prvi Apparatus ni šel težko izpod rok. Ko pa je bilo treba napisati aparat o sodobnem stanju, tedaj se je znašel naš analist pred nalogo njemu čisto novega, izkustvenega značaja. Izprevidel je, da za drugi aparat dežele še daleč ne pozna.12)
V	svoji zadregi je izdal troje oklicev na pomoč in jih opremil z vprašanji do najmanjših podrobnosti. Dva sta latinska, tretji nemški; prvi nosi naslov: „Communicanda pro Tomo II. Carnioliae".!3) V vseh povprašuje Schonleben po zgodovinskih podatkih, kakršne najdemo v Valvasorjevi „knjigi gradov". Razen tega se priporoča za topografska imena, kakršna je pozneje zbral Valvasor v svoji 2. knjigi: „Annotent etiam totius districtus nomina pagorum, fluviorum, torrentum, eorum originem, foecunditatem etc.“, ali pa: „Von jeder Herrschaft dero Untergebene Dorfer, inarkt, geschlesser mit Ihren namben und gegendt zu verzeichnen, damit man des ganzen Landts bewohnte Orth nach Einem Jeden Virtl zusammen bringen mochte, wie auch alle markht und geschlosser und in welcher revier, in was fiir einen situ sie gelegen, auch wer vor Jahren sie beherrscht.“ Dalje prosi podatkov iz cerkvene zgodovine in hierarhije in povprašuje po številu prebivalstva v posameznih župnijah.14) Pod 9.) nemškega oklica izraža Schonleben tudi potrebo, da bi vsaka gospoščina oskrbela slike gradov in zgodovinske podatke o gradovih. No, prvemu delu te njegove želje je bilo ustreženo že 1. 1679. z Valvasorjevo zbirko slik „Topographia Ducatus Carnioliae Modernae“; zato Radics pravilno sklepa, da je treba te oklice datirati v dobo do 1. 1679.
Schonlebnu so se na njegove oklice in prošnje odzvali prav tako redki, kakor par let pozneje Valvasorju.15) To je potožil sam v „Carnioliji“16) z resigniranim vzklikom: „Non sum Ariolus, qui cognoscam occulta". Če bi torej hotel izvršiti svoj začrtani „Apparatus novus“, bi moral sam popotovati križem kranjske domovine. Ali do popotovanja učeni in poštami mož ni imel‘Veselja, a tega mu tudi ni dopuščal njegov duhovniški poklic. Dobil je grenek občutek, da nameravanemu delu ni dorastel, bil je prisiljen opu-
11) Radics (3), 56 s.
12) To svojo slabo stran priznava sam indirektno, zamerja mu jo tudi Valvasor, I., 4, 522.
13) Radics (3), 57, 66 s.
14) Valv. se je zadovoljil s številom novorojenih ozir. umrlih, ker te številke je bilo lažje dobiti.
15) V., II., 6, 357; III, 11, Einleitung.
le) Gl. Proemium ad partem III., 132.
stiti svoj načrt. In res, ko piše 1. 1680. predgovor za „Apparatus Carnioliae antiquae“ in ureja zgoraj ponatisnjeno glavno naslovno stran, vidimo, da označa	za geografsko vsebino obeh tomov samo Apparatus k I.	toinu.
O	kakem aparatu k II. tomu ne najdemo nobene besede	več.	Da, na
drugem mestu istega predgovora avtor celo prepušča vprašanje zemljepisa sodobne Kranjske kar „nekomu drugemu": „De nova (sc. Carniolia) exacte Topographice exhibenda alterius labor esto, qui totam oculis perlustret. Et haec in apparatu."
S	fineso kazalnega zaimka „alter“ govori Schonleben jasno le	o	dveh
možeh.	Prvi mož je pač on sam, drugega nam ovaja naloga, ki	mu	jo	daje
z besedami: „ki naj vso deželo prehodi in pregleda na lastne oči". Takega popotniškega prijatelja avtopsije pa je tedanja Kranjska imela samo enega, a ta je bil — Janez Vajkard baron Valvasor.
II.	Valvasor (1672—1680).
Schonleben nikjer ne omenja Valvasorjevega imena, a indirektno se ga dotakne le v pravkar navedenem slučaju. Tembolj pogosto napelje Valvasorja v njegovi „Ehre“ pogovor na Schonlebna in njegovo „Carniolio“; v literarnozgodovinskem dodatku pa mu Valvasor posveča toplo pisano biografijo.17)
Iz par njegovih izjav se da sklepati, da je v svojo hišo zaprtega učenjaka Schonlebna mnogo obiskoval.18) Ob teh obiskih sta drug drugemu potožila svoje težave, si zaupala delovne načrte in o njih izmenjavala misli. „Marsikaterikrat se je ne samo pred menoj, ampak tudi pred drugimi silno pritoževal, ker mu... niso šli na roko" pri zbiranju gradiva, tako piše Valvasor o spoštovanem predhodniku.19)
Zveze med Schonlebnom in Valvasorjem niso bile neznane nobenemu zgodovinarju od Linharta do danes. Vendar se nihče ni lotil, da bi v to zanimivo razmerje pogledal globlje in ga skušal doumeti. Tudi P. Radics, ki se v številnih razpravah bavi z obema možema, si je svest, kolike važnosti je to vprašanje zaradi poznavanja Valvasorja in njegove „Ehre“. V Schonlebnovi biografiji je obljubil,20) da bo razpravljal o tem pri Valvasorju, v resnici pa se je obljubi previdno izognil.21)
Ako pogledamo zdaj še v Valvasorjevo delavnico, bomo opazili med obema sodobnikoma res neke globlje vezi, ki se dajo najbolje izraziti z razmerjem med prednikom in nasledovano dediščino.
Ilustrativni topograf. Svoje najstarejše načrte nam razkriva Valvasor v odstavku, ki je skrit v poglavju „Von den Quellbrunnen, vvarmen Badern, Sauerbrunnen und Seen dieses Ober-Funfteils des Landes Krain".
Tu piše: „Ausser diesen weifi ich weiter kein warmes Bad mehr in diesem ersten Theil: da ich doch das gantze Land, etliche Mal, Kreutzweise durchgereiset, und mir die Gelegenheit meines lieben Vaterlandes ziemlich bekandt gemacht. \Vie-wohl ich dazu Mal noch keine Gedancken gehabt, eine vollige Beschreibung dieses Herzogthums herauszugeben; sondern nur die Topographische Zeichnungen in Kupffer bringen, ohne Beschreibung. Massen ich selber alle Stadte, Marckte, Kloster, und Schlosser abgezeichnet, auch darneben uberall das Land abgemessen, mit meinem Viatorio und Astrolabio (oder Stern-Netze:) willens, eine grosse Land-Karte zu verfertigen. Welche auch dem curiosen Leser, so fern mir Gott die Lebens-Frist dazu verleihet, und es meine Zeit, als an welcher mirs bishero zu sothaner Aus-fertigung gemangelt, zugiebt, ins kunfftig will vor Augen stellen." (V., I., 2, 149 b.)
"TOL, 6, 353 s.)
18)	(II., 6, 354, 357.)
19)	(II., 6, 354). Iz nadaljnega se dd posneti, da sta bila celo v nekih poslovno-literarnih zvezah.
20) Radics (3), 58.
Po tej izjavi je torej imel Valvasor v načrtu dvoje geografskih del, namreč zbirko topografskih risb brez opisujočega besedila in pa kartografsko sliko kranjske dežele. Prvo delo je izšlo kot „Topographia Ducatu s Camioliae Modernae" 1. 1679., torej leto dni potem, ko si je bil uredil na Bogenšperku bakroreznico in tiskarno za bakroreze. Glede svojega drugega nameravanega dela pa prizna, da ga dotlej ni utegnil izvršiti, da ga pa ima še vedno pred očmi.
Valvasorjeva dela iz prvih let so brez izjeme vsa izšla iz zanimanja, ki ga je posvečal risanju. „To so v prvi vrsti umetniška (dela), kjer je tekst omejen samo na najmanjše opazke, ali pa slike samo spremlja kot pri ,Theatrum mortis humanae'; to so zbirke celostranskih bakroreznih slik.“ Tako jih pravilno ocenjuje Fr. Stele22) in to velja za oba albuma,23) kranjskega iz 1679 in koroškega iz 1680, še v posebni meri, ker razen predgovora in seznama slik nimata ti knjigi nobenega besedila.
V	risarsko-topografskem pogledu imamo v Valvasorju izraženo umetniško strujo, ki je takrat razširjena in v modi po vsej Srednji Evropi. Tej struji pa ni bilo toliko do potrpežljivega, intenzivnega umetniškega ustvarjanja, kolikor do obilne produktivnosti, zato jo Stele dobro primerja z današnjo fotografsko produktivnostjo. Na čelu sta ji stala oba Matevža Meriana,24) oče (1593—1650) in sin (1621—1687) v Frankfurtu. Valvasor sam priznava, da mu je bil „Merian“ s svojimi 2212 bakrorezi ne samo glavni vzor, temveč celo prva pobuda za njegova topografska podjetja sploh.25) Poleg drugih pa je imel v najbližji soseščini še J. M. Vischerja26) (1628—1695), ki je (1672—1681) izdal albume Zgor. in Spod. Avstrije in Štajerske kot zbirke (blizu 1300) bakrorezov brez besedila.
Kartograf. Druga smer, ki se v njej s početka Valvasor udejstvuje, je kartografija. Že v prvih letih je po svoji izpovedi izvršil obsežna merjenja z astrolabijem in viatorijem vsepovsod po deželi. Imel je namen izdati karto Kranjske večjega merila, hotel je na kartografskem polju dati svoji kranjski domovini to, kar je naklonil Vischer Avstriji in Štajerski, ki jih je 1669—1678 tudi kartiral. Le škoda je, da do izgotovitve take karte ni nikoli dospel.
Imamo pa celo vrsto Valvasorjevih kart srednjega in majhnega merila, ki so se nam ohranile kot priloge knjigam. Že 1681 srečamo kartografske priloge, ki so delo Valvasorjeve risarske spretnosti ozir. njegove bakroreznice in tiskarne na Bogenšperku. To so trije listi, ki jih je Valvasor izvršil kot priloge k Schonlebnovi „Carnioliji“. Prva karta nosi naslov: „Carniolia An-tiqua. Sive pars Norici et Carniae Antiqq Japydia Antiqua, Histria Ant. et Panonia Antiqua Pars W delin“; namenjena je torej za „Apparatus Car-nioliae antiquae“, izdelana pa je mogla biti le na podlagi številnih konferenc obeh avtorjev. Druga karta: „Carniolia, Karstia, Histria et Windorum Mar-chia. Delineata et recens edita per Ioem Weichardum Valvasor L. B. Wa-genspergi in Camiolia", predstavlja sodobno Kranjsko, nima torej z vsebino
22)	Fr. Stelž, Valvasor. Čas, 1913, 27 s.
23)	Tako imenujemo obe „Topographiji“ radi lažjega razlikovanja od Valv. poznejših topografskih del.
24)	ABD. — M. Geogr. Ges. Wien 1858.
26)	(III. 11, 3).
20)	Ko je delal Vischer na Štajerskem, je moral biti ž njim Valvasor celo v nekih zvezah, ker oba sta si v svojih podjetjih vsaj od 1 6 7 5 dalje delila izvrstne sile istega bakrorezca Andreja Trosta; s to letnico so namreč označeni najstarejši ex-librisi Valvasorjevi, ki nosijo Trostovo značko. Zato je tem bolj čudno, da Valvasor soseda Vischerja nikjer ne omenja.
„Carnioliae“ nobene zveze; da pa je vendar njej priložena, nam je nov dokaz, da je bil Schonleben misel na „Apparatus Carnioliae novae“ res opustil. Na tretjem listu so odtisnjeni izrezki iz obstoječe kartografije. Dva izrezka sta vzeta iz dveh Ptolemejevih komentatorjev (Jos. Moletius, Venetia, 1564, in Nie. Donnis, Ulm, 1482); tretja kartica je posneta po Filipu Cluveriju, na njenem spodnjem robu čitamo, da spada ta list k tekstu p. 57. „Apparatusa“, t. j. k argumentom iz starih geografov, ki naj dokažejo, da stara Emona pomeni današnjo Ljubljano.27)
L. 1688. je Valvasor svoji knjigi „Topographia Arehiducatus Carinthiae" priložil karto sodobne Koroške.
V glavnem njegovem delu „Die Ehre d. H. Krain“ najdemo devetero zemljevidov. Drugi knjigi je dal na čelo karto z naslovom: Carniolia, Kar-slia, Hislria el Windorum Marchia delineata et recens edita per Ioem Wei-chardum Valuasor L. B. etc. Wagensbergi Carniolia.28) Med opise posameznih petih delov tedanje Kranjske pa je v isto knjigo vložena po ena kartica za Gorenjsko, Dolenjsko, Srednje Kranjsko, Notranjsko (ali Kras in Pivko) in pa Istro.29) V 2. poglavju (o rekah in jezerih) III. knjige je priložena karta „Der Culpstrom in Crain“.30) Pri kraju I. torna najdemo karto Cerkniškega jezera,31) dočim je na čelo 12. knjige o Vojni granici postavljena karta tedanje Hrvatske.
E. Francisci, ki dodaja k Valvasorjevim biografijam kranjskih pisateljev seznam del skromnega glavnega avtorja,32) omenja pod 9.—11. še troje drugih kartografskih del Valvasorjevih; 1. Charta Geographiea Carnioliae zu Wagensperg 1684. — 2. Charta Geographiea Carinthiae zu Wagensperg im Jahr 1685, mit Auslassung seines Namens, in 3. Charta Geographiea Croatiae zu Wagensperg 1685.
Teh kart nimamo pri roki in jih bo tudi težko kje najti. Zdi se nam pa, da gre v teh slučajih le za samostojne izdaje karte po starejših predlogah. Ta kranjska karta, ki spada po starosti (1684) v sredo med obe zgoraj omenjeni, bi bila potemtakem tretja svoje vrste. Da bi jo pa smatrali za novo kartografsko delo večjega merila, tega nam ne dopušča Valvasorjevo osebno priznanje, da do časa, ko je šla II. „Ehre“ v tisk, še ni dospel, da bi svoj stari načrt karte velikega merila izvedel v gotovo delo.
Če smemo soditi po dveh ohranjenih, so bile vse tri karte Kranjske istega merila, vendar pa vsaka zase novo kartografsko delo; v izrazu „recens edita“ je recens rabljen absolutno, adverbijalno. Karta iz „Schonlebna“ je kot prvotna služila za predlogo obema mlajšima izdajama. (Radics 10, 195, označa za original karto iz 1084, pri tem pa ne pomisli, da bi bil potem original mlajši od kopije). V primeri s karto W. Laziusa iz 1. 1561. pomenijo te Valvasorjeve karte v obči kartografski karakterizaciji naše dežele silen napredek. To se da spoznati že iz rečnega omrežja; pri Laziju so namreč Ljubljanica, Krka in posebno Kolpa še močno zasukane iz svojih pravih smeri. Bile pa so karte tako razširjene in znane, da so se nurnberški in augsburški kartografi 18. stoletja naslanjali skoraj bolj nanje kakor pa na vzgledno Florjančičevo karto iz 1744.
V podrobnejši izvedbi kart Kranjske v „Schonlebnu“ ozir. ..Valvasorju" vidimo, da ima starejša še duh opazovanja in risanja po naravi, dočim je mlajša
27) „Aemona vindicata" iz 1674 naravno ni mogla dobiti še nobenih prilog Valvasorjevih.
28) (I.,	2,	99).
29) (I.,	2,	111,	173, 209,	255,	285).
3») (I.,	3,	304).
31) (I.,	4,	632).	— Isto	karto	najdemo tudi v Acta eruditorum, Leipzig, 1689, z
izpremembo, da je na njej retuširana Slivnica.
32) (II., 6, 369).
zgolj izdelek kabinetnega kopiranja in shematiziranja. Prva ima poleg obročkov kot konvencijonalnih znakov za naselja tudi miniaturno sliko dotičnega mesta, trga ali gradu, na drugi karti pa je le M mest in trgov nekoliko individualiziranih z obrisi svojih obzidij. Tudi goratost, ki je po tedanjem običaju risana v profilu poševno, od zahoda osvetljenih „krtin“, in razlike med visokimi snežniki in sredogorjem so s početka izražene nežneje, skrbneje, pozneje pa le v obliki večje ozir. manjše gostote krtin. Izmed vseh snežnikov je vzbudil Valvasorjevo posebno pozornost visoko štrleči rog Triglava: na starejši karti je vrh triglavske krtine še zelo podoben svoji resnični obliki. Imena pa mu vendar ni ugotovil pravega, ker v Gorenjskem kotu ne omenja druge gore razen Krme, tej pa prideva vse lastnosti, ki morejo izraziti goro kot najvišjo točko našega alpskega sveta (J. Rus, Triglav. Ilistoriisko-eeografske črtice. GV, 1926, 91 s, 95).
Zrisal je vse karte Valvasor sam. Saj so eksaktne vede in svobodne umetnosti bile polje, ki se je na njem naš baron čutil najbolj domačega. On sam se imenuje „einen grolien Liebhaber aller freien und natiirlichen Kunste“, a svoje veliko nagnjenje do risanja opravičuje 1. 1681. v predgovoru k Albumu Koroške na dolgo in široko s končnim vzklikom: Trahit sua queinque voluptas. Na nekaterih kartah je Valvasor podpisan, na drugih ne. Tudi bakrorezec Andrej Trost je rad izpustil svojo označko. Ali po značilnostih pisave in risbe se zdi, da so imeli vsi bakreni negativi za avtorja A. Trosta, moža, ki je bil pokazal višino svoje umetnosti v topografski kakor kartografski bakrorezni stroki že v službi pri Vischerju v Gradcu.
III.	Valvasor — literarni topograf (1681—1689).
Valvasor se sprva na pisateljskem polju ni udejstvoval. Saj se je prav tedaj trudil na polju literarnega domoznanstva dr. J. L. Schonleben. Čim pa sta prišla 1679 oz. 1681 na svetlo albuma Kranjske in Koroške, je imel Valvasor pogostokrat priliko slišati ugovore, zakaj da slikam ne priloži nobenega besedila. Med prve teh dobrohotnih kritikov štejemo — drja Schonlebna.
Ti ugovori in nasveti so ojunačili Valvasorja, da se je pričel baviti tudi s pisateljevanjem, z literarno topografijo. V svoji podjetni osebnosti je zdaj združil poleg Merianove smeri tudi delo Martina Zeillerja (1589—1661), ki je k Merianovim topografskim slikani pisal tekste, pa Mercatorja, G. Brauna, Abr. Saura in Megiserja:34) v „Ehre“, poslednjem in glavnem njegovem delu, že prevladuje literarni značaj nad ilustrativnim.
Schonleben je še pridno delal na tem, da dovrši zakasneli „Apparatus Carnioliae antiquae“, ko že vidimo Valvasorja, kako razpošilja po deželi svoj s 23. febr. 1680 datirani poziv. Tudi s tem pozivom35) je šel Valvasor za zgledom Schonlebnoviin. Ali po svoji vsebini, t. j. po obsegu zaželenih podatkov, je poziv dokaj zmernejši od zgoraj omenjenih treh Schonlebnovih oklicev. V njem ne prosi Valvasor drugega kakor podatkov za opise in zgodovino gradov in njih posestnikov, tu se zrcali prav jasno Valvasorjev namen, da izda svoj album Kranjske v novi izdaji, vendar tokrat ne brez opisujočega besedila.36) V pozivu namreč pravi:
33)	Gl. Franciscijev seznam pri V., II, 6, 369 in Radics (10).
a< Te avtorje Valvasor (III., 11, 3, v posvetilu na čelu I. t p. IX, kakor tudi v seznamu porabljene literature) izrečno omenja, dokaz, da se je z ustrojem njihovih ■del do dobra seznanil.
85) Radics (6); (8) 19 in (10) 164.
36) Edina stvar, ki bi se o njej moglo reči, da ne spada v okvir „knjige gradov {Valv., III., 11), je Valvasorjevo povpraševanje po prirodnih posebnostih.
obwohlen ich fertigs 1679 Jahrs cine Topographiam... in offentlichen Kupferstich ausgehen lassen: So erachte ich doch zu dessen mehrer Zierde und Ansehen dieses Werks eine besondere Nothdurft zu sein, dafi... (tu našteva vse stvari, ki pridejo v poštev za opise posameznih gradov in mest) ... umbstandig be-schrieben und zu menigliches nachricht ebenmafiig in offentlichen Druck gebracht werde.“
Kaspret31) in Merhar38) sta vsebino in namen Valvasorjevega poziva prav razumela, ne pa Radics; ta namreč podtika Valvasorju, da je imel že od vseh početkov načrt spisati veliko topografsko-historijsko delo „Ehre“.39)
V	resnici je Valvasor gradivo, ki mu je dotekalo na podlagi omenjenega poziva, ozir. raslo pod njegovo pridno roko, razbiral in urejal prvič za veliko karto Kranjske, a drugič za pojasnjujoče besedilo k nameravani izdaji „knjige gradov".
O tem novem programu Valvasorjevem je moral biti poučen tudi Schon-leben. Zato je tudi veliko skrb „de nova (Carniola) exacte Topographice exhibenda“ opustil tako mirne duše in prepustil svojemu drugu Valvasorju, ki je imel to delo že v pripravi („Et liaec in apparalu“).
„Nunc primus Tomus Annalium decurrit ad finem sub praelio Typi. Alterum Tomum incepi scribere hoc anno climacterio magno id est 63. Si non absolvero, erit alius qui continuet", tako piše Schonleben dne 16. aprila 1681 šentpavelskemu opatu in koroškemu historiografu, Valvasorjevemu prijatelju Albertu Reichartu.40) Na prvi strani predgovora „Carniolie“ pa pravi: „Erit, qui post me, non tamen sine me, haec auctiora producet“. Vse to piše učeni mož v slutnji bližnje smrti. Značilno pa je, da se pri tem noče več poslužiti zaimka „alter“, ampak piše le alius = (izmed mnogih) drugi. To pomeni, da Schonleben ne pričakuje od Valvasorja ničesar preko Valvasorjevega zgoraj omenjenega prvotnega programa. Kar se pa tiče nadaljevanja svojih analov, stavi Schonleben svoje upe bolj na druge, morda ne v zadnji vrsti na svoja nadobudna nečaka Dolničarja,41) Janeza Gregorja (1655—1719) in Janeza Antona (1662—1714).
Medtem je prišel usodni 15. oktober 1681, ki je Schonlebnu pretrgal nit plodovitega dela, v duši Valvasorjevi pa povzročil nove spremembe. Žalujoči dedič je zdaj sprejel v svoje načrte kompletno Schonlebnovo dediščino, nastalo vrzel je Valvasorjeva osebnost izpolnila, kakor bi si rajnki Schonleben boljše ne mogel želeti. Vendar se tudi ta preobrat pri Valvasorju ni izvršil mahoma, ampak postopno.
Valvasor hoče Schonlebnovo „Carniolio antiquo“ prevesti in dopolniti s „Carniolio novo". V letu Schonlebnove smrti si Valvasor kupi v Ljubljani hišo42) in se bavi bolj z vprašanji tehniške stroke. Tedaj je menda izdelal načrt, da s predorom skozi strmi Ljubelj olajša zvezo na Koroško. A ko so od marca 1680 do julija 1683 deželni stanovi obravnavali vprašanje zaobljubljenega Marijinega spomenika pred sv. Jakoba cerkvijo, je Valvasor služil ne samo z nasveti, temveč se končno celo ponudil, da spomenik sam vlije in
87) Kaspret A., Valvasor als Historiker. MMK 1890, 9.
38) Merhar J., Valvasor als Ethnograph. Ein Charakterbild. Progr. gimn. Trst, 1910, 17 s.
38) Najbolj bistrega pogleda se nam kaže v tem oziru L 1866., gL Radics (4) 43 s.
40) Radics (3), 72. — Gl. tudi Radicsev uvod h Krajčevi izdaji Valv. Koroške.
41) Slov. biogr. leksikon.
postavi. V zimi po Schonlebnovi smrti ga najdemo pri vlivanju tega spomenika.43) Da, v umetnost kovinskega vlivanja se je tako poglobil, da je iznašel nov način vlivanja finih predmetov. S to svojo iznajdbo je našel potem priznanje in občudovanje celo v tehniškem področju evropske kulture: Royal Society v Londonu ga je 14. dec. 1687 sprejela v vrsto svojih članov. Sijajno uspeli spomenik sam pa mu je pridobil v deželnih stanovih Kranjske dobrohotne mecene tudi za njegove načrte bližnje bodočnosti.
Ko je izšla Schonlebnova „Carniolia antiqua“, se je Valvasor izmed vseh domačinov najbolj zatopil vanjo. A čimbolj je to delo študiral in občudoval, tem težje mu je bilo ob misli, kako majhno je število rojakov, ki morejo knjigo s pridom brati in razumeti; „Carniolia“ je namreč pisana v mrtvi latinščini. V Valvasorju se je zbudila misel, da latinske anale in Apparatus spoštovanega pokojnika prevede na nemščino in spopolni do njegovih dni, kakor jo je tržaški kanonik G. B. Francol prirejal s posebnim ozirom na Istro v laščini.44)
Valvasor je svoj sklep predložil deželnim stanovom kranjskim. O tem nam poroča zapisnik seje stanovskega odbora z dne 19. junija 1683. Ta zapisnik45) je bil našel že P. Radics in ga „ponatisnil“.46) Toda njegovi znani predsodki glede Valvasorjevega delovnega programa so ga tako preslepili, da je dokumentarično besedilo izkrivil in po vrhu še s svojimi, v oklepaje vrinjenimi opazkami pokvaril tako zelo, da se da komaj spoznati. Ker se v tem „zapisniku“ zrcali Radicseva prenagljenost posebno jasno, naj ponatisnemo v desni koloni tudi njegovo besedilo v resen opomin vsem, ki porabljajo Radicseve spise.
Besedilo zapisnika:	P. Radics:
Ilerr Johann Wevkhardt Valua-	.	»Und	^alte ihn (sc. Valvasor)
sor offerirt denen lobi. Standen, dass	schon bisher die Lobi Landschafft mcht
er cine teutsche Chronic des Crainlandts	al!etm . 1"°™1“ch. so,ndern	‘ruhrect
aufrichten wolle, Inmassen er zu soli-	materiell gefordert, so begegnen \vir
chen ende bereith etliche hundert khup-	nu"’ / er	F* f ei*barenf fRe‘
fer machen lassen, wollte aber vorhin	sultaten auftreten konnte, im o e -
versichert werden, dass die lobi. stande	nen ^andtage des J ah e s 53
500 Exemplaren annemben, und j eden	'	*'lnl	®lnfr	j,.	Landschaft
pogen zu drev khr. guettmachen lassen	hochehrenden That, namlich dem so-
wollten	genannten	„S c h 1 u B e dem Frei-
‘	.	herrnvon Valvasor zurBe-
(Druga zadeva, ki je imela tudi	forderung seiner Chronik
obremeniti stanovsko blagajno, je bila	9qqq fj zu Votieren
vloga grofov Barba in Sauraua in sedem “ »iescm Schlulle gieng eine nicht drugih plemičev, ki prosijo, da se jim	uninteressante Debat te voran.
kot prisednikom deželnega odbora pri-	Der	Landesverwalter	und Vor-
zna plača, ki jo ]c dotlej dobival po-	sitzende Graf Gallenberg begrundete
kojm grof Thurn Deželni oskrbnik Jun	das Ansuchen Valvasors mit Mgenden
Sigmund grof Gallenberg načne debato:)	Worten-
Herr Graff Landtsverwalter: Des	„Defl Herrn	Schonlebl
H. Schonloben buch seye ein schones	(Schonlebens) Chronic (Carniolia
buch, aber nicht ausgefuhrt und nn-	antiqua et nova) ist ein schones
vollkhomben, er •vvolle soliches ver-	Werk, Es konnens (aber) vie 1 (e)
teutschen und Compliren, das vorhaben	\veilen Sye nit lateinisch
seye guett und dem Landt rhiiemblich.	konnen, nit verstehen, daher
43) Radics (10), 141 s. — Vrhovnik I., Marijino znamenje na sv. Jakoba trgu v Ljubljani. IMK 1895.
44) Prav to spoznanje je bilo menda povod, da je Valv. opustil svoje, doslej latinščini prijazno stališče in se preorientiral v korist žive nemščine (prim. tudi sodobne ,,Sprachgese]lsehaften“ po Nemčiji): Album Kranjske ima še latinski predgovor, koroški ga ima že v nemščini, a Theatrum je dvojezičen. — Richter, Horm. Arch. 1817, 318. Francolov rokopis „L’ Istria riconosciuta“ izšel v Trstu 1888.
45) Deželni arhiv v Ljubljani (muzej), Landtagsprotok., No. 30, fol. 439a—440a.
46) Radics (6).
Vermaint also dass man 500 Exempla-ria woll annemben wolle, aber den wert vvirdt mann khiinfftig bey er-scheinen des werkhs stabiliren. Interim aber weillen er ein armber herr und den Verlag nicht haben khonnte man ihme a Conto 2000 fl bev allten restan-ten amveisen. (Dalje govori o zadevi devetorice prisednikov. V debato posežejo ti-le:)
H. Fabianitsch vili sich gehren accommodiren wegen des Herrn Val-uasor, wann nur die Miti vorhanden sten, da mann ist noch an der Contri-bution, und steuer hinauss schuldig.
H. v. Le\venberg meldet in glei-chen, \volle dem Herrn Valuasor gehren gonnen, aber es sindt andere grosse ausgaben, die die ausstandt an sich ziehen, mann ist noch schuldig. Die Zeiten sind schwer, \vill doch nicht zuwider seyn (\vegen der beisitzerbesol-dung accommodirt sich.)
H. Graff v. Saurau: Es seye ietzo khein Zeit Extraord. ausgaben zu thuen, will sich doch entlichen mit Herrn landtsverwalter accommodiren. (Govori dalje o drugi zadevi.)
II. v. Egg: Accommodirt sich in
allen.
H. Valeri Barbo: Dem H. Valuasor ware zu helffen, \vann nur nicht das werkh allso unvollkhomiben blibe, wie das schonloblische. Will sich doch accommodiren.
H.	v. Engelshaus vermaint mann solle dem H. Valuasor auf bessere Zeiten weisen, denn mann habe andere grosse ausgaben.
Alle Andere anwesende verglei-chen sich mit H. Graffen landtsver-\valter.
S c h 1 u s s. (Sedež plačanega pri-sednika ostane nezaseden.) Der Herr Valuasor aber ist dahin zu beschavden, dass mann zwar von ihme 500 Exem-plaria khiinfftig annemben wolle, \vegen des \verkhs aber khann mann sich derzeit nicht entschliessen, sondern mann wiirdet sich viso opere zu den billichen vverkh lenden.45) Interim aber \verden ihme 2000 fl in sovill anvveisun-gen auf die allten ausstandt nach der durch Herrn Buchhalter eingelegten Specification, auf raittung gegeben.
Vsebina Valvasorjeve predstavke nam priča, da gre za nemško pisano kroniko kranjske dežele s par sto bakrorezi; to bi bil potemtakem „Apparatus Carniolae novae“ v zmislu Schonlebna. V obrazložitvi Valvasorjeve zadeve po deželnem oskrbniku pa imamo jasno označen Valvasorjev načrt: da prevede na nemščino I. zv. Schonlebnove „Carniole“, in drugič, da to nedokončano
hat Er Valvasor einen Namens (Fran-cisci) bekhomben, der den Trauersaal verfertigt (hat) (um durch ihn in Hoch-deutsch die Ehre Krains verfertigen zu lassen). Mann khan mit ihm (Valvasor) nicht tractiren (d. h. man kann ihn nicht verhalten) wann das Werck (vollendet) verfertigt \vird, \veilen er aber notwen-dig die Verlag (Kosten) haben mufi, \Varen ihm 2000 fl bey denen Ausstan-den (Steuerausstanden) zu Beforderung des \Verks auszuvverfen.
Nun folgt die „Votirung“ der einzelnen sich zum Worte meldenden „Herrn“,
Herr Dompropst „vergleicht sich'1 (d. h. er stimmt dem Antrage bei).
Herr Fabianitsch: Man kann mit dem Herrn Valvasor nit schliefien, bifi man das Werk sehen wird.
Herr v. Lewenberg: Bei die-sen sch\veren Zeiten den Herrn Valvasor anzumahnen, mit dem Werk inne zu halten.
Herr Commendator:	Er
vergonnt jedermann das Gluck; mit der Chronik einzuhalten wegen der Ausgaben.
Herr Gotthardt: accommodirt sich (d. h. stimmt zu).
Graf V a 11 e r i: man khan dem Herrn Valvasor be\villigen.
Schlufi:	„Zu Beforde-
rung des W e r k s dem Herrn Valvasor 2000 fl. a n denen Steuerausstanden zu b e w i 1 -1 i g e n , vvelche in der Buchhaltung assignirt werden.“
Zugleich ward beschlos-sen, die von Valvasor „o f f e -r i r t e“ D e d i c a l i on der „E h r e des Ilerzogthums K r a i n“ an-z u n e h m e n und seiner Zeit 500 F,xemplare „in billichem und 1 e i d e n 11 i c h e n W e r t h , wie sol-che bei Erstehun" (Erscheinen) des \Verks stabilirt (festgesetzt) wird, an-zunehmben" (d. h. in unsere heutige Sprache iibersetzt, 500 Exemplare zum Ladenpreis zu subscribiren).“
V Badicsevem skrpucalu je torej vsebina zapisnika one seje precej prosto obnovljena. Toda k temu so očividno primešani še neki drugi elementi. Ker pa druge take seje v zapisnikih ni mogoče najti, se nam zdi. da je Radics tu vpletel misli, ki jih izraža Valvasor v posvetilnem predgovoru „Ehre“.
47)	lenden = ans Ziel, zustande bringen (Lexer M., Karntisches \Vorterbuch).
delo dopolni s svojim II. zv. analov „Carniolie nove“. Valvasor potemtakem svoj program spopolnjuje. Prevzel je za nalogo tudi pisanje kranjske zgodovine, povzel torej literarno smer pokojnega Schonlebna v vsem njegovem obsegu.
Delo na »Carnioliji novi“. Spisavanje topografskega dela „Carniolie nove“ Valvasorju ni delalo tolikih težav, kakor prej Schonlebnu. Saj je imel potrebnega gradiva Valvasor zbranega že daleč preko okvira, ki ga je bil začrtal Schonleben. „Apparatus“ s par sto bakrorezi je imel pravzaprav po večini že gotov. Težje, njemu precej novo delo ga je čakalo v pisanju analov.
Tedaj pa pridejo novi dogodki od zunaj, vojna z Madjari in Turki, drugo obleganje Dunaja (1683). Valvasor je namreč kot kapetan vojnih čet dolenjske strani moral odriniti na vzhodno-štajersko mejo, da jo brani.48 A komaj se je po dveh mesecih vrnil 1. nov. v Ljubljano, že prosi deželne stanove za dovoljenje, da si izposodi pri njih shranjeno Sclionlebnovo rokopisno ostalino. Zapisnik z dne 26. nov. 1683 piše: „Herr Johann Weyk-harclt Valvasor bittet Etliche schonloblische schriften zu der vorhabenden Landtsbeschreibung aus der Registratur ervolgen zu lassen.49)
P. Radics si ta slučaj zopet razlaga po svoje, češ: tedaj je Valvasor začel pisati historijske dele „Ehre“,50) v resnici pa je bil naš baron še daleč od tega. Očividno se je zdaj lotil le dela, čigar načrt je bil razkril deželnim stanovom že 19. junija istega leta, vrgel se je na pisanje kranjske zgodovine za dobo od 1. 1001. do njegovih dni, da dopolni nedokončano Schonlebnovo „Carniolio“.
Da podeli II. zv. čim večjo konformnost s Sehonlebnovim prvim zvezkom, se je tudi sam odločil za analistično obliko. Ali ko je študiral Schonlebnovo ostalino,51) je spoznal, kar je poudaril že Schonleben. kako majhno število dogodkov iz kranjske dežele je namreč za posamezna leta zabeleženih v zgodovini. Uvidel je, da bi bil tudi on radi zveze prisiljen vpletati v anale več izvenkranjskih dogodkov kakor domačih. To spoznanje in ker bržkone tudi s prevodom I. zv. ni šlo vse gladko, je končno pripravilo Valvasorja do tega, da je začeto delo prekinil in opustil.
S tem činom pa Valvasor nikakor ni zatajil želje svojega pokojnega duševnega očeta. Njegova samorasla narava je le namesto prevoda, oziroma suženjskega kopiranja, hotela dati nekaj originalnega.
IV.	Die Ehre deB Hertzogthums Crain.
V	dobi od jeseni 1683 je bil Valvasor posebno marljiv pri delu na Bo-genšperku, ozir. na jezdnih izletih križem Kranjske. Med njegova najplodo-vitejša leta pa smemo šteti leto za tem; v tem času je izvršil veliko preosnovo delovnega načrta, katere vidni izraz leži pred nami v štirih obsežnih tomih „Ehre“. Leta 1685. ga že srečamo v Niirnbergu, kako se dogovarja s tiskarjem V. M. Endterjem in si pridobi Erazma Franciscija za korektorja, sourednika in pomočnika.52)
Vsi, ki so se poglobili v „Ehre“, posebno E. H. Costa, Avg. Dimitz, Ant. Kaspret in I. Merhar,53) so si bili prvotnih namer Valvasorjevih in geneze njegovega slavnega dela bolj ali manj svesti, le pri Valvasorjevem mono-
48)	Koblar A., Valvasor vojak. IMK 1893. — Radics (10), 185 s.
49 Sejni protokol dež. stanov Nr. 32, fol. 471 a v Dež. arhivu v Ljubljani.
5») Radics (8), 30; (10) 195.
51) O ostalini gl. Valv. II., 6, 356; A. Linhart v predgovoru k „Versuch einer Ge-schichte von Krain“ I, Laibach 1788; Radics (3) 56.
52 Radics (10), 195. —SRL.
6S) Costa 53, Kaspret 10 s, Merhar 10 s, 16 s.
grafu najdemo v tem oziru povsem meglene pojme. To nepazljivost pa moramo zameriti P. Radicsu tem bolj, ker nam svoj zadnji preobrat priznava Valvasor sam. V posvetilu „Ehre“ na kranjske deželne stanove z dne 15. aprila 1689 z naslovom „Gnadigste, gnadige, gebietende und Hochgeehrte Herren!“ piše Valvasor m. dr. to-le:
„Anfanglich zwar, ehe denn noch das gelehrte Werck des seel. Doctor Schon-lebens, nemlich sein „Carniolia antiqua et nova“ den Tag sahe, \var ich ge\villet nur allein unsre Natur-Wunder samt den Land-Geschichten zu beschreiben und mit Kupffern auszuzieren: Massen ich dann, dess Absehens, schon dazumal einige dazu gehorige Kupfferstiicke verfertigen liess. Als aber hernach bemeldter Doctor Schon-leben, durch seinen Lebens - Schluss, solchem seinem Werck die Unvollkommenheit hinterliess, zudem auch selbiges in Lateinischer Sprache beschrieben, und iiberdas mehr in aus- als einheimischen Sachen vertiefft \var, mehr sage ich von fremden Landern, als von Crain, handelte; bedunckte mich rahtsam, dass, weil gleichwol Crain selbst, an schreibwiirdigen Sachen, mehr Fiille und t)berflusses, als Mangel, darreichte, ich nicht allein mit den Natur-\Vundern und Geschichten den Leser ab-speisen, sondern auch mit einer volligen Beschreibung dess Hertzogthums, dessen fiinff Theilen, Landschafften, Ge\vachsen, Mineralien, Stromen, Thieren etc. Sitten, Religion, Ileiligen, Bischofen, Pfarren etc. Regierung, Familien, Lands-Fursten, Stadten, Grentz - Oerter und Geschichten, ihn ersattigen und solche Ehre meines Vaterlandes, in Teutscher Sprache, auf den Schauplatz fiihren, auch so wol mit der Feder, als mit Kupfern, vorstellig machen solite."
O tej zgodovini Valvasorjeve „Ehre“ je dobro poučen tudi prvi referat, ki so ga prinesla v Leipzigu „Acta eruditorum" istega leta, ko je „Ehre“ izšla. Referat — P. Radics sodi, da ga je bil napisal J. Gr. Dolničar — pravi:
Qui (Valvasor) cum animadvertisset, Schonlebium in egregio suo... opere exteras fere res magis, quam indigenas curasse, laborique praeterea huic immortuum multum in eo imperfectionis reliquisse, uberiorem mox de Ducatu hoc tractationem moliri coepit: cum antea jam in animo habuisset, Carniolae chronicon provinciale, nec non miracula naturae ibi terrarum obvia tantum describere; mutato mox pro-posito, plenariam hujus Ducatus historiam tam- naturalem>, quam civilem consignare suscepit, tandemque non sine maxima opera et industria ad umbilicum perduxit.“54)
K zanimivima dokumentoma je vsak komentar nepotreben. Vendar hočemo v nadaljnem poskusiti še drugo, deduktivno pot spoznanja; ogledali si hočemo pobliže gradbeno strukturo, arhitektoniko „Ehre“. Na ta način bomo zopet v velikem Valvasorjevem delu našli nekatere poteze, ki se po notranji nujnosti krijejo z doslej ugotovljenimi motivi.
Geografija v struji Valvasorjeve dobe. Za geografske dele svoje poznejše „Ehre“ je Valvasor, kakor smo videli, zbiral gradivo najkesneje od februarja 1680 dalje. Večja novost v novem načrtu mu je bilo historiograf-sko delo. Orijentacija v to smer pa mu je bila zopet nekoliko lažja, ker mu je bil predhodnik zapustil dobo kranjske zgodovine do 1. 1000 po Kr. že obdelano v tiskanem tomu „Carniolie“. Poleg tega je Valvasorja za starejšo dobo precej razbremenil njegov „ammanuensis“ Erazem Francisci; Valvasor55) priznava I. in V. knjigo „Ehre“ za sad polihistorskega učenjaštva Francisci jevega, dočim si Francisci56) sam lasti avtorstvo tudi X. in XIII. knjige. Ali za novejše čase kranjske zgodovine je moral Valvasor zbirati gradivo sam v potu svojega obraza, ker Schonlebnova ostalina mu je nudila prav malo porabnega.
Metodo obdelavanja zgodovine si je Valvasor kot geograf prikrojil nekako v duhu modernega domoznanstva; le v XIV. in XV. knjigi imamo nekake poskuse v analistični historiografiji po zgledu Schonlebnovem.57) Tudi
54)	Acta eruditorum, Leipzig 1689, 549 s.
M) (I-, P- XI).
5<s) Radics (4), 44.
57) Ze Kaspret je (p. 27) spoznal, da ti dve knjigi obravnavata v glavnem iste stvari kakor V. in X. knjiga, z razliko, da je metoda prvih dveh analistična, drugih pa biografska. Nastanek XIV. in XV. knjige smemo s polnim pravom staviti v zimo 1684/85, ko se je pisatelj še skušal prilagoditi analistični metodi Schonlebnovi.
v predgovoru „An Hoch zu ehrenden Leser" poudarja Valvasor, da hoče dati „temeljit opis razmer te dežele1*. Sicer je že E. Costa spoznal, da je Valvasor „bolj statistik in topograf kakor historik**. To domoznansko smer pa je posebno lepo označil A. Kaspret, ko pravi:
„Valvasor richtete sein Hauptvverk derart ein, dali der Leser auch uber die einzelnen Zweige der Landeskunde sich stets informieren konne. Er trennte die Ge-schichte der Landesfursten von den „Jahrgeschichten“, die kirchlichen Einrichtungen von der Religion und behandelte in eigenen Abschnitten die Vervvaltung, Topo-graphie, Grenzbefestigungen und andere Gegenstande, welche streng genommen, nicht in den Bereich der eigentlichen Geschichte gehoren. Doch das hinderte ihn nicht, auch in die Biicher, die die zuletzt genannten Materien behandeln, zahlreiche historische Notizen einzuflechten.**58)
Zgodovinar Kaspret izreka torej merodajno sodbo, da pretežno število knjig „Valvasorja“ ne spada v področje historiografije, temveč domoznanstva. Semkaj smemo šteti približno te-le knjige: II.—IV., VI., VII., VIII. (deloma), IX., XI. in XII. knjigo. V njih imamo razložena opažanja iz vseh mogočih ved. Poleg topografije in drugih panog geografije so tu zastopane na eni strani mehanika in fizika pa litologija, botanika in zoologija, a na drugi strani lingvistika, folkloristika in etnografija pa državoznanstvo in hierarhija in kulturna zgodovina materialne kakor duhovne smeri. Razumeti ta ustroj „Ehre“ in ga oceniti po zaslugah, nam je mogoče le, če se postavimo v sredino dobe, ki je bilo v njej delo vzraslo.
Kakor večini ved, tako je bila geografiji kot vedi kompleksnega značaja še v posebni meri dana vloga, da služi praktičnim tendencam na vse strani. Geografija je bila po eni strani veja historijske discipline (historia physica), po drugi je bila sestaven del kozmografije, bila je repertorij zanimivosti o prirodi in človeku. Ali obilnih opažanj jej ni bilo mogoče predelati znanstveno, ker so bile prirodne vede, ta najpotrebnejša oprema današnjega geografa, v 17. stoletju še malo razvite. Zalo vidimo, da so tedanja geografska dela le pisana mešanica izoliranih resnic brez notranjih zakonov, ki bi vezali te resnice med seboj, so to dolga vrsta samih čudes, „Na-tur- und Kunstwunder“. Zaradi tega se dela niso mogla povzpeti do gladkega, tekočega opisovanja, so pa sad marljivega zbiranja in kompiliranja; in ker so pisana v zmislu potreb in, po okusu tedanje dobe, opremljena z bakrorezi, so bila zato tudi priljubljeno berilo tedanjega izobraženstva.
Te splošne ugotovitve59) se dajo opažati tudi pri Schonlebnu in Valvasorju, seveda ne brez znatnih razlik med obema. Schonlebnu je prijala bolj k abstraktnosti nagnjena analitičnost; zadovoljil se je, da je iz mnogih starih knjig sestavil novo in je radi tega gojil historijsko geografijo. Povsem drugega kova se nam kaže praktični Valvasor. On razume pod geografijo v prvi vrsti izkustveno vedo, vsaka stran „Ehre“ nam kaže vtis njegovega doživetja.
Literarni zgodovinarji so označili 17. stoletje z imenom polihistorskega veka. V takem puščobnem ozračju se je Valvasor izkazal moža izrednih kvalitet in velike samostojnosti v koncepciji, njegova „Ehre“ stoji, to priznava že Wachler60), visoko nad sodobnimi deli te vrste. Pri Valvasorju se namreč opažajo pojavi, ki nam označajo čase sto let za njim, v njem vidimo začetke probujajoče se duševne neodvisnosti in dozorevajočega spoznavanja prirode in klice kozmopolitskega naziranja o svetu. Osebnost Valvasorjeva
5S)	Kaspret, o. c.
59) Gl. J. Lowenberg, Geschichte der Geographie. Berlin 1866. — O. Peschel, Gesch. d. Erdkunde. Munchen 1877 in E. Wisotzki, Zeitstromungen in der Geographie. Leipzig 1897.
60) L. Wachler, Gesch. d. hist. Forschung u. Kunst. Leipzig, 1820, 932, 1125: ,,Sredi obče historijografske neplodnosti je Valvasor skoraj edini, sicer pa daleč najboljši.**
nam pomeni najlepšo zvezo, prehod od historijografske polihistorije 17. stoletja (Schonleben) k prirodoznanski 18. stoletja (B. Hacquet).61 Te vrline odsevajo posebno iz prvih treh domoznanskih knjig „Ehre“.
Glavni domoznanski deli „Ehre“. Valvasor je mogel reči, da se z njih vsebino na Kranjskem ni bavil še nihče pred njim. Edini, ki bi prišel ob tem vprašanju v poštev, Schonleben, si je bil za svoj „Apparatus Carnioliae novae" napravil komaj predispozicijo, a vsebino prvega poglavja je razdelil na sedem oddelkov za vso Kranjsko kot celoto (dva druga oddelka je namenil še razdelitvi dežele na sedmero strani ozir. mestu Ljubljani.62) Temu nasproti je obdelal Valvasor v III. knjigi petero kranjskih strani vsako zase, vsaki strani dežele (Fiinftel) pa daje pri tem kar po 14 do 18 poglavij. Oro-grafiji, kraški hidrografiji in speleologiji pa gospodarski geografiji (gozdarstvu in vinogradništvu), poštnemu prometu in stražnim ognjem pa Schonleben ni namenil nobenih posebnih poglavij, da ne govorimo o klimato-grafiji, zdravstvu, litologiji, flori in favni in poljedelstvu, strokah, ki so ž njimi izpolnjena poglavja III. knjige Valvasorjeve. Nešteto stvari in podatkov je moral Valvasor pridobiti šele po težavah, ki o njih danes nimamo pojma. Koliko potov in poizvedovanja ga je stalo, preden je n. pr. zbral samo gola imena II. knjige. (Jesenice so ga po njegovi izjavi videle več ko tridesetkrat.)
Druga knjiga nosi vrh strani naslov „Vorhergehende kurtze Topogra-phia zur Vorbereitung der folgenden volligern“. Polna je sumaričnega naštevanja topografskih imen, ki je o njih govora ponovno in obširneje v naslednjih knjigah. „Liber secundus lectori Topographiam Carniolae gene-raliorem, et velut praegustum praebet specialioris illius et singula loca sigil-latim pertractantis, quae in libro undecimo subsequitur“, tako označa njeno nalogo referent v „Acta eruditorum“. Kako naj si pojasnimo njen postanek? Če si ogledamo v njej zbrano gradivo, vidimo, da so to stvari, ki jih lahko najdemo na vsaki stenski karti kranjske dežele. Zato se ne motimo, če trdimo, da nam II. knjiga „Ehre“ podaja gradivo, ki ga je bil Valvasor prvotno namenil za veliko karto Kranjske, kar nam dokazuje naslednje dejstvo.
P. Radics63 je zasledil v Londonu pismo, ki ga je Valvasor napisal dno 17. nov. 1687 Angležu T. Galetu. Tu prosi, naj bi mu kdo izmed članov „Royal Society“ poslal po tedanjem običaju čestitajočo pesem za „Ehre“. Da bo dotičnik pri zlaganju pesmi o delu poučen, našteje Valvasor v pismu tudi pregled vsebine „Ehre“. Valvasor pa pri tem ne omenja dveh knjig, namreč
XI.	(„knjige gradov“) in pa II. knjige, kar se nam zdi zadosten dokaz, da je Valvasor želel dogotoviti veliko karto Kranjske, še preden pusti „Ehre“ med svet. Seveda potem bi suhoparna II. knjiga v „Ehre“ bila res odveč.
Da karte vendarle ni izvršil, za to je opravičilo v tem, da je ogromno delo zahtevalo celega Valvasorja: bil je sredi spisavanja „Ehre“ in pripravljanja bakrorezov zanjo. Pritiskanje od strani tiskarja Endterja in, morda ne v zadnji vrsti, težavno spisovanje zgodovinskih delov, sta bila važna vzroka, da mu za delo na karti ni preostajalo časa. Odložil jo je na poznejše čase, žal — za vedno. Da pa bralcu postreže vsaj z majhnim nadomestilom, se je odločil naknadno za dvoje. Priložil je delu novo izdajo svoje kranjske karte v malem merilu. In ker je na tej kartici porabljen le majhen del nabranega gradiva, si Valvasor ni mogel kaj, da ne bi spravil tega gradiva vendarle kompletno pred bralčeve oči. Tako je nastala II. knjiga s
61)	Merhar postavlja Valvasorja v primeri s prosvetljeno dobo le predaleč v ozadje. 8, 14.
a2) Radics (3), 56 s.
es) (10), 205.
s
svojim periegetičnim naštevanjem objektov in opisovanjem z besedo in v prav rahli zvezi s tem so tudi priložene karte malega merila.
Že v predgovoru albuma kranjskih gradov in mest iz 1. 1679. se zdi, kakor da se hoče Valvasor spotikati nad enostranostjo sodobnega izobražen -stva, češ, tuji popotniki se zanimajo edino za ,kontrafeje‘ mest, gradov in dvorcev. Saj mu je domača zemlja tudi nudila na ogled prirodnih pojavov, kakršnih ni bil našel nikjer na svojih popotovanjih po Evropi in Afriki. Zato ni čudno, da 1. 1680. povprašuje v svojem pozivu tudi po raritetah iz prirode. „Čudesa“ kranjske prirode spadajo po izreku samega Valvasorja k najstarejšim tekstom, ki jih je nameraval izdati.64) Ž njimi je izpolnil pred vsem dobro tretjino I. zv. „Ehre“ v IV. knjigi, mnogo pa jih najdemo tudi drugod.
Kakor nam sicer na mnogih mestih prihajata na dan znanstveno mnenje in samostojno mišljenje pisatelja, da nam včasih geografski interes docela zadovolji, je pa Valvasor posebno v IV. knjigi mnogokrat tudi zašel v smer, ki je resnico povečala samo radi tega, ker je hotel povedati o svoji domovini prav mnogo slavnega. V greh mu ne smemo šteti niti tega, da je tu in tam obtičal v sponah verovanja v vraže in čudeže vkljub trudu, da se emancipira od teh slabosti; saj so se astrologija, alkimija in magija še dolgo po Valvasorju čvrsto držale in se oklepale prirodnih znanstvenih metod.
Poleg ljubezni do grude diči našega barona tudi toplo čustvovanje do prebivalstva dežele.65) Ko so tipičnemu predstavniku 17. stoletja, Schonlebnu, delali kupi knjig v tesni študijski sobi resnično življenje zunaj nevidno, je popotni Valvasor pozorno opazoval preprosto ljudstvo in spoznaval ustroj njegovega pestrega življenja, materialnega kakor duševnega. Vezi med človekom in prirodo je občutil, kakor redek drug sodobnik. Da, Valvasor se v tem oziru razlikuje tudi od sodobnih nemških topografov. Georg Braun podaja n. pr. v velikem delu ,,Civitates orbis terrarum“ antropogeografske, etnografske in gospodarske razmere raje ilustrativno kakor deskriptivno, in še to mimogrede, v ospredju slik posameznih mest; Valvasor je večji del teh in sličnih elementov izločil iz topografije in jih obdelal če že ne v posebnih knjigah, pa vsaj v posebnih poglavjih.
Splošna sestava „Ehre‘‘. Izmed vseh knjig je od nekdaj vzbujala največ pozornosti ilustrativno bogata XI. knjiga, tako zvana „knjiga gradov, mest, trgov in samostanov11. Bakrorezi v njej so po večini druga izdaja bakrorezov iz 1. 1679. s to razliko, da v novi izdaji Valvasor svojo dolenjsko hudomušnost precej brzda,66) ki stopa v slikah iz 1679 še prav pogosto na dan. Po slikah je torej ta knjiga nedvomno najstarejšega izvora, a tudi po tekstu je komaj za eno leto mlajša; saj jo je pripravljal Valvasor že za življenja Schonleb-novega v zmislu svojega starejšega, dvojnatega načrta.
Ker v pismu na Angleža Galeta ne najdemo omenjene XI. knjige, smemo sklepati, da Valvasor svojega cilja, t. j. velike karte in „knjige gradov" ni pustil izpred oči niti zdaj, ko je pripravljal izdajo „Ehre“. Programatični uvod „Kurtzer Vorbericht" na čelu XI. knjige in njena posebna paginacija
64) (L, P- X s).
65) Kako visoko je cenil jezik preprostega kranjskega in hrvatskega prebival-
stva, nam dokazuje tudi to, da je troje „častitnih voščil", kranjsko od J. Zizenčelija, hrvatsko in dalmatinsko od P. Ritterja Vitezoviča na čelu „Ehre“ dobilo častna mesta pred latinskimi panegiriki iste vsebine in istih častilcev. — Radics, Valv. z
ozirom na Slovanstvo. LMS, 1877. — Valv. I., 2, 147. — Merhar, 8. 14.
ee) Prvotna slika Višnje gore ima n. pr. pred mestnimi vrati na verigi priklenjenega polža, ki ga povrhu še čuva straža. — Radics (10), 156 s.
nam še danes pričata, da od vseh početkov določene samostojnosti67) avtor tej knjigi ni zabrisal niti tedaj, ko je poslal njen rokopis v Niirnberg.
V	kompozicijo „Ehre“ je uvrstil Valvasor „knjigo gradov" šele naknadno po 17. nov. 1687, t. j. po omenjenem svojem pismu. Prav tako je bilo
XII.	knjigi „o hrvatski vojni graniti" namenjeno, da izide zase.68) Bila je dogotovljena kot ena prvih že 1686,69) in ima tudi posebno paginacijo. Tako je bilo od treh topografskih monografij končno edino Koroški usojeno, da je šla iz Niirnberga 1. 1688. samostojno v svet. Da se iz vseh za tisk pripravljenih Valvasorjevih spisov o Kranjski in Vojni graniti sestavi eno samo delo v štirih foliantih, ta misel torej ni mogla zrasti drugod, kakor v glavi Valvasorjevega „ammanuensa“ Erazma Franciscija. Šele v Niirnbergu, v rokah tega polihistorja, je iz Valvasorjeve „Ehre“ nastal knjižni monstrum današnje oblike. Pobudo za besedilo naslova „D i e Ehre...“ je dobil Valvasor v Schonlebnovem posvetilu v „Aemona vindicata", ki pravi: „Sed neque alia mihi argumenta desunt, quibus impellar ad consecrandum vobis (sc. mestnim očetom ljub.) laborem, quem pro patriae honorem suscepi."
Iz pojasnila „Vorbericht Erasmi Francisci", ki ga je bil Francisci pri-dejal na čelo „Ehre“, se da posneti, da knjige niso prihajale v Niirnberg v oni vrsti, kakor so bile združene. Od tiskarne tako oddaljeni „glavni avtor" je marsikaj »prepustil uvidevnosti in ureditvi" Franciscijevi. „Welches ich auch... fiiglich und zu seiner gnadigen Beliebung eingerichtet zu haben verhoffe," tako se v tem oziru zagovarja Valvasorjev niirnberški pomagač.70)
Prav verjetno je, da je „ammanuensis“ odločal več ko kavalirski avtor tudi kar se tiče vrstnega reda vseh petnajstih knjig in njih sestave v štiri tome. V tem pogledu imamo četvero dokumentov, ki kažejo, kako je razporeditev knjig dozorevala postopno do svoje končne oblike. Najstarejši dokument je ponovno omenjeno Valvasorjevo pismo na Angleško, ostale tri najdemo natisnjene na prvih straneh „Ehre"; ta mesta so: a) glavna naslovna stran (drobno tiskana vsebina „Ehre“), b) XI. stran, v Valvasorjevem posvetilu na deželne stanove (ta odstavek je citiran zgoraj str. 63) in
c)	stran XXXIV. v uvodu „An Hoch zu ehrenden Leser".
Na podlagi teh mest, kjer Valvasor našteva kratko vsebino svojega dela, bi morale biti knjige „Ehre“ razvrščene nekako tako, kakor kaže ta-le tabela:
Pismo Galetu: I, V, X,	IX,	VI,	VIII, VII,	XIII, XIV,	XV, II', IV,	XII.
Naslov:	II,	IV,	III	+	XI,	XII + V,	VI,	VII, VIII+IX, X,	XIII, XIV, XV
Posvetilo:	II,	III,	IV	+	VI,	VII,	VIII+IX,	X,	XI, XII	+ XIII, XIV, XV.
Uvod:	II,	III,	IV4-V,	VI,	VII,	V1II + 1X,	X,	XI +	XII, XIII,	XIV, XV.
Kakor vidimo našteva Valvasor v pismu najprej historijske, potem geografske knjige,71) pozneje pa že daje prednost	geografiji	dežele pred
njeno zgodovino, najbolj pač v naslovni	strani. A	končno veljavni vrstni
red vidimo izražen šele v zadnjih dveh dokumentih. Kako si je Valvasor želel združiti knjige v štiri tome, o tem v pismu na Angleško ne najdemo nobenih sledi. V ostalih dokumentih se da sklepati na to razdelitev knjig iz veznikov ozir. ločil, ki se jih avtor poslužuje.
Kulturnozgodovinski zaključek. Ko sta Schonleben in Valvasor zasadila iopato na posvetno - literarnem polju, je bilo okoli njiju precej pusto in prazno. Praznino sta v vzorni slogi in medsebojnem sporazumevanju izpolnila sijajno, ko sta si izbrala za predmet znanstvenega zanimanja proučevanje rojstne dežele Kranjske. V polni zavesti težav, ki so se mu stavile kot prvemu delavcu na domoznanskem polju, piše Schonleben:
«7) Merhar, 18. 68> Radics (10), 223. 69)	(IV., 12, 61	prip.)
70) (I. p. XXXVIII.). 71) To je opazil že	Radics (10)	205 prip.
Usque ad hoc quod nune decurrit saeculum, traetarunt illi (majores nostri) arma, ut calamo non possent: quid, nos? nec arma, nec calamos. Ego praeeo, opto ut sequantur alii magis instructi libris, cartophylaciis, archivium arcanis, arte, scientia, historiarum notitia, solertia; quae quam sint mihi exigua, satis perspicio. Jacio tamen aleam.“72)
Kaže se ne samo pri svojem nabožno-literarnem, ampak tudi pri domoznanskem delu pravega otroka svojega časa, dobe protireformacije.73)
Njegov zvesti učenec in prijatelj Valvasor je bil napravil silen korak naprej, saj višje izobrazbe ni iskal na tedanji univerzi, ampak na popotovanjih in v stikih z učenimi možmi.74) Valvasor ne gleda kakor Schonleben v deželi samo pozornice zgodovine, dežela mu je že sama zase zanimiva in vredna posebnega raziskovanja. Stare vzore, ki so služili Schonlebnu za vire, je zato Valvasor posnel in si s to pomočjo poiskal pota za samostojno, originalno kompozicijo. „Suis potius quam aliorum oculis confidere edoetus", tako ga lepo označa sodobnik v „Acta eruditorum“. S svojo avtoptično opisno metodo je topografsko gradivo o Kranjski zelo pomnožil, dal je o geografskih razmerah, obrisih in prostorih kranjske dežele sliko, ki je bila za one čase izredna. In če označajo kulturni zgodovinarji 17. stoletje za vek učenjaških polihistorskih knjižnih nestvorov, moramo naglasiti, da spada četvero Valvasorjevih foliantov sicer v vrsto največjih, a tudi najboljših.
Valvasor je bil izmed najbolj umnih in najbolj podjetnih ljudi, kar jih je naša dežela kdaj videla; primerjati bi se mu mogel edini B. Hacquet, ki je že za življenja dobil častni naslov „nuncquam otiosus“. To točno sodbo, ki sta jo dala Fr. Stele in V. Klaič75), moramo spopolniti še z absolutno trditvijo: Valvasor je bil najsamostojnejši in najoriginalnejši naš človek.
Do kritičnega prebiranja dotekajočega gradiva in do znanstvenega sin-optičnega gledanja in spoznavanja vseh pestrih pojavov v prostoru, do teh nalog današnje geografije76) se daljna doba Valvasorjeva seveda še ni mogla povzpeti. Ali svojo samostojnost in originalnost je pokazal Valvasor v metodološkem oziru s tem, da je ustvaril za grupiranje in razvrščanje silnega gradiva sistem in kategorije, ki so tako prirodne in neprisiljene, da jim tudi danes ne moremo oporekati. Vsi poznejši geografi in domoznanei kranjske dežele so mogli več ko poldrugo stoletje svoja nova opažanja vlagati v predale in shemo Valvasorjevih poglavij. Te praktične vrednosti „Ehre“ ni mogla spraviti v senco niti geografija novejših časov, da, ta je s svojimi netečnimi politično-statističnimi elementi napravila Valvasorja celo še bolj porabnega, manj zastarelega. In še danes more Valvasor v topografiji v polni meri služiti onim, ki bi jih raznolično in bujno gradivo, nagomilano na moderni geografski karti, utegnilo spraviti iz konteksta.
Napredek časa nam je že davno ostrgal fantastično navlako z Valvasorja in nam pokazal vso njegovo znanstveno dragoceno prozo. In ako si ga ogledamo s stališča geografske sedanjosti, moramo ugotoviti, da nam njegovi geografsko-kulturni oddelki dajejo geografski prerez in kulturni oris Kranjske, predstavljajo nam široko zasnovano historijsko geografijo dežele za konec 17. stoletja, kakršno premore malokatera dežela tedanjega kulturnega sveta. Ta prerez je tem večje vrednosti, ker nam slika stanje dežele na prehodu od relativno nemirnih časov v dobo mirnega, a čedalje bolj prometnega
72) Schonleben, Carniolia, Apparatus proemium p. 2.
75) Klun, V., Cber die Geschichtsforschung und Geschichtschreibung in Kram. MMK 1857, 48.
74) Merhar, 11.
76) Fr. Stelč, Valvasor, čas, 1913, 31. — V. Klaič, Život i djela Pavla Rittera Vi-
tezovima. Zagreb, 1914, 19; Mladi dani P. R. V. Veda 1914, 363.
78)	A. Penck, Geographie und Geschichte. Neue Jahrbucher f. Wiss. u. Jugend-bildung, 1926.
življenja 18. stoletja, ki je med drugim odprlo slovenskemu narodu v Trstu in Reki kar dvoje vrat v široki svet.
V drugi polovici 17. stoletja se je materialno stanje v deželi, posebno v Ljubljani, znatno dvignilo. Rodilo je nova stremljenja za kulturnim življenjem in delom. Zato so se zastopniki umetnosti in umetnih obrti tako pomnožili, da je Ljubljana v letih 1660—77 dobila kar tri cehovske organizacije, cehe zlatarjev in srebrarjev, zidarjev in kamnosekov ter slikarjev in kiparjev.77) 1685 so morali izdati v Ljubljani policijski red zaradi velikega luksuza in zapravljivosti.78)
Tudi tiskarne, ki jih je bil 1582 zatrl protireformačni zelolizem, Ljubljana dolgo vrsto let ni mnogo pogrešala. Res, da je že škof Hren zopet mislil na njo. Ali resnično potrebo tiskarne so rodila šele literarna podjetja plodovite naše dvojice Schonlebna in Valvasorja: na Schonlebnovo prizadevanje pri deželnih stanovih je bila 1. 1678. v Ljubljani odprta nova tiskarna kot podružnica J. K. Mayrja iz Salzburga.70) Istega leta si je bil tudi naš Valvasor uredil na gradu Bogenšperku bakroreznico in tiskarno za bakroreze.80) Iz tega svojega podjetja, ki je bilo prvo te vrste na Kranjskem, je Valvasor rade volje postregel z bakrorezi ne samo Schonlebnu, temveč tudi baronu Rainu, dr. Grbcu in drugim.81) Okoli bakroreznice pa je bila zbrana znatna kolonija umetnikov s šefom Valvasorjem na čelu. L. 1702. se je pridružila še „Academia Philo-Harmonicorum". »Poleg Valvasorja, pred njim in za njim vidimo torej strujo,... ki pomenja bodočnost naših krajev v umetniškem oziru."82)
Ni pa bila takrat tako ugodna slika v smeri literarnega zanimanja. ,.Sint Maecenates, non deerunt Flacce Marones“, s tem klasičnim verzom se še 1681 Schonleben pritožuje v „Carnioliji“ nad sodobno publiko in nad pomanjkanjem literarne, filomuzične sredine v njej. L. 1655. je Volbenk Engelbert Auersperg začel v svojem ljubljanskem dvorcu zbirati knjižnico, ki mu jo je pozneje uredil in popisal naš Schonleben, 17 let pozneje je položil Valvasor temelje svojemu divnemu „muzeju“ (knjižnici) na Bogenšperku. In to so bili poleg samostanov in par zdravnikov skoro vsi literarni interesenti in prijatelji knjige na tedanjem Kranjskem.
Šele Schonlebnu in Valvasorju je uspelo, da sta razgibala k zanimanju predvsem plemstvo in višjo duhovščino in jima dala pobudo, da so si jeli ustvarjati ideale domače kulture. Saj tudi nobena panoga literarnega dela ni bila tedanjemu galantnemu in izobraženemu svetu tako blizu in tako pri srcu kakor domoznanstvo, veda o deželi, prebivalstvu in njuni preteklosti. Morda še več kakor njunih pet debelih foliantov pa je v tem oziru uspelo neumorno podrobno delo popotniškega Valvasorja križem Kranjske, od osebe do osebe, iz mesta v mesto, iz župnišča v župnišče, iz grada v grad.
V dvojici Schonleben-Valvasor vidimo prvo zbiranje sil in sredstev za kulturno povzdigo dežele in naroda. Delo obeh tovarišev je postalo zdrava, domača podlaga in najlepša priprava za bodočo učeno družbo operosov. Ustanovil jo je v letu Valvasorjeve smrti (1693) Janez Gregor Dolničar, Schonlebnov nečak in Valvasorjev epigon, z značilnim predikatom „Sequax“ in priznanja polno devizo: „Vestigia ducunt“. Sama „Academia operosorum8’) je dobila za simbol ulnjak s čebelo, ki je služila že E. Francisciju za prispodobo marljivosti Valvasorjeve.
77) Stele, 35 s.
78) Klunov Archiv, I, 59.
79) (Valv. I., 3, 725.)
80) (II., 6, 268; III., 11, 620).
81) Radics (4), 31, (8), 30.
82) Stele. — V. Steska, Academia Philo-Harmonicorum. DS 1902.
83) V. Steska, Academia Operosorum. IMK, 1900.
Valvasorjeva Ljubljana.
France Stele.
Besume. Der Artikel be-fasst sich mit dem Stadtbilde von Ljubljana der 2. Haelfte des XVII’. Jhrh., das uns hauptachlich J. W. Valvasor in seinem topographi-schen Werke iiberliefert hat. Zur Erganzung des Valvasorschen Ljubljanabildes wird aus der Valvasorschen graphischen Samm-lung in der Universitatsbibliothek in Zagreb ein bisher unbekanntes Material fiir ein grosses Kupfer-stichbild von Ljubljana publiziert, das aus 4 Blattern bestehend un-gefiihr in der Grosse 125 X 70 cm geplant war. Der Verfertiger des Bildes, das zwischen die Jahre 1660 bis 1670 fallt, ist unbekannt, Sl. 58. CIobucciarich, Ljubljana zač. XVII. stol. der Besteller war aber wahr-
scheinlich der ilamalige Landes-hauptmann von Krain Wolff Engelbrecht Graf Auersperg (1649—1673). Das Bild ist von Nordwesten aus der Vogelperspektive aufgenommen, so dass es uns gleich-zeitig die Einsicht in den Plan der damaligen Stadt gewahrt und uns auch bisher unbekannte Details uber einzelne wichtige Objekte bietet, so den St. Petersfried-hof, das alte Franziskanerkloster, die Domkirche, die Augustiner-, Jesuiten-, Kapuci-ner- und Deutschritterordenskloster, den Fiirstenhof, die Stadtmauern und die Auerspergischen Garten.
Zur Erganzung des Materials bei Valvasor und auf diesem Bilde %vird ferner ein Plan von Ljubljana aus der Zeit um das J. 1657, ein Plan und ein oberflachli-ches Bild der Stadt von Giovanni Pieroni aus der Mitte des XVII. Jahr., ein Ljub-ljanabild auf einer Uhr im Bohm. Liberecer Museum, sowie die Skizze von Ljubljana aus den ersten Jahren des XVII. Jhs. von Joh. CIobucciarich und and. publiziert.
Die Bedeutung des hier meistens zum ersten Male veroffentlichten Materials besteht darin, dass uns nun manche Zuge des bald nach Valvasors Tode (1693) vollkommen unter einer konsequenten barocken Hulle verschvvundenen „mittel-alterlichen Ljubljana" bekannt vverden. Der Artikel weist ferner auf die Hart-lebigkeit des aussern Stadtbildes der Stadt hin; in diesem Zusammenhange ist es charakteristisch, dass das durch Valvasor fiir die Topographia Duc. Carnioliae 1679 verfasste Bildschema von Ljubljana noch uber 100 Jahre darnach die Grund-lage fiir verschiedene Ljubljanabilder dargestellt hat. Zum SchluB wird auf die hartnackige Erhaltung des Kommunikationsnetzes und gewisser Parzellen hinge-wiesen und zuletzt die Bolle der geographischen Lage, der Geschichte und der so-zialen Struktur der Bevolkerung fur das Stadtbild betont. Im Aufienbilde fiel bis zur NiederreiBung der Stadtmauern Anf. des XIX. Jhs. die Hauptrolle dem Schloss-berge vnd dem Mauergiirtel zu. Im Innenbilde schuf die Konstellation des Flusses Ljubljanica zum Schlossberge die Ilauptverkehrsader der Altstadt und gleichzeitig ihr asthetisches Hauptmotiv in der bogenfornrig am Flusse des Schlossber-ges sich entwickelnden Strasse: Pred škofijo — Mestni trg — Stari trg — Flori-janska ulica. Die soziale Struktur der Bevolkerung aber aussert sich in den drei Stadtteilen: die Biirgerschaft mit ihrem Svmbol, dem Rathause, siedelte sich am Altenmarkt und dem Rathausplatz auf dem rechten Ljubljanicaufer an, der Adel am N e u e n Markt auf dem linken Ljubljanicaufer, und schliefilieh die Priester-schaft mit ihrem Zentrum, der Domkirche, „Pred škofijo".
..Valvasorjeva Ljubljana" je Ljubljana, ki nam jo je v sliki in opisu ohranil v svojem delu Valvasor. Namen našega spisa je, pokazati, da je za ljubitelja preteklosti slovenske prestolnice in njenih spomenikov v mnogih ozirih zanimiva in važna. Važna je v prvi vrsti za to ker je Valvasor fiksiral njeno lice zadnji moment pred postankom ..baročne Ljubljane**, katere
rojstvo lahko opredelimo z letom Valvasorjeve smrti 1693, ki je obenem ustanovno leto za razcvet izrazite baročne kulture pri nas osnovno pomembne Academije operosorum. Valvasor nam je namreč ohranil sliko Ljubljane XVII. stol., ki je temeljila mnogo bolj kakor njena naslednica na srednjeveških tradicijah ter je vsebovala še celo vrsto kmalu po 1. 1693. porušenih srednjeveških stavb; obenem pa nam njegove slike podajajo ogrodje, ki ga je baročna Ljubljana s svojimi fasadami zakrila, a se je mnogokje ohranilo za baročno zunanjostjo do danes. Zanimiva pa je Valvasorjeva Ljubljana posebno radi tega, ker nam je takratno mesto ohranila v pogledih od različnih strani in z detajli, ki nudijo prevažno gradivo za njeno topografijo, za njeno kulturno lice in za rekonstrukcijo njenih najvažnejših objektov. Ker je Valvasorjeva Ljubljana obenem najstarejša v sliki s potrebno eksaktnostjo in obšimostjo ohranjena podoba Ljubljane sploh, nam je to gradivo pravo žarišče, skozi katero prodira naš zgodovinski pogled do korenin srednjeveške Ljubljane nazaj, in brez pretiravanja lahko rečemo, da je Valvasorjeva Ljubljana temelj zgodovinskemu raziskavanju postanka in razvitka ljubljanske mestne slike in njenih elementov.
Da bomo v sledečem podali pregled Valvasorjevega ljubljanskega gradiva, nam ni povod samo nameravano odkritje spominske plošče temu možu, ampak posebno še srečen slučaj, ki nam je v zadnjih letih odkril v njegovi grafični zbirki, nahajajoči se v vseučiliščni knjižnici v Zagrebu, novo, Valvasorjevo doslej izdano gradivo bistveno dopolnjujoče, toda dosedaj prezrto gradivo.
Za uvod nudimo najprej pregled gradiva za takratno Ljubljano, ki nam ga je ustvaril ali ohranil Valvasor.
1. Na prvo mesto spada po svoji obsežnosti, bogatosti in važnosti nedvomno gradivo za veliko pregledno sliko Ljubljane, ki se nam je ohranilo na listih 334—340 v XVII. zvezku Valvasorjeve grafične zbirke in na listih 81 in 82 v VII. zvezku, vendar sta zadnja dva lista samo ponovitev listov 339—340 iz XVII. zvezka. Ta slika bo tvorila glavni predmet in osnovo za našo študijo in jo bomo nižje podrobneje opisali.
2. Slike v Ehre...: a) Velika slika Ljubljane od severozapadne strani med str. 666 in 667 v Ehre... XI. knj. Velikost 93'8 X 27'9 cm. Predstavlja nam Ljubljano od sv. Petra na levi do Vodnih vrat na desni. Spredaj je odrezana vsporedno s smerjo Schellenburgove ulice in nam podrobno kaže sliko gradu s te strani in mestne utrdbe. Poleg gradiva omenjenega pod št. 1. je to najvažnejša slika predbaročne Ljubljane sploh in ono bistveno dopolnjuje. Nudi nam zmerno nad normalno stališče vzvišen pogled na mesto.
b) Ljubljana od severa v zgornjem levem kotu slike pod 2a. Velikost 15 6 X 76 cm. Nudi nam pogled od severne strani in obsega sliko od cerkve sv. Petra na levi do cerkve diskalceatov na desni. Dopolnjuje nam posebno sliko gradu od te strani.
c) Mestni trg v smeri škofije. Velikost 15 7 X 7'6 cm. Nahaja se v sredi nad sliko pod 2a. Nudi nam sliko od škofijske palače na levi do sedanjega desnega magistratnega krila na desni. Najvažnejša za nas je slika starega rotovža in trga pred njim.
č) Ljubljana od juga. Velikost 15'6X7'6cm. Nahaja se v desnem kotu zgoraj nad sliko pod 2a. Slika je spredaj odrezana s črto takozvanih „grabljic“ v Ljubljanici, dopolnjuje nam sliko utrdb in gradu s te strani in nudi detajle obrežij Ljubljanice do Čevljarskega mostu.
d) Ljubljana od severozapada. Velikost 21-6Xll'9cm. Nahaja se v v Ehre ... med str. 336 in 337 ter je identična s sliko v Topogr. Duc. Carn. 1.127.
Spredaj je odrezana tesno za sedanjo frančiškansko cerkvijo in ozidjem ob sedanji Vegovi ulici. Na levi se pričenja z ogelnim stolpom mestnega ozidja ob bivšem frančiškanskem samostanu in sega na desno do Vodnih vrat. Stališče je približno isto kot na veliki sliki pod 2a, samo premaknjeno nekoliko na desno, toda precej bolj vzvišeno in omogočuje malo več vpogleda v notranjost mesta in njeno strukturo.
e) Novi trg z deželno hišo in pogledom na Grad. Velikost 21 X 114 cm. Nahaja se na naslovnem listu Topogr. Duc. Carn. in je ista plošča brez popravka celo s staro letnico odtisnjena še enkrat na začetku knj. XI. v Ehre ...
f) Ljubljanski grad na sliki slovesnega vhoda nadvojvode Maksimilijana v Ljubljano 1. 1608. Velikost 11*7 X 14-6cm. Nahaja se v Ehre... IX. 68. Slika je fantastična z izjemo slike Gradu. Situacija je pravilna in mišljena pri vhodu v Vicedomska vrata, vendar so tako vrata kot ozidje in mesto za njim brez realne podlage. Le skupina mestnega zastopa s ključi na blazini utegne biti realna vsaj glede oblek.
g) Pogled na Ljubljano od severne strani v Ehre X. 374. Slavnost
na travniku pred Ljubljano ob sprejemu cesarja Leopolda I. 1. 1660. Velikost 15 X 10'8 cm. Slika ne nudi razen splošnega pogleda na mesto od sedanje Kopitarjeve ulice do Križank nič novega.
h) Pogled na Ljubljano od juga v Ehre... XIV. 132. Velikost 107 X 14-8 cm. Važen je splošni pogled na mesto s predterenom ob sedanji Karlovški cesti, na Grad in na ozidje s Karlovškimi in Vodnimi vrati. Slika predstavlja vhod vojske cesarja Maksimina v Emono.
3. Slika Ljubljane na poštnem listku v zbirki bakrorezov zv. VI., list 98. Velikost 28‘4 X 19*8 cm. Ujedkovina v slogu vagenšberških izdelkov. Sign. na desni ob robu spodaj: MG (monogr. za Mathias Greischer) fec: zu Wagensperg in Crain. V ospredju obronek hribovja z velikim drevesom na levi, v ozadju pogled na Ljubljano z Gradom od severozapadne strani. Dobro se vidi Špitalski most s svojimi utrdbami, cerkev sv. Elizabete, stolnica in frančiškani ter mestno ozidje od Špitalskega mosta do stolpa pred sedanjim Zmajevim mostom. Po cesti, ki vodi od Špitalskih vrat preko obronka v ospredju na desno, galopira postiljon na konju z rogom pred ustmi. Nad sredino slike držita dva plavajoča putta kranjski grb, druga dva pa pod njim napisni trak „Khay: Postambt L a y b a c h“. Novih potez ne nudi. (Sl. 24.).
4. Slika Ljubljane na poštnem listku v zbirki bakrorezov zv. VI., list 97. Velikost 26*9 X 19*4 cm. Bakrorez. Pod spodnjim robom je ležeča vejica in napis: Khay: Postambt laubach. Signatura v valovito očrtanem ovalu v levem oglu spodaj: „Y g i d i u s van der h e y d en fec et e x c v.“ — Predstavlja isti motiv kakor Greischerjev list pod št. 3, sredi slike plavata dva putta z grbom Kranjske. Ako ni eden izmed njih služil za predlogo drugemu, sta gotovo oba narejena po nekem tretjem doslej neznanem vzoru. Zdi se, da spada med grafične poskuse raznih Valvasorjevih gostov na Wagenspergu. Izvršen je skrajno primitivno od roke, ki grafičnega dela še ni bila vešča. (Sl. 23.).
5. Pogled na Ljubljano od bližine Karlovškega mosta. Nahaja se v grafični zbirki zv. XVII., list 86. Velikost 28*5 X 17*5 cm. Tehnika: rahla obrisna skica s peresom, spretno lavirana s tušem. Napis nad sliko: Laybach. Signatura v levem kotu ob robu Almanach fecit je zapisana z Valvasorjevo roko. — Kaže nam predteren med sedanjim Gruberjevim kanalom in nekdanjim ozidjem, ozidje z Vodnimi vratmi, kos grajskega hriba in utrdb na njem ter jezuitski samostan s cerkvijo sv. Jakoba. Ta slika
je najstarejša dosedaj znana umetniška impresija Ljubljane. (Sl. 17.).
6. Pogled na Ljubljano od severozapadne strani z obronkom šišenskega hriba, ki tvori obrobno kuliso. Nahaja se v skicni knjigi za Topogr. Duc. Carn. mod. kot list 147. Tehnika: Obrisna perorisba in tuš. Izvršilec nedvomno Valvasor. Predstavlja Ljubljano od diskalceatske cerkve do Križank. Na obronku hriba spredaj v sredi sedi risar obrnjen k mestu in riše, za njim stoji drug, ki očividno tudi riše. S črkami od a do k so zaznamovani sledeči glavni predmeti: a. diskalceati, b. Sv. Peter, C. klarise, D. av-guštinci, E frančiškani, F stolnica, G rotovž, H Grad, i sv. Jakob in k križarji.
V	primeri s sliko 127 v Topogr. Duc. Carn. mod. predstavlja ta slika ne-vzvišen naraven pogled na mesto, nudi več predterena in na levi vse, kar je od stolpa za frančiškani na levo, več. Zanimiva je samo kot risarska impresija o celoti mesta, sicer pa ne nudi nobenih novih potez. (Sl. 19.).
7. Skica za pogled na Ljubljano od severozapadne strani v skicni knjigi za Topogr. Duc. Carn. mod. list 148. Valvasorjeva lastnoročna, z mnogimi opazkami in korekturami opremljena peresna risba predloge za imenovani list. Predrisba s svinčnikom. List je v detajlih precej nejasen in je zanimiv samo kot dokument Valvasorjevega preddela za grafične liste.
Vse te slike nam nudijo precej popolno sliko zunanjščine Ljubljane
2.	pol. XVII. stol. od severovzhodne, severne, severozapadne in južne strani, pouče nas o obsegu in posameznih motivih mestnega ozidja in o splošni sliki glavnih stavbinskih objektov. V notranjo sliko mesta nam posvetijo samo s pogledom od juga na obrežja Ljubljanice, z Novim in Mestnim trgom ter kolikor nam tega odkrije risar pri precejšnji vzvišenosti svojega opazovalnega stališča.
Tu pa nam z bistvenimi podatki priskoči na pomoč pod št. 1. omenjeno gradivo, ki nam podaja celo Ljubljano Valvasorjeve dobe iz ptičje perspektive ter razen tlorisne razdelitve njenega teritorija vestno reproducira slike celih trgov in skupin poslopij ter nam tudi posamezne stavbe podaja z bistveno novimi, za rekonstrukcijo stavbinskega značaja takratnega mesta važnimi, pogosto sicer sploh neslutenimi detajli.
To gradivo v VII. in XVII. zv. Valvasorjeve grafične zbirke nam predstavlja študije in grafično izvršene liste za nekako 125 X 70 cm veliko sliko iz ptičje perspektive, o kateri dosedaj ne vemo ali je bila sploh v celoti izvršena ali ne. Mnogo znakov kaže na to, da do popolne izvršitve niti ni prišlo, ker je list z Mestnim trgom, Gradom in sv. Jakobom ostal v nekaterih delih tudi v risbi nedovršen. Na drugi strani se nam je pa cela spodnja polovica slike z Dunajsko cesto, Gradiščem in Krakovim ohranila v dveh izvodih odtisnjena z grafične plošče, levi del zgornje polovice s sv. Petrom, Poljansko cesto in škofijskim okrožjem pa je ohranjen v tuševi risbi, ki je po konturah gosto nabodena z iglo in je bila torej prenešena na grafično ploščo, katere odtisk se nam ni ohranil. V celem sta se nam ohranila dva lista skic (XVII. 334 in 335) s tušem za dekorativno opremo zgornjega pasu slike, 3 listi s peresom obrisane tuševe. slike za zgornjo polovico slike, (XVII. 336, 337 in 338), katerih levi del (XVII. 336 in 337) ima sledove prenosa kontur na grafično ploščo in 2 lista (vsak v dveh izvodih) tiska izvršene spodnje polovice slike (XVII. 339 in 340 ter VII. 81 in 82), katere predloga je izgubljena. Za rekonstrukcijo celotne slike prihajajo v poštev v prvi vrsti listi XVII. 336—340.
List XVII. 334 je 50 cm dolg in 38‘8cm visok. V zgornjem delu na listu se nahaja v tušu izvršen velik prazen napisni list, ki ga razprostira šest plavajočih angelčkov. Na desno od njega držita dva v tušu izvršena angelčka
kranjski grb, še dalje na desno pa je začetek na desni se nadaljujočega napisnega traka, ki ga drži en angel. V okolici grba so sledovi izbrisane pred-risbe istega predmeta s svinčnikom. Ostala ploskev ima sledove blede mreže črt s svinčnikom.
L. XVII. 335. je 58 cm širok in 38'8 cm visok. Na njem se zgoraj nadaljuje trak s prejšnjega lista; na desnem koncu ga drži drugi angel. Sledita na desni dva angela, držeča turjaški grb ter štirje putti, razprostirajoči nekoliko manjši napisni list. Na začetku tega lista je na listu v zgornji polovici deloma s svinčnikom, deloma v konturah izvršena slika glavnega poslopja Gradu. V teh dveh listih gre očividno za prvo pripravo za dekorativni aranžma zgornjega dela slike z grbi in napisi, ki je bil pozneje bistveno drugače rešen, kakor nam dokazujejo listi XVII. 336, 337 in 338.
L. XVII. 336., sv. Peter, 40-5cm širok in 38-5cm visok. V levem zgornjem kotu je prazna napisna ploskev, vokvirjena od značilne baročne ornamentike 2. pol. XVII. stol. z ušesastimi in volutastimi motivi, ženskimi hermani in maskami. (Sl. 25., 26. in 28.).
L. XVII. 337., Poljane, je 24cm širok in 35cm visok. V praznoti nad frančiškansko cerkvijo se nahaja dvoglavi avstrijski orel z dvema plapolajočima trakoma. L. XVII. 338, Grad, Mestni trg, sv. Jakob in P r u 1 e, je 62 5 cm širok in 35 cm visok. Nad Gradom plava orel, ki drži konec nad Gradom in sv. Jakobom po zgornjem robu se vijočega praznega traka. Nad sv. Jakobom je kranjski grb, od katerega se vijeta dva plapolajoča traka, v desnem kotu nad Prulami pa podobno vokvirjena napisna ploskev kot nad sv. Petrom. (Sl. 27.—36.).
L. XVII., 339, predmestje ob Dunajski cesti do sedanje Aleksandrove in Stritarjeve ulice, je 61 cm širok in 339cm visok. Njegov dvojnik je 1. VII. 82, 52 5 cm širok in 35 cm visok, ob robovih raztrgan in ima na desni dolepljen 7’6 širok pas preko obsega 1. XVII. 339. — L. XVII. 340, predmestje ob Zvezdi in Novem trgu, je 61 cm širok in 34 cm visok. Njegov dvojnik je 1. VII. 81, ki je 52’5cm širok in 35 cm visok, ob robovih raztrgan in ima na levi prilepljen okrog 10 cm širok pas, v čemer se razlikuje od XVII. 340. (Sl. 37.-48.).
Celotna slika je zasnovana iz ptičje perspektive, tako da nam nudi poleg slike mesta in njegovih delov obenem tudi njegov tloris. Stališče se nahaja v smeri proti severozapadu nekje na levo od Tivolija, ki še dandanes velja kot najugodnejša stališčna točka za ljubljansko panoramo. Risar je razdelil sliko mesta v smeri od severovzhoda k jugozapadu v dve polovici in sicer nekako v črti zgornjega, med Slomškovo ulico in Cesto na južno železnico ležečega dela Resljeve ceste v ravni črti skozi mesto na trnovsko cerkev. Zgornja polovica slike obstoja iz treh listov, katerih prva dva (Sv. Peter in Poljane) se stikata približno na križišču Resljeve ceste in Št. Peterske ulice in gre njuna delilnica od tod v jugovshodni smeri. Drugi in tretji list zgornje polovice (Poljane in Grad — Mestni trg — Sv. Jakob) se stikata na oglu škofijske palače proti Lingarjevi ulici ter gre njuna delilnica zopet v jugovshodni smeri čez severovshodno pobočje Gradu. Oba lista spodnje polovice slike (predmestje ob Dunajski in Miklošičevi cesti in predmestje ob Zvezdi in Gradišču) se stikata na oglu škofijske palače ob Lingarjevi ulici in gre njuna delilnica v severozapadni smeri tako, da seka Špitalski most in pusti na desni križišče ulic pred sedanjo pošto ter seka zemljišče sedanje Ljubljanske kreditne banke. Zgornja meja na sliki vpo-števanega teritorija gre od zemljišča sedanje splošne bolnice preko jugo-zapadnega konca grajskega hriba in Prul na trnovska močvirja onstran Ljubljanice. Prednja meja slike pa gre nekako od sedanjega križišča južne
železnice in Dunajske ceste več ali manj vsporedno s črto južne železnice na sedanji kompleks tobačne tovarne. Slika obsega torej nekako pravokotnik: križišče južne železnice in Dunajske ceste — tobačna tovarna — Opekarska cesta pred mostom na Prulah — Gluhonemnica — križišče južne železnice z Dunajsko cesto.
Prvi list, Šentpeter, (sl. 26., 27.), obsega lok Ljubljanice od Zmajskega mostu do cukrarne in ulico sv. Petra, ki tvori kot še danes tetivo tega loka. Od nje se na levi cepi najprej Vidovdanska cesta, ki stremi proti severovzhodu in se stika s prometno žilo, ki pride od Ljubljanice za cerkvijo sv. Petra naravnost v severni smeri (sed. Ahacljeva cesta). Druga prometna žila gre od
SL 59. Ljubljana, ok. 11660: Stik Kolodvorske ulice s sedanjo Slomškovo ulico.
cerkve sv. Petra v severovshodni smeri in se razvejevi po sedanjem Vod-matu, kjer je narisanih par poslopij. Sicer pa je na tej strani samo polje razen začetka Vidovdanske ter cele ceste sv. Petra, kjer stoje posamezne hiše z gospodarskimi poslopji in mnogi kozolci označujejo, da so to bivališča poljedelcev. Pred cerkvijo sv. Petra je na levi, po Škofji ulici sedaj na dvoje presekan, ograjen kompleks s poslopji in kozolci nekdanje škofove pristave, na desni pa še danes obstoječi pravokotnik župnišča z dvoriščem in vrtom. Ograja je lesena, vhod je na sedanjem mestu. Na mestu župnišča je ob cesti postavljeno podolžno enonadstropno, za njim pa gospodarsko poslopje. Med sedanjim župniščem in med mežnarijo, ki ima še tudi samo en trakt, vodi ulica mimo sedanje št. peterske kasarne, kjer je na sliki drevesni vrt s hišo (lazaretom) ob Ljubljanici, do brega. Na sedanjem svojem mestu stoji cerkev sv. Petra, katere prostor je obzidan s pravokotnim obodom zidu. (Sl. 25.). Pred vhodom na še sedaj obstoječem trikotniku med cerkvijo, mežnarijo in župniščem stoji veliko drevo. Vhod na prostor ob cerkvi, ki služi za pokopališče, tvori visok portal baročnih oblik z nastavkom, z volutami ob
straneh in trikotnim čelom na vrhu. Njegov postanek lahko opredelimo v XVII. stol. V ozidju pokopališča na levi se vidi kapelica z baročno zvončasto streho, na desno od cerkvene fasade stoji okrogla, bržkone še romanska kapela s pravokotnim prizidkom. Kapela ima visoko štulasto streho in nastavek za zvonček (?) na vrhu. Za njo se vidi tipični gotski pokopališki svetilni steber, obstoječ iz nizkega pritličnega dela, stebra in tabernakelj-skega, s piramidno streho pokritega nastavka za luč. Cerkev, ki stoji sredi pokopališča, ima pravokotno ladjo in ožji prezbiterij, katerega arhitektura je nevidna. Pred fasado stoji naprej pomaknjeni stolp, čegar pritličje tvori tristrano odprto vhodno lopo, opasan je v navpični smeri od treh zidcev; zvonove line so dvojne, streha baročna, zvončasta. Zanimivo je pri tem delu Ljubljane opazovati, kako je ohranil tlorisno razdelitev svojega jedra s škofovo pristavo, cerkvijo, župniščem in vojašnico. Smer Škofje ulice je med cesto sv. Petra in Ljubljanico že jasno izražena, obstoja že tudi lesen most na mestu sedanjega in na oni strani na sedanjem Ambroževem trgu stoji osamljen, kakor še vedno, Hrenov spomenik. Na desni strani Ljubljanice pa se nasproti vojašnici nahajajo gospodarska poslopja.
Drugi list, Poljane s škofijskim okrožjem (sl. 27.) kaže široko prometno žilo, ki se prične ob Ljubljanici za sedanjim Mahrovim poslopjem in gre preko njegovega ozemlja v južni smeri do grajskega hriba, ob katerem zavzame jugozapadno smer sedanje Streliške ulice. Naravnost proti zapadu pa vodi po še obstoječi črti Poljanska cesta. Prvo opisano črto od Ljubljanice do hriba spremlja na desni mestno ozidje, čegar ogel ob Ljubljanici malo pred sedanjim Zmajskim mostom tvori z visoko škarpo podzidan in s stožčasto streho pokrit okrogel stolp. Vsporedno fronti sedanje Kopitarjeve ulice se razteza do križišča s Poljansko cesto na nasprotni strani vrsta pritličnih, vzporedno s cesto postavljenih hiš z ograjami med seboj in vrtovi za seboj. Na oglu napram Ljubljanici se s slemeni stikata dve hiši, dočim je ogel ob Poljanski cesti nezazidan. Ob Poljanski cesti se vrste na levi hiša ob hiši v strnjeni vrsti, na desni pa so posamezne hiše; na obeh straneh so za hišami ograjeni vrtovi, ki na desni proti hribu mejijo na travnike. Na začetku Streliške ulice so na obeh straneh posamezne hiše, ki ob sedanjem strelišču prenehajo. Znotraj mestnega ozidja gre v podaljšku Poljanske ceste, kakor še danes, ulica Pred škofijo, od katere se proti Gradu odcepi še obstoječa Študentovska ulica, na drugi strani pa pred sedanjim stolnim župniščem ulica, ki poslopja na njegovem mestu deli od frančiškanskega samostana na Vodnikovem trgu. Vhod s Poljanske ceste v mesto zapirajo Frančiškanska vrata (sl. 34.), obstoječa iz polkrožnega obrambnega poslopja z lokom, obrnjenim proti Poljanam, in iz prečnega poslopja s portalom preko ceste na notranji strani, tako da nastane tloris v obliki črke D. Na stiku tega vratnega kompleksa se dviga nad višino svoje okolice pravokoten stolp. Kjer se začne dvigati zidovje s stopnjičasto se dvigajočim vrhom v hrib na Grad, se nahaja še en štirioglat, (na zunaj mogoče poli-gonalen! — ohranjen) stolp. Frančiškanski samostan ima ob cesti takoj ob vhodu skozi mestna vrata cerkev, obrnjeno proti vzhodu s prezbiterijem, ki je višji od ladje (je torej posledica povečave cerkve na tem mestu v zreli gotski dobi — mesto starejšega majhnega prezbiterija je bil postavljen višji, širši in daljši, vsled česar je ostala nedvomno z ravnim stropom prekrita ladja nižja poleg njega). Na vshodni strani je zaključen s tremi stranicami osmerokota, ima visoka gotska okna in opornike na oglih. Nižja ladja pravokotnega tlorisa ima preprosto fasado s trikotnim čelom. Ob prezbiteriju na njegovem stiku z ladjo je na severni strani stolp, ki je do višine cerkve pravokoten, naprej pa osmerokoten, zelo potegnjen v višino in prekrit z
močno šilasto piramido. Na severni strani ladje cerkve je prizidan križni hodnik s šilastimi gotskimi arkadami v pritličju (torej je to stari del poslopij!), ki ga obdajajo na treh straneh enonadstropna samostanska poslopja. Vshodni trakt teh poslopij je podaljšan proti severu z enonadstropnim traktom z baročnimi arkadami v pritličju; tudi zapadni trakt sega preko ogla križnega hodnika, pred cerkveno fasado pa mu je pravokotno proti zapadu dozidan še en trakt, ki ž njim vred oklepa mal vrtič, ograjen od zida, ki omejuje samostansko ozemlje proti ulici. Na južni strani ob cesti se nahaja prav tako vsestransko ograjeno pokopališče. Med samostanom, mestnim ozidjem ob Kopitarjevi ulici in cerkvenim prezbiterijem se nahaja drevesni vrt in gospodarska poslopja. Ob Ljubljanici se mestno ozidje na tem listu pretrga na oglu sedanjega semenišča, na čegar mestu stoji skupina hiš, ki je po prehodu deljena od poslopij na mestu stolnega župnišča in od stolnice. Skupina poslopij na mestu stolnega župnišča ima v pritličju napram stolnici baročne arkade, s prezbiterijem cerkve ob ulici Pred škofijo pa jih veže zidan polkrožen portal. Ob ulici Pred škofijo sledi stolnica s prezbiterijem obrnjena proti vshodu in ležeča vsporedno z ulico. (Sl. 32.). Tudi tu je prezbiterij višji	kot ladja,	kar istotako kaže	na	njegovo
mlajšo starost od ladje. Na severni	strani ima prezbiterij večji	prizidek in
tudi ladja je na tej strani nesorazmerno široka. Stolp stoji pred fasado in je kot frančiškanski v zgornjem delu psmerokoten in pokrit s šilasto piramido.*) Škofijska palača je žal ravno prerezana z robom lista. Vidita se pa vseeno precej dobro trakt ob ulici in trakt ob cerkveni fasadi z arkadami. Napram Pogačarjevemu trgu so druga poslopja, ki spadajo gotovo še k škofiji in se vidijo deloma na spodnji polovici slike.
Na nasprotni strani ulice je ob mestnih vratih najprej hiša z ozko fasado, nato pa ogelna hiša ob Študentovski	ulici s pomolom	na	oglu. V
Študentovski ulici se vrsti na levi	do brega	zvezan niz eno-	in	dvonad-
stropnih hiš; na desni pa se takoj za ogelno hišo začno vrtovi. Ob ulici Pred škofijo je zopet strnjen niz hiš, katerih prve tri so eno, ostale dvonadstropne, za njimi pa povsod vrtovi.
Tretji list zgornje polovice obsega Mestni trg, Grad in sv. Jakob s Prulami. Grad in sv. Jakob s Prulami so bili v risbi še dovršeni, na Starem in Mestnem trgu pa je bilo risarjevo delo iz neznanega vzroka prekinjeno ter je žal ravno najvažnejši del z magistratom in Skabernetovo hišo ostal prazen. (Sl. 29., 30.—36.).
Na tem mestu vidimo na levo najprej nadaljevanje ulice Pred škofijo, nato ustje Špitalske ulice v Mestni trg, cel Mestni trg in cel Stari trg. (Sl. 31. in 33.). Na levem robu se vidi dalje še kos vrtov korarskih hiš in del stopnjičasto se v hrib dvigajočega mestnega ozidja, ki preneha malo preden doseže Grad, katerega glavno poslopje je bilo na poseben list zrisano vlepljeno na svoje mesto. Na glavni prometni žili spodaj sta do Tranče izvršena oba niza hiš samo v obrisih, na spodnji strani pa še dalje vključno do Stiškega dvorca. V spodnji vrsti vidimo spodaj najprej strehe hiš med škofijo in ustjem Špitalske ulice, med katerimi se dviga šilasti vrh stolpa cerkve sv. Elizabete, ki pa je na spodnji polovici. Levi del ob ustju Špitalske ulice je še ne-izvršen, nakar sledijo nurnberško slikovite skupine streh in fasade hiš obrnjene k Ljubljanici. Prvi dve izvršeni poslopji imata fronti že vzporedni s
*) Kot dopolnilo in komentar k tej sliki stolnice nam prav dobro služi pogled z nasprotne strani nanjo, ki ga je narisal, predno so jo podrli, 1. 1701. J. G. Thal-nitscher in njen načrt od istega avtorja. Prim. Historia cathedralis ecclesiae Laba-censis S. Nicolao archiepiscopo Myrensi sacrae Auctore Joanne Gregorio Thalnitscher
I.	U. D. Labaci... MDCCI, v izdaji knez. škofijskega ordinariata v Ljubljani 1.1882.
trgom, v prvem se vidijo tudi nadstropne stebriščne arkade dvorišča, sledeče tri pa imajo po srednjeveškem načinu slemena obrnjena na ulico, nakar sledi ozka ulica in zopet dve hiši s slemeni proti cesti, ostale hiše do Tranče pa so že vsporedne ulici. Na zgornji strani ulice so najprej tri hiše s slemeni obrnjenimi na cesto, naslednjih pet pred praznim mestom za magistrat pa ima že strehe s kapom na ulico. V pritličju zadnjih treh se vidijo trgovine značilne starinske oblike, ko pol odprtine služi za vrata, druga polovica pa za izložno okno ali prodajalni pult. Razen zadnjih dveh hiš pred rotovžem imajo vse ozke fasade s tremi okenskimi osmi, ena ima celo samo dve. Isti tip se nadaljuje na desno od rotovža z enakimi trgovinami kot tam. Mesto Skabernetove hiše je zopet prazen prostor, na to pa nasproti Tranče zopet trookenske fasade s trgovinami. Tranča in njena desna hiša sta izpuščeni; pač pa je v obrisu z vrstami svojih bud na levi in desni narisan Čevljarski most in na njegovem začetku ob sedanjem Jurčičevem trgu po ena hiša. Podrobno izrisan je na to na zgornji strani Starega trga blok hiš pred ulico V Rebri, serija hiš na nasprotni strani ob Ljubljanici pa samo v obrisu. Večina hiš je ozkih, mnoge imajo, kakor še sedaj, napram Ljubljanici „ganke“, druge ob vodni strani so zopet s slemeni obrnjene k nabrežju. Sledi ob vodi skupina hiš raztezajoča se približno do tja, kjer smer sedanje Hrenove ulice zadene Ljubljanico. Proti vodi je ta skupina opasana z zidom, ki se pričenja ob stolpu mestnega ozidja, ki je stal nasproti ustju Gradaščice tam, kjer Vožarski pot zadene Ljubjanico. Ta skupina obstoja po večini iz ozkofasadnih hiš, ki leže ob smeri sedanje Zvezdarske ulice, le ena nasproti sedanje Virantove hiše obstoja iz dolgega trakta, ki sega od ulice do Ljubljanice in ima v pritličju arkade* S hodnikom preko ulice je zvezana s hišo na drugi strani Zvezdarske ulice (Dečji seminar). Ogelni stolp na mestu, kjer ozidje zadene Ljubljanico, ima v tlorisu zopet obliko črke D, ki smo jo že pri Frančiškanskih vratih videli. Podzidan je z visoko škarpo, na nji stoji na zunanji strani poslopje, zaokroženo v podobi črke C, ki ga na znotraj čez ogel stika smeri zidu s smerjo vode veže nadstropno ozko poslopje. Malo pred stolpom je nad vodo postavljena buda na kolih, katere konec je v loku z leseno ograjo v vodi zvezan s stolpom. V bližini te bude v Ljubljanici se začenja druga ograja, ki sega preko vode do sedanje Cojzove ceste, takozvane „grablje“. Obljudena sta oba bregova izliva Gradaščice in posebno sedanje Krakovo, ki kaže približno isto razdelitev kakor še danes, njegove hiše so kakor še vedno, obrnjene po večini z ozkimi stranmi na cesto, za hišami so vrti. Naselbina se razteza proti Cojzovi cesti približno kakor še dandanes, na drugi strani pa je narisan s hišami gosto nasejani del mesta med mestnim ozidjem ob Cojzovi cesti in Križevniško ulico, dočim je nasprotna stran še neizdelana. Izrisan je le blok med Novim trgom, Bregom in Salendrovo ulico ter vrsta hiš, ki je zapirala Novi trg napram vodi in je s svojo značilno fasado z dvema ogelnima, tudi na sliki vidnima pomoloma padla po potresu.
Kot slika mestnega dela čisto svojevrstne zanimivosti se nam pokaže na tej sliki sv. Jakob s svojo okolico. (Sl. 36.). Žal tudi tu risar bistvenega dela te slike, skupine hiš med ulico V Rebri in Florijansko ulico, ni izvršil, ravno-tako ne cele leve vrste hiš ob Florijanski ulici do sedanje Florijanske cerkve, vendar je vseeno ravno ta del popolnoma jasen v svojih glavnih potezah in vzbuja po svoji redki monumentalnosti prav posebno zanimanje. Od trikotnika treh prijetnih krivulj, Florijanske ulice — Rožne ulice in Hrenove ulice ter Vožarskega pota — Žabjeka in Zvezdarske ulice ter njenega nadaljevanja do Starega trga obdan stoji v sredi jezuitski samostan s cerkvijo sv. Jakoba. Cerkev ima obliko z dvostolpno fasado, ki jo je
izgubila šele po potresu 1. 1895., prezbiterij ima zunaj gotske opornike in je danes že edini ostanek monumentalne srednjeveške arhitekture, ki ga hrani Ljubljana. Cerkvi je prizidan okrog pravokotnega dvorišča na južni strani dvonadstropni samostan, ki tvori s koncem svojega zapadnega trakta in njemu nasproti ležečim poslopjem (gimnazijo), poznejšo reduto, intimen, tristrano zaključen mal tržič pred cerkveno fasado, v katerega sredi stoji spomenik v obliki stebra. V samostan vodi s trga očividno baročen portal, od tod do cerkve pa so v pritličju odprte baročne arkade. Od ogelne hiše na desni so v Florijanski ulici strnjene hiše z ozkimi fasadami do ogla pri Rožni ulici. Cela Rožna ulica obstoja po večini iz samih enonadstropnih, cesti vzporednih hiš z ozkimi fasadami. Ob njenem koncu je na desni strani samo ob sedanji Zvezdarski ulici mala skupina hiš. Hiše ob Florijanski ulici do Karlovških vrat so samo v obrisu izvršene in imajo ozke fasade, katerih strehe leže vsporedno z ulico. Ob Hrenovi ulici so hiše samo na levi strani, ako pridemo vanjo iz Florijanske, na drugi pa ograje vrtov hiš Rožne ulice. Vrtovi hiš Hrenove ulice segajo do pota za zidom, sedanjega Vožarskega pota. Karlovška vrata so žal na ti sliki nejasna, lahko pa se poučimo o njih na sliki v Ehre... XI. 666/667. Od njih se vspenja mestno ozidje s stopnjičasto konturo do škarpe sedanje grajske planote. Pod planoto je majhen štirioglat stolpič, nato sledi zidovje robu planote in tvori dve topi osti proti jugozapadu; na teh dveh in na tretjem oglu nad sedanjo Vožno potjo na Grad je po en opazovalni stolpič. Cela planota je na zunanji strani obzidana s strmo škarpo. Na začetku sedanjega Grajskega drevoreda, kjer se planota zoži k vhodu v sedanji drevored in grebenu grajskega griča, je stal večji štirioglat stolp s piramidno štiristrano streho. Skozenj je vodil vhod na planoto. Od njegovega ogla pa je segal do stolpiča, ob katerem je zidovje od sv. Florijana doseglo planoto, zid z dvema prehodoma tako, da je bila planota popolnoma obzidana. Zid med tema dvema stolpoma ima stopnjičast vrh, kar je znak, da se vzpenja po hribu in je prvi stolp stal še pod vrhom planote. Od glavnega stolpa na planoti gre ozidje po robu hrbta nad Vožnjo potjo in zadene nekako na mestu nekdanjega smodniškega stolpa na manjši štirioglati stolp s piramidno streho. Na tem stolpu, na zidu med njim in onim stolpom, na delih ozidja planote in vsem ozidju med Karlovškimi in Vodnimi vrati se prav dobro opazuje leseni obrambni hodnik, ki opasuje na gradu ozidje samo zgoraj, ob Vožarskem potu pa gre njegova konstrukcija do tal. Del zidu med smodniškim stolpom in vhodom v grad, ki je šel po robu nad streliščem in Krekovim trgom, je nejasen. Dobro pa se vidi nad robom proti sv. Jakobu umeten grič s planoto z velikim drevesom na vrhu. Natančno je nato izrisan grad, ki ima v bistvu iste oblike kot še sedaj. Vidijo se pri enem traktu baročne arkade v pritličju, vidijo se v bližini glavnega vhoda vrtički, čez streho kuka stolpič grajske kapele itd. Na robu nad Trančo se vidi ob sedanjem razglednem stolpu nižji stolpič z uro, manjšim stolpičkom nad streho in lesenim hodnikom na strani proti mestu (stolp piskačev). Po svoji obliki ta stolpič močno spominja na znani graški grajski stolp. (Sl. 35. in 48.).
Onstran mestnega ozidja na Prulah so narisana samo posamezna drevesa in močvirje, le takoj za obzidnim jarkom je nekaj njiv, ob Karlovški cesti pa par hiš in vrtovi.
Spodnja polovica slike nam kaže v smeri proti severu dve prometni žili, ob katerih silijo vrtovi in hiše z gospodarskimi poslopji v polje nekako do črte Pražakova-Slomškova ulica. To sta sedanja Kolodvorska ulica, ki je obljudena prav do prečnice, ki jo seka nekako na mestu sedanje Slomškove ulice in pa Dunajska cesta, katere obljudenost preneha takoj na kri-
žišču pred sedanjo Evropo (na Ajdovščini). Zanimivo je tu opazovati, kako so se tudi v novi Ljubljani obdržale vse glavne prometne žile tega, takrat še napol poljskega okraja: Od Kolodvorske ulice se pred Št. Petersko cepi sedanja Prečna; z Dunajsko jo veže sedanja Dalmatinova, na drugo stran pa s sedanjo Vidovdansko sedanja Komenskega ul.; izpred Špitalskega mosta gre sedanja Prešernova, ki se nadaljuje preko Dunajske v smeri proti sedanjemu Tivoliju, druga pa se sklada z začetkom sedanje Miklošičeve in se zavije za cerkvijo kot sedanja Frančiškanska do Dunajske. Hiše se koncentrirajo okrog začetka Šent Peterske ceste, ki je do sedanje Pollakove tovarne na desni obdana od strnjene črte enonadstropnih in pritličnih hiš s strehami vzporedno z ulico. (Sl. 37., 38., 43., 47. in 59.).
Druga stran ima dobro zaseden začetek nasproti cerkve, ustje Kolodvorske in Prečne ter trikotni otok med njima. Za hišami so do Kolodvorske ulice vrtovi, onstran pa že deloma njive in kozolci. Kolodvorska ulica je obdana tja do sedanje Slomškove ul. s plotovi in dolgimi nizkimi hišicami, za katerimi so vrtovi, njive in kozolci. Vse naokrog pa je do Komenskega ulice ter deloma še preko Dalmatinove do sedanjega hotela Uniona samo polje. Dalmatinova ima na sev. strani, na mestu sedanjega parka hišo, zidano v ogel z vrtom in kozolcem, malo pred stikom s Kolodvorsko pa večjo, podobno zidano hišo. Njen izhod na Dunajsko flankirata dve pritlični, ob Dunajsko cesto postavljeni hiši, njima nasproti na mestu sedanjega Figovca je z ozko stranjo k cesti obrnjeno poslopje, ki je po velikih vratih sodeč skedenj. Preko sedanje Gosposvetske ceste sta postavljena dva kozolca za njima troje, bržkone tudi gospodarskih poslopij. Na mestu sedanje Evrope stoji manjša hiša, nasproti pa je diskalceatski samostan s še nedovršeno cerkvijo. (Sl. 47.). Pred njim stoji lesen križ, prednik stebra sv. Trojice. Od cerkve, katere fasada sega nekoliko na cesto, je dozidan samo prezbiterij, nad katerim je na strehi mal zvoniček. Od ladje in fasade je postavljen šele spodnji del, iz katerega nam je mogoče posneti tloris te stavbe. Glavni prostor je enoladijen, spremljan ob straneh od plitvih kapel, nad katerimi se zdi, da so projektirane empore. Cerkev je torej istega tipa kakor njena še ohranjena sodobnica frančiškanska cerkev. Fasada je okrašena s pilastri. V notranjščini cerkvene stavbe se nahaja majhno poslopje pravokotnega tlorisa s par stopnjicami spredaj in preprosto fasado s trikotnim čelom. Gre za sporočeno provizorično kapelo, predhodnico stavbe, ki jo pravkar zidajo. Od prezbiterija proti severu se razteza en enonadstropen samostanski trakt s polkrožnimi baročnimi arkadami in pravokotno nanj proti ozadju drug trakt, ki je spredaj presekan v isti črti kot cerkev. Iz tega vidimo, da tudi samostan še ni dozidan in da je glavno poslopje nameravano okrog pravokotnega dvorišča s križnim hodnikom ob ladji cerkve. Dve nizki poslopji ob cesti nedvomno samo še čakata na odstranitev, da napravita prostor poslopju, ki se nam je ohranilo v sliki v Narodnem muzeju iz sr. XVIII. st. Ob samostanu ob Dunajski cesti je velik vrt.
Od Dalmatinove ulice proti pošti je Dunajska cesta nekako do srede na levi obdana od pritličnih hiš, na desni strani pa sta do samostana klaris samo dve hiši. Samostan klaris (sl. 38. in 61.) na mestu sedanje Ljub. kreditne banke obstoja iz cerkve, postavljene ob sedanjo Aleksandrovo cesto in orientirane očividno proti zapadu; značilno trodelno polkrožno okno, ki se vidi, je nedvomno okno nad velikim oltarjem. Stolp z baročno kupolasto streho z laternskim nastavkom je ob severni strani cerkve, zdi se, da na dvorišču samostana. Samostan je prizidan cerkvi na severni strani, tako da cerkev zapira četrto stran njegovega pravokotnega dvorišča. Poslopje je enonadstropno, za samostanom ob Aleksandrovi cesti je velik obzidan vrt.
ai
Cerkev je tipična baročna stavba in bržkone po tlorisu slična sedanji frančiškanski.
Med Dunajsko cesto in avgaštinskim, sedanjim frančiškanskim samostanom so sami vrtovi, k njim pripadajoče nizke hiše stoje ob sedanji Prešernovi ulici. Sledi velik frančiškanski vrt v glavnem ob Frančiškanski ulici, dočim je ob Prešernovi ulici pred samostanom ograjen prostor z velikim drevesom na sredi. Na trgu spredaj pa nizka ograja za privezovanje živine. Stoji že sedanja cerkev, katere oblika se od sedanje razlikuje samo v tem, da nima na severni strani prizidane nižje kapele Lavretanske Matere Božje. Nad velikim oltarjem je trodelno polkrožno okno kakor pri klarisah, ob prezbiteriju je na zapadni strani enonadstropen prizidek zakristije, v stiku prezbiterija z ladjo pa se vidi na tej strani samo malo nad žleb segajoč stolp z nizko, očividno provizorično streho, dočim njegovega druga na drugi zakriva streha. Kakor kažejo tudi druge Valvasorjeve slike, stolpa takrat še nista bila dozidana do sedanje višine. Fasada ima ob atiki volute in na oglih čela obeliskaste nastavke kakor še sedaj. Samostan, obstoječ iz treh okrog pravokotnega dvorišča zidanih, na cerkev naslonjenih dvonadstropnih traktov, stoji na sedanjem mestu. Severnemu traktu je na zapadni strani na dvorišču prizidano enonadstropno krilo. Pred frančiškansko cerkvijo vidimo na tem listu še polovico špitalskega mostu, katerega vhod flankira na vsaki strani po eno pritlično podolgasto, bržkone prodajalno poslopje, katerih levo je zvezano z ogelno enonadstropno hišo pred sedanjo palačo ..splošne zavarovalnice'*. Vhod na most ima obliko polkrožnega baročnega portala s trikratnim trikotno slemenastim nastavkom. Na oni strani Ljubljanice vidimo pred sedanjo kresijo leseno, deloma na kolih slonečo zgradbo, za njo pa zavito fasado nekdanjega š p i t a 1 a z ozkim notranjim dvoriščem. (Sl. 38., 43. in 46.).
Drugi list nam kaže zgoraj na levi najprej drugo polovico Špitalskega mostu, ki jo tudi tu flankirata dve nizki podolžni stavbi, ki sta služili verjetno za tržnice. Na koncu pred vhodom v Špitalsko ulico je štirioglat stolp s portalom v pritličnem delu, takozvana špitalska vrata. Za njimi na 1. vidimo skupino špitalskih poslopij s stolpom cerkvice sv. Elizabete (sl. 46.), ter dalje v Lingarjevi ulici vrsto hiš, katerih strehe so na zgornji polovici slike. Na desni Špitalske ulice dobro vidimo, kako energično se je ta ulica zapognila v loku na desno in kako se je temu loku odzval lok stavb ob Ljubljanici do Ribje ulice. Takoj pri mostu se je začenjalo ozidje, ki je bilo nasproti Ribji ulici ojačeno z nizkim okroglim stolpom s stožčasto streho. Dalje so se za zidom vrstile hiše na obrežni strani do Čevljarskega mosta, ozidje pa je imelo vmes še en enak stolp kakor opisani, nasproti Ključavničarski ulici.
Na levem bregu Ljubljanice imamo najprej semintje se previjajočo sedanjo Wolfovo ulico, ki ima na začetku do Ljubljanice segajoče počez postavljeno poslopje v isti legi, ki jo ima sedanja hiša. Za to hišo so vrtovi in naprej samo ena, na breg reke postavljena pritlična hiša. Šele nasproti sedanji Zvezdi je strnjena skupina poslopij, ki se končuje ob Gledališki stolbi in se ob nji nadaljuje do reke. Sledi na mestu sedanje Filharmonije pritlično spredaj široko, zadaj ožje do brega segajoče poslopje jahalnice, poznejšega gledališča. (Sl. 39.).
Na drugi strani Wolfove ulice so od Marijinega trga najprej male s slemeni k cesti obrnjene hiše, nato pa strnjena vrsta hiš do ogla ob Zvezdi. Ves kompleks med Prešernovo, Wolfovo in Schellenburgovo ulico ter Zvezdo obstoja iz samih vrtov. Na oglu, kjer je sedaj pošta, je večje enonadstropno poslopje. Ob Schellenburgovi ulici na levi je skoz zidana ograja.
s
ki jo v sredi pretrga daljše, ob cesto postavljeno poslopje; na oglu, kjer je sedaj Kazina, je enonadstropna hiša; še ne odprto ulico med njo in Zvezdo pa zapira nizko podolgovato poslopje. Na desni strani Schellenburgove ulice je na oglu Aleksandrove ceste enonadstropna hiša, na mestu, kjer se začenja sedanja Knafljeva, druga, in nato strnjena vrsta pritličnih hiš, ki se neha malo pred prostorom nasproti Kazine, kjer je z ozko stranjo k cesti postavljena, od velikega dvorišča obdana hiša. Sledi pol nasproti Zvezdi večji vrt z zidano ograjo s portalom ob cesti in dvemi poslopji notri. Četverokotnik sedanje Zvezde zavzema cel kapucinski samostan z velikim vrtom. (Sl. 41.). Ves kompleks je obzidan. Samostan s cerkvijo stoji na oglu med Kongresnim trgom in Wolfovo ulico. Na trgu pred cerkvijo stoji lesen križ. Cerkev je nekoliko umaknjena od Wolfove ulice, položena pa ž njo vsporedno; umaknjena pa je s svojo fasado nekoliko tudi od trga, tako da se je šlo k nji med dvema zidoma. V tlorisu ima pravokotno ladjo in nižji in ožji pravokotni prezbiterij s precej visokim stolpom na strehi nad vhodom v prezbiterij — predstavlja torej tipično obliko kapucinskih cerkva, kakor jo poznamo tudi v drugih samostanih n. pr. Škofji Loki, Krškem ali Ptuju. Orientirana je bila približno proti severu. Na zapadni strani je bil njeni fasadi prizidan enonadstropni trakt, ob nji na isti strani pa manjše stavbe. Samostan v obliki štirih strnjenih traktov s kvadratičnim dvoriščem v sredi se je dotikal prezbiterija. Zdi se, da je bil na dvorišču v pritličju lesen hodnik s pidtno streho segajočo do prvega nadstropja. Stavba je bila enonadstropna.
Na spodnjem delu slike se od Aleksandrove ceste cepi široka prometna pot, ki se preko prostora, kjer je sedaj operno gledališče in muzej, zlije v smer Bleiweisove in Tržaške ceste. Ob nji je kmalu na začetku majhna enonadstropna hiša, sicer pa so v smeri Schellenburgove ulice sami vrtovi, na drugi strani pa že tudi polje.
Zanimiv kompleks se nam nudi med to cesto in Kongresnim trgom na mestu sedanjega uršulinskega vrta do Nunske ulice z Auerspergovim vrtom. (Sl. 40. in 44.). Na oglu Kongresnega trga in Nunske ulice sta ob trgu dve enonadstropni hiši, z gospodarskimi poslopji za seboj. Hiša ob Nunski ulici ima lep vrt s trojnim kioskom. Nato sledi ob Nunski ulici velik drevesni vrt z dvema hišicama. Za njim pa enake velikosti obsežen, v umetne gredice razdeljen vrt s trinadstropnim vodnjakom in ograjami v sredi. Na koncu vrta vodi skozi njegovo ograjo na 1. vhod v drevesnat vrtiček s kapelici podobnim poslopjem. Stavba, ki ima nad sprednjim delom na strehi majhen stolpič in nad koncem strehe križ, je očividno „puščava“, Einsidelei, o kateri poroča Valvasor. Orientirana je proti severu, ima spred nizek prizidek, bržkone lopo, zadaj pa pravokoten prizidek, bržkone prezbiterij ter pravokoten prizdek na zapadni strani. Prav na koncu vrta je ograjen, proti cesti ravno odrezan polkrog ozidja s kioskom in do njega neke vrste mostičem; očividno je kiosk obdan od vodnega bazena. Zraven na desni pa je majhen ribnik s plavajočimi racami. Na desno od Nunske ulice se vrste na to do Mirja sami vrtovi. Cel desni spodnji rob slike od bazena koncem Auerspergovega vrta pokrivajo štiri dolge vrste dreves, neke vrste drevored, ki sega prav do levega spodnjega ogla slike v bližini tobačne tovarne. Valvasor v Ehre... XI. 668 navdušeno opisuje ta vrt: „Dann uber das schone Gebau und Hof verdienet ein schoner gemahlter Saal ober der Grotten gesehen zu werden. Aus diesem iiberschauet man den gantzen Garten, auf jeder seiten dieses Saal, der als ein Thum aufgefiihrt. Uberdas ist auch ein Thurn, worinnen allerley klein Geflugelwerck, und noch ein anderer, in dem eine verwunderliche Art von Turteltauben befindlich. — Unter
Sl. 00. Ljubljana, okr. 1660: glavni trakt gradu s stolpom piskačev.
(lem Saal ist die schone Grotte gemacht, deren in Crain wenige vergleichlich. Uber dieses sind auch die treffliche Wasserkunste und Spring - Quellen in unzehlicher Menge zu venvundern. Ab-sonderlich aber ziert den Garten ein stei-nerner kiinstlich - gearbeiteter Spring-brunnen. — Ich gehe hier, beliebter Iviirtze \vilen, yorbey die treffliche Marmel - Bilder, die raresten Bluinen und Pflantz - Sorten, das zur sonder-'iš-'	p,	■	baren	Andacht gewidmete Eremiten-
Haus, den durch Kunst-gesammleten, und mit Kaninichen (oder Kiiniglein) angefiillten Berg, die schiffbare Fisch-Teiche, welche die ungemeine Sch\va-nen - Zahl noch Lust - reitzender ma-chen; den Fasan - Garten und ande-res seltenes darinn enthaltenes Ge-fliigel; das beliebliche Sommerhaus; die auf beiden Seiten mit Fruoht-ge-benden Baumen besetzte Spatziergange, das \volangeordnete Reilhaus, und das dem Adel ge\vidmete Schiefihaus. Wo-raus leichtlich zu schliessen, daB die-ser Garten im Unfange miisse ziem-lich grofi sevn. Er ist hin und wieder, mit zusammgeflochtenen Spalieren und griinen Stauden eingefangen."
Kot ilustrativno dopolnilo k naši sliki in Valvasorjevemu opisu Auerspergovih vrtov nam lahko dobro služita sliki med str. 46. in 47. v M. Meriana Topogr. Prov. Austr. 1649 vrtov t. zv. Neugebau pri Dunaju in Kielmann-seggovih vrtov pri Dunaju. Posebno zanimiva je v tej zvezi prva slika, ki nam kaže velik vrt, obstoječ iz ribnika, cvetličnega vrta z gredicami in vodometi ter drevesnega vrta. Napram dvorišču je ta vrt ograjen s pritlično arkado služečo spodaj in na ravni, z balustrado ograjeni, z bakrom pokriti strehi za sprehajališče (kar daje razlago za vporabo terase na dvojnem ozidju za knežjim dvorcem v Ljubljani!). V popisu se omenja v zvezi s to arkado tudi dvorna kapela, kar nas spomni ljubljanske „puščave“. Drugi del tega vrta je še večji in obstoja iz še lepšega cvetličnega vrta z umetnejše razdeljenimi gredicami in vodometi, ki je ves obdan od arkad s teraso, ograjeno z balu-stradami mesto strehe, služečo za sprehajališče. Okrog tega jedra je veliko pravokotno podkvasto dvorišče, za njim pa drevesni in živalski vrt. V ograji tega vrta je tridelno, s tremi mnogokotnimi piramidnimi strehami pokrito poslopje, ki na zunaj spominja na trodelno, z baročnimi strehami pokrito poslopje začetkom Auerspergovega vrta. Opis pravi o tem poslopju: „Ein kunst-lich bronnenwerck dardurch das wasser in den garten gefuhret wirdt“ in tudi Valvasor hvali v ljubljanskih vrtovih t. zv. „Wasserkiinste“.
V	Gradišču se odcepi na desni najprej skozi vrtove do Igrišča vijoča se pot, ki odgovarja sedanji. (Sl. 40. in 42.). Preko ogla, ki ga tvorita ta in Rimska cesta, stoji enonadstropna hiša. Ob Rimski cesti je na levi samo eno daljše poslopje, na desni pa več hiš z vrtovi proti Mirju. Na stiku z Vegovo ulico je na obeh straneh po ena skupina hiš, na oglu proti Emonski cesti je
vrt s kupolastim lepim kioskom, par hiš pa stoji ob tej cesti nasproti ustju sedanje Cojzove ceste. V Gradišču je ob Kongresnem trgu na oglu nasproti sedanjih uršulink še sedaj obstoječi prazni umaknjeni ogel; kmalu za oglom so na levi tri zvezane hiše, katerih zadnja ima leseno nadstropje, do sedanje Hilšerjeve ulice je nato samo še ena majhna hišica. V Hilšer-jevi ulici sta najprej na desni dve s cesto vsporedni nizki hiši. Malo pred Vegovo ulico se od Hilšerjeve kot še danes na 1. odcepi pravokotno zalomljena Soteska. Čveterokot, ki nastane med njo, Vegovo in Hilšerjevo ulico je bil takrat vrt. Sicer pa je na 1. strani vsa Soteska dobro zasedena z večjimi hišami. Ob Vegovi ulici so sami vrtovi s pravokotnim kioskom nasproti sedanje Peternelove ulice. Ob Kongresnem trgu so od umaknjenega ogla ob Gradišču do Vegove ulice strnjene hiše, med njimi več s slemenom na cesto obrnjenih.
Važna je za nas posebno slika obzidanega plemiškega dela mesta okrog Novegatrga, katere manjši del se nahaja na zgornji polovici slike. (Sl. 39. in 40.). Ozidje lahko zasledujemo od stolpa ob Ljubljanici na Dvornem trgu do stolpa na oglu Vegove ulice in Cojzove ceste. Odtod do „grabelj“, odnosno sedanjega Št. jakobskega mostu pa se zidovje le še nejasno vidi. Stolp na Dvornem trgu ima polkrožno obliko, spodaj je škarpa, na nji pa venec zidu brez strehe. Ker tudi ozidje ni zvezano na tem mestu s stolpom, se zdi kakor da ta del ni popolnoma dovršen. Na sliki v Ehre... vidimo na tem mestu visok z ozidjem zvezan stolp. Ozidje od stolpa do Vicedomskih vrat ima v zgornjem delu strelne line. Vicedomska vrata so dvonadstropen štirioglat stolp s polkrožnim portalom v pritličju in se drže Vicedomske palače, ki tvori ogel proti sedanji Vegovi ulici. Ogel te palače stoji prav v ozidju, ki se ob Vegovi ulici nadaljuje v črti njene fronte. Hiša ima obliko pravokotne podkve; ogel je zavarovan s trdnjavsko ostrogo obrnjeno na sedanji Kongresni trg. Ozidje odtod naprej do knježjega dvorca ima strelne line in še danes ohranjeni okrogli stolp ob Peternelovi ulici. Na oglu knežjega dvorca je ob sedanji Knežji ulici pravokoten stolp s polkrožnim škarpastim prizidkom z balkonom na vrhu. Stolp spada očividno že k knežjemu dvorcu. Desni trakt dvorca pa sega prav v ozidje in ga z zgornjim nadstropjem nadkriljuje. Med tem traktom in med opisanim stolpom je ozidje dvojno in se nahaja na njem terasa, ograjena na obe strani z balustrado in neke vrste kiosk. Knežji dvorec (sl. 45.) sam je zidan v obliki pravokotne podkve, katere glavni trakt leži ob Gosposki ulici, oba stranska pa se naslanjata na ozidje. V glavnem traktu je v sredi na strehi počez postavljen nadzidek pokrit s šti-ristransko streho. Na dvorišču se vidijo trinadstropne odprte baročne arkade. Na desni strani je k dvorcu naslonjena vrsta hiš, ki tvori ogel Gosposke ulice in Valvasorjevega trga. Na vhodu na sedanji Valvasorjev trg so Nemška vrata, ki se samo s streho dvigajo preko ozidja in imajo v pritličju polkrožno završen portal. Med dvorcem in temi vrati je zidovje dvojno. Dalje gre dvojno ozidje skozi sedanji Križevniški vrt do ogla ob Cojzovi cesti, kjer je zopet okrogel stolp z močno škarpo spodaj in nadstropjem, ki nekoliko previšuje zid. Streha je stožčasta. Konec ozidja ob sedanjem šentjakobskem mostu je nejasen. Vidi se le, da se malo pred koncem zapogne na sedanjo cesto in se potem ravno obrne k vodi. Na koncu mu je na notranji strani prizidano večje poslopje.
Ves mestni del, ki ga oklepa to ozidje, je gosto zazidan. Na 1. se vidi najprej Židovska ulica s svojimi hišami, dalje za Vicedomskimi vratmi Gosposka ter njena zveza na levo z Židovsko in obrežjem. Druga hiša na levo Gosposke ulice je dvonadstropna. V bloku pred Novim trgom so same dvonadstropne hiše. Sledeči blok z deželnim dvorcem je žal prerezan.
Dobro se vidi nato Salendrova ulica, od Križevniške pa je izrisana samo desna stran na zgornji polovici slike. Zanimivo točko nam nudi Križevniški samostan. (Sl. 42. in 45.). Ob sedanjem Valvasorjevem trgu stoji cerkev, katere tloris se zdi, da ima obliko enakokrakega križa. Nad križiščem je visok stolp. Vidijo se trije kraki križa, dočim je četrti s prezbiterijem zakrit. Krak ob cesti je ravno zaključen in ima na oglih gotske opomine. Zapadnemu kraku je na levi prizidana neke vrste stranska ladja, ki je mnogo nižja in ima lastno pultno streho. Tudi ta prizidek ima gotske opornike, tako da je nedvomno, da je bila cerkev o Valvasorjevem času še gotska. Za cerkvijo in deloma ob nji na zap. strani se nahaja samostan, obstoječ iz več traktov; oni proti jugu ima v pritličju baročne arkade.
Del Krakovega, ki je na spodnji polovici slike, nam kaže še sedanjo Krakovsko ulico z gosto vrsto z ozko stranjo k cesti obrnjenih hiš na levi, na desni pa je samo na oglu pritlična hiša z gospodarskimi poslopji ob ulici in nato lesen plot. Vse okrog so vrtovi. (Sl. 30. in 42.).
Važno je predvsem vprašanje, kedaj je ta slika nastala. Slika sama vsebuje celo vrsto elementov, s pomočjo katerih čas njenega postanka na desetletje lahko ugotovimo. Posebno nam pri tem služijo tisti objekti, ki so nastali v sredi in 2. pol. XVII. stol. ali pa oni, ki so o Valvasorjevem času doživeli važnejše spremembe. Ako pričnemo na levi, vidimo takoj v tem oziru najvažnejši objekt te slike, diskalceatsko cerkev in samostan.1) Cerkev, ki so ji 1. 1657. položili temeljni kamen, je dozidana šele v prezbiteriju, od ladje in fasade pa se je zid šele nekoliko dvignil od tal. Prav tako še deloma stoji pristava, na katere mestu je bil postavljen novi samostan, in je od samostana dozidan šele samo zadnji del v vrtu. Samostan tudi 1. 1689, ko je izšla Ehre..., še ni bil dovršen, pač pa cerkev, ki jo Valvasor hvali kot lepo, s štukaturami okrašeno. Na sliki vidimo v novem prostoru, ki se zida, majhno nizko poslopje pravokotnega tlorisa, okrog in preko katerega se novo poslopje zida. To je provizorična lesena kapela, s katero je novi red otvoril svoje delovanje na tem mestu 1. 1653.la)
Da z zidanjem diskalceatske cerkve ni šlo gladko, to vemo tudi iz drugih virov.2) Tako vemo, da je delo zastalo do 1. 1675. in so stavbo šele to leto spravili pod streho. Na Valvasorjevi veliki sliki Ljubljane v Ehre... XI. 1. 1689. cerkev še vedno nima dovršene fasade s stolpi, ki jo spoznamo iz slik XVIII. stol. Posvečena je bila šele 1. 1700. Tako nam razvoj te cerkve res prav dobro lahko služi kot kronološki pomoček pri našem in pri sličnih slučajih.
Tudi Frančiškanski samostan na Vodnikovem trgu utegne imeti svoj pomen pri določitvi časa postanka te slike: Samostansko poslopje ima v bistvu isto sliko kot na veliki Valvasorjevi sliki. Razlikuje pa se cerkev po tem, da je na vseh Valvasorjevih slikah njena ladja enako visoka kot prezbiterij. Ker je Valvasor pri podobno sestavljeni stolnici vpošteval pravo obliko na vseh svojih slikah, kljub shematičnosti izvršbe ne moremo dopustiti misli, da bi bil isto potezo pri frančiškanski cerkvi prezrl. Četudi bi to mogoče ne bilo popolnoma izključeno, saj je tudi stolp narisal kot da raste iz križišča med prezbiterijem in ladjo, dočim je iz naše slike, ki je gotovo zanesljiva in po naravi posneta, popolnoma jasno, da stoji
’) Pri podatkih se opiram na Valvasorja Ehre... XI. 664 sl. Laybach, J. Vrhovca, Die wohll. Landesfiirstl. Hauptstadt Laibach, 1886 ter I. Vrhovnika, Zatrte nekdanje cerkve... v Danici 1903—1905.
’a) I. Vrhovnik, Danica 1904, str. 157.
2) Prim. I. Vrhovnik, Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske, 10. Cerkev sv. Jožefa, Danica 1904, str. 157 sl.
posebej prislonjen k cerkvi na severni strani in se vidi celo dobro njegov spodnji štirioglati del. Ob času, ko je nastajalo Valvasorjevo delo, so samostan temeljito prezidali in 1. 1689. stavba še ni bila dovršena „sondern annoch im besten Bauen beschafftigt" (Ehre... XI, 692). Ker se naša in Valvasorjeva slika samostana z izjemo cerkve skladata, bi si upal sklepati, da obe nudita še sliko pred to prezidavo in da je Valvasor pri svoji sliki vpošteval samo šele prezidano cerkev, katere ladja je bila po nji vsekakor dvignjena in verjetno tudi obokana, kar bi bila gotovo prva estetska zahteva takratnega časa, ako ni bila sploh popolnoma na novo postavljena. V tem mnenju nas potrjuje tudi slika novega samostana iz srede XVIII. stol., kjer se jasno vidi po polkrožnih oknih, da je bila ladja povišana do enake višine s prezbiterijem (prim. sl. na str. 116 v Ilustr. Slovencu 1928).
Samostan in cerkev klaris sta bila dovršena 1. 1656., ko je bila cerkev posvečena. Naša slika nam ju kaže popolnoma dovršena v isti obliki kot poznejša Valvasorjeva.
Frančiškanski samostan s cerkvijo s še nedozidanima stolpoma, ki so jo začeli zidati 1. 1640., ima isto obliko kot na Valvasorjevi sliki.
Čevljarski most, ki na naši sliki ni izvršen, ima očividno že novo 1. 1658/9 nastalo obliko, ki jo kaže Valvasorjeva slika.
L. 1644. je bil postavljen stolp na ..meščanskem bastijonu" na Gradu, ki ga naša slika močno vpošteva.
Cerkve sv. Florijana, ki je bila zidana 1671/2, naša slika pa tudi nobena Valvasorjevih še ne pozna, pač pa Valvasorjev opis 1. 1689. (Ehre... XI. 693) govori o nji.
Važno za nas je dalje, da manjka pri detajlno izdelani cerkvi sv. Jakoba na sev. strani prizidana kapela sv. Frančiška Ksav., ki je bila postavljena 1. 1669./70. in jo Valvasorjeva slika 1.1682. postavljenega Marijinega stebra pred to cerkvijo že ima.
Tako se nam postanek naše slike sam po sebi opredeli med 1. 1660. (prenos relikvij sv. Peregrina k diskalceatom — 1. 1658./9. novi čevljarski most) in 1669/70 (postanek kapele sv. Frančiška Ksav.). Mogoče pa smemo z ozirom na še nedozidano diskalceatsko cerkev njen postanek približati raje 1. 1660. kakor 1670.
Slika je bila namenjena očividno kot poklonilo deželnemu glavarju in ne mestnemu magistratu, kateremu je pozneje Valvasor posvetil svojo v Ehre... O tem pričajo grbi, ki so avstrijski, kranjski deželni in v sredi turjaški. Naslovnik skoro ni mogel biti drugi kakor takrat najbolj ugledni Wolff Engelbrecht grof Auersperg, ki je bil deželni glavar od 1649—1673.*) Tudi doba njegovega glavarstva se sklada torej s tem, kar smo glede časa postanka slike ugotovili zgoraj.
Le nekaj se vsaj zdi, da odločno govori proti temu datiranju: spomenik pred cerkvijo sv. Jakoba. Prostor med samostanom, gimnazijo in cerkvijo je po tej sliki napram cesti, ki veže Stari trg z Zvezdarsko ulico ograjen z zidom, ki sega do višine prvega nadstropja obeh poslopij, notri pa stoji na štirioglatem podstavku, obdanem od nizke ograje, steber z nerazločnim predmetom na vrhu. Prvi utis govori zato, da je to Marijin steber, ki je bil po Valvasorjevem zanesljivem pričevanju postavljen šele
1.	1682. Vendar pa se s to domnevo absolutno ne moremo sprijazniti, ako primerjamo Valvasorjevo sliko tega stebra v Ehre... XI. med str. 688 in 689 z našo. Valvasorjeva slika nam kaže, da je steber postavljen prav na
rob ceste, tako da podstavek z balustrado sega celo nekoliko na cesto. Tlak trga pred cerkvijo je za dve stopnjici dvignjen nad nivo ceste. Enaka odprta nizka balustrada z renesanskimi balustri, ki obdaja podstavek, zapira tudi trg napram ulici tako, da je puščen prost vhod na trg samo na obeh straneh tik ob hišah. Razlike med eno in drugo sliko so prevažne in prete-meljite, da bi mogli smatrati obe sliki za reprodukciji istega položaja. Risar slike Ljubljane se je izkazal povsod kot natančen opazovalec, tako da v tem oziru njegova slika gotovo prekaša Valvasorjeve, ki so pogosto občutno shematizirane. Na šentpeterskem pokopališču je n. pr. gotski svetilnik tako natančno podal, da o njegovi obliki ni nobenega dvoma. Kolikor ga moremo kontrolirati, je povsod zanesljiv in ne verjamemo, da bi bila izjema ravno to ne najmanj važno mesto. Naravna razlaga je le ta, da ne gre za isti spomenik, ampak za neki drug objekt, ki je stal poprej na tem prostoru. Za to govori tudi že omenjeni zid, ki so ga 1. 1680 podrli, da so dobili prostor za novi spomenik.4) Zid in Marijin spomenik se torejčasovnoizključujetainčejeza zidom viden spomenik v obliki stebra, je to nedvomno nek drug starejši spomenik, čegar položaj se ne sklada s poznejšim in čegar oblika je drugačna posebno po tem, da spodaj na podstavku nima štirih kipov, ki so značilni za Marijin steber in ki bi jih risar gotovo ne bil prezrl. Na stebru na risbi je tudi dobro viden kapitel in nad njim mal predmet, ki nikakor ne odgovarja niti po velikosti, niti po obliki Marijinemu kipu. Preko tega spomenika torej lahko mimo preidemo na dnevni red.
Zanima nas seve končno tudi avtor slike. Med \vagensperške izdelke že po času svojega postanka ne more spadati, razlikuje se pa od njih tudi toliko po načinu grafične izvedbe, da izmed glavnih zastopnikov te delavnice nihče ne pride v poštev. Način, kako je zrisana — perorisba in tuš — je v bistvu isti, ki ga pozneje porablja Valvasor pri svojih skicah. Razlikuje pa se od njega zopet v tem, da gre tu za suhoparno korektno obrisno risbo, katere ogrodje je bilo nedvomno ob ravnilu izvlečeno in kjer tuš ne nastopa slikovito prosto, kakor pri dobrih Valvasorjevih skicah, pri katerih se občuti celo nekaj temperamenta, ampak prav enolično shematično in preračunjeno na poznejši prenos v grafični način. Prav tako suhoparno korektno in skrajno shematično je bila ta skica prenešena mehanično (vbod-ljaji z iglo) na ploščo in skrajno enolično in shematično posneta tuširana forma z vzporednim črtkanjem.
V	nasprotju s tehniko izdelave plošč v Valvasorjevi delavnici, kjer prevladuje jedkanje kombinirano z vrezanjem osnovnega ogrodja, je ta reprodukcija izvršena v čistem bakrorezu. Kakor pa je izvršba skrajno enostavna in na prvi pogled celo nerafinirana, nam grafično izvršeni spodnji del slike vseeno dokazuje, da imamo opraviti z izvežbanim bakrorezcem in ne z navadnim diletantom, kakor se pogosto javljajo v Valvasorjevi okolici in h katerim pripada tudi on sam. Tudi način gledanja slike je v močnem nasprotju z Valvasorjevim, ki pri pogledih na mesta podaja redno normalno, mogoče nekoliko dvignjeno sliko in način „prospekta“, kakor se sam izraža, porablja le, kjer hoče dati pogled čez večje dele pokrajine in je le pri splošnem pogledu na Celovec, ki je vsled svojega pravilnega tlorisa naravnost izzival k temu, napravil izjemo.
Izključiti moramo tudi domnevo, da bi bil mogoče mladi Valvasor izvršil to sliko, ki bi jo bil grafično prenesel kak izurjen grafik; to že radi tega, ker je bilo desetletje 1660—70 v njegovem življenju izpolnjeno z vojno
* 4) Diarium Colegii S. J. dne 10. in 11. III. 1680 v Deželnem arhivu v muzeju v Ljubljani.
službo in potovanji ter on na drugi strani za tako obsežno delo tudi še ni bil dozorel. Tudi o tem, kako je ta slika, oziroma njena izvršena spodnja polovica in nedokončane skice za gornjo polovico, prišla v njegovo posest, je vsako ugibanje odveč. Še manj o tem, zakaj je slika ostala nedovršena!
Važnosti te slike za zgodovino Ljubljane nam ni mogoče zadosti poudarjati. Po nji šele dobi Valvasorjeva Ljubljana, ki je ohranjena v raznih slikah v njegovih delih, pravo vsebino. Ker sta si časovno le kvečjemu 20 let narazen, zato bistvenih razlik ni opaziti; pač pa ožive po poznanju te slike pred nami pri Valvasorju močno shematizirani detajli do take jasnosti, da je na podlagi kombinacije obeh slik možna točna rekonstrukcija Ljubljane
2.	pol. XVII., dočim nam je to na podlagi Valvasorja samega klub njegovemu opisu nemogoče. Pa tudi opis Ljubljane pri Valvasorju ima tu tako nazorno ilustracijo posebno glede Auerspergovih vrtov, knežjega dvorca in marsičesa drugega, da si boljšo komaj moremo želeti.
Naša slika ima poleg drugega posebno tudi to prednost pred Valvasorjevimi, da nam nudi tloris takratne Ljubljane, in ker nedvomno fiksira objekt za objektom razen nevažnih vrtov in dreves v njegovi individualni obliki, bi bilo mogoče po njej izdelati pravilen tloris celo z vrisanjem posameznih hiš.
Srečen slučaj pa nam je ohranil tudi tloris Ljubljane iz približno istega časa, kakor je naša slika, v zborniku v vojnem arhivu na Dunaju, tlorisni in ženijski arhiv K Vll/b, 1 in v njega moderni kopiji v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Zbirka je nastala po komisijonelnem ogledu trdnjav, ki bi prišle v poštev za eventualno obrambo proti Turkom. Njen original je t. zv. „Stierscher Atlas" v Nacionalni biblioteki na Dunaju Cod. 9225; izvod v vojnem arhivu istotam je pomanjšana stara kopija tega atlasa, izvod v Gradcu (Steierm. Landesarhiv, Handschr. 1511 No Die Montecucculi-schen Plane des k. u. k. Kriegsarchives in Wien) pa je kopija narejena 1.1894. po asistentu Kargerju. Naslov zbirke se glasi: „Beschreibungen und Abrisse verschiedener Grenzfestungen, Schlosser und Stadte in Steiyermark, Crain und Istrien, 1660—1664.“ Pod št. 11. se nahaja Laibach oder Labach. Nudi nam tloris takratne Ljubljane v goli perorisbi. Ta tloris je tak, da ga kar lahko podložimo kot dopolnilno razlago k naši sliki. Vrisane so takratne utrdbe in prometne žile, obenem pa je vrisan tudi tlorisni projekt moderne trdnjave, v katero bi se Ljubljana v slučaju potrebe spremenila. Ojačitve se projektirajo na Gradu, sicer pa bi se morala trdnjava v obliki takrat moderne trdnjavske zvezde bistveno razširiti proti zapadu. Nova trdnjava bi od Vodnih vrat segla mimo Gradaščice čez Mirje do Bleiweisove ceste, bi se zaobrnila čez Auerspergove vrtove, opero, samostan klaris, čez Dunajsko cesto med diskalceati in Frančiškansko ulico ter dalje preko stika Dalmatinove s Kolodvorsko ulico k Resljevi cesti in Ljubljanici in tam preko k ozidju ob frančiškanskem samostanu. (Sl. 20.).
Detajlov nam ta tloris razen ozidja in omrežja ulic ne nudi nobenih; vendar se ob opisani sliki tudi lahko pogrešajo. Edini večji detajl je tloris Auerspergovih vrtov in tlorisi samostanov. Ker bo ta tloris, kakor čujemo, v kratkem strokovnjaško objavljen, se tu lahko omejimo samo na opozorilo na njegovo vrednost v zvezi z našo sliko. Za nas važni detajli so posebno: Dvojni zid od stolpa ob Ljubljanici do Frančiškanskih vrat, dejstvo, da je vrisan samostan diskalceatov, ki je bil ustanovljen 1. 1653., a so ga začeli graditi šfele 1. 1657.; tu je vrisan običajen samostanski tloris z narobe (proti zapadu) orientirano cerkvijo — torej gotovo ne po že obstoječi sjavbi. Samostan klaris, dovršen 1656, je vrisan pravilno. Zanima nas dalje dvojni zid za knežjim dvorcem in križevniki in konec ozidja ob CojzOvi cesti ob
Ljubljanici, ki kaže štirioglat stolp (prim. sliko na uri v Češ. Libercah) in zapira v obliki kljuke proti jugu ob bregu jarek ob „Cojzovem grabnu". Datiranje v 1657, ki se splošno navaja, se mi zdi nevzdržno in bo pravilnejši okvir 1660—64, ki ga nudi naslov.
Ko spoznamo ta načrt za velikopotezno utrditev Ljubljane in če pritegnemo še nekaj starejši Pieronijev načrt za utrditev gradu, o katerem bomo še govorili, se spomnimo Valvasorjeve opazke v Ehre... XI. 667, da je lega celega mesta taka, da bi se prav lahko spremenilo v glavno trdnjavo, če bi obdali z ozidjem zapadna predmestja, priključili temu mesto in bi na Gradu naredili boljše utrdbe. Iz tega je razvidno, da je bila boljša utrditev Ljubljane problem, ki ga tudi o Valvasorjevem času po zmagi pri Sv. Got-hardu niso pustili iz misli.
Kot neko dopolnilo Valvasorjeve Ljubljane nam lahko dalje služi pogled na Ljubljano 2. pol. XVII. stol. na solnčni uri v muzeju v Čeških Libercah, ki je bila kupljena pred vojno v Berlinu. Ura ima obliko štirioglatega lesenega stebra, visokega okr. 1'30 m. Plošča je iz žgane gline in leži vodoravno na stebru. Na tej plošči se nahaja v rahlem črtnem reliefu v sredi arhitektonskega in figuralnega okvira kazalni krog z latinskimi številkami. V sredi kroga pa je pogled na Ljubljano od prvih utrdb na Ljubljanici pri „grabljah“ proti severu. Na sliki je napisni trak LABACUM. Po sliki navzgor teče Ljubljanica, preko katere so potegnjene „grablje“ od Vodnih vrat do ostroge na začetku sedanje Cojzove ceste. Vidi se na levi ozidje ob Cojzovi cesti s strelnimi linami in okroglim stolpom, na če-gar temelje so zadeli pri regulaciji Cojzove ceste ob Zupančevem vrtu. Na drugi strani se vidi ozidje z okroglimi Vodnimi vratmi, pravokotnimi Karlovškimi, z mostičem preko obzidnega jarka ter stolp v hribu nad sv. Florijanom in meščanski bastijon. Na gradu se vidijo med bastijonom in gradom 3 stolpi in velika lipa. Slika grada s stolpom kapele in stolpom piskačev s hodnikom okoli je površna. Slika mesta je shematična razen nekih detajlov posebno pri važnih objektih. Tako vidimo v Florijanski ulici, da prevladujejo hiše obrnjene s slemeni na ulico. Stoji že cerkev sv. Florijana. Kjer se cepi Stari trg na Florijansko ulico in smer Zvezdarske ulice, se vidi na oglu poznejše redute znani vodnjak. Splošna dispozicija jezuitskega samostana s cerkvijo je pravilna. Vidi se tudi hodnik deškega seminarja, izpeljan preko Zvezdarske ulice. Ob Ljubljanici se vidi ob Vodnih vratih kos ozidja z velikim portalom in majhnim pristanom za čolne. Na levi strani se vidi na bregu za utrdbami najprej večja hiša, zraven na levi pa cerkvica sv. Lovrenca. Dobro se vidi nato pristan na Bregu in začetek hiš, ki so zapirale Novi trg. Čevljarski most ima isto obliko kot na Valvasorjevi sliki. Med hišami na levi je najprej kot gotska, s stolpom iznad križišča označena križevniška cerkev, dalje se vidi stolpič deželnega dvorca, kapucinski samostan s križem na trgu, klarise, stolp diskalceatov in avguštinska cerkev z nedozidanimi stolpi, nasproti na desni pa nekoliko nenaravno osme-rokotni stolp stolnice in v ozadju frančiškani. (Sl. 22.).
Kljub veliki shematičnosti nam nudi ta slika v detajlih vseeno, kakor vidimo, nekaj važnih potez in je vpoštevanja vredna poleg in v dopolnilo Valvasorjevih slik. Kot terminus post quem za njen postanek nam služi cerkev sv. Florijana, postavljena 1671/2. Prav daleč preko tega datuma pa je ne bo mogoče pomikati proti koncu XVII. stol.
Na prvi pogled spada v okvir Valvasorjevih slik tudi slika izvršena v bakrorezu s podpisom Prospect der Haupt-Stadt Laybach in Herzogrthum Crain (vel. 29 X 20 7 cm), signirana z A. S o m m e r fec. in Joseph E d e r
exc. Slika je očividno z začetka 19. stol., tudi avtor A. Sommer (gl. Nagler-jev leksikon umetnikov) pripada tej dobi, — odkod torej očividno stara slika Ljubljane v celoti in v podrobnostih? Že po površnem primerjanju z Valvasorjevo veliko Ljubljano v Ehre... XI. se nam izkaže kot direktna, netočna in pogosto naivno interpretirana kopija po nji, samo da je na levi odrezan Št. Peter, na desni pa ogel s stolpom na križišču Vegove in Cojzove ceste in Vodnimi vratmi in da je avtor, ki Ljubljane bržkone nikdar videl ni, dodal nekaj polja spredaj in sliko spredaj zaključil z običajno kuliso razglednega pobočja z dvemi figurami. Da je slika kopija ravno po omenjeni Valvasorjevi sliki, nam dokazuje slika gradu in posebno slike takih objektov, ki so pozneje sploh izginili, kot frančiškanska cerkev na Vodnikovem trgu, stolnica, križevniška cerkev ali diskalceatska cerkev, ki ima značilno še nepopolno obliko. Kake pričevalne vrednosti ta slika torej nima prav nobene in če smo pojasnili njeno razmerje do Ljubljane XVII. stol., smo to storili samo, da jo izločimo iz dokumentaričnega materiala dobe njenega postanka. Vse razlike napram Valvasorjevim slikam so posledica kopistove netočnosti ali samovoljne interpretacije.
Redke slike Ljubljane, ki so starejše od sr. XVII. stol., nam nudijo prav malo porabno gradivo. Tako je slika Ljubljane v Schedlovi kroniki iz k. XV. stol. sploh fantastična in z resnično Ljubljano nima nobenega opravka.6) Slika se nahaja na str. CCLXXVII. svetovne kronike Hartmana Schedela, ki je izšla v Niirnbergu 1. 1493. Isti kliše markira na str. XIX' neko mesto starega testamenta, na str. XXVIII' se nahaja kot Atene, na str. LXXIIII kot Pavija in na str. LXXVII' kot Aleksandrija. Z resnično Ljubljano, ki jo Sch. imenuje „insigne oppidum“, tudi brez ozira na to dejstvo ta slika nima nobene zveze (prim. J. A. G.: Najstarejša slika Ljubljane? v ZUZ III.,80).
Drug star pisatelj, Sebastian M u n s t e r , navaja Ljubljano v tekstu in na kartah list XVII. in XVIII. ter str. DCCCCXLVII v svojem delu Cosmo-graphy oder beschreibung aller Lander herrschafftenn vnd furnembsten Stetten des ganczen Erdbodens itd., 6. izd. 1. 1578. Označuje jo vselej s sličico gradu, ki pa nima nobene zveze z resnično sliko ljubljanskega gradu.
Najstarejša resnična doslej znana slika Ljubljane se nahaja v skicnem gradivu za topografsko karto Notranje Avstr i j e , ki ga je med 1.1601. in 1605. zbral Janez Clobucciarich, prijor avguštinskega samostana v Fiirstenfeldu.6) Slika7) je prav majhna, le kakih 8X6 cm velika in nam v prav površni peresni skici, opremljeni z več opazkami, ki so na levi strani v reprodukciji žal odrezane, kaže pravzaprav samo grad z utrdbami. Pogled je vzet od severozap. strani in toliko vzvišen, da prav dobro razgrne pred nami venec takratnih utrdb, ki se v splošnem skladajo z onimi Valvasorjeve dobe. Narisana je Ljubljanica, kako deli mesto na dva dela, izmed objektov v mestu so s stolpi označeni samo frančiškani, stolnica in Križevniki. Cerkve sv. Jakoba na sliki še ni, ker je bila njena takrat obstoječa prednica majhna in očividno v mestni sliki ni igrala kake posebno vidne vloge, sedanjo pa so začeli zidati šele 1. 1613., torej po postanku te skice.8) Trdnjavski venec pa nam, kakor rečeno, ta slika klub naglici, s katero je izvršena, precej točno označuje in tudi splošno značilno
6) Gl. sliko v Ilustr. Slovencu IV., str. 114.
6) Prim. Fr. Popelka, Die Landesaufnahme Innerosterreichs von Johannes Clobucciarich (1601—1605), Graz, Ulr. Moser, 1924.
7) Popelka, o. c. tabla XXV., sl. 101 Laibach (Lubiana).
8) J. Vrhovec, Laibach, str. 50.
obliko Ljubljane presenetljivo točno fiksira. V ozadju vidimo Grad, utrdbe na meščanskem bastijonu, visoka Karlovška vrata, očividno okrogla Vodna vrata, visoka Nemška vrata, okrogli stolp ob Vegovi ulici, ostrogo ob vicedomskem dvorcu, okrogli stolp ob Ljubljanici za frančiškani in visoka Samostanska vrata. (Sl. 58.)
Klub svoji neznatnosti ima torej ta sličica vseeno svoj pomen.
Talcorekoč brez vrednosti pa sta dve drugi dekorativno porabljeni sliki Ljubljane, ena, starejša, iz 1. pol. XVII. stol. na naslovnem listu Kristusa na križu umirajočega9), druga iz kon. XVII. stol. na naslovnem listu Bratovščine sv. Dizme.10) Prva kaže nezanesljiv pogled od zapadne strani. Celota absolutno ne odgovarja resnici, grad je fantastičen, najrealnejša je nova cerkev sv. Jakoba in pa stolpa stolnice in frančiškanske cerkve.
Druga pa je vsaj splošno resnična in popolnoma sprejemljiva kot slika zunanje slike Ljubljane koncem XVII. stol. Grad s stolpom piskačev, lipa in jezuitska cerkev so precej resnično podani. Stolpa stolnice in frančiškanske cerkve nudita le bolj impresijo njune vloge v njih delu mesta. Na obeh teh dveh slikah je poudarjen Špitalski most s Špitalskimi vratmi.11)
Večjo vrednost kakor te slike pa imajo slike in posebno načrti Ljubljane v zborniku „Relazzioni di Ao 1639“ v Deželnem arhivu v Nar. muzeju v Ljubljani. Izdelal jih je, kakor izhaja iz pridejanih signiranih poročil, Giovanni Pieroni. Zbornik obsega poročila o obstoječih trdnjavah na Kranjskem, Hrvaškem, v Istri in na Goriškem ter končno še v Feldbachu in Fiirstenfeldu. Redno je pridejana slika dotičnega utrjenega kraja, načrt utrdb z eventualnimi predlogi za njih ojačitev in podrobna pismena ocena obstoječega in obrazložitev predlogov. Vse je izdelano v dveh izvodih.
Ljubljano predstavljata dve sliki mesta, katerih ena je od 1. 1908 vzeta iz zbornika in razstavljena med slikami Ljubljane na hodniku muzeja v 1. nadstropju, dva celotna načrta mesta z utrdbami in dva načrta utrdb na Gradu s predlogom za njih ojačitev.
1.	— Slika Ljubljane je 21-5 X 14-5 cm vel.; izvršena je v okorni perorisbi in prav rahlo lavirana z barvo v drevesnih partijah. Nudi nam pogled od zapada in je stališče dvignjeno toliko, da so utrdbe lahko pregledne. Utrdbe so risarju tudi glavno in to v glavnem njihov del od Nemških vrat do Špitalskega mosta. Slika mesta v tem ozidju pa je proizvolna in niti eno poslopje, kakor tudi splošna slika najmanj ne more aspirirati na kako zanesljivost. Vidita se sicer na levi stolnica, na desni pa križevniška cerkev, a brez najmanjšega sledu resnične slike. Isto velja na levi za izven ozidja ležečo cerkev kapucinov, ki pa ima vsaj toliko vrednosti, da nas pouči kako je bil urejen dohod k nji. Najbolj resničen je še Grad, vendar je popolnoma zanemarjena slika hriba proti desni. (Sl. 21.).
Ozidje ima od stolnice do Vicedomskih vrat tri nizke okrogle stolpe, katerih prvi naj pomeni bržkone Špitalska vrata, četudi most ni narisan. Za druga dva vemo, da sta obstojala. Največ vrednosti za nas ima slika jarka in ostroge ob Vicedomski palači, ki nam kaže od še ohranjenega stolpa ob Vegovi ulici do ostroge s posebnim zidom zavarovane stopnjice na teraso
») Gl. sliko v Ilustriranem Slovencu, IV. str. 113.
10) Gl. sliko v Ilustriranem Slovencu, IV. str. 120.
u) V okvir Valvasorjeve Ljubljane spada sicer čisto brezpomembna slika Ljubljane vtisnjena v usnjate platnice Vinogorskega registra iz Wagensperga, ki je bil 1686 že v Valvasorjevi posesti. Gl. o tem članek M. Dolenca, Valvasor in slovenska ljudska sodišča v pričujočem zvezku.
v ostrogi. Prav tako nam postane jasnejši položaj z dvojnim zidom za knežjim dvorcem, ko tu jasno vidimo, kako se zid pravokotno upogne proti cesti in se potem nadaljuje v novi, prvotni paralelni smeri do Nemških vrat.
2.	— NačrtLjubljane kljub onemu iz ok. 1657 ni nezanimiv, ampak ga v marsičem dopolnjuje; razen tega zasluži največjo pozornost kot najstarejši doslej znani načrt Ljubljane. Velik je 61-5 X 50-3 cm. Izvršen je v perorisbi, izpolnjeni z akvarelnimi barvami. Načrt objema ves utrjeni teritorij takratne Ljubljane. Za nas je zanimiv tlorisni obris Gradu s še obstoječimi stolpi in na rob brega nad Trančo pomaknjenim, za takratno Ljubljano tako značilnim stolpom poskačev. V tlorisu je označena dalje za takratni grad istotako tipično značilna planota z lipo — „Piano
Sl. 61. Ljubljana, ok. 1660: Schellenburgova ul., na levi cerkev klaris.
alto“. Zid od vhoda v grad nad Krekovim trgom do meščanskega ba-stijona ima dva polkrožna stolpa. Na mestu meščanskega bastijona je samo večji pravokotni stolp. Od njegovega jugozap. ogla gre neojačen zid do Karlovških vrat, ki imajo pravokoten tloris. Od tod se nadaljuje zid z rahlim zapognjenjem v sredi razdalje do Vodnih vrat, ki obstojajo iz okroglega stolpa. Od tega stolpa se vleče zid ob Ljubljanici dalje do tja, kjer zadene breg smer Hrenove ulice. V stolp vodijo od znotraj ob tem zidu s paralelnim kratkim zidom zavarovane stopnice. „Grablje“ segajo čez Ljubljanico od Vodnih vrat do začetka ozidja ob Cojzovi cesti. Ob Ljubljanici to ozidje nima ojačitve, pač pa v srednji razdalji napram Emonski cesti polkrožen stolp. Stolp na oglu Cojzove in Emonske ceste je okrogel. Od njega pa do konca knežjega dvorca sta dva vsporedna zidova, med katera so vzidana najprej Nemška vrata, ki imajo kvadratičen tloris, ter na koncu tega dvojnega pasu zidu polkrožen stolp, ki se dobro vidi na opisanih slikah na levem oglu knežjega dvorca. Do okroglega stolpa za vicedomsko palačo gre zi-
dovje dalje samo v notranji črti, tam pa se zopet začne zunanji paralelni zid, ki tu varuje stopnjice, ki vodijo na ostrogo na oglu vicedomske palače. Od te ostroge gre zid do brega Ljubljanice, kjer se v obliki kratke kljuke zapogne nazaj ob bregu. Na vhodu v Gosposko ulico je vrisan tloris Vicedomskih vrat, ki se odlikuje po bogati razčlenitvi od vseh drugih. Na desnem bregu Ljubljanice se ozidje pričenja ob Čevljarskem mostu in gre po bregu do Špitalskega mosta. Vmes je ojačeno z dvema okroglima stolpoma. Špitalska vrata imajo zopet enostaven kvadratičen tloris; od tod gre zidovje dalje ob bregu do okroglega stolpa na oglu ob frančiškanskem samostanu. Kjer pride vštric s samostanom, se pravokotno vpogne k samostanu, mogoče zato, da se združi z že poprej obstoječo utrdbo frančiškanskega samostana. Od ogla gre v ravni črti do Samostanskih vrat, ki imajo kvadratičen tloris in potem po hribu navzgor do gradu. Vmes je ojačeno z dvema manjšima stolpoma kvadratičnega tlorisa. Razdelitev hišnih blokov v ozidju je površno orisana, a nam vseeno nudi nekaj gradiva za takratno, večinoma do danes nespremenjeno komunikacijsko mrežo. Dalje je le nekaterim važnim objektom posvečeno nekaj pažnje, tako je n. pr. tloris jezuitske cerkve z razmeroma dolgim (ker starejšim) prezbiterijem in vrstami kapel ob ladji dobro označen. Prav tako sta pravilna tlorisa kapucinske in frančiškanske cerkve. Pri kapucinski cerkvi je bil prezbiterij razdeljen v dva dela in je stal oltar pred delilno steno. Gotovo nepravilen pa je tloris frančiškanske cerkve na Vodnikovem trgu in le približen tloris stolnice. Rotovž je naznačen z arkado, ki sega na trg. Detajlno je izrisan Čevljarski most s tržnicami ob straneh. Zanimivo je, da je vrsta tržnic na sredi mosta pretrgana in omogočen pogled na reko in dostop do roba mosta. Novi most, ki ga slika Valvasor, je imel na tem mestu dekorativne paviljone. (Sl. 18.).
Brez pomena za študij takratne Ljubljane je drugi tloris, izvršen v isti tehniki, 42 X 265 cm velik, ki vsebuje predlog za novo ureditev Gradu in celega vrha grajskega hriba.
Kedaj je nastal Pieronijev načrt in slika Ljubljane? Ali je stari zapisek s tem, da I. 1639, zanesljiv ali ne? Načrt nam nudi v tem oziru samo dva momenta, ki nam omogočujeta kritiko tega podatka: sedanja frančiškanska cerkev in stolp na meščanskem bastijonu. Frančiškanska, takrat avguštinska cerkev je vrisana v načrtu točno na svojem sedanjem mestu in z istim načrtom, kakor ga ima še sedaj; ne moti nas, da ni označil stranskih kapel kakor pri šentjakobski, ker je bila prednica sedanje na tem mestu že 1. 1494 iz strahu pred Turki odstranjena,12) njena neposredna predhodnica, prva avguštinska cerkev po povratku reda v Ljubljano pa je ležala nekje ob začetku sedanje Wolfove ulice, bližje Zvezdi, in jo je že 1. 1629 uničil požar.13) Sedanjo cerkev pa so začeli po Valvasorju (1. c.) zidati šele 1. 1640 in so jo glasom datuma na glavnem portalu dovršili šele 1. 1646. Ta govori torej proti 1. 1639.
Prav tako tudi stolp na meščanskem bastijonu, če je zanesljivo Valvasorjevo poročilo (Ehre... XI. 671), da je bil sezidan šele 1. 1644. Tako bi se čas postanka Pieronijevega gradiva premaknil nekoliko dalje proti sredi XVII. stol., kar pa za njegovo presojo ni bistveno važno.
Proti tem našim zaključkom pa bi govoril v prvi vrsti položaj pri knežjem dvorcu, kakor ga riše Pieroni, če ga imamo tako razlagati, da
12) Valvasor, Ehre... XI. 694.
13) Valvasor, Ehre... XI. 694. „Im Jahr 1628 ist die, von denen zuruck-gekommenen P. P. Augustinis nicht zwar auf den alten Platz, sondern auf der andern Seiten iiber, gegen der Gassen, bey denen Capucinern zu, vvjeder neu-erbaute Kirche den 18. May von den Laybachischen Bischoff Thoma geweihet worden.“
dvorca še ni. Dvorec je bil po Vrhovcu14) postavljen 1. 1642. Pozneje je ta dvorec, kakor se jasno vidi tako pri Valvasorju na veliki sliki Ljubljane v Ehre... XI. in v sliki iz 1660—1670, segal s svojim desnim krilom prav do drugega zidu, levo krilo pa je dosegalo ogel z okroglim stolpom, nad katerim je bilo dozidano celo nadstropje. Prav tako je moral biti po sliki iz 1660—70 sodeč vrh dvojnega zidu med konci teh dveh kril spremenjen v nekako teraso. Pieronijev tloris riše pač knežjo ulico, dvorca, kakor drugih važnih poslopij pa ne upošteva. Določno pa riše dvojno ozidje od Knežje ulice do Cojzove ceste, ne da bi naznačil, da sega kako poslopje preko notranjega zidu do zunanjega. Ker pa n. pr. tudi pri vicedomski palači ne označa njenega obsega v razmerju do obzidja, mislim, da smemo preko pomisleka, da knežjega dvorca še ni in damo prednost onima dvema argumentoma. Če pa dvorec obstoja, kar se pač ne da ugotoviti, potem imamo tu še en argument več za premaknitev datuma postanka.
Pismeno poročilo Pieronijevo, od katerega se je ohranil samo en list, in ki je pisano v italijanščini, ne vsebuje ničesar za nas porabnega in se peča samo z Gradom in njega utrditvijo.
Žal nam Matevž M e r i a n v svoji Topographia Provinciarum Austria-earum Austriae, Styriae, Carinthiae, Carnioliae. Tyrolis etc., Frankfurt 1G49, v kateri na str. 122 piše o Ljubljani („ist fein erbawt / vnnd sehr volckreich / aber der Luft ist sehr vngesund allda; ist auch die Statt \vieder Feindes Ge-walt schlecht versehen / vnd gegen dem Wasser Laybach gar offen...“), ni ohranil tudi njene slike, kakor Kranja in Škofje Loke in nas s tem oropal prevažnega dopolnila za več kot eno desetletje pred našo veliko sliko iz 1660—70.
#	# *
Likovno gradivo za razumevanje in detajlno proučavanje Valvasorjeve Ljubljane, kolikor je doslej znano, bi bilo s tem izčrpno. Najdragocenejše in najbolj avtentično literarno dopolnilo svoje Ljubljane v sliki pa nam je podal Valvasor sam v svoji „Ausfiihrliche Beschreibung der Crainerischen Haupt-Stadt Laybach“ v Ehre... XI. str. 664 do konca. Moderniziral je Valvasorja in ga za poznejši čas bistveno dopolnil I. Vrhovec v svojih dveh glavnih delih: Die wohllobl. Lan-desfiirstl. Hauptstadt Laibach (Ljubljana, 1886) in Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih (Ljubljana, 1886). Mnogo arhivalnega gradiva vsebujejo P. v. Radics-a Alte Hauser in Laibach I., II., III. (Ljubljana, 1908-1911) in I. V r h ov n i k a Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske (Danica 1903—1905). Marsikaka v tej zvezi porabna tradicija se bo našla tudi v Ivana Vrhovnika knjižici Gostilne v stari Ljubljani (Ljubljana 1926). Na osnovi teh spisov in slik, ki smo jih zbrali okrog problema Valvasorjeve Ljubljane, bo danes mogoče načeti marsikako detajlno vprašanje ljubljanske zgodovinske topografije, ki ga utegne sprožiti podrobno raziskavanje.
Končno se ustavimo nekoliko še pri splošni označbi Valvasorjeve Ljubljane in pri njeni važni vlogi v značaju in razvoju ljubljanske mestne slike.
Valvasorjeva Ljubljana in vse, kar je zvezano ž njo, je osnovno važna tako za poznavanje Ljubljane preteklosti, kakor za razumevanje izrazito baročne Ljubljane XVIII. stol. in Ljubljane sedanjosti, že prva resnična slika, ki nam nudi prav za prav samo le splošno površno impresijo o nji, .Clobucciaricheva, nam podaja osnovni karakter zunanje slike Ljubljane
popolnoma izrazito oblikovan, tak, ki ga ni mogla zabrisati niti tako temeljita notranja prenovitev, kakor jo je povzročila L pol. XVIII. stol. in v veliki meri še danes kljub temu, da se je mesto razlilo že daleč okrog takratnega jedra, ni dosti drugačen. Posebno jasno se nam kaže to trdovratno življenje osnovnih potez tradicionalne Ljubljane v tem, da je Valvasorjeva mala Ljubljana, ki je bila prvič objavljena na 1. 127 v Topogr. Duc. Carnioliae 1. 1679, še skozi celo XVIII. stol. pogosto služila za podlago za sodobne slike Ljubljane. Primeri n. pr. Ljubljano na glavah raznih diplom rokodelskih cehov v XVIII. stol., kjer je ta odvisnost v vseh nevažnili detajlih tako očividna, da odpade vsak dvom o tem, da bi bila vsaj posku-šena kaka nova rešitev dane naloge. Z Valvasorjevo se skladajo v tem, kako sliko odrežejo na straneh in spredaj tesno za frančiškansko cerkvijo in za ozidjem v Vegovi ulici.15) Posebno se ta odvisnost očituje tudi v načinu, kako nenaravno je poudarjen klanec v Florijanski ulici in izpeljan v ravni črti poševno navzgor h Karlovškim vratom. Edino, kar so osnovni in okvirni Valvasorjevi shemi dodali poznejši njeni ponavljalci, je, da so času primerno modernizirali zunanjščino glavnih poslopij, kar nam tudi edino omo-gočuje relativno datiranje teh epigonskih slik Ljubljane, kjer ni drugih zunanjih momentov za to.
Valvasor je pa tudi zares zajel svojo Ljubljano v odločilnem trenutku, ko se je že prav močno napovedovala doba, ki sicer ni spremenila bistveno njenega zunanjega lica, ki je bilo po Gradu in trdnem pasu ozidja za stoletja nespremenljivo, pač pa skoro vse važne elemente, iz katerih je obstojala. In prav v tem, da so ohranile slike, ki jih priobčujemo, in pa Valvasorjeve, lice in pogosto tudi detajle, že za Valvasorjevega življenja ali pa vsaj kmalu po njegovi smrti temeljito spremenjenih ali sploh obnovljenih objektov, je njihov ogromni zgodovinski pomen. Pri opisu slik smo pogosto opozarjali na starinsko lice takratnih ljubljanskih ulic tudi tam, kjer so kmalu na to nastale sedanje obcestne baročne fasade in ne samo v Florijanski ulici, kjer so se edino deloma še do danes ohranile. Opozarjali smo dalje na važne ostanke srednjeveške, gotske arhitekture, o katerih nova Ljubljana že zdavnaj nič ne ve. In ker je Valvasorjeva na meji, kjer odmira srednjeveška Ljubljana v svoji celotni obliki (ulične slike z ozkimi fasadami, staromodni trgovski lokali itd.) in v svojih zadnjih detajlih (stolnica, frančiškanska cerkev, križevniška cerkev, frančiškanski križni hodnik, spomeniki pri sv. Petru) in se od srednjega veka podedovana lupina šele polagoma polni z novo vsebino, zato je njen pomen dvakrat važen. XV. in
1.	pol. XVI. stol. sta dala mestu ozidje in s tem dala definitivno obliko, trdno lupino temu, kar so stoletja pod vplivom realnih geografskih in posebnih socialnih razmer razvila iz malega jedra na Starem trgu in okrog cerkve sv. Jakoba. Trije vodilni stanovi takratne družbe so si ustvarili tri ločena središča, na katera so uprli vsak svojo moč in svojo mogočnost. Najstarejša oblikovalca sta bila tudi njena ustanovitelja: meščanstvo in plemstvo. Da je bil meščan bržkone prvi, to kaže že prastara nomenklatura Stari (meščanski) in Novi (plemiški) trg. To je tudi razumljivo: pod okriljem deželnega gospoda, čegar simbol in oporišče njegove moči je bil grad, je nastala okrog sv. Jakoba naselbina njegovih podložnikov in drugih, ki so jih privabile razne prednosti, s katerimi je obdaroval deželni gospod prebivalce naselbine ob svojem oporišču, v
16) Prim. n. pr. Ljubljano, objavljeno v Ilustr. Slovencu, IV. 1., str. 114. Ena taka slika se nahaja na diplomi usnjarskega ceha in je signirana: Joseph Leop. W i s e r delineavit et scripsit Ao 1762. — Druga, diletantsko izvršena in mogoče po Wiserjevi posneta je tudi iz 2. pol. XVIII. stol. na diplomi lectarskega ceha.
kateri se je razvila obrt in trgovina in ž njo glavna meščanska stanova, trgovec in obrtnik. Ko je Ljubljana pozneje postala glavno mesto vojvodine Kranjske in sedež predstavnikov upravne oblasti, ni poslala samo uradniško središče, ampak središče življenja dodeljenega ji teritorija in je naravno, da se je v njej zbralo v večjem številu tudi plemstvo, ki si je svojo naselbino postavilo na nasprotnem bregu Ljubljanice in ji dalo kot poznejši ime Novi trg. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije pa je dobil tudi tretji vodilni srednjeveški stan, duhovništvo, svoje središče ob cerkvi sv. Nikolaja, kjer je Pred škofijo nastal mestni oddelek, ki je nosil in še ohranil po stolnici, škofijskem dvorcu, kanoniških hišah in frančiškanskem samostanu izrazito cerkven značaj. Meščanski del mesta pa se je proti koncu srednjega veka že tudi davno razlil preko ožine pri Tranči v smeri proti novi stolnici in ko so 1. 1484. postavili na sedanjem mestu tudi novi rotovž, se je težišče meščanskega dela mesta preneslo s Starega trga na sedanji Mestni trg. Vsak teh zgodovinsko razvojnih in socialno struktivnih elementov pa je dal notranji grupaciji mesta svoj pečat z zunanjim reprezentantom svojega dostojanstva, moči in samozavesti v reprezentativnem poslopju, kjer se je osredotočalo njegovo življenje: meščanstvo v rotovžu, plemstvo v deželni hiši, duhovščina v stolnici in ž njo združenim škofijskim dvorcem. Nad vsemi pa je bdel in še bdi kot odmev iz najodaljenejše preteklosti mesta, grad, simbol moči gospodarja dežele. Vsi ti notranji povdarki so se vidno izrazili tudi v zunanji sliki mesta in za stoletja ustvarili njene estetske osnove.
Važno vlogo pri medsebojni konstelaciji elementov razvoja mesta pa sta igrala dva geografska momenta, Grad in Ljubljanica, tako da je notranja struktura Ljubljane kot mesta tako posledica družabne strukture dobe njenega postanka, kakor nič manj geografskega položaja ozemlja, ki je bilo izbrano za prizorišče tega razvoja. Geografska konstelacija je postala posebno važna za osnovni estetski značaj ljubljanske mestne slike nazno-traj, ker je njena neposredna posledica estetska magistrala starega mesta od Krekovega trga preko Mestnega in Starega trga do cerkve sv. Florijana, pa nič manj na zunaj, kjer je dominanta Gradu povzročila tisti konstantni element v sliki Ljubljane, ki je kakor smo videli zgoraj, za stoletja določil okvir estetske zunanjščine mesta. Tem činiteljem, ki so določali po svojih imanentnih zakonih obliko Ljubljane, pa se je koncem srednjega veka pridružil še važen zgodovinksi činitelj v turški nevarnosti, ki je par stoletij visela nad mestom kot Damoklejev meč. Njena posledica je bila, da je mesto v opisani tridelni notranji strukturi dobilo tudi na zunaj trdno lupino v obrambnem mestnem ozidju, ki je prav tako za stoletja (do zač. XIX. stol.) postalo poleg opisanih zadnji odločilni estetski element, brez katerega si Ljubljane do zač. XIX. stol. ne moremo misliti. Poleg lege, Gradu, razpoložitve mestnih delov in stolpov cerkva je ravno ozidje odločivno za zunanje in notranje lice stare Ljubljane. V njegovem okviru so se sicer spreminjali posamezni elementi, posamezni kristali in mesto njih nastajali novi, a splošna slika se na zunaj tudi po barokiziranju notranjščine Ljubljane ni spremenila, kar nam posebno zgovorno dokazuje trdoživost Valvasorjeve sheme ljubljanske slike. V notranjščini je pa Valvasorjeva Ljubljana kmalu odmrla, vendar pa je bil močnejši kot te zunanje spremembe fasad, okvir ulic in trgov in pod., še en element, to je mestni tloris, mreža glavnih komunikacij in celo vztrajnost parcelnih kompleksov. O tem nam priča zgovorno primerjanje sedanjega načrta Ljubljane s Pieronijevim, ki nan> žal le malo nudi in onim iz okr. 1. 1657, ki nudi precej več, ter posebno s sliko v Valvasorjevi grafični zbirki, ki nam riše daleč za meje obzi-
danega mesta njegove komunikacije s svetom in mrežo njih medsebojnih zvez. V obzidanem mestu pač ni čuda, če so vstrajale ulice skozi stoletja; le neznatne spremembe bi mogli ugotoviti. Zanimivo pa je, da so se ohranile mnoge takrat še nezazidane parcele v zazidanih blokih poznejše in sodobne Ljubljane. Opazujte na pr. parcelo št. peterskega župnišča, ki je do najnovejše regulacije vedno obstojala iz vrtnega dela ob sv. Petra cesti in poljskega ali travniškega ob Ljubljanici, nasproti ležeče škofovo posestvo je sicer prerezano ali vseeno merodajno za razdelitev tamošnjih blokov, Kravja dolina (Vidovdanska cesta) še kljub Taboru stremi proti svojemu stiku z Martinovo cesto, Kolodvorska, Komenskega, Dalmatinova, Slomškova, Pra-žakova in Dunajska cesta so osnovno omrežje komunikacij severnega dela Ljubljane kakor so bile sr. XVII. stol. Posebno zanimiv je trikotni blok med Kolodvorsko, Prečno in Št. Petersko ulico. Lega franč. samostana je postala merodajna za bodočo novo smer Miklošičeve ceste, ki si je priborila pot do Masarykove šele v naših dneh. Zanimive so dalje oblike trga pred Evropo (na Ajdovščini) ali razširitev Kolodvorske ulice pred stikom s Slomškovo, ali oblika Marijinega trga. Še danes ni zabrisana prečna zveza od Aleksandrove do Bleiweisove ceste, ob operi in okrog muzeja, ki iz vijuge postaja pravokotno lomljena zveza. Važno ozemlje Auerspergovih vrtov nam je ohranil uršulinski samostan, blok nekdanjega kapucinskega samostana pa sedanja Zvezda. Poučno je dalje Gradišče, posebno prečna zveza po Igriški ulici, ki iz vijuge postaja vedno bolj ravna; velezanimiv je od Soteske, Hilšerjeve in Vegove ulice objeti približno pravokotni blok, ki se je nespremenjen ohranil kljub temu, da o Valvasorjevem času še sploh ni bil zazidan. Zanimivo je dalje posebno Krakovo.16)
Opozarjam na te reči, ker so važne za sodobno Ljubljano. In kar ima Ljubljana kljub temeljitemu zunanjemu barokiziranju še tradicionalnega z njenim srednjeveškim licem zvezanega, temelji ravno na tej trdoživosti parcelacije in komunikacijskih smeri. Osnovno razpoloženje, ki ga nudi obiskovalcu stare Ljubljane magistrala od Vodnikovega trga do sv. Florijana, je še isto kot je bilo pred barokizacijo, ki je pač spremenila takt, s katerim sodobnega potnika vodi nepretrgana prijetno napeta krivulja vsaj na levi strani skoro brez pavze po vsi cesti, dočim je še potnik Valvasorjeve dobe bolj po kratkih stopicah ozkih fasad doživljal približno isto, le da je pri tem takrat bolj deloval slikoviti element grupacije in posebno nazobčana črta k cesti obrnjenih zatrepov, dočim je novi baročni takt bolj monumentalen in bi skoro lahko smatrali vso črto fasad od Študentovske ulice do Tranče na levi za eno samo fasado z estetsko nujnim kontrastnim poudarkom pri rotovžu, kjer ti silna arkada z energičnim korakom stopi naprej kakor poveljnik pred fronto svojih vojakov. Prav tako deluje posebno v mesečnem svitu, ki ugodno zabriše detajle, desna stran Mestnega trga kot ena sama fasada in od ogelne velike hiše pri Tranči ima Stari trg do sv. Jakoba na obeh straneh estetsko vzeto eno samo fasado, ki se postopoma razvija kot neprestano se menjajoča skupna slika. Le sv. Jakob s svojim oklepom v levi fronti hiš Florijanske ulice in spoštljivo od cerkve v loku umaknjeni
16)	V tej zvezi opozarjamo na problem, ki ga je vzorno načel dr. Marian Sidaritsch v svoji Geographie des bauerlichen Siedlungs-w e s e n s im ehemaligen Herzogtum Steiermark (Graz, Ulr. Moser, 1925), posebno na pobude oddelka VI. Die Wandlungen des Siedlungsbildes seit hundert Jahren. Naša slika nudi za ljubljanska predmestja in njih razvoj pre-zanimivo gradivo, ki bi se dalo z gradivom poznejših slik in sedanjim stanjem predmestij izborno dopolniti in izrabiti.
Rožni ulici diše še, četudi že precej zastrto razpoloženje, kakor ga je dihala v detajlih in celoti še precej srednjeveška Valvasorjeva Ljubljana.
Valvasorjeva Ljubljana in v njenem žarišču osredotočeni žarki, s katerimi prihaja k nam luč srednjeveške, v sliki žal neohranjene, Ljubljane, pa ne živi samo v starem mestu svojega življenja dalje, ampak tudi v novi Ljubljani s tem, da je, kakor smo videli, dala osnovno mrežo za njeno sedanjo delitev. Primerjajte samo sedanji načrt s sliko iz Valvasorjeve zbirke, pa Vam bo povedano takoj jasno. In kakor je pravokotnik rimske Emone v tlorisu Gradišča in Mirja preživel srednjeveško in Valvasorjevo Ljubljano, tako je ohranjen še v današnji že razmeroma utrjeni komunikacijski in obrisni mreži tega dela Ljubljane.
#	* *
Z odkritjem Valvasorjeve Ljubljane, ki je bilo namen tega spisa, katerega nam je omogočil s svojim neprecenljivim gradivom zbiratelj Valvasor, smo prestavili lečo našega spoznanja o Ljubljani nazaj v sredo XVII. stol.; od tod naj sedaj pionirji njene lokalne zgodovine kopljejo naprej in naj iztrgajo nemi preteklosti nova spoznanja o nji.17)
Valvasor in slovenska ljudska sodišča.
Dr. Metod Dolenc, Ljubljana.
Resume. Valvasor und die slovenisehen Volksgerichte. Neuere slovenische reehtsgeschichtliche Forschungen haben die Tatsache festgestellt, dass seit dem 16. Jahrhunderte die untersLe Schichte der Bevolkerung in Krain die niedere Justiz autonom geiibt hat: In Dorfern und Markten durch die Wotschengerichte (veča), die spater Quattembergerichte genannt wurden, in den Weingebirgen aber auf den Bergtaidingen, die sich bis in das 19. Jahrhundert erhalten haben. Valvasor hat in seiner „Ehre des Ilerz. Krain" im IX. Buche sieben verschiedene Gerichtsinstanzen, die zu seiner Zeit (Ende des 17. Jahrh.) in Krain bestanden, angefuhrt, die Bergtaidinge, so\vie das Kellergericht mit Stillschweigen iibergangen, ja nieht einmal die Geltung der Bergrechtsartickel registriert. Der Verfasser unter-nimmt es urkundlich zu beweisen, dass Valvasor selbst Bergherr und als solcher an der Bergtaidingsjustiz seiner Untertanen beteiligt war. Die auffallende Tatsache, dass Valvasor \vohl von den „holzernen Urteilen" der Volksgerichte Istriens und in der Wind. Mark erzahlt, die schon Mitte des 16. Jahrh. abgeschafft wurden, von der Existenz der noch funktionierenden Volksgerichte in Unterkrain aber keine Notiz nimmt, glaubt der Verfasser dahin aufklaren zu konnen, dass Valvasor als gebildeter Mann und gluhender Verehrer seines Heimatslandes die mehr-erwahnte Volksjustiz als eine Schmach fiir die Landstande empfunden hat, die er der ausvvartigen Leserschaft gegeniiber lieber unervvahnt lassen wollte.
I.
Baron Ivan Vajkard Valvasor je bil sin svoje dobe, ki gotovo ni mrzil slovenskega ljudstva, med katerim je živel in deloval. Za njegovih časov nacionalnosti v današnjem pomenu besede sploh še ni bilo. Če mu pripisuje R a d i c s vedoželjnosti in pravicoljubnosti do slovenskega naroda (Novice, 1.1852., str. 252), niti te sodbe ne bi hoteli izpodbijati, dasi je slovenskemu ljudstvu kot takemu v svojem delu v počaščenje Kranjske uskratil eno izmed njegovih najznačilnejših potez — namreč tisto žilavost, s katero si je vedelo ohraniti avtonomna nižja sodišča.
Ni, da bi morali šele na dolgo in široko razlagati, da je imelo vse slovensko ozemlje v 16. stoletju še svoja ljudska sodišča, na katerih je sodilo
17)	Za Ljubljano je postala n. pr. skrajno aktualna podobna študija, kakor jo je za Maribor izdelal Fr. B a š v Geografskem. Vestniku II. in III. letnik.
po svojih predstavnikih tako, kot je smatralo po starih šegah in navadah za pravično, pa po pravilu, da naj „s a m o k m e t i s o d i j o k m e t u“. Mi vemo, da so še v 15. in 16. stoletju eksistirale v e č e po Dolenjskem, po Gorenjskem, Primorskem; da so v trgih in mestih sodila poslej kvalrna sodišča, ki jih smemo smatrati za naslednike preosnovanih več; mi poznamo že do dobra ustroj in poslovanje vinogorskih zborov (Berglaiding), ki so na njih sodili po večkrat na leto vinogradniki v spornih zadevah iz svojega okoliša in to ne samo kmetom, ampak tudi pripadnikom višjih stanov, ki so imeli le-lam vinograde. Celo za polšje pravdne zadeve so v dolini Krke ob Gorjancih imeli svoja ljudska sodišča (Pillichrecht). Pri vseh teh sodiščih so se zapisovale pravde v posebne zapisnike ter je dosedaj znano listinsko gradivo za kvatrna sodišča in vinogorske zbore za čas daleko preko smrtnega leta Valvasorja 1693. Kvatrna sodišča so bila n. pr. na Bledu, v Kostanjevici, v Pleterjah takorekoč sestavni del ljudskega življenja. Izginila so tu prej, tam pozneje, vobče nemara začetkom 18. stoletja. Toda vinogorski zbori kot ljudska sodišča so se krepko uveljavljali ves čas od 16. stoletja pa do začetnih let 19. stoletja. Naj še opomnimo, da je bila eksistenca vinogorskih zborov s sodnimi kompetencami oprta na vinogorski zakon z dne 9. februarja 1543, ki je veljal za vso Notranjo Avstrijo; dalje, da je Nicolaus de Beckmann v svojem velikem delu „Idea juriš statutarii et consueludinarii stiriaci el austriaci", ki je izšlo v Gradcu 1.1688. (torej eno leto, preden je izdal Valvasor svoje glavno delo o Kranjski), obravnaval vinogorska sodišča kot nekaj, kar se smatra za vsakdanji pojav v ljudskem življenju. Vemo, da Valvasor Beckmann o ve knjige ni poznal, niti je ni poznati mogel. Ali, kar je Beckmann opazoval kot vsakdanjo prikazen, lega naj bi Valvasor nikdar ne bil opazil, dasi je prepotoval ljubljeno Kranjsko križem in po večkrat in prebrskal skoro vse arhive dežele, v katerih so se nahajali seveda tudi protokoli o pravdah ljudskih sodišč.
II.
Nič ne stoji v V a 1 v a s o rjevem remek-delu o vinogorskih bukvah in imetnikih gorske palice (Bergstab), o vinogorskih pravdah, o gornikih, niti ne o kvatrnih sodiščih. Niti eksistenca vinogorskega zakona (t. zv. gorske bukve) ni registrirana! Pač pa navaja Valvasor v IX. knjigi, str. 98, sedmero različnih sodnih instanc, med njimi kot šesto: zemljiške gosposke, ki imajo sodstvo nad svojimi lastnimi podložniki („Unlerlhanen“) in služinčadjo („ihre Diener"). Za 7. instanco smatra pa mesta in trge, ki sodijo svojim meščanom in prebivalcem, kakor tudi obrtnikom (če vsi ti niso plemiškega stanu). Med ta sodišča pa Valvasor gotovo ni štel več ali kvatrnih sodišč kot ljudskih sodišč. Valvasor je njih eksistenco, prav kakor tudi eksistenco vinogorskih zborov kot ljudskih sodišč na zanimiv način — zamolčal.
V	X. knjigi pripoveduje (str. 95, 96), da so nekdaj v Slovenski Krajini in v Istri sodili župani in prisedniki (lahko pa je bila tudi še kakšna druga oseba, ki je imela sodno palico — Gerichtsstab — v svoji roki) na ta način, da je župan (ali njegov namestnik) zamislil dvoje možnih rešitev spora in vprašal svoje prisednike, kateri od obojih rešitev se priključijo. Dobljeni odgovor je zarezal na rovašu. Pritožbe zoper izrek, ki je dobil večino po zarezah, sploh niso bile dopustne. Tiste rovaše imenuje Valvasor ,,/ioZ-zerne Protokolle", misli pa, da je imel župan zadevo v rokah, da je s primernim naglašanjem razlogov za eno ali drugo rešitev, ki se mu je zdela prava, dosegel sodbo v zmislu svojih želja „mehr nach Gunst weder nach der Gerechtigkeit“.
Toda: „Diese ivunderliche Rechtssprecher ivollte auch das Schrannen-gericht 'in Crain keinesivegs erkennen noch dessen Erkenntnis oder ivider sie abgefiihrte ansetzen und Spannungen Gehorsam leislen". To da je dalo povod, da je v slovenski krajini Maksimilian I., v Istri pa Ferdinand I. tamkajšnja ljudska sodišča „aus Mangel der Beisitzer zu den Schrannen in Krain verordnet und selbigen Gericlitszivang incorporiert. Dabei es also bis noch be-standig verblieben.“
To je vse: O vseh drugih tipih ljudskih sodišč izven Slovenske Krajine in Istre — niti besede! Torej po V a 1 v a s o r ju v Slovenski Krajini od
1.	1519. dalje, ko je umrl Maks I.; v Istri pa od 1.1564., ko je umrl Ferdinand I., ni bilo več — ljudskih sodišč, drugod na Kranjskem pa jih sploh nikoli ni bilo, kajti inače bi jih vesten historiograf Valvasor pač omenil...
Tudi tega ni zapisal, da je v Ljubljani sami obstojala zakonito urejena višja instanca za pritožbe zoper vino-gorska sodišča kot kletarsko sodišče (Kellergericht).
III.
Utegnil bi kdo ugovarjati, da V a 1 v a s o r j u ni prišlo do znanja, da eksistira avtonomno ljudsko pravosodstvo. Ali ta ugovor ne drži! —
Grad Vagensperg leži v bližini vinskih goric in mi lahko z listino dokažemo, da je bil lastnik Vagensperga hkratu vinogorski gospod, ki je imel „gorsko palico*' nad vinogradniki, in da so le-ti živeli po gorskih bukvah, (t. j. po zakonu iz 1. 1543.), torej imeli svoje zakonito ustanovljene vinogorske zbore kot sodne zbore in sicer brez vsakega dvoma baš o času, ko je gospodoval na Vagensperku pisatelj dela „Die Ehre des Herzogthums Krain“.
Med staro šaro na gradu Vagensperku se je ohranila v usnje vezana knjižica 22 listov v izmeri 20 cm X 16 cm (sedaj last g. tovarnarja Henrika Franzla v Ljubljani). Od listov sta dva izrezana, vsi drugi pa so bili vezani v platnice že ob času postanka knjige. Na platnicah so ulisnjene zlato-barvani napisi in slike. V sredini je grb dežele Kranjske, spodaj ob robu slika Ljubljane, zgoraj pa napis:
„5»
amsumsoR	311 ©sissesie®® m®
m 2B2l®@9?©«(š3t®	U9JS	<3<š§SM9t3(š$K»2lG§	635«
SČ93C.	QVL	©3M35K £U	»36953:2
1686 " (Valvasor je bil drugi stotnik na Kranjskem; kdo so bili ostali, glej Die Ehre des H. Kr., IX. knj. str. 6). Ob straneh grba se nahajate dve figurici, zdolaj pa napis: (Pi) etas el Justitia sunt (irmamenta regnorum. Ta napis je že obrabljen, deloma nečitljiv. Le na ta način, da se primerja zadnja stran platnic, ki ima isti kliše utisnjen kot prva, toda brez glavnega napisa, grba in slike Ljubljane, se da zadnjenavedeni napis za silo razbrati. V notranjščini so na prvi strani prvega lista nerazrešljive čačke, na drugi strani pa se nahaja v velikih črkah napisan naslov — vpisovalne knjige:„2B2l©@9i©»
Drugi list je na prvi
strani prazen, na drugi strani pa se prično vpisi registra. Najprej je napisano ,$erg Serfifdje", nato v zaglavju: „butjcf)en", potem stoji „$ergrecf)t", na to dalje na 3. listu ,„3e{)enbt" s podrubrikami: (Smper, Ouart, SBiertel. Pod napisi gor-nina (,,^ergrecf)t") in desetina („$efjenbt") so razpredelnice za leta 1747., 1748. in 1749. Pod označbo gorice ,$erg $erfifcf)e" slede imena in priimki vinogradnikov drug za drugim, pod označbo dajatve pa število jedinic, ki ga je
dal dotični vinogradnik. To se ponavlja na naslednjih listih 3—7 za „^erg ^raftie" dalje za „$ergfj	Vseh	vinogradnikov je s črnilom vpisanih
66, vendar je nekoliko prečrtanih, nekaj imen pa na novo pripisanih. Na drugi strani 7. lista pa pričenjajo zaznambe, istotako kot prej, glede ,Berg Nova Gora, za katerimi se nahaja 17 imen; pri enem je dodano „Q3ergredjt nocf) nidjt aufgemacf)t toorben". Na drugi strani 8. lista pa stoji „9?eit=93erg vulgo Nuova Gora“ s 17 imeni. Razpredelnice, ki veljajo zopet za 1.1747.—1749., pa niso več s črnilom, ampak le s svinčnikom popisane, in še to samo za 1.1747.
Pripomnimo, da se še danes v karti - specialki nahajajo imena vino-gradnih krajev Kržiše, Preska in Nova Gora; celo precej skupaj leže. Le za Hrastje se ni dalo dognati, kje je bila la vinska gorica.
IV.
Sledi v knjižici najvažnejši del zapiskov; Deseti list na drugi strani in ves enajsti list sta prazna, dvanajsti list je na prvi strani deloma s svinčnikom počečkan, na njegovi drugi strani pa pričenja tekst, ki je pisan očividno od iste roke, ki je napisala na prvem listu
U91?®	Z velikimi, umetno zveriženimi črkami stoji
napisano	s	kurzivno-nemškimi	črkami pa je na-
daljevano „3lu§š ber 5t£)eutfcf)en in bie ©rattarifcfje Sprnd) tiertollmatfcf) ttrie folgt" — Smatramo za potrebno, da naslednje besedilo priobčimo in eztenso: ker še doslej nikjer ni bilo tiskano in ker nam služi za glavno oporo naših zaključnih izvajanj. Pa tudi slov. dialektologom utegne biti priobčilo dobro došlo. Popravke v tekstu izvirnika vpoštevamo, ne da bi to posebej zaznamovali. Besedilo se glasi točno tako-le:
My Ferdinand od Boshie gnade Rimski kral vzakymu Zhasu en gemirar siga tega Rimskiga Kralestva: V reimshkhi Jenu V-vogerekhi desheli. V-pegamih v Dalmaty v: Harvaskhi Jenu v Slavony krall ino Svetli Zesar Ferst Steierskhe, Koroskhe Jenu Kranske Dusele Magozhen od Boga Celiga Kerfanstva.
Sposnama ozhitno Stem Listami Jenu Strimio vediozhe Vsakaterimu, da Se Nnas ti Zhastite Shlahtniki postheni dvhovni. Nnashi lubi andohtlivi Jenu Svesty, Jenunasha zhastita Landschaft nashe firetave Shtaierske deshle teh treih Stanou od prelatou gosposki stan jenu od Slahtnih pohlevnih klizali ienu prosili, de bi nim lete Sagorke buqvi ali artikelne Vshtaierskimu: kir so yeh Snashim naprei vedeinem ienu gnadlivo devolshino Svetvali, gori postavili Jeno vpismi naprei pernesly po-terdily, katere smo tudi koker en deshelski fierst, Jenu Cesar vshlishali gnadlivo poterdili ienu confurmirali, Jenu provuo tiste buqve ali artikelni od besede do besede letoku
2Bie m a trn bie ^ergff) Sijatbuiig f) alt en ©oQ.
Ta pervi artikhel. Jmaio vse Sagorske pravde v Shtaieriu alle dergodt Vmeid veliko nozhio Vinkushtmi Ali kader ie navada Vsaku Leitu obsoine biti na tih Memeisth kier od starishih sem perschlu Jenu pres Kakove Sille volle ne obenu drugu Meistu Se Nnimaio voditi, htimo yma en vsaki gorski gospod toku pravda obsaditi Snegovimd Sogorniki kadar on pakh Neima tuliku Sagornikou More yeh ys druge Sagorshine vzeti Jenu to Sahorska pravdo obsaditi.
2.
fflie maun SSmb (Srb rcegeit unbt b~ž red)t (Srg^ett JoH.
Ienu Ima en vsakhi gorski gospod, them kateri Sa erbshino toshiti Jimaio vselei vleiti pravdo postaviti Nemu Spismami ali vbeseidah naprei Klizaine striti. Tudi neima kvsakimu zhasu zakat. Temezh teim hitreishi pravdo pustiti yti. Sekai te pravde po zakuaina terpeti nemoreio.
3.
Koku Leti Sagorskhe Vsivozih V letemi sagorskimvih vinogradeh nad letem Boiam jenu vdarzah se sadersadt ima.
Kateri pride hti Sagorski pravdi, ta ima Svoie oroshie od Sebe diati. Kador pak bi eden enu oroshie per Sebi yemell taku se nima on Shnim Nespodobno seder-shati sa teigavola obeniga frevelna tribat Jeno nikar Vrshah dati hkreigu, kir pak eden zhes tistu sturi, ienu Se Sbeseidami Jenu udrugih potih Nespodobnu Sa dershi, ima Strafan biti eno Marko dinariu. Sedere eden pak Mezh .Ima Strafan biti 2 marka dinariou jenu nizh Maine.
4.
2Bie ntattn SSoit Srfter Snffanj SD3eg Ijanbeln fott.
Jini ima tudi vsakteri hti pravdi instanzv pred Suojo ordnano rihto, koker ie od starishih Sem perslu Vserizhi kir Sagorsnina am tizhejo naprei nesti Jennu ravnati
5.
SSkn Sinem ber $ergfjetr baž ret) oerj;ef)t.
Jenu kader pak ta gorskhi gospudt enimu pravdo sadersi de bi vidiozhe blu, potemu more on tuistu pred tiga fiersthoviga Kellermaistra naprei pernesti ienu Naznaine date, da ima letu sprashat, aku Se toku naide toku More ta Kellermaister pravizo vtemo ravnate.
6.
SSon 9led)t3 ©preden bešžffietterm aifters.
Taku ima tudi ta Kellermeister keder eno reizh pred Nega pride (: katero on sposnainam te pravde ravnate Jma :) Takova pravdo More on Sd......................................
7.
S3on cmjaigung ber geroalt »nbt grauett.
Tvdi per te Sagorski pravdi Se Jimaio povedat vse pravize Jenu Fraihaite the Sagorshine notri Sagaineine Notri Taikaine, Frevelni ienu gvalti, od nesnanih lvdi, Ali od koga Se taksni Frevel ali gvalt se Sturi de se Nemoreio meldati, kateri pak en frevel ali gvalt Se Sa Malzhi, Jenu gamelda ta ie gorskimo gospudu 72 dinariou sapade.
8.
Ta 8 Articel od leteh potov Khvinogradam.
Lete Vsi krivi poti h tem Vinogradam Jenu od tih vinogradov kir od starish neiso nevadni, ti vmajo po Svetimu Martinu vpostu vsi prepovedani bitti, kir pak Se taku prepavei Jenu ne mara Ampakh zes taistu Sturi, ie temu gorskimu gospudu Se padau 72 denariou.
9.
Leta 9 Articel svpet opamina Le the gornekhe khtem potam Nih vinogradam.
Tuie kirie potreba te pote htim Vinogradam popraviti Se yma tim sagornikam osnaniti Jenu per Strafnge ene Marka dinariou strafati. Jenu taisti poth popraviti,
kateri bi pak napershav ali koga...............Neposlau ta yima od sledniga Samuieniga
dne koker Je Sgorai Jmenuvanu Strafan biti.
10.
Ta 10 Articel Nam na prei postavi Letu Sadersaine Leteh Mey, alli Sagrad. Se ymaio plotovi Jenu te Meye pertih vinogradih per vsih štirih krayh Jenu pousodt kier ie potreba, precei po Svetem Mathio Sturiti Jenu Sagraditi ieno sameyti: katere ie Letu sledni dausan sturiti, Jenu Akh en takisni Letega naspaune Je temu gorskimu gospodu 72 dinariau sapadel ienu timu, katerimu Se ie shkoda sturila pla-zati more.
11.
Leta 11 Articel gavari od Leteh erbsen katere erbsne Se iseio per teh vinogradeh. Letoku
Jma taisto Meldate uti Sagorski pravdi. Jenu Salositi Js enem dinariam, ne-polosi on tega, Taku se nemo nima zes tu obena pravda alli praviza obsoditi. Namerz kir bi entaksni Js dobrih, resniznisnih vrsahau Js te desele biv.
12.
Ta 12 Articel pove kai Seima is enem takem vinogradam storiti, kir ta ge-spodar taistiga pusti Jnu is desele pobegne
Kateri pres Suoiga gruntenga gospuda volle alli bres derlavbnast ys te deshele vleizhe, taistiga Vinograd temu gorskimu gospodu is pravda sapade: ienu Nemu vlestnost pade. Jeno ta iste erbe imaio od versene bite. Vendrei Ak ty iste erbe is enem pravem resniznim pismam pred gorska gosposka naprei pridaia Se ima nem gnada sturiti.
13.
Ta 13 Articel gavari od leteh kateri bres derlavbnast« tega gorskiga gospuda Mast, vinu ali Sito ven predado ale pelleio. Kateri toku Most, vinu alle Sito, Veliku ali Malu zes prepuid tega gorskiga gospuda ys te gorsine ven pella, taku ie ta furman 72 dinariou sapadl, ienu ta drugi, to vinu, Most, ali Situ temu gorskimu gosp. slise. Kader pak ta gorski gospud taistu nasoim gruntu sapopasti nemore, taku on Svoie Sapadeine vleteh vinogradeh ali na grunteh iskati samore Jenu leta gornik taistu sapadeine v 14 dneih yma temu gorskimu gospuda vse perpravit Jenu danu bitu.
14.
Leta 14 Articel Je saslisat od le teh ketere naprideia khtem Sagorskim pravdanj.
Le ta Jma sledni na ta dan, na kateri ie ta Sagorska prauda osnainena, Sam priti. Jenu Nobeniga Ne posiladt, aku ta gorski gospud ali drugi enga tagsni naprei vabit ymou ienu bi ga nablu Sraven, Sapade gorskimu gospudu 72 denariou Jenu oku bi eden is em takem eno pravda iemou iemete Ga Samore Sadobite. Vendrei oko en takisne is Velikih ienu praviznih Vrzahau ven ostane Jma sa Sonnam biti
15.
Ta 15 Articel koku pravizno Jmaio Lete Sagorniki Leto gorsina ienu desetina temo. gorskimu Gospudu daiate. Le ta, kateri od eniga vinograda Most Shlushi, ta yma Soimu gospudu ta pravi zhizti Most Isteh drosh. Jenu Neima ta most veno Smerdezho pohsodo dian biti ienu is nobeno rezio Skasiti, ienu bel koker More Nataisti alitinga daiate ien andlat. Tudi suoiniu gorskimu gospudu dati Js tega vinograda, od kateriga on nemu slusi. Jenu ako ga tulkein na perdela koker ga slise gorskimu gospudu taku More on drugi kupiti taku dobri Most alle vinu koker ga sam Narbel perdelou.
16.
SKon SBerfaHmtg bežš SBeingartcnš.
Kader en Sagornik Svoimu gorskimu gospudu Vtreih letah Saporet to gorsino Naplaza. Taku more ta gorski gospud Sposnainam tih Sagornikou se tega vinograda alle Lesa na zhetertu Letou dobru potstopiti obrati, No Noter Spravit
Tu preneha prevod, ki je imel brez dvoma nemški izvirni tekst — bržčas po eni izmed tiskanih izdaj — pred sabo, ki je bil opremljen, kakor original iz leta 1543. z nemškimi marginalnimi rubrikami, katerih ni noben drug prevajalec na slovenski prevedel.
Takoj na prihodnji strani pričenja pa nov rokopis, očividno od druge roke. Glasi se tako-le:
Gorszke Freyeste Ad Celarje Ferdinando 2 : 3.
1. En Sleherni Mejasch ima oroschie	od sebe diati,	alli	dolli poloschiti	Kateri
tega nastori ta je straffan peth Mark.
2. Kateri Vgory pres toschbe Vdary,	ta je	straffan	peth	Mark.
3. Kateri ima kei toschiti ta ima	po	ordinge	pred Prauda	katera	se
Derschi priti.
4. Kateri enga Mejascha Sin alli Hschzi pres veidit gorschiga gaspuda, jes De-schelle se usdigne Jenu negovimu Atschetu napamaga negovich Vinogradu Delati, taisti je Suoi erb Sapadu.
5. Kateri pres gorschkiga gaspuda Sveta Uoile Most ali Schitu Vankaje Seore usame, taisti je use sapadu.
6. Kateri Mejasch gorschki Praudi ne pride, je straffan 1 Marka alli 16 xr.
7. Kateri Mejasch kaku hudu dellu, kateru se je ugori Daperneslu Vei, jenu taistega gorskimu gaspudu nasnaine nada, je straffan peth Mark.
8. En slehern kateri per suoim vinogradu od S : Jurij pota napravi, Jenu navadne Leifse nasturi je straffan peth Mark.
9. Kateri po S : Mathie ta dan, plotu nasagradi, Straffan peth Mark.
10. Kateri gorskimu gospudu praviga zistega Mosta nada, ta je vinograd sapadu.
11. Kateri enu Leitu gorschine naplatstta ta je more ukleite topelt dati.
12. Kateri u trich leitah gorschine na plazhe, ta je vinograd sapadu.
13. En Sleherne kup jen Menna More Sveitam jenu Dopuschzainam gorskiga gaspuda Sterjenu biti.
Kateri Super sturij je straffan peth Mark, Jenu teista menna ali kup nizh navella.
14. Kader en Mejasch pres erba Umerje, taku tisti Vinograd gorskimu gaspudu pade.
15. Kateri Ugori gorskimu gospudu alli Mejasche kei Skrivei ad Tegne alli usame, ta je Sui Nograd sapadu.
16. Kader en Mejasch Soiga gorskiga Gaspuda Versmaguie alli hudu govorij taisti je Vinograd Jenu use kar je pod mm Sapadu.
17. Kateri en pelzar usame alli poschge alli taistiga koker pade ferderba; ta je peth Mark straffan.
18. En vinski koli straffan pet Mark.
19. Kateri enimu drughimu Nega Leihs poseka, je straffan pet Mark.
20. En Sleherni Mejasch Jma per praudi sam suoja Neiz napreij pernestij Nekar skuzij Wesednike.
21. Kateri krade alli Notri Lomi ta je use zapadu.
22. Kateri Mejasch enimu Drugimu perst kopa, je straffan pet Mark.
23. Kateri tega Drusiga poschge, ta je use zapad.
24. Kateri Meinik un versche, straffan pet Mark.
25. En Slehern Leihs alli dervu kateri Vinogradu Scklodu Deilla se ima posekat
26. Kateri Suoi Vinograd predaje, ta ima narpoprej gorskimu gaspudu po-nudetga.
Ende.
Na tem mestu se ne morem spuščati v kritiko ali primerjanje prevodov, ampak ugotovim samo sledeče: Graščina Vagensperk je bila za časa Valvasorja prav tako imeteljica gorske palice kakor veliko število drugih dolenjskih graščin in so se v njenem okolišu vršili vsakoletni vinogorski zbori s pravdami. Res da datirajo prevodi gorskih bukev bržčas iz srede 18. stoletja. Ali slovenski prevod je mogel imeti samo ta namen, da so se gorske bukve, kot vsepovsod drugje v vinogradskih krajih, čitale kot pravno napotilo (Weistum) uvodoma vinskogorskega zbora, če se je to vršilo še sredi 18. stoletja, ko so vinogorski zbori vobče že izgubljali na svojih kompetencah, tem prej so se vršili enaki zbori 60 let poprej, t. j. za časa, ko je sestavljal Valvasor nekoliko let svoje veliko delo. On je dobival od vinogradov gornino; on je sprejemal na vinogorskih zborih sklenjene denarne globe — morda tudi globe v vinu; on je moral potrjevati sodbe teh zborov, le on sam je smel pritožbe zoper sodbe, ako jih je bilo kaj — predlagati na višjo instanco v Ljubljani. On je imel z vsemi gorniki svojih vinogorskih okolišev veliko in obilega posla — vse, kakor je bilo pač predpisano
v gorskih bukvah, torej s cesarskim zakonom. Glede vsega tega nikakor ni mogoče misliti, da bi moglo Valvasorju ostati prikrito! Saj tudi ni bilo nekaj, kar bi bilo veljalo samo za njegovo graščino: Vsepovsod, koder je uspevala trta, so bile iste razmere; vinogradniki so imeli svoje vinogradske zbore in sodili kmetom ter tudi nekmetom (plemičem, duhovnikom, meščanom itd.), če so imeli vinograde v njihovem okolišu.
Okolnost, da nosi naša knjižica posvetilo Valvasorju in da datira iz leta 1686, seveda ni odločilna, ker ni dokaza za to, da je bila knjižica tudi v tem letu popisana. Ali v posesti Valvasorja je bila že leta 1686 in je ostala na Vagensperku, pa bodisi iz kateregakoli vzroka. Dejstvo, da je bila posvečena izključno vagensperškim vinogor-skim zadevam, ne pripušča prav nobenega dvoma, da so se prevodi gorskega zakona napravili iz nujne potrebe, ker je bil vagensperski graščak pač imetnik v i -nogorske palice. Dobesedno prevajanje gorskih bukev je bilo težko; vrhu tega bi bil popoln tekst za čitanje na vinogorskih zborih predolg. — Zato se je napravil drug prevod, kratek ekscerpt iz gorskih bukev, kot pri kladno — pravno napotilo.
V.
Ni drugače mogoče, nego da je Valvasor zavestno opustil prikazati pravne razmere po gorskih bukvah, ki so veljale za časa njegovega življenja. Da bi bil istotako zavestno opustil prikaz kvaternih in polšjih sodišč, za to nimamo dokazov, čeprav je težko verjeti, da tako razborit raziskovalec ne bi bil slišal o teh domačih ljudskih sodiščih ničesar, dočim je slišal in registriral vzporedni pojav iz preteklosti Istre in Slovenske Krajine.
Zakaj je Valvasor omenjeno zavestno opustitev zakrivil? Če pre-motrimo njegova izvajanja iz X. knjige (glej gori II.), priobčena dodatno k omembi ljudskih sodišč v Istri in Slovenski Krajini, potem se nam vsiljuje sama po sebi misel, da je Valvasor čutil potrebo polemizirati zoper avtonomna ljudska sodišča vobče, opravičujoč hkratu — nekako med vrstami — svojo opustitev, o kateri je bilo ravnokar govora. On je izpregovoril nemilo besedo o „Fehmgerichte" na Nemškem; citiral P1 a u t a o pravilnem sodstvu, a v glavnem zatrjeval: „Denn aus einem mehrmals holzernem Bauernhirn erivachsen gemeinlich ivo nicht holzerne Protocolle, doch ge-wiss offtmals holzerne klobigt - slumpffe, grobverstdndige und unverniin-ftige Urteilspriiche". Nato pride pa zopetna filipika: Za sodnika ne zadošča samo razum, ampak učenost, izkustvo in vaja; bistroumnost vsega tega ne more nadomeščati. Prav posebno napada Valvasor kratkost kmečkih pravd, ki da je v težkih in zapletenih zadevah skrajno nevarna. Če se celo pri sodiščih učenim sodnikom pripete krivične sodbe, tem lažje pri „nevajenih“ sodiščih ...
Iz vsega tega sklepamo: Valvasor ve, da mu bodo poznavalci domačih razmer smeli očitati, da je eksistenco avtonomnih ljudskih sodišč zamolčal. On opravičuje to svoje zamolčanje napram domačinom med vrstami, češ sodišč, ki so samo karikatura pravilnosti sodišča, neče niti omenjati. Napram zunanjemu svetu pa se ljudskih avtonomnih sodišč ni hotel niti dotakniti, ker se mu zde še veliko slabša, neumestnejša, kot je nemški „Fehmgericht", a vrhu tega so mu pomenila nekakšno mučno zadevo plemstva Kranjske, ki ni znalo izviti kmečkemu ljudstvu iz rok
izvrševanja pravosodja. Ako bi bil Valvasor gori pod I. omenjeno Beckmannovo delo poznal, bi morda ne bil smatral slovenskega avtonomnega ljudskega sodišča za sramoto, ki je ni iznašati pred tujci. Tako pa je rajši stvar odpravil s tem, da je polemiziral zoper sodišča, ki jih po njegovih lastnih navedbah že preko 100 let ni več bilo.
Valvasor je bil visoko izobražen plemič, ki je čutil v sebi potrebo pred germanskim tujim svetom veljati za deželana nemškim provincam enakovredne dežele, ljubljene Kranjske dežele. Da doseže ta svoj cilj, je bilo treba stališče objektivnega poročevalca zapustiti, pa — tisto po njegovem mnenju abotno, plemiške patrimonialne gosposke že po sami svoji eksistenci žaleče kmečko avtonomno sodstvo preiti — z molkom.
Ko je avtonomno ljudsko pravosodstvo začetkom 19. stoletja izginilo, porazgubil se je v znanstvenem svetu celo spomin na tista slovenska avtonomna sodišča, ki so sodila po slovenskem običajnem pravu. Trebalo je skoraj sto let, preden je bilo mogoče tako rekoč na novo odkriti, s kakšno jako odporno silo je slovensko ljudstvo vsaj za potrebe svojega vsakdanjega prometa odklanjalo sodstvo gosposkinih uradnikov, ki so sodili po tujerodnem pravu.
O Schoenlebnovih in Valvasorjevih čeških virih."
Dr. V. B u r i a n.
Šele sto let po Bohoričevi slovnici najdemo v slovenskem slovstvu zopet sled direktne rabe češke starejše in sodobne knjige, in to v delih obeh kranjskih historiografov: v Schonlebnovi Carnioliji 1681 in Valvasorjevi Ehre 1689.
Češke vire, ki jih oba navedena zgodovinarja v svojih delih „in mar-gine“ navajata, sta uporabljala oba dovolj kritično; posebno Schonleben jih pogosto izpopolnjuje, oziroma popravlja, včasih pa ž njimi celo polemizira. Med starejšimi češkimi viri mu je predvsem služila Dubraviusova Historia (uporabljal je najbrž hanausko izdanje 1602) in deloma tudi Silvijeva kronika (hanausko izdanje 1602), od sodobnih čeških zgodovinarjev pa je rabil Pešinov „Mars moravicus" (1677) in Bog. Balbina „Epitome rerum bohemi-carum“ (1677). Preko Pešine in Balbina je črpal tudi iz starejših čeških kronik: Hajkove, Kuthenove in Veleslavinovih. Polemično je proti svojim češkim virom, Pešini in Balbinu, nastopil že v principialnem vprašanju o poreklu Slovanov; kol pristaš severno-germanske teorije je zagovarjal nazor o germanskem pokolenju Slovanov in je zato zavrnil (VI. pogl. 203) zlasti Pešinov passus, da Slovani nimajo nič skupnega z Germani.
V	zvezi s tem pa je tudi napadel Bohoriča (str. 201) očitajoč mu, da v svoji slovnici ni določil, ali so njegovi Vandali — Slovani germanskega ali sarmatskega izvora. V istem poglavju (na str. 205) se je dalje izjavil proti Dubraviusovi in tudi Bohoričevi razlagi imena Slovanov od besede „slava“ naglašajoč, da je njihovo ime izvajati od reke Sava, odtam torej Svavi, Slavi. Tudi v cirilo - metodijskem vprašanju se v vsem ne strinja s Peši-
’) Izvleček iz daljše razprave.
novimi in Balbinovimi sporočili; tako jima na pr. v III. delu 1. knj. na str. 437. popravlja letnico prihoda slovanskih apostolov na Moravsko od 1. 866. na 1. 868., ker sta po njegovem prepričanju prišla sv. brata najprej v Dalmacijo in Hrvaško in šele potem na Moravsko; na str. 449. pa ž njima polemizira in pobija njuno sporočilo, da sta Ciril in Metod z dovoljenjem sv. Stolice vpeljala na Moravskem slovanski jezik v bogoslužje.
Še bolj odvisen je od svojih čeških virov tam, kjer se dotika politične češke in moravske zgodovine; ker pa vsebuje njegova Camiolia le dobo prvega tisočletja po Kr., ni v njej pravzaprav veliko odnošajev k češki zgodovini in njegovi dodatki so v tem oziru sumarično brezpomembni. Z navedenimi češkimi viri se semtertje srečavamo še v njegovih genealogičnih delih, tako na pr. v njegovi „Dissertatio polemica de prima origine aug. domus Habspurgo — Austriacae“ (Labaci 1681) in v njegovem rokopisnem „Appendixu“ (1764).
Iz istih čeških virov je črpal tudi njegov naslednik Valvasor, ki je razen njih rabil tudi Hajkovo kroniko (nemško izdajo v Pragi 1596) in pa zlasti Balbinova „Miscellanea“ (izšlo je samo osem knjig v 1. 1679—1688), s katerimi se njegova Ehre strinja tudi kar se tiče programa in razdelitve snovi. Iz omenjenih Miscellanij je Valvasor črpal marsikatero analogijo prirodnih pojavov že v 1. delu, v katerem obravnava istotako kakor 1. Balbinova knjiga prirodne razmere svoje domovine. Tako je od tam sprejel na pr. razlago besede „tabor“ kot mesta, ki je po žižkovern načinu nastalo iz vojne utrdbe. [Ehre I (VI) X. kap. 539; ibid. III. XI. kap. 213].
S češkimi viri pa se zlasi zlaga v vprašanju o poreklu Slovanov (II. kap. XII. str. 186—196), ker vkljub svojemu prizadevanju, spraviti v sklad severno - germansko teorijo s sarmatsko, pri njem vendar prevladuje nazor sarmatske teorije (str. 193—195), ki so jo temeljito zagovarjali baš njegovi češki viri: Dubravius, Pešina in tudi Balbin. To soglasje ž njimi se kaže tudi v njegovem odobravanju Dubraviusovega in v zvezi ž njim tudi Bohoričevega prepričanja [II. (V) kap. XIII. str. 199—200], da je namreč ime Slovanov najprikladneje razlagati baš iz njihovega lastnega jezika, t. j. od besede slava — gloria. In na podlagi tega tudi pobija Schonlebnovo mnenje kot nevzdržno. S Pešinom (Mars mor. 23) se sklada tudi v nazoru o nadaljnjem razvoju prvotnih Slovanov, namreč v predstavi o njihovi razdelitvi v dve veji: severno in balkansko, ali kakor to on imenuje: v zapadno in vzhodno [II. (V) XIII. 202].
Kakor njegovi češki viri, tako je tudi on dalje prepričan o skupnem izvoru Slovanov, ki se mu najbolj kaže (kakor že pred njim Bohoriču) baš v njihovi jezikovni sorodnosti. V dokaz tega navaja očenaš v 13 slovanskih jezikih, med njimi tudi češki [II (VI) I. 274—5], ki ga je, kakor se vidi iz nekaterih pomot in jezikovnih posebnosti, sprejel baš iz Bohoričeve slov nice. Slično se tudi v cirilo - metodijskem vprašanju stavlja na stran svojih čeških virov, s katerimi proti Schonlebnu veruje, da je bilo sv. bratoma od rimske Stolice res dovoljeno uporabljati slovanski jezik pri bogoslužju ne samo na Moravskem, temveč tudi na Češkem, kamor se je krščanstvo razširilo zlasti vsled delovanja sv. Metoda. Poleg Silvijeve kronike mu je bil v tem vprašanju priznana avtoriteta posebno Dubravius, kakor to sam priznava [II (VII) V. 417] in kakor je to razvidno tudi iz njegovih številnih sklicevanj nanj [II (VIII) 545—548].
Iz češke zgodovine same pa je posvetil največjo pozornost vzniku češke reformacije, t. j. Husu, Jeronimu in Podjebradu [II. (XII) kap. VII. Str. 426—8]. Toda svojih sporočil o tem kočljivem vprašanju ni črpal niti iz če-
ške eksulantske, t. j. nekatoliške književnosti niti iz svojih čeških protireformacij skih virov (Pešina, Balbin), temveč iz Silvijeve kronike, katera pa vkljub svojemu odporu proti češkemu husitskemu gibanju (ki ga je njen avtor poznal iz avtopsije) vendarle z občudovanjem in priznanjem govori (kap. 26) o Husu in njegovem žrtvovanju življenja za lastno prepričanje, zaradi česar skoro da ni zapadla ravno na Češkem jezuitski konfiskaciji. Iz nje je torej Valvasor pretiskal skoro cel stolpec in je popolnoma pravilno tudi poudaril, da je Hus celih 100 let prej pokazal vzgled baš Lutru. Sicer njegovi priložnostni ekskurzi iz češke zgodovine niso številni in ne nudijo ničesar novega.
Schonleben in Valvasor sta torej po Bohoriču zopet prva pisatelja med kranjskimi književniki, ki sta zopet neposredno segala po čeških virih. Posebno v Valvasorjevi (kakor prej v Bohoričevi!) formulaciji slovanske misli zasledujemo na mnogo mestih popolno soglasje s češkim in sploh severno-slovanskim (rabil je tudi poljske zgodovinarje) pojmovanjem. Dasi je njegov patriotizem v svojem jedru predvsem teritorialnega značaja in dasi je njegovo slovansko orijentacijo razlagati bolj iz polihistorskega interesa, vendar je njegova domoljubna kranjska zgodovina nedvomno mnogo vplivala tudi na slovensko narodno-buditeljsko stremljenje ne samo v njegovi dobi, temveč tudi pozneje, zlasti pa v Pohlinovem razdobju.
Kako je prišla Valvasorjeva knjižnica v Zagreb?
I. \rhovnik.
Dragocena Valvasorjeva knjižnica, ki je štela nad 10.000 komadov in obsegala vse stroke tedanje vede, se nahaja zdaj v zagrebški metropolitanski odnosno vseučiliški knjižnici. Kako je prišla tja? V izvadku vizitacijskega dekreta zagrebške nadškofije, T. XVI. III. de Archivo et Bibliotheca stoji poročilo, da jo je kupil za veliko svoto (magno aere) škof Ignacij [recte Aleksander] Mikulizh (1688—1694) in ž njo položil temelj sedanji bogati metropolitanski knjižnici (Radics, Valv. 103). O Aleksandru Mikulicu poroča Schemat. Cleri Archidioec. Zagrabiensis 1909, XXXI: Vir fuit hospitalitissi-mus, literarum et literatorum amantissimus, quare bibliothecam Valvaso-rianam in Camiolia emit et aliquot librorum millia in ecclesia cathedrali inter pulveres neglecta resuscitavit novisque involucris restituta simul in classes redegit, domum pro illis ex fundo extruxit et pro bibliothecarii sustentatione augendisque libris fundationem ordinavit.
Trditvi, da je prišla Valvasorjeva knjižnica po nakupu v Zagreb, nasprotuje izjava njegovega sina Volbenka Vajkarda, ki je 10 let po očetovi smrti zapisal, da je Valvasor svojo knjižnico zagrebški škofiji podaril.
Prvorojeni sin iz drugega Valvasorjevega zakona, Volbenk Vajkard, rojen 25. IX. 1679, 1. 1692./93. učenec druge latinske šole in hkrati konserva-torist pri jezuitih v Ljubljani, je stopil kot novic z imenom Fr. Alojzij v frančiškanski samostan v Karlovcu; po dovršenih modroslovnih in bogoslovnih naukih v Ljubljani in moralke v Karlovcu ter po prejetih nižjih redovih in subdiakonata je prosil 19. VIII. 1703 zagrebškega škofa Martina Brajkoviča (1703—1708), da bi ga posvetil za diakona in mašnika kvatemi teden meseca septembra, ker bo tri dni po kvaternem tednu dosegel leta.
zahtevana za mašništvo, in bi mogel potem na sv. Frančiška dan darovati novo mašo. Ta milost bi osrečila njega in njegovega sorodnika, najboljšega škofovega prijatelja kapetana Janka Budačkega (Wudazchi), za katerega hoče opraviti prvo daritev. Prosilec se sklicuje zlasti na to, da je njegov pokojni oče mnogo dobrega storil zagrebški škofiji, posebno tedaj, ko ji je znano knjižnico prostovoljno podaril za večni spomin, kar upa, da se obistini.
Pripomnim, da je bil Fr. Alojzij Valvasor učen in pobožen redovnik; spisal je: Dominicale, Festiuale seu proprium de sanctis in Quadragesimale (IM K 1900, 171).
Prepis prošnje bogoslovca Fr. Alojzija za podelitev mašništva je napravil Radoslav Lopašič; ni sicer podpisan, a razodeva ga pisava, zlasti črka r. Imenovani zgodovinar je podaril prepis dekanu Antonu Koblarju, v čigar zapuščini se je našel. Izvirnik se nahaja v zagrebškem metropolitanskem arhivu. Prošnja se glasi:
U Karlovcu 1703. augusta 19.
111.	et reverend. dom. dom., maxime collendissime. Praemissa reverenti salu-tatione, significo cel. et. rev. d. d., me non sine exiguo animi pauore leuissima haec lineamenta exarandi compulsum fuisse. Contemplabar enim sagacioni mentis acie claritatem, celsitudinemque indiuidui sui, dignitatem et excellen-tiam muneris pastoralis, ob quam iure merito exaninis factus, quam ego mendicantium pauperrimus, indignissimus Seraphici patris filius illustrissi-mum et reverendssimum dom. dom. hisce lineolis reuereri non destiterim, sed potuis spe fretus confidens de bonitate, affectuque suo ueniam enixe expostulandi gratiam, inspirante ter optimo maximo bonum esse iudicari. Cum enim decedente ad immortalia meo illustrissimo domino parente Jo-anne Waichardo a Valuasor ex Wagensperg ego diclante altissimo ad Se-raphicum hunc claustrum me contulerim, in quo iam sextum annum agere uideor, ac. fruito studio philosofico, tum et theologico speculativo Labaci absoluto, denuo Carlostadij s. s. theologiae morali ualo ut miser adhuc cle-ricus, cum mihi deesse uideas numerus acquisitus annorum, quoad susci-piendum s. ordinem presbyteratus, adeoque hanc solummodo procedens ad genua enixe precabor gratiam, quatenus ill. et rev. dominus ob amorem altissimi et ob demissam etiam instantiam ill. dom. capitanei Janko Wu-dazchi, cui ego meas primitias offerere intendo, hanc gratiam et fauorem exhibere dignares, ut ad ipsa 4 tempora in septembri occurentia, quando ueniam pro diaconatu (de facto enim habeo primo subdiaconatum) etiam in aliquo festo duplici presbyteratum confere dignares, recte enim post 3 dies post ista 4 tempora complebo physicos annos requisitos ad statum sacerdota-lem, ut saltem in festo serafici patris Francisci primum meum missae sacri-ficium cunctorum Dominationi offere ualeam. Sperabo igitur huius gratiae et fauoris specialis particeps fieri, qua gratia cedet tum mihi tum ill. d. ca-pitaneo Janco Wudazchi, consanguineo meo, intimo amico ill. et reveren-dissimi domini, domini in fauorem, praesertim uero, cum et dominus meus defunctus parens episcopatui Zagrabiensi multa bona praestiterit, maxime uero tune, quando certam bibliotecam spontanee pro perpetua memoria do-nauerit, quam, ut suppono, de facto reperietur (izprva reperies). Hoc igitur motiuo spe fretus non dubito, quin ill. et rev. dom. dom. mihi indignissimo Seraphici patris filio tum in gratiam mei defuncti parentis, tum in fauorem consanguineorum meorum, hanc gratiam liberaliter et misericorditer inpar-ties, quo assecuto efectu, quam hac alio obsequiorum genere recompensare
uo
adnitar, in ipsismet nimirum missar(um) sacrificijs ill. et rev. dom. patroni mei colendissimi obsequiosissimus filius aut seruus:: Fr. Aloysius a Valuazor
S.	S. theologiae, studens, Carolostadij Franciscanus.
Iz vana: 111. ac rev. d. d. Martino Brajkovich, episc. Zgrab.
Epistolae, vol. XXXIV, N. 23.
Valvasorjeva spominska plošča. (Plečnikova šola.)
Detajlni ris spominske plošče, ki se bo vzidala spomladi 1929 v pročelje rojstne hiše J. V. Valvasorja na Starem trgu v Ljubljani. Plošča bo iz belega lazenskega marmorja ter merila 0 90 m v premeru. Črke v brušenem in loščenem polju bodo globoko v kamen vrezane in pozlačene, obrobne črke vzvišenega okraja pa sekane
na ven (bodo plastične).
/
t>ty\
Sl. 1. — Valvasor, Pičan v Istri.
'I	l
Sl. 3. — 1. Valvasor, grad Brdo pri Domžalah.
Sl. 5. — L Valvasor, Kostanjevica.
iaJfC'
I. Valvasor, grad Goričane.
e V£VT>EK
Sl. 9. ■— 1. Valvasor, yrad in vas Mirna, risba — vzorec za bakrorez.
i.i i-inJiULK.
feaspa^v’.:/
mm:.
1. Valvasor, Gradič Boštanj ob Savi, perorisba kot predloga za bakrorez.
Sl. 13. — 1. Valvasor, grad Črni potok, perorisba kot predloga za bakrorez.
a« »J
SI. 15. — Elija WoIf, alegorična kompozicija.
Sl. 16. — Justus van der Ngpoort, prizor iz nizozemske gosti/ne, risba s tušem.
Sl. 17. — Almanach, Ljubljana, pogled na Št. Jakob (L2. p. XVII. stol.).
fiAJtr* »i 1VBI.
Sl. 19. — I. Valvasor, Ljubljana od scverozapada.
i »t1* t
Sl. 21. — G. Pieroni, Ljubljana od zapada (okr. 1650).
Sl. 23. — Ygidius van der Heyden, Ljubljana, 2. pol. XVII. stol.
Ljubljana, ok. 1660: Cerkev sv. Petra in župniški vrt.
•Anmm
ui- y>
Sl. 27. — Ljubljana, okr. 1660: Poljane, Kopitarjeva in Streliška ulica, Vodnikov trg in Pred
škofijo.
Sl. 29. — Ljubljana, okr. 1660: Sv. Jakob, Prulc, ozidje, Ljubljanica, Breg, Stari trg, F lorijanska ul.
• jf■>/ »'/»tiU
j 11 II l.l M
11'i'1 'iič
IM
li' I.M.1U 1 I J
SI. 31. — Ljubljana, ok. 1660: Mesini trg.
is»
Sl. 33. — Ljubljana, ok. 1660: Mestni trg, Čevljarski most, Stari trg.
Sl. 34. — Ljubljana, okr. 1660: Stolnica, frančiškanski samostan (Vodnikov trg), Študentovska ul., Pred škofijo in ozidje.
~wm.
Sl. 35. — Ljubljana, ok. 1660: Grad s stolpom piskačev in Meščanski bastijon.
Sl. 37. — Ljubljana, ok. 1660: Dunajska cesta, nedozidani samostan diskalceatov, Dalmatinova, Kolodvorska, Št. Peterska, Prečna in Komenskega utica.
✓S \\\'
Sl. 38. — Ljubljana, ok. 1660: Dunajska cesta. Frančiškanska in Prešernova ulica, samostan klaris in frančiškanski samostan.
msm
Sl. 39. — Ljubljana, okr. 1660: Aleksandrova cesta, Gledališka - Šubičeva ulica, Schellenburgova in Wolfova ulica, cerkev klaris, kapucini (Zvezda), Kongresni trg, jahalnica (Filharmonija) in Ljubljanica.
Si. 40. — Ljubljana, okr. 1660: Gradišče, Auerspergovi vrtovi (nune), vicedomska in Auerspergova palača, Križanke, ozidje ob Vegovi ulici.
Sl. 41. — Ljubljana, okr. 1660: Kapucinski samostan (Zvezda), utrdbe ob Ljubljanici.
Sl. 42. — Ljubljana, okr. 1660: drevored ob Bleiiveissovi cesti, Igriška ulica, Rimska cesta,
stolp ob Cojzovi ccsti, Krakovo.
Sl. 43. — Ljubljana, okr. 1660: Frančiškanski samostan, Sv. Petra cesta, Marijin
trg, most, Ljubljanica.
Sl. 45. — Ljubljana, okr. 1660: Knežji dvorec in Križanke.
Sl. 4G. — Ljubljana, okr. 1660: Ljubljanica, frančiškanski most, Spital s cerkvijo
sv. Elizabete.
Sl. 47. — Ljubljana, okr. 1660: Nedozidani samostan diskalceatov (Dunajska cesta,
Evropa).
Sl. 48. — Ljubljana, okr. 1660: Grad s stolpom piskačev in planota z lipo.
Muzejsko društvo za Slovenijo
oddaja članom poprejšnje letnike svojili publikacij — dokler traja zaloga — po sledečih cenah:
Carniohi n. v. I. (1910), VII. (1916); Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo IX. (1928) a 40 Din.
Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo I. (1919/20), IT.-IJT. (1921/23), IV.-VI. (1924/25), VII.-VIII. (1926/27) a 30 Din.
Mitteilungen des Musealvereins fiir Krain I. (1866), XI. (1898), XV. (1902); Carniola, n. v. TL (1911), IV. (1913), VI. (1915) a 25 Din.
Mitteilungen des Musealvereins fiir Krain II. (1889), III. (1890), X. (1897), XII. (1899), XIII. (1900), XIV. (1901), XVI. (1903), XVII. (1904), XVIII. (1905), XIX. (1906); Iz vest ja Muzejskega društva za Kranjsko VII. (1897), VITI. (1898), XI. (1901), XII. (1902), XIII (1903), XIV. (1904), XV. (1905), XVI. (1906), XVII. (1907); Carniola n. v. V. (1914), VIII. (1917), IX. (1918/19) a 20 Din.
Muzejsko društvo odprodaja tudi posamezne številke svojih publikacij, v kolikor jih ima na zalogi več kot je posameznih celotnih letnikov in sicer navadne snopiče a 5 Din, večje dvojne pa po 10 Din. Od posebnih odtisov more društvo še nuditi:
Gratzy, Repertorium zur 50 jahr. Geschichtsschreibung Krains, a 30 Din.
Gratzy, Repertorium zu Valvasors »Ehre des Herzogthums Krain«, a 20 Din.
Gruden, Šola pri Sv. Nikolaju, a 5 Din.
Mal, Razvoj naše pisave, a 2 Din.
Sajovic, Kranjski mehkušcl, a 5 Din.
Sajovic, Herpetološki zapiski, a 7 Din.
Stele, Valvasorjeva Ljubljana, a 25 Din.
Pri nečlanih se računijo cene za 25% višje.
Ponebšek, Naše ujede (v komisijski prodaji knjigarne Lav. Sehwentner v Ljubljani).
Ustanovljena 1.1889.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(Gradska štedionica)
Telefon štev. 2016.	poštni	ček	10.533.
Stanje vložnega denarja nad 360 milijonov dinarjev
Stanje vloženega denarja nad 1440 milijonov kron
Ljubljana, Prešernova ulica
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedo-letnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.