LISTEK. Murnov France. (Vaška slika. Spisal Števo E.) Skoro v vsaki vasi je človek, ki radi svojib čudnib lastnosti in posebnib nazorov obrača nase pozoraost sosedov. Tadi Murnov France je bil eden izmed teb. No, Fiance ni bil prav tak, da bi se moglo reči o njem, da mn kaj manjka v glavi, ne, on je bil jako prebrisan — po svoje sicer — in zato bo trdile vaške Uree, da mn malo manjka. Ne, nenmen pa France ni bil; saj je prav radi njegove prebrisanosti zaslovelo njegovo ime po nasi Tasi. Imel je France to hvalevredno lastnost, da je znal razposajeno mladino nv strah prijeti". Pravico do fantovskega življenja si je obdržal France tndi potem, ko mu je Bog po dolgem moledovanju naklonil zvesto in pridno ženko Maruso. Če se je France kake nedelje popoldan malo ^star" zibal ponosno po vasi, in je bila vaska Bmladina" pod staro tepko preveč glasna, in 6e se je raznesel glas: BFrance Mnrnov gre", tedaj ae je mladež plasno razkropila po vasi; saj je imela dovolj sknšnje, da 8 Fraocetom ni varno česenj zobati. To pa je bil tndi važen vzrok, da ga je mladina ob vsaki priliki po straii gledala in iskala prilike se nad njim maščevat1. Tako mn je že večkrat ta ali oni skušal kaj napraviti, a ker je vselej potem skusil železno pest krepke Francetove roke, jim je s čaaoma tudi ta sport minnl in ostalo jim golo sovraštvo do Franeeta. No France se ni menil za take čenče; da so ga gospodarji le radi imeli in gospodinje, pa je bil srečen. A gosiodinje si je že znal pndobiti na svojo stran, Ser jim je rad ra-bložil, kako naj izbirajo piskre in sklede na semnjib, da ne bodo ogoljnfans; on kot strokovojak y tej stroki jim je vselej prav svetoval. In zato se je vedno kaj mastnaga grelo v peči, kadar je prisel kot težak kopat v vinograd ali pa mlatit. Gospodarji ao ga pa zato radi imeli, ker je pridao delal in ni gihl v mesto in tovarne, da še celo kaka je včasih priletela iz njegovih ust na račan onih, ki prezirajo kmečio delo. Tako je živel Mnrnov France, ne sicer inaenitno, vendar zadovoljno. Marasa je doma pndao gospodinjila: ej, da bi vi vedeli, kako skušeua je bila Marnša v domačiji! Sastra njegova Mina pa tudi ni bila, da bi dejal, zlobno žemsče, saj je imela ono leto kar dva žen;na. No, pa se je veadar nekako razdrlo; eden jo baje ni hotel, drugega pa ona ni marala in tako je za enkrat stvar zaspala. BLej, kaj bi se tako gnala za to možitev", dejal je modro France; Bsaj je se fias, če ne bo danes, bo pa jutri. Le potrpi Mina, saj pri mani ti ne bo krivice" in tako je bilo. Otrok France ni imel. Njemu sovražoa mladina je trdila, da je to Bog iz previdnosti storil, ker bi tudi otroci no bili nič boljši kot je on. France pa se je udal v voljo božjo. Eo 86 je včasih vračal sam od mlatre in mn je pridna gogpodinja zavezala v culo velik kos pogače in potice, premišljeval je takole med potom, kako bi bilo, če bi Bog človeka brez želodca postavil na ta svet, da bi živel, a bi mn ne bilo treba jesti tr.krat ali vsaj dvakrat na dan. In prisel je tedaj biatroumni France do zaključka, da bi tako življenje bilo za krščenega človeka popolnoma neprimerno. Pa je prav, da je vstal Fiance kot kritik v tej važni zadevi, kajti mož je že nekaj časa gem slovel po vsej nasi dolini po svojem zdravem in obilnem želodeu. In to slavo je France po pravici tndi zaslnžil. Če je sedel pri obedu in ae pred njim kadila polna skeda zabeljenih žgancev, tedaj se je čatil France srečnega — tedaj je prvi prijel za žlico in jo zadnji položil na mizo. No, vasdani pa so veseli, da si more France a težkim delom zaslnžito to, kar 8 slastjo poje in zato so mu radi priroš^ili tako veselje. Po letn ma je čisto dobro šlo — vsaj tako je trdil — a po zimi, tedai, ko je belil sneg hribe in doliue, tedaj se je tndi France'u nagubančilo lice. Sedel je doma na zapečku in tožil svoji Maruši o slabih časih — pa pajek mn je predel po črevab. A v teh temnih dneh se mu je kot resilna zvezda bliščalo npanje, da bo kmaln priela zelena pomlad, za njo poletje ia — mlatev. In ko so začeli beli zvončeki poganjati doli za reko, tedaj se je Franeetu popolnoma zjasnil obraz. S prvim pomladanskim dnevom se prične pri nas delo v vinogradih in pri tem je Marnov France vselej igral veliko ulogo. Pred vsem je jako raučno delo kopanje v vinogradlh. Da, ti reveži, ti kopači pač dobro čutijo, da si mora človek v potu svojega obraza služiti kruha. France je vsako leto koparil od bise do hise in — dobro živel. Kaj je bil njemn trnd; gaj je vsaki dan enkrat zvooil Cotov Marko poldan na Topoloveu. Njemu je zvenil ta, h kosilu vabeči glas kakor glag iz raja — ta glas mu je oživil in pretresel zadoji kotiček njegovega lačnega droba. Vegelil ge je France dobeč kopanja, ali 6e hočemo biti pravični, priznati moramo, da je on mlatev bolj cenil. Vaako nedeljo je pogledoval gkrbno v prutiko, bo li kmala tn porcijanknla; tedaj se je namreč po božjih in človeških postavah pričela pri nas mlatev. Eo bi on vedno mlatil, ko bi Bog eakrat dal toliko iita, da bi mlatev trajala celo leto, potem — si je miglil — bi on zadovoljno živel na sveta. Beli kruh, pogance in druge dobrote so mu tako priraatle k srcu, da ge je težko ločil od njih. Eadar ao sedeli pri mizi, tedaj je bilo treba videti FraDceta. Vselej in pri vsaki hiii je zoal stvar tako zagnkati, da je prisel na dobri prostorček. To pa je bil tisti, kjer so se jedi na mizo donašale. Eadar je prisla na mizo nova gkleda, premeril jo je že iz daljave z bliskajočimi se očmi in vljnden kakor je bil, je vselej vzel ženski gkledo iz rok, da jo gam postavi na mizo; in Bog ve, da je pri tem že vaelej tako delal, da je prialo zabeljeno na njegovo stran. Ali tudi potem, ko je bila gkleda na svojem mestu, ni jedel France kar tako tja v en dan brez pomigleka; on je bil v tej stvari v reenici diplomat. Eo je opazil, da je že izginila zabela iz mej njegovega delokroga, začel je svoje glavno delovanje. Nen8traaeno je namreč vrtal Bpredor" in si polnil nata z nezabeljeno jedjo io to delo, dasi «a videz mnino. orineslo mn je kmaln kmalu krasne sadove France sicer ni bil eden tistih nčenjakov, ki 8i balijo glave z neamnim vrtaajem nase zemlje, vendar toliko pa je vedel, da se hrib ali gora prevrne na tigto atran, kjer je izpodkopano. To naravno teorijo je preneael France na 8kledo in ni miroval poprej, da ge je kup z vsemi svojimi dobrotami prevrnil na njegovo 8tran. Tako bistroumno je jedel France vaelej in vselej mu je teknilo. Samo dva slučaja ata znana iz Francetovega življenja, da je pri polni akledi položil žlico iz rok. Tiati kovač doli ob vodi se je naveličal samakega življenja in gi po prijaznera nasvetu goaedovem poiskal ženico gori v Eovačerih hribib. A kmalu go aepetali sosedje med geboj, da gi je pridobil slabo gospodinjo. Eadar je namreč knhala kogilo, vrtela je po poštenem bribovakem običaju med zobmi lepo tolminsko pipico. Id kmaln ge je govorilo po vasi, da včaaih mami kovačevi tndi kaj v Ionec odpade; in poaledica temn je bila, da kovač spomladi ni mogel dobiti kopačev, ker ni hotel nihče jeati iz rok kovačere mame. Murnov France pa se ni menil za tike malenkogti in je oatal zveat kovačn tndi pri novi goapodinji. Sedaj je tem bolje živel, ker je bil gkoro sam pri mizi. Toda reč ge ni dobro končala. Eo je nekoč gedel France pri koailu, je prinesla kovačeva polno skledo rahhh, volnih in prijetao kadečih žgancev. Francetn se je arce tajalo skrivnostne sreče. — Tedaj pa je prisla mama kovačeva k njemu. BFrance" — dejala je nilo — »popazi malo, popazi, moja pipica je nekje notri". BKaj! prokleto, v gkledi!?" Prijel je skledico in jo z grdo kletvijo zapodil po biii, da je pipica odletela daleč iz nje. Odslej pa tndi njega ni bilo več h kovačevim. To je bil prvi gluSaj, da France ni jedel. In še enkrat je bilo, da ni jedel, a tedaj pa že ni več mogel. France je imel namreč tudi to zlato lastnost, da je pil rad vino in aiper za taj denar. To pa je gtoril na jako zvit način. Prišel je h gostilni in prasal znnaj hlapca, kdo kaj pije notri; ko je zvedel približno, katerega ni notri, sel je in prasal gogte, je li ta ah ta med njimi, seveda ga nikoli ni bilo. Gogtje pa ao Franceta radi imeli in nat >čili go mn kozarec, katerega se oi branil, in znal se je mnditi toliko časa, dukler je videl, da ni zastonj. Eo ge je tako okrepčal. šel je ae v drugo goatilno, kjer pa je popraševal po tistih, pri katerih je ravnokar pil. Proti mrakn pa ae je zibal pognmno g klobnkom po gtrani domov k avoji Marusi. Rfjg imel ga je vgako nedeljo precej pod klobukom, a pri pijači m pozabil na drngo. Redno ob igti uri ga je bilo videti vaako nedeljo iti iz gosflne. Zato so ga žene, kojih možje so ge pozneje prišli, rade stavile v vzgled svojim možem, 6eš: BVidis, kako je Murnov France pameten; on ve, kdaj je čaa priti domov." Ali vendar, če tadi je bil France tako moder, imel je veadar napako, da ni pnatil nobenega pri miru; vRakega je podrezal a 8vojim strupenim jezikom. Ono leto se je nekenedelje popoldan vračal, takiato vina poln, akozi va8. Pod :Jtaro tepko na vagi je atalo nekaj mladih, ki so se z žejnim grcem, a praznim žepom ozirali proti gostilni. Tedaj pa ae je prizibal mimo Frauce in nigi mogel kaj, da ne bi podražil tn-le rotrokeu. rVi gte otroci, ne!" — je zakričal — npa ae slabi otroci ste, kdo se vas boji? še stare babe nc, ha! — in smeje je hotel oditi —. Toda mladina ga je v bipn napadla, in hrust je padel, kakor je bil dolg in širok po tleb, drugi pa po njem — — — Ubogi France, kaj bode Eo je Marusa zaslišala krik na vasi, nganila je koj, da se tepo. Tekla je po vagi in klicala l.judi skupaj. BHalo, ljadje božji, na vaai ge tepo! Jemnasta, jaz tako rada gledam, kadar ge pretepajo." Prisopihala je pod staro tepko, in tu nasla v krvi evojega moža — — —. Tedaj je zakričala tako, da je mladina plašna pometala palice in cepce iz rok in pobegnila —. ,,Jazag! Jazas, moj France —!" France je pa ni sliaal, bil je v nezavesti. Neati so ga morali domov, kjer je zopet prišel malo k sebi. BMarnsica, bolan gem" je vzdihoval. Ib Marušica je začela bridko jokati, videč, da je tako reven. BMaruša,u je govoril g glabim glasom, nk»j dobrega mi skubaj." Ia bitela je in knpila belega kruba in ga oparila, ter z maslom polila, tako da ge je delala kar luža v akledi. Z veselim srcem je prinegla jed bolnikn. Francetn ge je vnel ogenj v očeh in g slabotno roko je prijel za žlico. nEo se najes, bodeš zopet zdrav", tolažila ga je Marnsa. Zajel je, a jed mn ni ala iz nat. — Ogenj v očeb mn je hipoma pogasil in žalosten je djal žlico na gtran in vzdihnil: »Martiiica — ne morem! joj, sedaj pa vidim, da bom moral res nmreti!" To je bil drngi slnčaj, da France ni jedel. In reg je France nmrl kmala potem za vročinako boleznijo, ki ae ga je lotila. Marnia se ni mogla potolažiti, ihtela in vikala je, da 86 Bogu usinili. No, aedaj ae je že tudi ona potolažila — pol leta po Francetovi smrti apremljalo jo je pet dvojev (parov) avatov od poroke.  Franceta so se sosedje se dolgo apominjali. Škoda ga je, ao dejali; takega kopača in takega mlatiča sedaj ni dobiti v vasi, kot je bil Mnrnov France. Za kratek čas. Zatajevanje. Sila potrpežljiv mož, kateremn je njegova žena vedno ngovarjala, je proti Bjej, ko ,l'e zopet prav nrno sukala jezik, rekel: BDraga Eatra, pomiri se vendar, saj vem, da imam dobro žeao — da imam angelja." — BJa, ja,a odgovori žena, nbndiča imaa." Ubogljiv 8luga. Neki goapod je avojema slagi zapovedal, da ne gme nikogar pngtiti v hišo, da, niti vrat ne odpreti. Emalu nato pozvoni na vratih. Tedaj gluga odpre okno in zavpije na ceato: BSe trndite zagtonj. Gospod ni doma in jaz tudi ne."