k
Natisoy 15.000.
1 baton obra
ij in 1 a!
Izam 1
izhaja  vsaki nek, datiran z dnevom nslednje nedelje. iroinina velja za Av-za   celo    leto 1'trone, za pol in Četrt ni2merno; za Ogr-4 K 50 vin. za celo i;za Nemčijo stane leto 5 kron, za r iriko pa 6   kron; idrugo inozemstvo s« L li naročnino z ožina visokost poSt-.. Naročnino je pla-naprej. Posamezne t.seprodajajopočv. IniStvo  in   uprav-se nahajata y gledališko   po-pie štev. 3.
Dopisi dobrcdošri ta se spieiemajc zisionj, alt rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak lorek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za V« strani K 40, za V. Strani K 20, za >/s »trani K 10, za Vi. strani K 5, za V». Strani K 250, za »/« Strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
Štev. 29.
V Ptuju y nedeljo dne 20. julija 1913.
XIV. letnik.
arls.
pnike.
ne
ov imit
m man
esjem, .  poki ločene, n kos p« :amudil ti si  to ikano o   t  k. eta pi»l j  pot
EL
6*:
0
plom posojilnice v Šoštanju.
(Nadaljevanje*)
[ Poročali smo v zadnji  številki,   kakšen  je iaj šoštanjske slovenske posojilnice   in   na i zrijačni način se hočejo njeni glavni |iyci moralični terdenarnisvoji |0 7ornosti    odtegniti.     Opozarjali j tudi oblast nato, kajti to   n e g r e, da bi |iedolžnim   vbogim   kmetom nakar je  zakrivila   brezvestna IiaJka gospoda.   Danes  podamo v tem lajn tako velikodušni oblasti imena k r i v-|T, to je Članov nadzorništva   in   predstojni-1 posojilnice, od časa sem, odkar se je z parskimi   bilancami    davno   že ^kerotno    posojilnico    umetno jJivl j e nj u   obdržala.
[ Na občnem zboru posojilnice dne 12. februarja < biti izvoljeni; direktor Ivan V o š n j a k, kon-l liha Tajnik, nadzorniki Vincenc J e ž o v n i k, i P i r t o v š e k, Ivan K r a n j c, Martin Hleb. |12.oktobra 1900je umrl notar Kavčič; takrat je t Franc Mayer provizorično   za   direktorja   ime-
Na občnem zboru dne 14. maja 1901 so bili izvo-|:direktor dr. Franc Mayer, blagajnik Ivan Voš-kontrolor   Miha   Tajnik,   nadzornika   Franc ■iter in Jos. R a u 1 e n.
| Na občnem zboru dne 16. maja 1902 so bili iz-direktor dr. Franc Mayer, blagajnik Ivan jajak, drugi blagajnik Miha Tajnik, namestnik Vincenc K o 1 š e k, kontrolor Franc R a j š t e r. no je bilo tudi prejšno nadzorništvo. INa občnem   zboru   dne 26. junija 1903  se je vse
izvolilo.
Na 42. občnem zboru dno 27. junija 1904 so bili direktor dr. Franc Mayer, blagajnik Ivan fnjak, kontrolor Miha Tajnik, namestnik direk-Ftanc R a j š t e r, namestnik ostalih dveh Jos. len. V nadzorništvo pa: Vincenc K o 1 š e k, Mar-llcb, Martin Pirtovšek, Ivan Kranj c. Na oaizorništva z dne 1. decembra 1904 in 19. av-1905 našlo se je vse knjige in računski zaključek jtedu (! I) v polnem redu (III). občnem zboru dne 26. avgusta 1905 so bili : direktor dr. Franc Mayer, blagajnik Ivan [ajak, kontrolor Miha Tajnik, nadomestnika ajšter in Miha Cerovšek, nadzorniki ic K o 1 š e k, Martin Hleb, Ivan K r a n j c in iDiorn i k.
občnem zboru dne 21. decembra 1906 so bili stojniki izvoljeni.
občnem zboru dne 1. decembra 1907 so bili li: direktor dr. Franc Mayer, blagajnik Ivan lijak, kontrolor Miha Tajnik, nadomestnika |lt k m a n in Franc R a j š t e r; nadzorništvo : iTroboj, Miha Ce r o v še k in Martin Hleb. Na občnem zboru dne 24. februarja 1908 se je Ivana Vošnj a k.
Notar K o 1 š e k poročal je o računskem zaključku, katerega sta napravila dva odposlanca »Zadružne zveze«; zbor izjavi, da je račun pravilen (I ?). Izvoljeni so bili: ravnatelj dr. Franc Mayer, namestnik Vincenc K o 1 š e k, člani načelstva Martin Hleb, Jos. K o š a n, Franc S c h w a r z, Alojz T r e b o j, Valentin Ž a g e r; v nadzorstvo pa: Miha Cerovšek, Anton Kocuvan, Ivan L u k m a n, Ivan Dvornik, Franc Rajšter.
Na občnem zboru dne 24. februarja 1908 se je računski zaključek na predlog nadzorstva z vso svojo vsebino ednoglasno o do bril (I 1 I). Z znanimi »bilancami« slovenskih vodij se je »izračunil« čisti »dobiček« za 1.S64 K, ki se je priklopil rezervnemu skladu. Načel-stvu se je dalo poleg tega pravico, da sme iz tekočih dohodkov one svote plačati, kijih je skupna seja z nad-zorništvom dne 13 februarja 1908 priporočala. Potem se je z 48 glasovi izvolilo za načelnika dra. Franca Mayer, za namestnika notarja V. K o 1 š e k, v načel-stvo še: Martina Hleb, Jožefa Ko Šap, Franca S c h w a r z, Alojza T r e b o j in Valentina Žagar iz Topolšic; v nadzorstvo pa za načelnika Miho Cerovšek, za namestnika Antona Kocuvan, za zapisnikarja Ivana L u k m a n, za njegovega namestnika Ivana Dvornik in sploh   v nadzorstvo  Franca   R a j š t e r.
Na občnem zboru dne 1. aprila 1909 so bili s klicom (I) izvoljeni: ravnatelj-^dr. Franc Mayer, namestnik Anton Kocuvan, odBorniki Franc S c h w a rz, Jos. K o ša n, Jos. No v a k, Alojz Treboj in Josip Skoberne; v nadzorništvo pa: notar Vinko Ko 1-š e k kot načelnik nadzorništva, Martin Hleb, Ivan Rozman, Ivan L u k m a n, Miha Cerovšek.
Na občnem zboru dne 21. 8. 1910 je izstopil iz predstojništva dr. Franc Mayer. Vpisalo se je to 9. aprila 1910.
Na občnem zboru dne 30. julija 1911 so bili izvoljeni v ravnateljstvo : Ivan K o r o p e c, Jos. Skoberne, Franc Grebenšek, Miha Cerovšek in Franc G o r i č n i k; v nadzorništvo pa: Miha Sta-n o v š e k, Franc Vrečko in Vinko K o 1 š e k. Izstopila glasom zapisnika iz načelstva Jože Novak in Ivan K o r o p e c. (Okrožna sodnija kot trgovski register ima le tedaj povod nastopiti, ako se pri revizorjih gotove natančno določene pomanjkljivosti pojavijo.) V načelstvo je vstopil Franc Štor, čevljar v Šoštanju, izstopil pa Jože Skobrne (vpisano dne 31. avgusta 1912).
Občni zbor dne 11. avgusta 1912 (414/12 Gen. I 6) je prinesel poročilo „Zadružne zveze" v Celju in revizije.
Občni zbor dne 11. avgusta 1912 je prinesel računski zaključek. Na predlog Franca Vrečko izvršila se je volitev ustmeno i. s. so bili izvoljeni v ravnateljstvo: Ivan K o r o p e c, Miha Cerovšek, Franc Grebenšek, Franc G o r i č n i k, Franc Štor; v nadzorništvo pa: Franc Vrečko, Miha Stanov-šek, Leopold  P a č n i k.
Glasom uradnega lista (vpisano 1. aprila 1911) udi načelstva: Miha Cerovšek, ravnatelj, Josip Skoberne, uradnik, Josef Novak, Franz Grebenšek, Franc G o r i č n i k. Izstopili so iz načelstva Janez Mah an iz Velenja, Ivan Vošnjak, Franz Stab-lovnik, Jos. K o š a n, Franc S c h w a r z, Alojz Treboj in Anton Kocuvan.
Na občnem zboru dne 11. avgusta 1912 so bili izvoljeni: načelnik Ivan Koropec, namestnik Miha Cerovšek, odborniki Franc Grebenšek,  Franc G o r i Č n i k,   Franc Štor;  za
predsednika Miha Stanovšek, za člane nadzorništva Franc Vrečko, Leopold P a č n i k. Ti možaki izvršujejo svojo funkcijo še danes, ker od tedaj ni bilo nobenega rednega občnega zbora več. Ivan Koropec je sicer glasom ustmenih poročil odstopil ; ali ta odstop nima pravne podlage, ker zastopstvo posojilnice tega odstopa ni na znanje vzelo in kčr se tudi tozadevnega naznanila doslej ni vposlalo na c. kr. okrožno sodnijo v zadružni register. Šostanjska posojilnica vpisana je pri c. k. okrožnem sodišču v Celju v zadružni register in nosi tozadevni akt upravno število Firm. 26/12. Gen. I 6.
Objavili smo imena in številke; oblast mora zdaj videti, kje so krivci poloma posojilnice! Take sleparije so morda na Srbskem dovoljene, pri nas v Avstriji pa se jih kaznuje z ječo. Prizadeto in neprizadeto ljudstvo pričakuje pravične in brezobzirne sodbe!
Balkanske zmešnjave.
Bulgarija v razsulu. — Brezobzirnost Srbov in
Grkov. — Marš rumunske armade v Bulgarijo.
— Turčija se zopet oživlja in  maršira proti
Adrianoplu.
Kdo bi si tega mislil? Pred par tedni bila je še Bolgarija na vrhuncu svoje slave in moči; v dveh kolosalnih vojnah vrgla je Tarčina do Dardanel in položila svojo mogočno roko na Makedonijo. Zmagoslavno je dvigal Ferdinand svojo glavo, ne več" podanik ruskega carja, marveč sam car bolgarski, car velike nove  Bulgarije...
A kakor pene v morju so se razpršile vse te bolgarske sanje. Bolgarska politika je imela dve veliki napaki: zanašala se je preveč na poštenost svojih srbako-grških zaveznikov in udajala se je prevečhinavskemu ruskemu zapeljavanju . . . Komaj je bila Torčija premagana, ko so Srbi in Grki raztrgali pogodbo in stezali svoje prste po pokrajinah, pridobljenih večidel z bolgarsko krvjo. Tako se je razdrobilo svetikriž in kosi križa so se spremenili v ojstra bodala, s katerimi so pričeli balkanski bratci drog dru-zega mesariti. Kajti to, kar se je v zadnjih tednih na Balkann zgodilo, to ni vojna, to je mesarjenje in klanje.
Žalostno za Bolgarijo! Danes se še ne ve, kdo je boje pričel, kdo je zapalil brez napovedi to vojno. To je gotovo, da je bil najprve strategics položaj Bolgarov izboren. Medtem ko je general Ivanov z jako malimi oddelki armade zadržaval Grke, obšli so drugi oddelki Bolgarov
srbske armade in jih polagoma objemali z železnim objemom. Trebaje bilo le zanj-ko zategniti, v kateri se je nahajala srbska armada. In v tem usode-polnem trenutku je napravila bolgarska politika tako grozovite napake, da je uničila vse uspehe armade, ja da je celo to zmagovito armado spravila v velikansko nevarnost. Bolgarski min. predsednik dr. D a n e v je v neverjetni zaslepljenosti poslušal še vedno na sladke obljube iz Ruskega in on je zadržal centrum bulgarske armade, da je ta 4, 5 dni nedelavno stal, tako da so se Srbi rešili in da ni bilo več mogoče zmagovati. In hipoma so se spremenili b u 1-gar ski z mago valci v premagance!
Istotako slabo politiko, seveda isto-tako na prigovarjanje Rusov, so delali Balgari napram Romunski. Davno že je izjavila ru-munska vlada, da je bila sicer v protiturški vojni neutralna, da zahteva pa zato od Bulgarske odstop gotovih pokrajin, katerih središče je mesto Silistrica. Vršila so se pogajanja v Peters-burgu, a Bulgarija je upala na rusko pomoč in ni hotela ugoditi opravičenim željam Romunski, ki jih je podpirala tudi trozveza. Zdaj je Romunska pokazala, da njene zahteve niso papirnate ; mobilizirala je in prekoračila bulgarsko mejo. Zasedla je večinoma že pokrajine, katere zahteva; doslej seveda brez prelivanja krvi, ker so bulgarske predstraže in straže bile ednostavno nazaj potegnene. Torej tukaj tudi bankerot rusofilske bulgarske politike!
Nazadnje pričela se je tudi navidezno mrtva Torčija gibati. Okroglo 150.000 mož broječa turška armada pričela je marširati in hoče od na vseh strani obstavljene Bolgarije kolikor mogoče zemlje nazaj iztrgati. Govori se celo, da so Torki že pri L ii 1 e - B o r g a s o, da potre-bojejo le še en dan marša do   Adrianopla . . .
V N i š u se vrši posvetovanje med srbskim in grškim mioistrom, kateremu sledi skupno posvetovanje z bolgarskim. Zahteve Srbov in Grkov so grozovito pretirane. Vprašanje je, kako daleč sega vpliv velevlasti, ki edino bi zauiogel balkanske razmere orediti. Ali bode Rusija nastopila? Ali bode Avstrija besedo izpregovorila, že z ozirom na njeno bodočnost, ki je v senci velike Srbije jako temna . . . Vse to so važna, doslej nerešena vprašanja. Vse to zamore povzročiti še večje, še nevarnejše prelivanje krvi — evropejsko vojno, ki stoji kakor grozeča furija še vedno na krvavem obzorju . . .
Najnovejše vesti.
Bulgarija sprejela ruske predloge?
Berolin, 16. julija. Iz Sofije se poroča, da je Bolgarija sprejela roške predloge glede mirovnih pogajanj. Določitev premirja CWaffenstillstand)jezasigorjena.
Dr. Danev odstopil.
Sofija, 16. julija. Ministerski predsednik dr, Danev, ki je vsled svojega prijateljstva do Rusov ves bulgarski poraz zakrivil, je o d-stopil.
Rumuni v Bulgariji.
Bukarest, 16. julija. Vojno ministerstvo naznanja, da je romooska vlada že zasedla bolgarske trdnjave Turtukaja, Dobrič, Rustčuk in Varna. Romani so pri Rast-čuku vse male bulgarske vojne par-nike po top ili, m. nj. tudi parnik kralja Ferdinanda.
Turki proti Adrianoplu.
Sofija, 16. julija. Poroča se, da je turška armada že zasedla L u l e Burgas in Visa. Posamezni turški oddelki so že prišli do Kirk-Kilisse; imajo torej komaj e n d a n marša do Adrianopla. Kolera.
S e m 1 i n, 15. Srbski vojaki prinesli so iz bojišča kolero seboj. V Belgradn je že izredno veliko število na koleri obolelih in umrlih oseb. Zavlekla se je kolera tudi že v S e m 1 i n in Mitrovico na Hrvatskem.   Avstro-ogr-
ske oblasti so izdale najstrožje odredbe, da se bolezen ne razširi v naši monarhiji. Avstrijski „Rdecl križ." Srbi in Bulgari imajo neštete tisoče težko ranjenih, ki jim primanjkoje vsaka pomoč. Vkljob temo, da so Srbi preje na divjaški način zoper Avstrijo hujskali, prosili so zdaj za pomoč. In avstrijski „Rdeči križ", za katerega niso imoli slovenski prvaki niti krajcarja, medtem ko so za Srbe nabirali, poslal je že svoje zdravnike, strežnike in zdravila v Srbijo ter Bulgarijo.
Zadnji telegrami.
B e 1 g r a d, 16. julija. Danes se je vršil sestanek grškega ministra Yenizelosin srbskega Pasič. Ta sestanek se ni vršil v Nišu, marveč v Uskiibu. Poroča se, da je sestanek dosegel popolni sporazum in s tem uspeh za uresničenje miru.
Sofija, 16. julija. Turki so baje vstavili svoje napredovanje čez linijo Enos-Midia, ki se je na londonskih mirovnih konferencah kot meja določila. Iz druge strani pa se poroča, da je turška vlada odločila, m a r-širati do Adrianopla. Temu se bodejo pa velevlasti uprle. Rusija deloma že mobilizira, da nastopi proti Turčiji.
S o 1 o n i k i, 16. julija. Bulgarski ustaši in baje tudi vojaki so napadli po-slopje avstro-ogr-skega konzula, so vse oropali in zažgali. Konzul z svojo družino je bil vjet in je moral plačati voliko svoto, da se ga izpusti. Iz Dunaja se pričakuje odločne korake, da se krivce kaznuje zaradi tega zločina zoper mednarodno pravo.
Bukarest, 16. julija, Rumunska vlada je na dveh krajih prekoračila Donavo in maršira v smeri proti Sofiji. T Bulgariji je vse obupano in potrto.
Itnuchi
je narav
nentarja. ago. Iz o
ršile 30 praven od na olilcev
Yelika pijonirska nesrefaj Ptuju.
Pretekli četrtek, dne 10. julija,  zgodils  ToraJ 8°
je v Ptuju grozovita nesreča, ki je prebival   * 8!° I
hudo razburila in po vsej državi  mnogo xl   nPn'ka
ja povzročila. Ko je šel naš zadnji list trn   ? fcter0
mašino, prišle so prve novice o tej nosroii;   ".P"1'
to smo zamogli zadnjič o nje  le   nakratko    ^ za. ' ročati. Danes je nesreča vsestransko pojasnj
Grozna katastrofa je zahtevala celo človeških žrtev; 5 mladih vojakov je uton do sedaj, ko pišemo te vrstice, potegnilo iz Drave šele enega mrliča.
Kakor smo poizvedeli na merodajnih jih, zgodila se je nesreča tako-le:
3. kompanija tukajšnega pijonirskegablStatelji
Iona imela je pod   poveljstvom   svojega bi     državn
mana Tschech na spodnjem .Ubnngepbl    uja in
na Dravi razstrelilne vaje. V vodo se je n.   trat so t
zabilo   tudi   tri   pilote,   na   katere  bi m    a se nil
„mina" trčiti in se razstreliti. Ali ta „miu    jaki pol
plavala mimo in je   eksplodirala   šele   l1.1   ed ohrai
metra dalje.    Lajtnant   M a r z i e n k i e \vi    avno    n
0  pionirji bil je potem komandiran,   da nj   adzorovi
lote  zopet  izdere.  Zvezali  so  dva  čolna (,ZJ   »k debe^
skupaj in vesljali tja ter   pričeli   težavno     ozreti. ]
Nakrat sta se čolna prekucnila in oficir     kal, je
pijonirji  so   padli   v   globoko,|    u ne r«
cej   d r r o č o v o d o.   Zaman je oil ves:     jim   t
da bi   se   nesrečneže rešilo;   pet pijonirjei    gleda ta
brili plavalcev, je splavalo na sobo;   todii    ore dos
mrtvega lajtnanta se je posrečilo   vodi ol    j govori
Od ostalih pet  vojakov   pa   se  je začaloi   do je ž>
par   obupnih   klicov   na   pomoč,   in   pot«   i dan ži
pod   vodo    izginili...    Utoni!    i presež.
sledeči vojaki: korporal Franc Wohlgen   aprednja
gefreiter    Simon    Jud,    pijonir    Maksii      .veliki
Klapf   (mrliča   tega nesrečneža so že ii   ike „poi!
potegnili), pijonir Ferdinand Steineggi  »Ice, ke:
pijonir Johan P e s s 1. Lajtnant je bil hni   raelsko.
lan v vojaško bolnico odpeljan, kjer je vi    ro sluča
fantazijah ležal in šele polagoma okreval,    jgtili srr
Samoumevno    se   jp    nvedla  stroga    selje,   Č
j ašlyi   preiskava,   ki bode   dognsia, zadeiW koga krivda te nezgode. Kakor se vkljub najrazličnejšim večidel praznim
i. Naš
m je bil
bil kot
ricam, ki se širijo med ljudmi od raznihs ašetarja. ne more nikogar dolžiti, da je nesrečo zal katererr Lajtnant Marzie.nkiewiz imel je sicer pred o robno. C lo 2 letoma podobno nezgodo, pri kateri » poniž; tudi komaj življenje rešil, medtem ko j i se je pijonir utonil. Ali to pač ni dokaz, da bi „Bezir kakem oziru nemaren. Razne okoliščine i rosil, na: so krive, da je nesreča tako velika in i »povedal zahtevala toliko žrtev. Nesrečnim vojaku so morali žrtvovati svojo mlado ljenje za domovino, pa spomin!
Dopisi.
pravi
Vurberg.   Nek dopisnik,   ljudj tisti, ki je lep, bel in rudeč  —  (pa tisti, kterega je neka žena enega volilca ni gostilni, ko se je o bodočih občinskih vah' širokoustil, imenovala brezpomembno s ktero, ker nič nima in nič ne plačuje, sodnemu človeku ni vredno prerekati) — zadnji številki .Slovenskega gospodarja novi občinski odbor, ako bi bil sedanji [ ne imel drugega posla,   kakor gospoda iz žopanije   preganjati. Ali motiš se, Jal ozirom  na  sedanje    občinsko   gospoda imel pač dosta opravila,   da bi   popravil nosti in neumnosti sedanjih funkcionarjev. bi pa nasprotniki sedanjega odbora z žopnikom dosta ložej izhajali, kakor odbor brez žnpnika;   kajti   naš g. ži javkal: Kaj bo! kaj bo! Kisla nam pi mi gospod žopnik ne bodo pomagali, županska čast in z njo   tudi   masten
Inem lok tč pa sn katerih oje spol rage, kal Bk volile
sililo,
Tur*
Prina
[prav pr
idkanu. ,v znai Igari,    ( [tu  naz ipe. In
ij za ple: Ibo, zda ij se me
Ijejo . . izni de
iričeli vi
Inmeeece iki  sai
jjajo dro ;vo ka imeBeca čez   og
jejo   in seboj,
Irnženim )ki krvi t
ivi: .To:
Napačno naziranje,
da se zdravemu, krepkemu človeku ni treba nadalje brigati za njegovo zdravje, vlada v naši izobraženi, higijenični dobi 8e vedno v nekaterih glavah. Ravno zdrav človek se mora negovati. da svoje zdravje stalno obdrži.   Zlasti ne-
govanje žrela in vrata je velepotrebno, kajti te uhodne odprtine k pljučam so posebno ekspo-nirane. Rabilo bi se naj torej za vsakodnevno vodo za grgljanje za izmivanje žrena in vrata antikatarhalični Fellerjev zeliščni esenc-floid z zn. .Elzafluid". Izborno služi tudi pri bolečinah
v vratu, kašlju, hripavosti, težavnem pomanjkanju sape in zaslinjenju, kar gokrat sami poizkusili.   12 steklenic zai| franko pošlje   apotekar  E.   V.   Feller, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko).
Lu----------------
\JU>
ihill'ova grenoica iz zelenjave l naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših
zdravilnih zelenja v
in najbolj  uspešnih korenin. StraschilTova grenčica i» zelenjav jo vsled tega priznano najboljši želodec okrepčujoči prebavni liker.       *l*
ij gospodje, če ste res tako močni, kakor se ponašate, pa skusite enkrat brez gosp. lika delati! — Kar pa govorite o „časti", too volilce na stražo kličete, Vam menda lavno čast občine, ampak nekterim je menda za občinski denar, kteri sedaj obil-t njih žep leze. Ce pa želite k temu konja, smo Vam sploh in povsod   na razpo-
Več volilcev.
It občine Ragoznice.  Volitve, katere so se
30. junija t. 1., niso  se vršile popolnoma
pravem redu in zmislu postave. Zategadel se
jod nasprotne strani vložila pritožba o motenju
iv  na   dan   volitve   v obč.   odbor. Glejte,
ji tega lista, ko smo imeli zadDJič volitve
mžavni zbor, priskrbeli so naprednjaki komi-
i in zaupne   može   (Vertranensmanner); ta-
io se  vršile volitve  v takem lepem redu,
nihče ni imel pritožit. Takrat so napred-
pokazali,    da so zmožni,   da   se   postavni
irani na dan volitve, čeprav je to zelo te-
io   napredDJakom   napram   klerikalcem, jih
rovati. Ko se jim tak zaupnik približa, ga
(tabelo   pogledajo,  ko bi ga mislili   z očmi
eti. Drugič, ko pride   tak zaupnik v volilni
I je skoraj ko bi ne imel   prostora;   nihče
ii9 reče vsesti, ker si ga niso prosili; mora
[jim  tedaj   posilem   pridružit;   tak   zaupnik
, takrat ko   posilem živ . . .   Govoriti ne
dosti, ker oni nočejo z njim, pa tudi oni
govorijo, ker ne morejo imeti svojih govorov.
že kaj takega skušal, mora reči,   da je
žalosti. Tretjič pa klerikalce nadzorovati,
;e že vse meje tega sveta,   posebno od
dnjakov,   ker  naprednjaki   so   „brezverci"
eliki grešniki"  in kot taki bi   nadzorovali
.poštene", „pravične"  in „pobožne" kleri-
ker to ljudstvo   je izbrano kakor je bilo
ko. Ali vendar se jih   mora  nadzorovati,
ačaj! Ko so se vršile volitve v obč. odbor,
ili smo jih v lepem miru, da bi imeli svoje
Ije, da bi jim   ne bil dan   volitve  dan ža-
iVaši klerikalci  so se   tedaj   prevzeli,   ker
je bil dan  veselja.   Zato so si omislili,   ko
'■'. komisijon poln,    da je potrebno še enega
rja. V resnici so si naprosili nekega moža,
teem pravi vsak volilec, da ga ni bilo po-
,o. čudno, da se je ta mož na dan volitve
ponižal,   da je  prevzel   mašetarsko   službo,
Be je na raznih  krajih tako   obnesel kakor
,Bezirkshauptmann". Kdo je tega moža na-
nam je znano, kaj za eno delo se mu je
in  ddfcredalo,   da bi   imel na dan volitve pri vo-
vjakom     im lokalu   na dvorišču   spolniti,    ne   vemo;
ado i     pa smo se prepričali, da do   tistih volilcev,
ane   ča    katerih si je upal jih  z zvijačo dobiti, da so
spolnjene volilne liste oddali in dobili, so
£ge, kateri so bili z njih kandidati spolnjeni.
'olilec  pripoveduje,   da se mu je reklo in
ilo, da so že tisti izvoljeni, ki jih ima pi-
odila
livaktv
i   sočntj
ravno
eči; za
tko
asnjen
lo
tonilo
lo se.
tih
ga bati :   haup ;splat e m.
mori mina"
IV.
eivn]
a naj („Zill<i
no
cir ti
:o, pi
ves
irjev,
udi nap odvz
iulo le]
Dotem n ili gemi
aksimili
hudo 1
sane; pa niti eden tistih ni bil izvoljen; pravi da so ga tak zmotili, kakor da bi prišel med copernice. Nad tem so se tedaj naši možakarji malo pregrešili in pozabili na lepi red ob volitvah, ki so se vršile v državni zbor. Pogrešek storili so tudi naprednjaki, ker niso spolnih ljubezni do bližnega. Ako bližnega prav ljubimo, tedaj se mora delati z vsemi močmi nato, da naš bližni ne prelomi postave, naj si je duhov-ska ali posvetna. Mi bi jih mogli na dan volitve nadzorovati, ker pa smo omenili, da je to zlo težavno za obe stranki. Ali vendar je splošno potrebno, da se v tem poboljšamo in zanaprej storimo našo napredno dolžnost.
Več naprednih volilcev.
Sv. Trojica v Halozah. Dragi „Štajerc", Srbom mora pa že jako huda presti, ker moramo celo mi Haložani zanje moliti. Preteklo nedeljo smo morali pri rani in pozni božji službi za Srbe moliti. Zutraj nas je v to do vedel fajmo-šter Vavpotič, pozneje pa pater Rafael ... So pač čudne stvari! Srbi so najhujši sovražniki mile naše Avstrije in svete katoliške vere. Zdaj, ko padajo bnlgarske batine po njih hrbtih, pa moramo mi štajerski kmetje zanje moliti! Za tiste Srbe torej, ki so največji žaljivci našega cesarja, ki komaj čakajo, da napadejo našo domovino, ki so umorili katoliškega duhovnika Palica ter tisoče katolikov v Albaniji, — za te Srbe moramo Haložani moliti! Zakaj pa ne za Bulgare? Menda zato ne, ker ti niso tako hudi nasprotniki Avstrije, kakor Srbi . . . Morda se nam bode še zapovedalo, da plačujemo s svojimi revnimi kmetskimi krajcarji maše za Srbe! Morda se bode pričelo pri nas še nabirati za Srbe! Mogoče je vse, — ali mi Haložani povemo gg. minoritom prav odločno, da bije naše srce za Avstrijo in za katoliško vero, ne pa za pravoslavne srbske kraljemorilce!               Farani.
Od sv. Jurja v Slov. Gor. Dragi „Štajerc"!
i Dasiravno skoraj ni vredno, a je vendar potrebno, I da enkrat našega junaškega mežnarja nekoliko poštriglaš. To človeče, ki; še niti nima pojma o političnih razmerah, se predrzne kar javno napadati odlične in poštene može, češ zakaj da ,Štajerca" čitajo . . . Torej dragi fante, kaj pa Tebe briga občinski odbor? Koliko si zaslužil, ko si lehtaril pooblastila za občinske volitve? Kdaj pa si dobil od škofa pooblastilo, da si podstopiš po stezi mirno gredoča dekleta vpraševati za njih grehe ? Saj vendar imaš svojih dovolj! Torej poboljšaj se, drugače Ti bomo nekoliko skrivili Tvoje špičaste igle. Hoja Nace! Vojnik. Večje neumnosti bi že »Slov. Gospodar" ne mogel več prinesti, kakor v zadnji številki, kjer naše novo ustanovljeno telovadno društvo s pšenico, neugodnim vremenom in klasjem primerja; ta dopisun mora pravi osel biti. Učitelj Zwerger pa niti v našem društvu ni, zatorej je dopisun tudi sanjar, ali lažnjivec.
Turek se smeji . . .
pravijo,                                      a
mend     Prinašamo danes   politično   šalo, ki
ilea  v    pjv primerna za sedanje dogodke na
18        T!   iann.   Prva   balkanska   vojna   začela
1  •„   a8    ,'znamenju križa", kakor    so   Srbi,
•\ __ pjj   i°ari,   Grki   in    Črnogorci   strmelema
.rja",  d    a naznanjevali.   Vrgli   so   Torka    iz   •
lji previ   ofe. In zdaj? Zdaj se bijejo med se-
)da žu[     jj pleri)   zdaj so raztrgali   svojo po-
odaSt«   *■
zdaj drž     drug druzega pri grlu,
vil n(   j 3e medseboj   še   mnogo   bolj   divje
larjev. S  N° • • • ^r'^ Je znamenje krščanske
z gospo    osni do bližnega. V tem znamenju so
r pa sej   oteli vojno. Zdaj pa, ko je križ nad   -
župan j    a68ecem zmagal, razbili so bivši za-
pre e;    ^j Bamj   krjž   -n   z njegovimi   kosi
' '    zašla ^ ^m° P° druge ln  - •  • To žalostno
___          «'0 karikira  naša  slika. Ob zidovju
n požira meseca vidimo na lestvi Turka stati ar smo fez ograjo gledati; tam onkraj se .c za 5 Ko in pobijajo krščanski zavezniki ler, Stujl8eboj, za plen, za zemljo, ki so jo lenimi močmi ugrabili Turku. Po-fkrvi tečejo. Turek na lestvici pa Torej to se pravi križ postaviti."
Die Balkan-Krakehler.
k1
Ber kranhe Mann:„Als.o dasnenrrt man das Kreuz aufrichren"!.
Naše društvo ne pozna nobene nasprotne sovražne stranke, ne slovenske, ne nemške, ne liberalne, ne klerikalne; mi smo mednarodni med seboj složni. Hudobno zaničevanje in pre-ziranje vseh drugih strank pozna edino kleri-kalstvo pod vodstvom vladoželjnih in samogo-spodujočih duhovnov brez vsega poklica, ki vsakega človeka oblaja, vgrizne, pikne, kjer le more, kakor tudi nas mirne telovadce, ki se za ničesar drugega ne zmenimo, kakor za naš telovadski napredek. Konečni izraz v „S1. G.": „Zavedni slovenski fantje, naprej z orlom", ni nič druzega, kakor hujskanje na nas slovenske in nemške sinove. Fej tebi dopisunče! Ko pa klerikalca za svoja hudodelstva velika kazen čaka, jo čez veliko lužo v Ameriko pobriše in se smeji, visoko-častivredni, blagoslovjeni gospodje v Mariboru pa njegova hudodelstva zagovarjajo in opravičujejo. Tako v katoliški veri in ljubezni . . .
Iz Slov. Gradca. Zadnjič šli so prijatelji Pruš, mizar, Rup in Kostanjovec ponoči iz Starega Trga domu v mesto. Med potom grejo črez brv preko vode. Prijatelja Rup in Kostanjovec sta prišla čez brv, a revež Pruš je padel v vodo, ker je bila tema. Prijatelja sta klicala ljudi na pomoč, a bilo je prepozno. Reveža Pruša so dobili komaj mrtvega ven. Naj mu bo zemlja lahka!
Novice.
Šolsko leto je deloma že zaključeno, deloma pa bode v kratkem končano. Zopet je naval na učiteljišča, državne obrtne Šole, trgovske akademije in trgovske šole naravnost velikanski. Vse hoče študirati, se hoče naprej učiti, da postane — kakor se ljudje opetovano izrazijo — kaj boljšega. In tako se poveča armada duševnega proletarjata, kine dobi službe, ki pa se ne more poprijeti druzega poklica, ne morda zaradi tega, ker mu primanjkuje zmožnosti, temveč ker mu manjka volje. Saj so živeli doslej v domišljiji, da so poklicani za nekaj višjega. Skrajni čas bi bil, da se pove ljudstvu, da so takozvani „študirani stanovi" prenapolnjeni. Zato naj pametni stariši dovajajo svoje sinove v rokodelstvo, ki ima pri potrebni pridnosti še vedno zlata tla!
Devet otrok umorila je baje učiteljica Julija Los v Debreczinu. V zadnjih 10 letih porodila je namreč devet otrok, ki so vsi par dni po porodu umrli. Los sicer umore taji, ali preiskava bode že resnico dognala.
Babjeverje. V vasi Gravilla pri Florencn živi neka kmetica Favstina Bulli, ki je jako grda in ki se jo splošno smatra za copernico. Babjeverno laško ljudstvo veruje namreč že vedno v copernici. Zadnjič se je Bulli sprla z neko sosedinjo in ji je v jezi želela, da naj ta oslepi. Slučajno je v par dneh sosedinja res oslepila. Zdaj je prebivalstvo seveda še bolj verjelo, da je Bulli v zvezi s hudičem. Mož slepe  sosedinje je  Favstino  Bulli  napadel   in
..•lil                 i                 •                                             ™   ■   ,           .    .
nje, da ji mora zopet vid vrniti. Bulli je zatrjevala, da je nedolžna nad slepoto sosedinje. A sosed je poklical še tri znance; možje so potem vtaknili copernico v peč in so zažgali. Že so Bolli pričeli čevlji goreti, ko je prišel občinski pisar in jo je v zadnjem hipu pred grozno smrtjo rešil. Njeni štiri mnčilci pa so bili obsojeni vsak na 6 mesecev ječe.
Menihi in hlače. V kloštra sv. Mihajla v Majkopu na Kavkazu so dobili novega opata, ki je jako strog v izpolnjevanja meniških šeg in obveznosti. Prepovedal jim je že vse male zabave in prijetnosti. Zdaj pa je celo iznašel, da so spodnje hlače menihov grešne, da spominjajo le na posvetno razkošje. Prepovedal je nošenje teh spodnjih hlač in naročil menihom le spodnjo perilo iz platna za vreče. Menihi so protestirali, češ da je klošter na visoki gori v mrzlem kraja in da morajo torej hlače že z ozirom na svoje zdravje nositi. Ali ker opat le ni hotel odnehati, vprizorili so menihi — štrajk. Nočejo namreč več jutranje maše brati in peti, dokler se jim ljubljenih spodnjih hlač ne dovoli . . .
Grozna vročina vlada na Španjskem. V Madrida imajo v senci 39 do 44° C. Celo ob polnoči se razgreta zemlja ne shladi. Tisočeri spijo v parku, na trotoarju in javnih prostorih. Hud dren je okoli javnih vodnjakov, ki pa imajo le še malo vode. Mnogo ljudi je vsled vročine zadela kap, mnogo zopet jih je zblaznelo. Neki mladi mož bi se imel oženiti. A nakrat je v poročni obleki splezal na telegrafno štango, privezal tam štrik in se je pred očmi povabljenih gostov obesil. Neki študent zopet je vsilil z bodalom v bolnišnico. Ena bolnikinj se je zblaznelega tako prestrašila, da je umrla. Mnogo oseb si je že vsled vročine vzelo življenje.
Ljudske knjižnice. V Belgiji se bije že skozi desetletja boj med nazadnjaštvom in naprednim mišljenjem. A zdaj je vpeljala tam država javne biblioteke ali knjižnice. Vsaki, tudi najmanjši poštni urad imel bode odslej javno knjižnico. Raba knjig je brezplačna; samo 2 K varščine se mora pri prvem izposojanju knjig plačati, katero svoto se pa potem nazaj dobi. Ta je pač Belgija v črno zadela, kajti nič ni večji nasprotnik napredka, nego neizobraže-nost. Čimveč dobrih knjig bode ljudstvo čitalo, tem preje bode tudi obrnilo hrbet klerikalno-nazadnjaškim izsesalcem ter poneumovalcem ljudstva.
Iz Spodnje-Stajerskega.
Priljubljen kaplan, vsaj pri nekaterih nam znanih osebah v ptujski okolici, je mestni kaplan Jager. Zadnjič smo mu napisali par besed v slovo, kajti kdor ima dobre manire, ta se poslovi primerno od človeka, s katerim je imel večkrat opraviti. Da odide kaplan Jager iz Ptnja, čitali smo v ljubljanskem listu „ Slovencu", ki je glavno glasilo slovenske duhovščine, ki je pisan skoraj izključno od duhovnikov, katerega dopisniki so večidel duhovniki, ki je torej vsaj v duhovniških zadevah dobro pod-učen. Dobro! Naše katoliškemu lista posneto poročilo pa je hudo razburilo neko osebo v Hajdini pri Ptuju. In ta oseba, ki se za kaplana Jagra bolj boji nego za vse svetnike v pratiki, pisala nam je sledeče, v prav klerikalni slovenščini sestavljene in sploh zelo krščanske vrstice: — „ Urednik Štajerca Ptuju Odp. Jarij Benko vsemi hen k o da bo Staijerc konec vsel — Sramota za Vas urednik in tudi za Vaš ničvredni list da tako radi sline kranskih listov pobirate in požirate prav da ste Kranz. Vkranj-skem listu Slovencu je nalaš bilo postavljeno da odide g. Jager pa kaplane ne prestavljajo časniki ampak zv. škof sato so postavljeni. Ker pa je vsemu svetu znana, da Vi radi preževljate keij drugi pojedo sato pa se je veselje napravilo. Tako prijatel." — To znamenito pismo smo torej sprejeli. Doslej smo mislili, da podnčuje kaplan Jager svojo hajdinsko ovčico v slovenščini, kadar prihaja šele ob 1. uri ponoči domu v Ptuj. Zdaj pa vidimo, da se ta ovčica v tistih tajnostnih urah vse kaj druzega uči . . . Tndi smo mislili, da je „Slovenec" višek slo-vensko-klerikalne modrosti; zdaj pa nam pravi ksplanu Jagru v neverjetno zvesti naklonjenosti udana hajdinska ovčica, da je to „kranski list*, ki laže ...    Ta  ovčica  je  gar jeva!    Prosimo
—   4   —
kaplana Jagra, da naj nam namenjene dopisnice modrejše, boljše diktira. Kajti danes ali jutri odšel bode vendar od jokave hajdinske ov-čice in bogve, če bode tudi njegov naslednik z njo zadovoljen. .Slovenca" pa prosimo, da naj se vsaj v duhovniških zadevah bolje informira. Kajti mi nimamo nič proti temu, da nam ostane Jager v Ptuju. Take „jagre" potrebujemo naravnost, — ker so cenejša reklama za nas, nego vsaka druga!
Premiranje konjev v Ptuju. Dne 11. t. m. vršilo se je od c. k. družbe za deželno konjerejo na Štajerskem po njenem predsedniku g. vitezu pl. Bosmanit letošnje premiiranje konjev. Premije so dobili zakobile-matere posestniki: — B r a č i č, Janževci (I. drž. premija 70 K); J. Ž a m p a r, Juvance (II. drž. premija 60 K); Čeh, Spuhlje (III. drž. pr. 50); Joh. Prošenj ak (IV. drž. pr. 50 K); Trun k, Formin (V. okrajna pr. 20 K); Merkuš, Zg. Pristova (VI. okr. pr. 20 K); B r a č i č Janževci (VIII. okr. pr. 20 K); Šegula, Klappendorf (IX. okr. pr. 20 K); Pernat, Jablink (X. okr. pr. 20 K); S k o r b i n š e k, Liebendorf (XI. okr. pr. 20 K); V a 1 i č, Varovec (XII. okr. pr. 20 K); M a h a r, Hajdina (XIII. okr. pr. 20 K); — za enoletne kobile posestniki: V e n t a, Možgance (I. drž. premija 60 K); Trunk, Formin (II. drž. pr. 50 K); Šegula, Možgance (III. dež. pr. 50 K); Bezjak, Možgance (IV. dež. pr. SO K); V a 1 e n k o, Možgance (V. okr. pr. 20 K); Vent a, Formin (VI. okr. pr. 20 K); Cvetko, Juvance (VIII. okr. pr. 20 K); okr. pr. 20 K); Kacjan, Golaves (IX. okr. pr. 20 K); Horvat, Bukovci (X. okr. pr. 20 K); P r e 1 o g, Gajovce (XI. okr. pr. 20 K); S e n e-kovič, Gajovce (XII. okr. pr. 20 K); Puk-š i č, Gajovce (XUI. okr. pr. 20 K); — za d v e-letne kobile posestniki: Ž a m p a r, Juvance (I. drž. premija 60 K); P r o s e n j a k, Spuhlje (II. drž. pr. 50 K); Toplak, Briickel-dorf (III. dež. pr. 20 K); Her ga, Gabernik (IV. okr. pr. 20 K); Žiro vn i k, Jurovec (V. dež. pr. 20 K); S c h o s t e r i t s c h, Št. Vid (VI. dež. pr. 20 K); Mer,kuš, Zg. Pristova (VII. okr. pr. 20 K); Trun k, Možgance (VIII. okr. pr. 20 K); Bezjak, Možgance (IX. okr. pr. 20 K); — za enoletne kobile posestniki : Brodnjak,Formin (Ldrž.premija60K); Pernat, Cirkovce (II. drž. pr. 50 K); Riž-n a r, Gajovce (III. dež. pr. 50 K); Zupančič, Jarovce (IV. okr. pr. 20 K); Čuš, Dor-nava (V. okr. pr. 20 K); Murko, Markldorf (VI. okr. pr. 20 K); Vesjak, Ziršovec (VII. okr. pr. 20 K); Zupančič, Jurovce (VIII. okr. pr. 20 K); B r a č i č, Janžovce (IX. okr. pr. 20 K).,— Komisije za premiranje konj se je udeležil razven prezidenta viteza pl. R o s-m a n i t a še član c. k. dražbe za deželno konjerejo A. pl. Z e c h, nadalje župan in deželni poslanec Jos. O r n i g i. dr. Vsi so jako hvalili napredovanje enoletnih kobil. Ta razvitek zahvaliti je pač v prvi vrsti ustanovitvi žrebčarske postaje (Bescbalstation) v Ptuju, ki se je v zadnjih dvev letih mnogo razširila. Pri temu se je zlasti na rejo črnih konj oziralo. Na premiranje se je prignalo vse skupaj 119 konj, pri katerem številu pa se ni vpoštevalo žrebeta, ki še zizajo. Gospodarski napredek na polju konjereje v ptujskem okraju je velik. In vsekakor ima na tem napredku naš neumorno delavni okrajni načelnik O r n i g največje zasluge!
Umrl je v Slov. Bistrici splošno spoštovani hišni posestnik in glavni založnik tobaka g. Georg Jagoditsch. Pokojnik bil je vzorni gospodar in vedno zvest pristaš napredne štajerske misli. Lahka mu domača žemljica!
Smrtna nesreča. Na potu v Leiterebergu v Mariboru peljal se je posestnik Kolmanič iz Žetal s štirimi osebami na svojem vozu. Menda je hila bremza slaba, kajti voz je pričel drsati, konj se je splašil in je voz prevrnil. Posestnik Kolmanič je padel tako nesrečno, da je bil takoj mrtev. Težko ranjeni so bili poleg tega Marija Antonič in njen 8 letni gluhonemi sin, nadalje 15 letna poeestnikova hčerka Frančiška Topolnik iz Slabotinc. Mariborsko rešilno društvo je ranjence v bolnišnico spravilo, ko jih je dobro obvezalo.
Požar. Pretekli pondelek opoludne pričelo je pri posestniku in mizarju Rudolfa Oswald v Karčovini pri Ptuju goreti.    Ogenj se je gro-
Seli
iše se n
li s čita izraa  ražbi je overjenik
bili <?n.
bal zaradi nekega prestopka pričakovane ki    jfai fajm
Kmalu nato se je ustrelil zopet infanterist Fi    jglil, da i
Kožuha istega polka,   baje   zato,   ker je i    h knjig,
neko čisto malo zaporno kazen.                      kljub tei
V Dravo Skočil je   v   Mariboru   brezp«   0) ktera
kučijaž Franc Mešiček iz celjskega okraja,     rone.   Ki
lica še niso našli.
Pismo s 30.000 K ukradeno. Neka Ji  T knjig
ska  banka   poslala  je  v   Celje   rekomanci pismo,   v   katerem se je nahajalo   30.000
papirnatega   denarja.    To   pismo je   bilo i   azko, di
poslal vo je,   c Btonj iš<!
potjo ukradeno. Pričela je stroga preiskani doslej se tata ni zasačilo. Škodo bode dunajska banka, ki je bila tako nerodna, tako veliko svoto v navadnem rekomandiruBje knjig pismu poslala. Pošta plača le odškodnino a je „pn gabljeno rekomandirano pismo, katera a celovšk 50 K.                                                                        jetnika"
Pazite na deco!   V Lokovicah pri Šoa    j druga
tekel je 4 letni  sinček   posestnika  Johani
mi e
80
Šele.
nbezni e jeno so
zovito hitro razširil.    Ptujski gasilci pribiti
takoj in so položili šlavhe do okroglo 25C
trov oddaljene Grajene,   odkjer   so potem
dobavali. V težkem, nevarnem truda in n
3 urnem delu so ogenj omejili in rešili, I
je ravno rešiti dalo.    Istotako   pridno 8
došli pijonirji pod   vodstvom   svojih   požrfaMini k dr
nih oficirjev. Pogorelo je skoraj vse; novi«    jm   casn
ski hlevi bo bili rešeni; tudi živino in poki   jvartanje
so   rešili.    Ali   zgorelo je mnogo lesa, polk    no gam
krma itd. Škoda znaša okoli 8000 K,   ne«   itegadelj
posestnik pa je le slabo zavarovan. G. Osvn
ki je poleg tega  že  leta  sem  bolan
prisrčno svoje sožalje!
Vojaški samomori. Pred kratkim seje v Mariboru vojak Hermann Suppanz,
ud Z
loli 200
prišlo. le težk
udni
žovnik za vozom svojega očeta.   Otrok je [«   i se, di pod voz, ki mu je desno nogo zlomil.         ko vsake
Lep sin! V Celju se je spri brusač^Ki    e, kot lari s svojim sinom; sin je   potegnil   nož ii     fajmoš očeta sunil ter težko ranil.   Enega   so odp«    enega, v bolnišnico, druzega pa v ječo.                  (čakati,
Smrtna nesreča. V kamnolomu pri Sv.Ji ihte v j. ž. padla je težka skala- na delavca Jnrj« lič iz Kalobja.    Umirajočega so pripeljali v: nico, kjer je kmalu izdihnil.
Tatice. V Pirchanovo  trgovino v prišle so tri ženske in so   si   pustile mnogo blaga. Medtem  ko je  ena  izbirala, pa ostali dve kradli. Zaprli so te tatice. Isl so zaradi podobne tatvine zaprli Alojzijo šek in Antonijo Pauperl.
Pobegnil je zaradi goljufije na dalji obsojeni Martin Obresnik, ki je z dragimi carji pri Majdiču v Celju delal.
Neumno Streljanje. Posestniški sinovi Podkoritnik, Peter  Kranjc in Anton Son r] čini Sv. Krištof pri Laškem so streljali iz narjev.   Eden  možnarjev se  je  razpočil ii[ trije so padli težko ranjeni na tla.   Podkoi umrl je na pridobljenih ranah še isti dan, dva pa sta bila istotako   težko   ranjena t nico propoljana.
Poskus umora šolarja. V sv. Marjeti se je 9 letni šolar Johan Gojčič nad n Pavlo Avgustinčič jezil, kčr ga je ta zaprla, ček je nosil učiteljici tudi vsak dan  mleku: bi se maščeval,   dodal je   mleku   nekaj strupenega „volčjega mleka." Po zajutrku je učiteljica   grozni   krč,   tako   da so pol zdravnika, ki je spoznal zastrupljenje in je teljici  protisredstva   dal.    Učiteljica   bila smrtni nevarnosti.
Strela in nevihta,  čez  radgonsko divjala je huda nevihta s točo,   ki je napi mnogo škode.   V Oberpurkli udarila je si hišo   občinskega   predstojnika   Franzpetra. hiša, kakor tudi sosedovo poslopje sta poj — V Tronkanu pri Sv. Benediktu al. g. m je strela v hišo posestnika   Zadravec.   H pričela goreti.    Ko so prihiteli sosedi, ni posestnico od strele zadeto na tleh ležati. 2 uri je umrla. Nesrečnica je bila komaj 3-stara in je zapustila 5 otrok v staroti 4 cev do 11 let. Tudi hiša je pogorela in naj ljena škoda znaša 2500 K, medtem ko jj sestnik le na 1000 K zavarovan.
Veliki vlom.   V Lnbečni pri Celju vloi neznani tat pri krčmarju Antonu Inter* je ukradel predmetov za 400 K.
Zastrupiti se je hotela v Ptuja brezj natakarica Rezi Kappun.    Baje zaradi n
jo. I ot šk
io na 1
^avi č
asi I
rje č
etne re
[omenite
čnosti
ično i
Jja  sve
Šele i
fajm
še z
Selat
šel
,pre,
?a i
[res ga
b, če
popla
Dar sve
na še
32 listk
van
Ibiralni
terikr;
Kn   let
no, kti
Poskui
U8tr
Nezgot ni pos Nai Ha in i možg
Rop. ^
rja   Je nil; ro
Konj l
Uda hlape
Samon
—   5
ihiteli 250 em to i več i i, kar
80
ižrtvov
ovisv
pohiš
poslop nesr Oswald
izraža
Šoštan tana je pr
cJKjJ lož in odpelji
»viFr jn v
iz il   in Ikorit: .n, oat
ti dr.
sni spila je 50 gramov  lizola.    Težko   ra-i so odpeljali v bolnišnico.
Iz Koroškega.
Šele.  (Dražba svetega Mohorja.) se nam:   Svoj čas so pristopili gotovi Se-t družbi svetega Mohorja,   da   so   imeli v času,  ko  je   denarja   za  pijančevanje  in inje zmanjkalo, kaj za brati. Tudi za tat-gam80v in srn vreme ni ves čas   ngodno; idelj so si v teh žalostnih časih kratkoča-»čitanjem Mohorjevih   knjig.    K   omenjeni je  vstopilo okoli 80 ndov. Dokler je bil rjenik tega društva bivši župnik Nagel,   so udi   svoje knjige  vsako   leto  v  pravem Z  njegovim   odhodom   pa je postal naš fajmošter Linasi „poverjenik", in  ta si je ,da Selani ne potrebujejo za izobrazbo nobe-knjig, ker so tako že črez mero prebrisani. lik temu pa je vsmukal vrle nde   za  udni-ttera znaša 2 kroni;   nekateri  o  plačali 3 , Ko   se  je na ta način pobralo ovčicam 200 K, so udi že težko čakali na   izroči-kijig. Pa lej vraga! Leto je minulo, a knjig ižlo. Zdaj je šel neki ud osebno v Celovec težko so se   mu  izročile   buklje,   baje   z o, da poverjenik Linasi iz Sel   še   vinarja poslal na tajništvo družbe sv. Mohorja.    Goda   v   društvenim imenikom   „Se!ane" oj iščeš.   Udi, kteri so Siaasija na Mohor-ge opominjali, so se morali   prepričati, jjt ,prečastljivi" v tem slučaju „gluh.0   Ker "lovsko tajništvo te družbe na božjega na-ika"   v   Selah  več   ne zanese, je postala poverjenik",  ktera  ima   na-ndnino pobirat in v Celovec poslati.    Go-se, da je Linasi udnino zakvartal,  ker je vsakemu znano,   da  nima za druzega ve-lot za kvartanje, vino in  šolske   štrajke. ajmošter z lastnim denarjem dela, ne briga nega,  toliko se pa more od   duhovnika že ati,   da   saj   tuji  denar  porabi  v ^«ve   tistih,    kteri    mu    ga  za-j o. Linasi dozdaj občini ni druzega napra-:ot š k o d o. Spominjamo pri tej priložnosti na lanski šolski štrajk,   kteri je  bil  n e-a*ičen,   in   kterega  je   v prvi vrsti bil ati kriv;   zato   smemo zdaj za admini-rje črez 1000 kron plačati.  Druge reči, ktereLinasija.prav nič ne brigajo, še mimo!   Želeti bi bilo, da bi fajmošter v lOsti   tudi   cerkvene   dolžnosti  ma1«   holj ino izvrševal.   Maše, ktere se mu p'acajo, svojemu   prijatelju   na   Obirsko,   ali jih e črez več tednov.    Mi   Selani   smo  že ijmoštra do grla siti; zakaj je nam po-e za Nagelna skrbeti?    Tisti  je bil 13 Selah,  v ktere je prišel reven in i^ kte-bogat . . .    Prosili   bi   vaju tudi da iprej pri pogrebih malo več računala; mi a Že od Obirskega Ivana sem navajeni; gani vajino mehko srce; vendar nam je , če računita toliko,   da  bo  vajin  velik poplačan   in   da   dobijo   tudi   organist in
ila   je okoli
strela    rg£ itra.
pogorel ;. udaril
Hiša
na"" ati.
aj 34
4 mi i napra] )  je g
učiteljic iar svojo plačilo. Tukaj se govori, da sta prla. D( »še dolžna! Pri molitveniku, kteri obstoji leko. I ! lstkov in kterega tako iskreno ljubita, kaplj io vama obilo sreče ; ne pozabita pa potem u dobil biralnik „Družbe sv. Mohorja" pri Mažiju poklica iterikrat kako kronico vreči; morebiti pride n jeni h let toliko denarja skupaj, da ljudem io, ktero se je, kakor se sliši „zafarbalo", ». . .                                                     M.
Poskušeni   samomor.   V Bistrici  pri   Blei-lapravil  i ustrelil  si je delavec  Jos. Hauke   iz ne-vzroka   revolversko   krogljo   V   glavo. ranjenega   so   odpeljali   v celovško   bol-
a dečka. V GrolJgortBchachu vodil je
lui posestnikov sin Martin Novak kravo na
i. Nakrat se je krava »plašila, vrgla dečka
la in ga dalje časa za  sabo vlekla. Otroku
možgane  pretresle   in  je  smrtnonevarno
V Sv. Ruprechtu napadel je neznanec
Jožefa   Buchacher.   Ta   se je  roparja
il; ropar je končno s cestarjevim klobukom
I Konj ubil je v Beljaku hlapca Andreja Kra-A Udaril ga je  s kopitom   v trebuh,   tako izposelnA hlapec drugi dan v bolnišnici umrl.
(Samomor pijanca. Delavec Luka Rosegger v
Št. Vidu n. Gl. prišel je zutraj pijan domu. Skregal se je s svojo ženo in je v jezi skočil skozi okno svojega v drugem nadstropju ležečega stanovanja. Bil je takoj mrtev.
Zaprli so v Gurku hlapca SuBenbacher; dolžijo ga, da je nekemu tovarišu 80 K ukradel.
Tatvina. V Pulstu ukradel je neznani tat iz hiše posestnika Gregerl 20 kil masti in mesa ter neko obleko. Ukradene stvari je odnesel v moderni škatlji za damske klobuke.
Mrtvega našli so Karla Temmel v St. Pavlu. Na najditev razpisano je bilo 100 K. Našel ga je lovec GoBler.
Divjak. V Markotovi gostilni v Maria-Ro-jachu dal je Franc Maier posestniku Schleinger tako klofuto, da je ta na tla padel. Potem je vrgel še krčmarico ob tla, tako da je nezavestna in težko ranjena obležala. Krčmarja in Schleinerja je tudi z nožem ranil.
Smrtna nezgoda. V Sv. Štefanu pri Frie-sachu padel je hlapec Miha Fritz z vozom in konjem v prepad. Ljudje so našli hlapca in konja mrtvega ležati.
Požar. V Schirnitzu udarila, je strela v poslopje Schenkbaura in je zažgala. Plamena so uničila v kratkem času hišo in gospodarsko poslopje. Tudi dva teleta sta zgorela. Kmetica, ki je prišla komaj iz otročje postelje, se je s težavo z malim otrokom iz ognja rešila. Ko je ogenj začel, bile so sploh le 2 ženski doma. Škode je za 12.000 K, posestnik pa je zavarovan le za 2000 K.
Smrtna nesreča. V Beljaku padel je pri nakladanju mrve hlapec Miha Regenfelder dva metra globoko iz voza in je vsled pridobljenih notranjih ran čez par dni umrl.
Požar. V Obermuhlbachu nastal je na Dornhofu ogenj, ki je gospodarsko poslopje z vso krmo vpepelil.
Predrzni Cigani. V bližini Sv. Jakoba v Rožu so cigani perutnino kradli. Vsled tega so jih zasledovali. Eden zasledovanih ciganov pa se je nakrat obrnil in je s puško na zasledovalce ustrelil. Zadel je s šrotom posestnika Antona Knafi in ga ranil. '
Koledar naprednega čebelarja za mesec juli.
(Piše Alojzij Križan i č, Vel. Nedelja.)
Vsled letošnje suše v spomladi so roji zakasneli in majhni. Mesec juli nam je pa spet še ostalo pokvaril, zakaj čebelice obletujejo tudi v dežju, ter iščejo sladko strd. — Ta mesec je še čas, da si lahko vsak matice o<kibi in s tem svoja ljudstva ojači, ker se talca dela rdai lažje izvršijo, kakor pa v avgustu ali septembru. Tudi se naj čebelam, kakor hitro zadnji okvir obsedu-jejo, doda več sato'kov ali umetnih medsten. Le nikar ne, ako so roji močni, jih skupaj stisnjene imeti; s tem si ia zelo škodujemo, prvič zato, ker imamo iz rojev same slabiče, namesto da bi jih razširjevali, ter jim za med tudi potreben prostor privoščili; saj ja vidimo, da je spredaj vse z zalego natlačeno; kam naj torej med de-vajor Drugič, ako jih pridno razširjamo, bodejo zelo močni, ter nam v jeseni tudi dokaj medu nanesle. — Mnogi me vprašujejo, kedaj med odvzeti. Evo: kakor hitro opaziš, da je vsaj ena tretjina satnika zadelana; ne pa, kakor to nekateri storijo, da le ob koncu glavne paše med odvzemajo; ampak med se naj med pašo o d j e m a; le na tak način se čebelno delo pospeši, da pridneje in več nanosijo. Da pa mnogo medu dobiš, pomni sledeče: le močni panji ti nanosijo mnogo medu. Odvzete medene satnike takoj v točilu izprazni ter jih spet roju dodaj. Skrbi, da bo dovolj satnikov na razpolago, da jih lahko v obilnem številu panju dodaš. — Mnogim matice odmrjejo. Kaj storiti? Po naših krajih, kjer je glavna paša ajda. se lahko matice potom navadne zaloge odgojijo ; časa je v juniju in juliju še dovolj. V sili se labko še neprašena matica, ali pa stolpček, ki je najbolj zrel, doda. Posebej je na mlade roje paziti; pri teh se navadno matica zapravi. — Zgodi se, da kateri zelo močan roj ne roji, pač pa na bradi čebele visijo kod bi hotel rojiti. Temu panju se naj med odvzame in iztoči. Tudi z zalego napolnjeni satniki se mu naj odvzamejo; ti se naj med slabiče porazdelijo. Temu pa obesi v panj prazne izdelane satnike ali pa medstene. b tem pa prisilimo k vstrajnemu delu, slabiče pa ojačimo, kar nam vse skupaj obeta večji donos medu. Kdor pa ima brezmatični panj, ta naj takoj zalego doda, da se matica izleže, ali pa naj matico ali njen stolpič vcepi oz. doda. Če pa tega ni, pa naj čebele ali drugemu slabiču doda, ali pa je naj kar na tla pred čebelnjakom strese; bodejo se že v druge panje izprosile, in je potem ojačile. Zum, zum, zum . . .
Loterijske številke.
Gradec, dne 9. julija: Trat, dne 2. julija:
35, 33, 71, 43, 13. 62, 76, 65, 54, 57.
Solnee ia zvezde zadostovale »o človeku svoj čas za določitev časa. Danes pa mora iti vse na sekundo natančno in zato se mora imeti zanesljivo žepno uro. Pa ne napačno ičočo plehnato uro, ki slabo zapira, se vsled teza kmalu zapraši in vstavi, ne bazarska ura za 8 krone, ki ne izpolni svoj namen, temveč natančno repasirana, na sekundo zanesljiva, proti prahu tesno zaprta- švicarska ura, kajti te so, kakor znano, najboljše. Svetovna razpoSiljalna hiSa H. Suttnei• v Ljubljani št 701 poseduje lastno protokolirano fabriko ur v Švici, glavno zastopstvo fabrike ur »Zenitu1', in je torej najboljši nakupni vir za dobre Švicarske ure. Pri vsem tem so tudi cene jako nizke, ker se dobi že za 4 K 10 b dobro uro, ki je na življenski zmožnosti najmanje tr. slabe pleh-nste ure preživi. Kdor hoče kupiti ure, zlato ali srebrno blago, naj zahteva brezplačno dopošiljatev krasnega kataloga H. Suttner, Ljubljana St. 701.
Samo mir nas napravi zmožne za pravilno, dobro premišljeno oskrbovanje svojih zadev in del. Ako smo nervozni, imamo valovanje krvi, vsiljevanje krvi itd., potem moramo rabiti Fellerjev hladeči, osvežujoči zeliščni eiencfluid z zn. „Elzatluid." Tudi pri glavobolu, migreni itd. je neobhodno potreben. 12 steklenic franko za 5 kron pošlje edino pristnega apotekar E. V. Feller, Stubica, Elsa-platz it. 241 (Hrvatsko). Mnogokrat je glavobol ali valovanje krvi posledica slabe prebave; potem potrebujemo Fellerjeve odvajalne krogljice (6 Skatljic za 4 krone franko).
•»•••raa®*MM«e*«s«
prakt. zdravnik, ordinira od 16. julija naprej
v Velikovcu (Volkerraarkt)
(Frestingerjeva hiša na trgu)          m
rsak dan od 9—12 ure.
Najcenejša in najboljša streha daje Prva štajerska tovarna
za izdelovanje umetnega škriljevca in elektrarna r. z. z o. z.
v Laškem.                     m
Kamenit skril j
cena vožnja, ker je domači izdelek. Dolgoletna garancija.
! ! 500 kron ! !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin
„Ria-balzani" „£, bS
Vice,   trdo  kožo,   ne odpravi v 3
dneh brez bolečin. Cena   piskerca z  garancijskim  pismom 1 krona.                    693
Kemeny, Kascbau
I. poštni predel 12 234 Ogrsko.
I !   Zlato na obroke   ! !
Išdem po vsej Avstriji kupce za velikanske zaloge zlatih verižic in krasnih ur.    ^696 Najnižje cene! Oddajam takoj za K 14 — prvorazredno pristno srebrno remontear-uro s  8  srebrnimi pokrovi najfineje gravirana. Potem 14 kar. zlate verižico najmodernejše racije c. kr. puncirana, 60 gramov težka, za K 140— po mojih ugodnih pogojih M. 4-—
na mesec. Ura ter verižica tudi za dame.   Se poiilja povsod takoj proti povzetju prve svote K 14-—
Razpošiljatev ur Georg Danowsky
HudimpeSta, VII., Ovoda-Gasse 29, I. 9.


S Ptujska vina
40—50 kron, graščinska vina 66—64 kron, Portugizec, visoko in tprano-rdeč, velefin 60 kron, star Etna-rizling, mil in močan, primeren za primešanje kisli kakovosti, 66—74 kron, pristna slivovka in tropinovec 116 K za 100 litrov prodaja J. Kra-vagna v Ptuja, Štajersko.
Pridni, krepki        678
pekovski učenec
se   pri   dobrem   ravnanju   in
nekaj   plače   sprejme.    Alois
Fiirst, pekarija, Leoben.
Krepka
živinska dekla
se sprejme. Dvajset kron mesečne plače. P. C. Scfcwab v Ptnjn.              67&
Krojaška obrt «"
dobro vpeljana, na prometnem
kraju, zraven glavnega mesta,
bo ceao p»oda.   —  Več pove
npravniHvo tepa Ifcta.
Na prodaj  lepo   in   rotfuviliiu
posestvo
pri okrajni cesti na Vitanju, na vsaki strani ceste njive in travniki, lep sadonosnik za 14 polovnjakov mošta, dobra pitna voda, zdrav kraj, poslopje veliko, v6e velbano in z opeko krito, tudi je gostilna tJbak-trafika in trgovina, blizu pre-mogckopav Stranicah pri Konjicah; posestnik Ignac Ma-rinšek.             680
Hiša
zidana s 3 sobami, 2 kuhinji, klet, gospodarsko poslopje s hlevi in okroglo •/, orala njive ter vrta se takoj proda. — Vprašanja na Valentin Pncha-ree, posestnik, Budina 68 pri Ptuju.              682
Išče se             684
vdovo ali starejše dekle
s par sto kron za gospodinstvo k starejšemu možu za zboljšanje obrti. Več pismeno. P. Korener, Pobrež pri Maribora, Fraustaudenstrasse 13.
Pridni
mlinar
z dolgimi spričevali, ki zna samostojno mleti in tudi moke sortirati, se takoj sprejme. Ponudbe z ' zahtevano plačo pod ..A. B." na upravo tega lista.              699
Krojaški učenec
se  takoj   sprejme  pri Joliunu
N e b e 11,   Leaben,   P.  See-
graben.             646
Proda se lepo       669
posestvo
ob Boču vPoljčanah, od župnijske cerkve, lOjminut, ki obstoji iz 22 johov zemlje; se proda s premičnino] ali kakor hoče kupec. Poslopje vse zidano, obokano in z opeko krito". Se po ceni proda zaradi odhoda. Ona je samo 13.000 kron, lahka plačila. Več po dogovoru ali pismeno. Prosi se za znamko. Naslov M. Summer v Poljdanah.
Naročite, Werndl-infanterijske pušie model 67/77 zakrogljo, nastavek, strelja na 2.200 korakov, samo K 8*60; 60 pa-tronov K 8'—. Ista puška, prenarejena v Lancaster-puSko za šrotne patrone, kaliber 28, dobro vutreljena na 60 korakov, samo K 12' -. 50 patro-nov K 6-—.
Friedrich Ogris.
puSkar,   St.   Margaretei    im Roseatal. na Koroškem.
2 lepi stanovanji
obstoječi iz 1 sobe in 1 kuhinje ter 2 sob in 1 kuhinje se od 1. avgusta t. 1. oddasti. Vprašanja pri lastniku Ptaj. Rabeldorfcrstr. št. 8.      691
Ameriko
Od             346
Antwerpena
z   12.000   do   19.000 tons
velikimi parniki z dvojnimi
šravbaroi
Red Star Line
Prvorazredni parnlkl. Zmerne cene. Izborna   oskrba.    Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbo pri: Red Star Llnle, Antwerpen, Dnnaj IV.,   Wiedenergtlrtel 20,   Julius    Pepper,   Innsbruck,   Stldbahnstrasse   2, Franc   Dolenc,    Ljubljana, kolodvorska ulica 41, Leopold Franki, Gradec, Joanneumring 16.
V tiskarni BLUE i Ptojn
se sprejme takoj
črkostavski učenec
Zmožen mora biti obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Prednost imajo tisti, ki so dovršili nekaj razredov kake srednje šole.         671
Sprejme se tak(j     672
trgovski učenec
z dobro šolsko izobrazbo, zmožen slovenskega in nemškega jezika, v trgovino mešanega blaga pri gosp. Vid Mory T Pliberltn Ktroško.
Vzorni vinograd I
s stanovalnim in gospodarskim poslopjem, lepa lega, jako plodonosen in obsajen z najboljšimi vrstami trt, se zaradi visoke starosti poceni proda. Naslov pove uprava ,Štajerca'.
W* Orožje in kolesa
410
na obroke; deli najcenejši. LL cenik zastonj. P. Dušek, tvor-nice pušk, koles in šivalnih strojev, Opočno n, drž. železnici ŠL 2052 (Češko).
Malo posestvo
se proda, ' 4 ure od kolodvora in od farne cerkve v Poliča-nah, obstoji iz: hiše, hrama, 2 svinjski stali, 1 kravja, sadonosnik, vrt, njiva, vse v dobrem stanu, pripravno za penzijonista aH za kakšnega obrtnika, se za majhno ceno 8.400 kron odda. Več se izve pri g. Joško T Pekla, pri Poli-__________eanah.              6S5
„Bienenbenten"
(žisteni župnika Oerstung) dobro ohranjene, nadalje 1 šivalni stroj, I nični vol in 1 veliki čeber (Bottich) se poceni proda pri Perd. Stroas, „stari farbar" v Ptnja.     688
Odva- ^ m   T
jalni  wAJ
po „K0.ler"
pri prebavnih in drevesnih težavah      l*o
Cena K 160 in K 260 za zavoj. Se dobi pristno v apotekah; Kjer   te   ne,   tam se  obrnite naravnost na izdelovalca
P»- J. EICHLER "m
apoteka   „Zum guten Hirten" Gradec, Leonhardstrafic 6.
"Viničar
se sprejme za vinograd v Razvanju pri Mariboru. Imeti mora 4 ali vsaj 3 delavske moči, od teh vsaj eden močen mož pogoji ugodni. Ponudbe s knjigami g KARL SARK. Maribor, Edmund-Schmidgasse.       654
Trgovski pomočnik,
popolnoma izurjen v špecerijski in manufakturni stroki, išče primerne službe, da bi še se naučil nemški jezik v kakem bolj prometnem kraju. Cenjene ponudbe se naj pošljejo na naslov: ..Bodočnost 100", Sv. Jnri ob Stavnici via Radgona.        638
KKKft*KX*X
Krepki in pridni     686
mlinarski učenec
sprejme se takoj proti mesečni   plači   in   celi    oskrbi   pri Job.     Utihni,     umetni     mlin, Franbeim.
PQT*   Vinogradniško posestvo
V bližini Maribora okroglo 11 oralov, od teh Čez 4 orale goric, drugo sadonosnik (okr. 600 sadnih dr^reBc in gozda) se poceni proda. Ponudbe na 0. Czapp, Gradec, Kinder-manngasie 20.       694
Prav lepo
posestvo
z lepim novim elegantnim poslopjem, z 2 oraloma zemljejpol ure od Pragerskega, na lepem kraju, za vsacega rokodelca, penzionista, uslužbenca na železnici kakor tudi privatne osebe pripravno, se takoj zavoljo preselitve za samo 7000 kron proda in je pri kupni pogodbi treba samo 1200 do 1600 kron šteti. Vse natančneje od Franc Petelinca na Zgornji Polskavi.    6e9
Pozor!   I
60.000 parov čevelj I 4 pari čevelj samo K 6 60. Zaradi ustavtjenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje ruj. ali črno ga-loš. Kapen-hezac, močno ob-kovana usnjata tU, veleeleg. j najnov. fasija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštajo le K 8*60. — Pošlje po povzetju C. Wiener, eksport čevelj, Krakov št. 206. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj.
■ ■
Ljudska kopelj mestnega
kopališča v Ptuju.
£>■ za kopanje i ob delavnikih od 1 ure do 2. ure popoldne (blagajna je odi
12. do 1. ure  zaprta); ob  nedeljah in praznikih od 11. do 11.  ure  dopoldni.
1  kope „Brauit
z   vročim   zrakom, paro
s rjuho K — -60| postrežba I K —10.
to  ali j treskal
dobiti le na sekundo  natančno  regulirano,  tesno proti p zaprto, zanesljivo  švicarsko uro za naš   denar, varujemo^* bolje, ako le v staro-renomirani, zaupanja vredni
St. 410. Nikel-patent-Roskopf-     Št. 865. Niklasla ursh| ura, grč 3B ur .  .K 410            žica s prrseskom (
St.l.NikcIcilinder-rem. K 6—      Št. 865.   Srebrna urita
St. 719. Srebrna cilinder-rem.             žica SO gram. telkal
K 7-80     St. 851. 50 gr.....I
St. 723. Prava švicarska sre-     Št. 878. Dub:č-zlato l brna, fant. cilern. K1180            veskom .... J
Pošlje po povzetju ali  naprej-plačilu ivote. mp~ Za kar ne kouvenira, se vrne denar. "^
La
[
inžen
0
Mi
Komp
Le
Obisk I-    D.
Majer,
Sprejme se pri dobri oskrbi pridni konjski hlapec
vajen v gorah,  plača  K 24-—  na  mesec  —  zanesljiv ivajcer za 18 krav, 8 kosov mlade živine, ženim pomočnikom. Plača po delu za dvesbsebi začetkoma 36—40 K. Ponudbe na graščino Gamsenegg, poita   OJuten-stein (Koroško).                     .    690
Pekarija
dobro idoča, se išče v najem ali se tndi kupi v primernem kraja pod naslovom: Pekarija, poštno ležeče Maribor, do 1. septembra t. 1. 697
trezen in skrben, se sprejme s 5 delati] močmi na posestvu gospoda Pugel v RlL bergu pri Pesnici; tri viničar ji, dva s(|
lavskimi in eden s 4' delavskimi močmi
gradsko posestvo v Leitersbergu.   Več pri oskrbništva gosp. Pugel v Leitersberji| Mariboru.
Dvoje
motornih koli
fabrikat Puch prodam po sramotni ceni iaj
ako se želi pod ugodnimi mesečnimi pogoj
delovalec   godbenih   inštrumentov   V.   SU
Sv. Urban pri Ptuju.
Ti LECHNEI
^poroča p ~om. žepi , »Ste liri že od
levne Lanc
na g
iroča usn: nakupi In
best
itve itd
btarsko
it. Razi
pkre, sr
joče
>MJ.   P.
"S7
Odbor in direkcija vzajemnega posojilnega društva („Wechselseitiger Vor-8ChuBverein") v Slovenski Bistrici daje v globoki žalosti naznanilo o smrti svojega velezasluženga direktorja gospoda
Georg Jagoditsch
hišnega posestnika, glavnega založnika tobaka, občinskega svetovalca,      6;t
ki je v sredo, dne 9. julija 1913 v 74. letu svoje starosti iz tega življenja odšel.
Njegovo vedno blagru društva žrtvovano delovanje mu zasiguri za vse čas« hvaležni in častni spomin.
Slov. Bistrica, dne 10. julija 1913.
aradi met 1
alObll

.-
Langen & Wolf i
Ounaj X, Laxenburgarstr. 53
inženirska pisarna: Gradec. Annenstrasse šlev. 10.          ._
Originalni MOTTO"-motorji
ia bencin, betico, ppmlin, „sauggasu in surovo olje
s streho ali brez nje.
Mašine za obdelovanje lesa.
Enmpletno pohištvo za žage in mizarske delavnice.
Ledenice in hladilne uredbe.
Cbisk inženirja, proračun   troškov, prospekt 526 A.
B. Z. zastonj.
r*  Doslej   prodanih   motorjev  je  116.000  z 1,176.
konjskimi silami.
■ ■■■■■■■■■■ ■■ESHBI
873 000
Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika
CHNER  u. JUNGL, GRADEC,  Sporgasse  1
»ro& po fabričnih cenah kot najboljše orožje za branitev L žepne pištole, precizno pristreljene v zisttmih „Brow-J .Steyer" „MauserM in „Bayardu. Revolvri v najbogatejši i te od K 5'50 naprej. Flobert-puske in karabinerji, dvo-t Lancaster-lovske-puške od 36 K naprej. Patrone, ovitke patronov itd. Onik zastonj in franko._________34
na glavnem trgu zraven apoteke
iroča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih usnatega blaga kakor kofre, taiike za Iti«, povanjo in za denar, toaletne reči, plim kadilne predmete. Razne stvari iz jekla bestek, žlic, neže za žep in prave Solinger itd. Blage Iz celuloida iff roga, kako tudi sko blago npr. korbe za potovanje vseh azno blage Iz »tekla in porcelana, talarje, Ure, skleda, flaie, plaža bi drugo v to stroko :če reči. iazarm oddelek *> od 20 »» PosebM lope reči pa » |fl dO t< <*20.
Vzorci fxara.3s:o
modnih šLofov eponge  584
CEFIRI
batisti,  platno,  platneno   in   pavoljno   blago
pošilja V. J. H a v 1 i č e k & brat
KOPKLJ  PODEDRAD,   Oeško.
Pilite takoj. ■                                            Pišite taVoi.
[olniing- und Dienstvermittlung)
za                                             i
|službe, učence, stanovanja in posestva
v Ptuju
izvršuje
mte posredovanja najhitreje.
oja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž).
m
se dobi                             7
rezano blago, perilo in obleke
pri Adolfu Wesiak, Maribor, Freihaussasse-HagystraBe
do novega HauptplaUa proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni »Warenballe.-
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendptete) v Ptuju zraven kklnioe in plinank* bite postavljena je parna tega vsakwamr
■ v porabo, i,. , Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d.
Pozor posestniki!
Lesne deske, štafelne, late in švartelne, kakor tudi vsake vrste mreže iz drata za ograje, potem vse vrste farbe, laka, fimajza in karboli-ceuma, cementa, apna, traverze, strešni in zidani cigelj, kakor tudi vsake vrste železnine, najcenejše   pri   tvrdki    Alois    MatSOhek    V
Mariboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnice, r,;
Zaloga pohištva
trg St. 3 Maribor podrožoita Ptuj Sarnltzi
Itr. 3
Obrtna zadruga mizarskih mojstrov
r. z. z o. z.
izdelnje   in   prodaja   Hfif    pohištvo najboljše   kakovosti   po  primerno nizkih cenah.
Postrežba snlidaa in tofna.
68^
Vsem gospodinjam!
Ako hočete  sveže, dobro   špecerijsko   blago po
jtiko   nizki   ceni kupiti,   potem  pojdite le Že v
več kot 40 let obstoječo trgovino
Hans Sirk, Maribor
poslopje rotovža, Hauptplatz.             459
Revmatizem, giht, išias Rimsko terme v Monfalconi.
S#zija 15. maja do srede oktobra. Terme 40°, znamenita močvirna kopelj z naravnim fango v Monfalconi, masaža, elektroterapija. Ujpchi proti gihlu, iSias, kron. revmatizmu v filonkih in muskelj-nih, posledicam zlomljenih kosti in luksacij, starim eksudatom, ženskim boleznim itd. Topla klima, bivanje ob morju. V kopelj-skera etablisementu izborna prehrana in pentlja. Zmerne cene. Internrb. telefon Št. 26. Voz pri postaji in barki. Prospekte razpošilja direkcija J. M. Graf.                         497
za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte velikem izbira se dobiva v Teliki trgovini
J&hann Koss
CELJE
a> kolodvorskem prostora cenik).
IIV°        I*        I Zahtevajte  v vseh   trgo-
lillUrlllPn I vinah,gostilnah,kavarnah,
If I  lili         I vpeljajte^v vsaki hiši iz-
JLfilll      Ll! vr8tne -Stajerčeve"
WLIjf MIlIlU • u ž i g a I i c e.   V velikem
se jih naroči naravnost pri „Landerbank",
Dunaj I.. drugače  pa pri glavni  zalogi  BRATA
SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah.
Imam šest
643
posestev
na prodaj, z lepimi hrami, gospodarskimi poslopji, njivami, mnogo travnikov in gozdov. 1. leži v Koritnem pri Majšbergu; 2. v Senarski pri Sv. Trojici; 3. na Ročici pri Sv. Jakobi; 4. v Poberžu pri Mariboru; 5. pri Sv. Barbari pri Vurmbergu. To se hitro proda ali pa v najem da, je gostilna s kramarijo. 6. leži v Diirlli pri Mahrenbergu. Tistega je samo lesa 30 johov. V Poberžu se bode dne 6. in 7. čisto na male kose oddavalo. Vpraša se naj pismeno ali ustmeno pri FRANZ SCHUTZ, posestnik Trojiike slatine, pošta Sv. Lenart, slov. gor.
Priporočljiva domača sredstva. a79
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL 1-20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in iivce stekl. 1 K; izvrstno mazilo, ki od-Hrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 160. — Izvrstni strup za podgane, miti, ščurke a K 1*—. Raz-pošlljatev   L. HarbSta apoteka, Bleiburg na Koroškem.
Vodna žaga z plačo s
na južnem Štajerskem z ok. 30 HP., konstantna vodna moč s stanovalnimi in gospodarskimi poslopji in okoli l"/8 orala prvorazrednega ekonomijskega zemljišča v na ljudstvu in gozdu bogati pokrajini, na ugodnem kraju, za zgradbo mhna (Mautmtlhle) jako primerno, se pod ugodnimi pogoji proda. Pr. ponudbe pod »Lohnsage 1913« na   anončno pisarno Rudolf Gaisser v Mariboru.
pemska razprodaja I
Ceno perje za postelj!
1 kx. mik Mtauih 2 K; boljiih * 14» K na Ml belili 2 K 80 h; W& 4 K: Mili mehkih 6 K 10h; 1 kg najfinejših »Bf šena-be lik, ili-eaiiik 6 K 40 b, 8 K; 1 kg flaunia (Daunen) sivega 6 K, 7 &; belega iO Kj najfinejši prsni IS I. Ako se vzame 6 K, potem franko.
|S§?- Butava postelje *Wt
[iz krepkega, rdečega, »»»».sgs, belega ali rumenega ninkinga, 1 Ilaheot, ISO em dolg, 120 ca* Ank, i t gjavaina blazinama, ■ vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene t novim, sivim, Itrajnim w flamnastrra ferjea ta postelje 16 K; pel-daaiie 20 K; 3 inline 24 K; posamezni tafcenti Hi, 12 K, M K, J 6 K- glavne I blazine S K, 3 K 50, 4 K. S« asa^o po »enetju od 12 K na-J prej franko. Izmenjava M vraiaiv franke dovoljena. Kar se ne Idopada denar nazaj. 8. BosUsevi, Deschonitz Nr. 7i6, ttlki, (BJlinai). C«nžk pati* ia franko.
^1
Ali hočete
svojim   otrokom   nekaj   dobrega   storiti? Potem jim napravite mnogokrat puddinge iz
Ne pozabite ta opomin, kajti ti puddingi prinašajo Vaši deci jedilo, ki ga imajo  radi,  ki koristi otrokom   na   krvi   in   živcih  in ki — last non least — je jako ceno.
Povsod Oetker
v  zalogi,  kjer se dobiva dra. prašek   za  pecivo   in   vaniljni sladkor.
i veliko trgovino Johann Koss, Celje n
[radi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar Jnet le potrebnje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke« jtobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane In šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na* —-----    grobne vence in trakove, z eno besedo vse.        '                                 ----
en kds.
K 3'- ura z verižico
priveskom in futeraiom
stane moja prava amerikan-ska anker remontoar-ura, najfinejše zaniklana, 36 urno dobro regulirano anker-ko-lesje, skupaj z lepo niklasto verižico, priveskomin futeraiom, dokler traja zaloga, vse skupaj le , 3 leta pismene garancije Posiljatev po povzetja.
Max Bobnel,
DUNAJ, IV., Margaretenstrasse 27 51.
Originalni fabrični cenik zastonj.
647
V gospodinstvu
5O°|0  prihranka
zamore vsaka gospodinja dosefii, ako namesto putra edino polnovredno nadomestilo putra Blaimscliein „Unikumu margarino rabi. „Unikurnu margarina se soutra iz najčistejše goveje masti (Kernfett) z najfinejšo smetano ter je popolnoma taka kot navadni puter. Prodajalni viri v vsakem mestu ali vsaki vaBi Avstrije naznanijo na vprašanja edine izdelovalce svetovne znamke Blaimschein ..UmKum1' margarine, združene fabrike margarine in putra, Dunaj. XT.Y.                          677
e. in kr. dvorni liferant, Briix štev. 4657 (Cesko) razpošilja le zanesljive ure z reelno 3 letno pismeno garancijo. Dobre niklaste žepne ure K 4-20, 5-—, 7"—. Z dvojnim mantelj-nora K 7 60. V jeklenem ohišju K 680, niklasta budilnica K 2-90 ; z imit. radium-svetilno ploščo K 3-30, budilnica z dvojnimi zvonci K 3-80. Okrogle ure za kuhinjo z lesenim okvirjem K 8-80; V porcelanastem ohišju K 6-60.. Lepo izrezane ure-kukavice K 7-50, 8*60. Miniatur-ure na pendelj in federcug K 8-50, 1250. 8 dni idoče ure na pendelj  in   uteze   K 83-60, 88-— i. v.  V modernem ohišju iz
oreha K 42—, 46— i. v. Brez rizike ! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja direktno zasebnikom po povzetju ali naprej-plačilu. Velika izbira vseh vrst žepnih, stenskih in budilnih ur (letnih ur) itd. v mojem glavnem cenika, ki ga pošljem na zahtevo zastonj in poštnin« prosto.                                           «4
Grand prix svetovna razstava Paris 1900.
316
Kwizda restitucijski fluid
l.'mivalna   voda
konje. Cena:  1   steklenica  K
2-80. Se rabi čez 60 let v dvornih hlevih in hlevih za dirke za okrep-čanje pred in zopetno okrepčanje po velikih štrapacah. pri trdih kitah itd., napravi konja izredno    zmožnega     v
trainingu
m~ Kwizda restitucijski fluid
se dobi pristen le 8 to varstveno znamko. Se dobi v vseh apotekah in drožerijah. Vsak dan poštna razpošiljatev po glavni zalogi:
Franz J oh. Kwizda,
in kralj. bule. dvorni liferant _________okrožni apotekar Kornenbnrg pri Dnnajn.
c.   in  kr.   avstr. ogr., kralj.  rum.
315
(Hrvatiko)
Pojasnilo In prospekt   zastonj po ravnateljltvu
zdravijo giht, revmatizem išias.
iooo kron plačila
za take, ki so plešasti in nimajo brade.
Elegantno rast brado in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega 1 povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi ' oseb v rast.
Čara je najboljši izdelek moderne  znanosti na tem polju in je priznan koti balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti.
Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih po celem svelu rabi.
Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij inj se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se girantira!
Ako to ni res, plačamo
BW    IOOO kron netto
vsem osebam, ki s« plešaste, brez brade ali redko obrasčene in ki so Čira balm uspeha Štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi.
Gospod Josef Silhany piše:
Veleccnjena firma!
Obs. diskretni zavoj.
L_
Jtajerc
naslei
tročni
Irijo :
I krone
raz:
4K
;za
l celo
[Amerike
i drug«
ičuni r
na
ie. Nž
ati nap
štev- ser.
Uredniš
Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brade dot     nišivo
Z velespoštovanjem Josef Silhany, Erazebetfalva, Ogrski
prosim, da mi pošljete en naket Čara a 6 kron po povzetju.
Cara-Haua. Kopenhagen.
Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim z3aj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim usutj moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni babam rabit! moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha,in zahvalj* Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z naj; zahvalo ostajem Vaš                                                                              Q  y   „_ Kopenhage«.
Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem   lahko   in  mehko, pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino.
En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron.
(Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji).
623,
ODREZKE;
možkega in ženskega blaga j
kateri so se nakupičili tekom sezone, prodam, J dokler so še v zalogi,  po jako nizkih  cenah.;
Blagovolite torej izrabiti priliko in zahtevajte brezplačno povzerjenje, katero       j pa  blagovolite   vrniti  v   teku  8  dni.       ;
razpošiljalnica sukna    :
FRANC ŠMID   j
Jagerndorf Nr. 210, avstr. Šlezija. 623 '•
Zajamčeni uspeh He denar nazal!
Zdravniška priznanja o izbornem vplivu.
Polna krasna prša
dobite pri rabi                         633
med. dr. A. Rix kreme za prša.
Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost
hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza
K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8"—.
RoieWesDr.ll.Rix!
Dunaj IX.. Borijgasse 17 K.
„STYRIA"
K 130-K 150'
Cene za gotovi denar: Elegantno kolo (Tourenrad) . . . Specialno kolo (Spezial-Tourenrad) Najfinejše „Styria"-kolo za ceste
(Styria-Strassenrad)    .   .   . Najfinejše „Styria"-kolo za ceste
(Spezial-Styria-Strassenrad) K 200—J
Bicikelni   so   s   „freilaufom"   in z najmočiiej
pnenmatikom (Gebirgsmantel)
Zanesljivim knpcem se proda tudi na obi
(rate).  —  Deli (Bestandteile), sedlo, sve
zvonci nadalje „Lanfmantel" in   „Luftšl«
se dobijo po najnižji ceni.
Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel ka| ta naj se odloči za ,,Styria" kolo (naj ja fabrika v naši državi!)
Obišfajte  našo   veliko   zalogo ali pišite po (Preisliste). Zaloga koles in šivalnih strojev.
Brata Slawitsch, trgovca v Ptuja
Florianiplatz in Ungartorgaese.
Ce
a se
etorc
k ro
eobhot
ivno t
anih p
kočile.
»višali
ega še
edno
jerc"
lovensli
Sloga"
Ala  j«
ala in
teli.   ,
Gos
tej ore
| Na
__bi n
180--iti. Od
10 v
av  de
?14 ra
ndili, i
otine
aivi
epoda:
pri
list;
III
*
ogoče ebabo oje lis te c
Ujali,
to vi risa. nem, enili dnje atkim
§1
Razpošiljatev strogo diskretna.
Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marija
pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri „zlatem
jelenu", v dišavi A. Kauj, in „Adria Drogerie."
z   dobro   ohranjenimi   stanovalnimi    in    gospoda« poslopji, 15 oralov prima njiv in travnikov, 15 oralov e fino več gozda za podirati v rodovitni pokrajini na joi Štajerskem s slov. prebivalstvom  se pod ugodnimi | goji proda. Pr. ponudbe pod ,.Bauerngut" na an pisarno Rudolf Gaisser v Mariboru.
MANNHEIM
Pisarna: DUNAJ VIII. jUudonguie p.   Telefon lSSSlb.
kdo ne
ilk 8
ana
je i
pa
kd
t a r j i p 1 a tre
bode
Lokomobile
z zaklopnim krmilom ,jSistem Lentz"
Jednostavna postrežba.                         zmožnost do 1000 P S.                        Največji prihranek.
Obisk Inženirja in ponndbe brezplačno.

5
50
1