B l3 5 4 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PR.mwi4SKI DNEVNIK Ahunina plačana y gotovini r, .. Abb> Pitale I gruppo Lena 200 Ilf Leto XXXIV. Št. 186 (10.098) TRST, torek, 8. avgusta 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob# * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO SMRTI POGLAVARJA KATOLIŠKE CERKVE PAPEŽA MONTINIJfl Svet priznava vidno vlogo Pavla VI. v prizadevanjih za mir in pravičnost prvimi so se pokojniku poklonili predsednik republike Pertini in drugi državniki - Državne posle Svete stolice začasno kardinal Villot - jutri bodo papeževo truplo prepeljali v Rim, kjer ga bodo v soboto pokopali v vatikanski grobnici Papež Enciklike Populorum Progressio Giott, V mrt poglavar ja kcioliške cer-kve papeža Pavic VI. — ob,,Va^ija Battiste Mmhnija — tu^ nas’ skllsamo, za~ se pri tem naše laične nest,. Potentnosti v verskih, zadevah, kak v P°vzetku njegov pomen, dei °r. se nam Kaze skozi njegova je,Enia v nekaj več kol petnajstih Vrs duhovnega in državniškega ,>enia Cerkve in Vatikana. Ijj 0 je umrl papež Janez XXIII., sjc Seje zapisal v zgodovine katdi-krniuer^ve’ v nasProtjn z aristo-. ‘skim in politično reakcionar-Pijem XII., kot ljuaski papež, Je hotel Cerkvi ponovne pridobi-s 2aradi njenega komor ■imitiranja j( teizmom precej orne jan ugled 'Jo iz zaprtih shem tmdidonaliz-etl °dpreti novim tokovom, je bilo te, Slavnih ugibanj: bo znal in ho-wnovi papež nadaUcvuil začeto hko usklajevanja Cerkve in nje-oi0 nedvomno izredno pomembne p , ®e v svetu, z razot/iem ki je spre "si. svetovni vojni začel naglo 4rfenilr}jati svet v njegovih med-*oc?tin. • Političnih, gospodarskih, milnih in kulturnih presnavlja- Vi z odgovo-om ni odla-bj|' Ano njegovih prvih dejanj je ti,' ' da je napoved d vddaljeva-slt* ^gega vatikanskega, ekumen-pJBo koncila, oi ga je začel pa-*'d lanez XXIII. zato, aa bi po-?t)a°oiI Cerkev navznoter in nav-Res je. da po svoym znača-dajal tistega človeško toplega ®n.ia v novo. ki go ie svojim ^fltr i” dejanjem vlival Janez s(. ‘l-, toda treba je priznati, da V SU|Jjim napovedim ni izneveril. ievaetnaistih letih njegovega pape-Bu£nia smo bili priča mnogim po-%0nm in tudi manj pogumnim. r’ni°lni °dločnim pa tudi nekate-cj0n ko>npromisnim it ip ^_,s}}čnim zaviralnim dejanjem in celo Iradi- nc 'J^hščem, v katerih pa najbrž Uja j emo videti kakega odstopa-ttnJi. nove poti. 1emveč bolj tisto t>et?!ciono!no previdnost, kr je bila hije'0 značilnost cerkvene hierar- kve°^ani} vodstveni strukturi Čerin (ie v izvajanju koncilskih načel, obdobje gotovo ni bilo lahko »^nasprotujočih s j teženj v vi-^okr Aisrorhičnih sferjh. dal de-ienjgl ‘čnejši značaj z uvedbo kolte j Sd00 odločanja in neposred-dipQ). odnosov med pavtiem. kar-loVj‘ ,n škofi. Kolegiju kardinali- " dal izrazitejšo medvarodnost-kuM^tavo s povičanterr. števila *Qpj!,!aio« z raznih celin m zmanj-tkih g evropskih, zla v italijan-»kl^rdinalov. na le dvajset od-Bijj ,v celotnega zbora V litur-^ dokončno utrdil uporablja-KCci°nalnih jezikov ramesto la-1'Pta- - V za Cerkev načelnih rnl-Saniih, ki so temelj njene mo z fQ ‘n. etike, pa je bil v nasprotju n,noiVlJanjem strukturalnih reform tidjj” bolj tradicionalist, kar je ^Icn,vf5.umljioo. Rilo bi preveč pri-(•Vltj1 od poglavarja katoliške s(Qjj-?• da bi zavzemal drugačna iSim 0(? ds tih. ki jih je, v vpra-*ontr‘ai?elibata, raz poroke, uporabe i0rov Ce.Pciiskih sreds4ev za nad-f: če^e rojstev, m sp/ava, pro-ninit r ie nastopal bodisi z zna-coe[jh enciklikami (Suuerdolalis Viri: ®tUf*. Humavae vite) ali jav-iap,)i.,s®ei, pri tem pa je z dr-iepon'c° modrostjo vazil, da ne bi S(i QPUstljiVa stališča Cerkve zla-!'od ozporrki m splavu bila po-1,1 Poll-!krai«0 nevarna družbena Pod ,/'ena trenja v llavji in dru-,azai f ° mero cčUočncstr je po-trQclicjlud’ v svojih nastopih proti te]orn, Cističnemu in koncilskim % j?ani nasprotnemu francoske-8lerje 'dri Marcelu Leff.bvru, ne-PriSlo h to’ da v skrbi, a i ne bi ■ , turt- 1°rrnalnega razkola v Cer-"ial [ 5* v tem primeru ni nape-Ce n'1 do skramih posledic. j®”1 našteta in še druga dej-\sj v°liujejo mnenje, da je Pa-skil, 'J’ strogo cerkvenih in ver-v%i Jerali vodil Cerkev po pre-^njfoj i ravnotežja med ref or-nopotfcj koncila ut tradicio-potrjevanjem moralnih "nprej V’ a vendarle s pogledom topi !n ne nazaj, potem je kot %kvjVnik Vafkana odprl novo >fechen Cerkva in njenega nepo-nit ?kHvnega angažiranja v *®eta. k ih problemih današnjega ^Pjn ie ob nastopu papeže-tz3avil tla bo nadaljeval in JOŽE KOREN Ivanje na 6. strani) RIM — V nedeljo zvečer je v svoji poletni rezidenci v Castelgandolfu umrl poglavar rimske katoliške cerkve papež Pavel VI. Čeprav je bil že dalj časa bolan, je njegova smrt presenetila vatikansko in svetovno javnost. Pavla VI. je v nedeljo zvečer zadela srčna kap in niti takojšnja zdravniška pomoč ni zalegla. Vest se .je takoj razširila po svetu, saj je bil Giovan Battista Montini markantna osebnost, tudi ko še ni bil papež. Bil je tesen sodelavec tako papeža Pija XII. kot Janeza XXIII., ki ga je tudi imenoval za kardinala. V svoji dolgi karieri je poznejši papež Pavel VI. imel vrsto pomembnih diplomatskih funkcij, druga svetovna vojna pa ga je zatekla kot namestnika vatikanskega državnega tajnika. V državnem tajništvu je ostal polnih 30 let, dokler ga Pij XII. v začetku leta 1955 ni imenoval za milanskega nadškofa. Potem ko je bil po smrti Janeza XXIII. izvoljen za papeža je imenoval kar 144 kardinalov z najrazličnejših delov sveta. Izdal je tudi vrsto enciklik, od prve (Ecclesiam suam), preko »Populorum progres-sioi), v kateri sc je ukvarjal z družbenimi vprašanji in s katero je katoliška cerkev priznala ljudstvom pravico, da se s silo uprejo nepravičnim in zatiralnim režimom, do najbolj sporne «Humanae vitae», ki so jo definirali kot «katoliški odgovor demografskemu vprašanju*. Pavel VI. leži na parah v vili, kjer je umrl. V teku včerajšnjega dne so se njegovemu spominu poklonili vsi vidni italijanski politiki. Najprej je prišel predsednik republike Pcrtini, ki se je s papežem Pavlom VI. sestal v četrtek prejšnji teden prav v Castelgandolfu. /< njim jc bil a naraščajoča polemika med komunisti in socialisti prav tako nosi vodo na vladni mlin. Edina uganka ostaja pravzaprav zadržanje komunistov. Berlinguer sicer ne kaže nobenega namena, da bi povzročil viadne- krizo, po drugi strani pa je tudi gotovo, da ne bo mogel nuditi Klitja v primeru, da bi se sedanja pasivnost vlade nadaljevala, foda tudi tu ima Andreotti še precej časa r.e razpolago. KPI se namreč pripravlja na kongres, ki bo marca prihodnjega leta: verjeti je, da bo sete takrat podan dokončen obračun dveh težkih let komunistične politike od 20. junija 1970 do danes MINO FUCCILLO TRŽAŠKI DNEVNIK ŠTIRIDESET DNI PO DEŽELNIH VOLITVAH Vodstva strank proučujejo možnosti za sestavo novega deželnega odbora V Vidmu se je včeraj sestalo deželno tajništvo KD, v Tržiču pa KPI Potem ko je deželni svet na svo- PRI in PLI. Sestanek je bil infor-1 nja, ki ne predvideva političnega sojem prvem zasedanju izvolil pred- mativnega značaja, saj so se stran-1 delovanja s KPI, ker sta si stranki aedstvo, na drugem pa predsednike stalnih in posebnih komisij, ki so se takoj po seji sestale, je skupščina dobila vse tist: organe, ki ji o-mogočajo, da lahko začne s svojim rednim delom. Pač pa tega ne bo mogla storiti, ker niso stranke še dosegle ustreznega sporazuma o sestavi deželne vlade, to je deželnega odbora. Kmalu po volitvah so se sestali deželni odbori vseh strank in proučili nov politični položaj, ki je nastal v deželi po junijskih volitvah; proučili so tudi razne možnosti o sestavi deželne večine, ki pa do današnjega d: o še ni dobila svoje oblike. KD je v tem obdobju priredila tudi vrsto dvostranskih sestankov s skoraj vsemi strankami, ki so zastopane v deželnem svetu, prejšnji teden pa so se sestala deželna tajništva KD, KPI, PSI, SSk, PSDI, ke le seznanile s programi in uradnimi stališči ostalih strank, ki jih v teh dneh proučujejo na svojih zasedanjih. Rešitev tega vprašanja, ki je za deželo velike važnosti, saj ima pred seboj velika vprašanja kot so obnova potresnega območja, izvajanje osimskih sporazumov ter družbeni in gospodarski razvoj dežele, je torej vse prej kot na dlani. KPI in PSI sta se že takoj po volilnih izidih zavzeli za sestavo deželnega odbora demokratične enotnosti, v katerem bi bila komunistična partija neposredno soudeležena; proti taki rešitvi pa se je izrekla krščanska demo-kiacija, ki je tudi poudarila, da ni mogoče prenesti v našo deželo rimske formule; poudari'a je tudi, da ne gre za diskriminacijo do komunistov, pač pa gre za politiko sooča- Daljše poročilo škofa msgr. Lorenza Bellomija Smrt papeža Pavla VI. prizadela tržaške vernike Sožalni brzojavki predsednika deželne uprave Comellijja in podžupana tržaške občine Cesareja Smrt papeža Pavla VI. je včeraj odjeknila tudi na Tržaškem. Tržaški škof msgr. Lorenzo Bellomi je v svojem tiskovnem poročilu zapisal. »da je papeževa smrt napolnila z žalostjo srca vseh katoličanov. Vendar globoko znamenje, ki ga je papež vtisnil v zgodovino našega časa je takšno, da noben človek ne more o-atati brezčuten pred njegovo funkcijo duševnega in moralnega voditelja in pubudnika resnične civilizacije po vsem svetu*. V poročilu škofije je nadalje rečeno. «da so vsi katoličani, verniki in ljudje dobre volje, zbrani danes v razmišljanju, ki ga bo treba s časom poglobiti, da se bo iz njega lahko izluščila veličina tega papeževanja*. Poročilo nato navaja nekatere značilnosti poslanstva papeža Montinija, «ki je moral svoje poslanstvo opravljati v časih, ki so bili izredno bogati po družbenem dogajanju in polni napetosti, podvrženih radikalnim kulturnim spremembam in usmerjeni k novim in neznanim obzorjem. Pavel VI. se uvršča v ta zgodovinski okvir z ljubečo skrbjo, polno slfnpatije in občutkov za nemire, ki pretresajo človeštvo in priteguje vso katoliško cerkev. Bil je človek dialoga, odprtosti, stikov z ljudmi vseh slojev, kul. tur in veroizpovedi, bil je človek, ki je zgovarjal mir, obrambo življenja pred nasiljem, sporazumevanje med narodi, pravičnost do revnejših, ljubezen do vseh*. «Po zgledu novosti, ki jih je uvedel njegov znameniti predhodnik Janez XXIII., je odprl Vatikan tudi zunanjemu svetu, kot popotnik se je odpravil na vse štiri konce sveta, iskal možne stike sodobne misli z naukom Evangelija, bil je zvest svojemu poslanstvu in pripravljen na potrpežljivo soočenje z napornim in negotovim razvojem človeštva*. »Vse to.* je nadalje rečeno v poročilu. »izvira iz njegove popolne ljubezni do Kristusa. S tem, da je iz- Bazovica in Domjo «localite inčo n n ue» ? V zadnjem času se pogosto dogaja, da nam pošta vrača pisma, ki jih naše uredništvo ali pa Založništvo tržaškega tiske, pošilja na naslove svojih naročnikov, bralcev in drugih. Včasih je na ovojnici opazka «Naslov nepoznan», včasih pa *Localite inconnue* ali po domače *Kraj nepoznan». S to oznako smo v teh dneh dobili vrnjeni pismi, ki sla bili naslovljeni v Bazovico oziroma k Domju, pri čemer sta bili imeni obeh krajev napisani v izvirni, t.j. slovenski obliki. Še bi lahko razumeli, da bi se kak pismonoša iz notranjosti Italije in nevešč naše topono-mastike, lahko znašel v težavah če bi bilo na naslovu napisano na primer Mačkolje. ker bi on vedel samo zg Caresano, ali pa na primer Medja vas, ko ve uradni mož samo za Me-deatzo itd. Toda pri Bazovici in Domju bi teh težav ne mogel imeti, saj gre pri slovenski in italijanski oznaki obeh krajev 'e za razliko dveh oziroma ene črke in v bistvu za enako izgovarjavo v obeh primerih. Zato si vračanja takih pisem s pripisom iLocalite in-connue» pri najboljši volji ne moremo razlagali drugače kot s starim šovinizmom in nacio nalizmom, ki si ga poštni uradi ali posamezni uslužbenci ne bi smeli dovoljevati. Menimo, da bi vsak poštni urad in vsak poštni uslužbenec moral biti seznanjen razen z i-ialijanskim tudi s slovenskim imenom naših slovenskih krajev, saj je to ena prvih poklicnih dolžnosti pošte kot javne služnosti. bral ime Pavel, se je hotel izrecno navezati na poslanstvo, s katerim se je Apostol ljudstev posvetil svojemu Gospodu v službi Evangelija brez pomislekov in obžalovanj*. «In od Gospoda mu je bilo tako dano, da je umrl z rokami razprostrtimi proti ljudstvu in z odprtim srcem. Njegove zadnje besede, ki jih ni mogel izgovoriti na običajnem nedeljskem srečanju z množico romarjev, so bile misel na Boga in na trpeče vernike, brezposelne, lačne in revne*. »Spomin manj bo blagoslovljen med narodi*, je nadalje rečeno v škofovskem poročilu «in vsak pošten človek je dolžan zreti v vsebino njegovega nauka in njegovega dela, da iz njiju lahko izlušči navodila za izgradnjo civilizacije ljubezni; kot jo je sam rad imenoval*. »Na nas kristjanih je naloga*, se zaključuje poročilo, »da gojimo njegovo dediščino in pogumno nadaljujemo na poti, ki jo je začrtal ter prt tem ohranimo živ njegov spomin in zgled*. Tržaški škof ob tem poziva vse verske skupnosti naj v ta namen posvetijo papežu Pavlu VI. maše zadušni-ce. Glavni verski obred bo v petek. 11. avgusta, ob 19. uri, v katedrali pri Sv. Justu Tega dne bodo zvonovi vseh cerkva pozivali k zbranosti ob 8., 12. in 19. uri. Predsednik deželne uprave odv. Co-melli je včeraj poslal tajniku vatikanske države kardinalu Villotu so-žalno brzojavko, v kateri je rečeno, da je nenadna smrt papeža Pavla VI. razžalostila prebivalstvo Furlanije -Julijske krajine, ki se še vedno živo spominja papeževe prisotnosti na evharističnem kongresu pred šestimi leti v Vidmu. Podobno brzojavko je tržaškemu škofu msgr. Bellomiju poslal v imenu tržaške občine podžupan Giorgio Cesare. Nesreča na openski železniški postaji Med pregledom vagona na želez niški postaji na Opčinah je nerodno padel, pri čemer si je zlomil levi komolec 30-letni uslužbenec podjetja Robba iz Milana Mario Palcich, sta nujoč v Ul. Fiordalisi 21. Ponesrečenca so z zasebnim avtomobilom prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 30 dni na ortopedskem oddelku. med seboj alternativni. Tudi KPI je bila vedno proti takemu prenašanju formul, pri tem pa poudarila, da jo formule ne zanimajo. Spričo velikih gospodarskih in družbenih problemov, ki v tem trenutku tarejo deželo, so komunisti mnenja, da se morajo združiti vse demokratične sile, ki bodo lahko dale točne odgovore na vsa ta vprašanja, ki jih prebivalstvo pričakuje. Zavzemajo se za odprta pogajanja med strankami, ki bi si morale vzeti skupne odgovornosti, pri tem pa si ne postavljajo problema proporčnosti med raznimi političnim silami. Če gledamo na vprašanje sestave deželnega odbora s tega vidika, so se tudi ostale stranke ustavnega loka, ki so se udeležile zadnjega informativnega sestanka, bolj ali manj oddaljile od stališča KD. Socialisti so med drugim poudarili, da je s sodelovanjem vse levice mogoče najti primerne rešit ve za vse velike probleme. Republikanci pa so mnenja, da je treba kritično analizirati uspeh tistih skupin, ki so proti deželni enotnosti in poudarili, da je predvsem potrebna politična lojalnost tako o programu, kot o enotnem političnem načrtu. Tudi Slovenska skupnost in liberalci so v bistvu odklonili izumetničeno razlikovanje med programsko in politično večino ter poudarili, da je treba najti skupno pot za rešitev tega vprašanja. Tudi socialdemokrati, ki so v prejšnji mandatni dobi sestavljali deželno večino skupno s KD in PRI, so poudarili, da ni nihče vezan na stare formule in se zavzeli za deželno večino med strankami, ki so se udeležile sestanka. Takšna so torej stališča strank ustavnega loka o vprašanju sestave deželnega odbora. Kot rečeno, jih bodo vodstva strank v teh dneh podrobno proučila, nakar bo prišlo do novega skupnega sestanka. V Vidmu se je včeraj sestalo deželno tajništvo KD, kateremu je predsedoval tajnik Coloni; sestanek se je zavlekel dolgo v noč, zaradi česar nismo mogli izvedeti uradnih zaključkov. V Tržiču pa se je sestalo deželno tajništvo KPI, na katerem je bilo prisotno tudi predsedstvo svetovalske skupine v deželnem svetu. Na sedežu deželne skupščine pa se bo danes sestala svetovalska skupina KPI. 3 milijone in pol prehodov čez mejo V letošnjem juliju je prečkalo mejne prehode z Jugoslavijo v tržaški pokrajini okrog 3 milijone it: pol oseb, to je nad milijon več kot v lanskem juliju, ko so žigosali le dva milijona in 400 tisoč potnih listov in prepustnic. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa je prečkalo mejo nad 17 milijonov < seb, v istem razdobju lani pa le 14 milijonov in 600 tisoč, kar pomeni, da se je število oseb letos povečalo skoraj zn 2 milijona in pol. Letalonosilka v našem zalivu Nova deželna nakazila za obnovitvena dela na potresnem območju Na svoji zadnji seji, ki je bila v sredo, je deželni odbor sprejel dva nova odloka v korist obnovitvenih del na potresnem območju. S prvim je nakazal skoraj dve milijardi in pol lir za popravila javnih objektov; to vsoto bo deželni odbor porazdelil desetim občinskim upravam. Drugi odlok pa predvideva nakazilo v znesku 542 milijonov lir, ki bodo namenjeni za popravila zasebnih poslopij; to vsoto pa bodo porazdelili trem občinskim upravam. Najvišji mornariški častniki na vljudnostnem obisku pri Plttoniju iiiiiiiiumiifiifiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiittiiimiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SMO V POLNI POLET NI SEZONI SONCE, KOPALCI m ZABAVA V PRVI AVGUSTOVI NEDELJI Gneča kopalcev od sesljanske do miljske obale - Izreden promet po obalni cesti in na mejnih prehodih - Po mestu so krožili le turisti in mornarji letalonosilke «Kennedy» Sonce, polne plaže, omrtvičeno mesto — to so bistvene značilnosti prve avgustove nedelje, k> se tako končno le vključi v poletno sezono. Čas dopustov, čas brezskrbnih počitnic. In v taki vročini si je marsikdo zaželel osvežitev v. senci na kraški planoti, v Furlarjj' ali pa osvežitev v morski vodi Od sesljanske pa do miljske obale ie bila gneča kopalcev taka, da je ostala po-' novno želja po dobrem parkiranju le želja, ter ena izmed prvih ovir, ki se pojavlja v takih dneh v našem zalivu. Toliko ljudi torej da posameznik, ki se z avtomobilom počasi premika skozi pločevinasto vrsto po obalni cesti, (xdvomi, da st- kopalci v takih okoliščinah po enotedenski zaposlitvi odjiočijejo in •iiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiitiHiiMiiiMMHimiiiiiiiiiMHimtmHiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiliii DANES SEJ! VODSTEV OBEH STRANK -r -t.- .................. .........................a..— NADALJUJE SE PREVERJANJE ZA OBČINO MED KD IN LPT Pokrajinsko vodstvo KD bo danes sprejelo dokument s protipredlogi, kot osnovo za nadaljnjo razpravo V zvezi s političnim preverjanjem na občini, ki se vleče že dalj časa in se bo po vseh predvidevanjih vleklo še dolgo, sta danes na sporedu dva pomembna politična zmenka, ki naj bi dodala nov delež k razjasnjevanju skrajno zapletenega političnega položaja, ki se je ustvaril v našem mestu po dokaj nesrečnih volitvah 25. in 26. junija. Drevi se namreč sestane pokrajinsko vodstvd krščanske demokracije, obenem pa se danes sestane svetovalska skupina liste Per Trieste. Ti dve seji sta neposredna posledica četrtkovega in petkovega srečanja delegacij obeh strank. Tako KD kot lista Per Trieste, ki ima za jutri tudi v programu širše srečanje z volivci, bosta potegnili zaključke soočenj prejšnjega tedna ter se izjasnili glede svojih nadaljnjih političnih izbir in pobud. Potem ko je lista Per Trieste -prejšnji teden predložila v razpravo krščanski demokraciji (in na zahtevo le te miiiitiiitmiiiiiiiiiiiiHimmiiMiitiiiiiitHiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiimiifmiiiMtiMfiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiimni VLADNI UKREP O AMNESTIJI V nedeljo je 42 zapornikov zapustilo koronejske zapore Na svobodo bi moralo še približno 30 ljudi, vendar odloki sodnih oblasti iz drugih italijanskih mest niso še prispeli v Trst tudi drugim strankam) nov oziroma nekoliko predelan programski dokument, bo KD odgovorila z drugim dokumentom ki naj bi obsegal protipredloge in, ki ga bo pokrajinsko vodstvo odobrilo ravno na današnji seji. Kot smo že poročali, nista srečanji med KD in LPT privedli do raz-čiščenja pojmov, S strani KD je bilo namreč že rečeno, da je raz dalja med stališči obeh strank še vedno velika, ker ostajajo osnovne smernice politike LPT v nasprotju, , v alternativi s stališči KD. To z drugimi besedami pomeni, da KD ne pristaja na sporazume s to listo in da bo treba v bistvu ubrati nove poti. To tudi pomeni, da se datum, najavljen za prihodnjo sejo občinskega sveta (to je petek, 11. avgusta) oddaljuje ter da bo ta seja šele v drugem delu avgusta, ko bo novoizvoljeni župan Cecovini verjetno prisiljen vrniti mandat. Medtem se bodo morale seveda izreci tudi druge stranke, ki v tej fazi soočenja med dvema številčno najmočnejšima silama v občinskem svetu (komunisti so, kot vemo, zaenkrat odklonili vsakršne stike s Cecovini.jem zaradi njegovega nedopustnega odnosa do fašistov) čakajo, kako se bodo stvari razvijale. Glavna težnja levice je vsekakor ta, da bi prišlo do enotnega demo kratičnega odbora. V petek, 4. avgusta, je stopil v veljavo ukrep o amnestiji in pomilostitvi zapornikov, ki so zagrešili razne prekrške do 15. marca letos. Ukrep se nanaša na okoli sedem tisoč zapornikov. Amnestija zadeva vse finančne prekrške, za katere zakon predvideva največ tri leta zapora, oziroma denarno kazen, samo ali povezano z zaporno; vse nefinančne prekrške do največ štirih let zai>ora, v primeru mladoletnikov (18 let) in ljudi, ki so starejši od 70 let; prekrške, ki jih predvideva čl. 57 kazenskega zakonika, to je prekrške, ki so bili zagrešeni s periodičnim tiskom; prekrške, ki jih predvideva čl. 334 k.z. (odvzem ali uničenje zarubljenih ali zaplenjenih predme tov), če je vrednost predmetov ze lo majhna; vojaške prekrške dezerterstva, nabora in vooklica v vojaško službo, ki so se začeli v razdobju med 8. septembrom 1943 in 9. majem 1945. Poleg amnestije ukrep predvide va tudi pomilostitev. Ta zadeva raz ne prekrške, za katere zakon predvideva kazni višje od treh let. Po milostitev znaša največ dve leti zapora in do 2 milijona denarne kazni. Tako so v okviru dekreta o amnestiji in pomilostitvi izpustili na svobodo tudi zapornike, ki so bili priprti v tržaškem zaporu v Ul. Ko-roneo. V nedeljo je lahko zadihalo svoboden zrak 42 zapornikov, od teh je bilo 5 tujcev, drugi pa so vsi Tržačani. Zato se je število zapornikov v Ul. Koroneo zmanjšalo od 240 na 198, v teh dneh pa pričakujejo odloke sodnih oblasti, ki bodo izpustili še približno trideset zapornikov. Od 42 zapornikov ni bil nihče mladoleten. Sodni organi so imeli v soboto polne roke dela, zato so bili ukinjeni tudi dopusti, delali pa so s precejšnjo vnemo, saj je prvi zapornik zapustil koronejske zapore ob 8.45, zadnja dva pa ob 15. uri. Ostali čakajo še na dovoljenja sodnih oblasti iz drugih italijanskih mest, iz tistih pač, kjer so zakrivili prekršek. Zaporniki so se takoj potem, ko so zapustili zapor, napotili na svoje domove, enega pa je policija na šla v neki mestni ulici s prelom ljeno lobanjo. Kaže, da je bivši zapornik nerodno padel in se ranil ob parkiranem avtomobilu. To je vsaj domneva preiskovalnih organov, ki o dogodku še vodijo preiskavo. Trojica aretirana zaradi ugrabitve mlade Madžarke Agenti letečega oddelka tržaške kvesture, ki jim je poveljeval ma-rešalo Furlan, so včeraj malo po poldnevu aretirali jugoslovanska dr žaljana, 40-letnega Hekija Ganiča iz Pulja in 26-letnega Rutka Krivokapiča -iz Nikšiča, ter italijansko državljanko 32 letno Firm: Markovič por. Dorione iz Šalita dl Gretta 17 zaradi sodelovanja pri ugrabitvi. poskusa izsiljevanji in tatvine. Ganič pa je obtožen tudi posilstva. Obtoženci naj bi s silo skrivaj prepeljali iz Jugoslavije, kjer je bila na počitnicah, v Italijo mlado madžarsko državljanko ter zahtevali od njenega zaroče.ita iz Geno ve 4 milijone lir za njeno izpustitev. Madžarki je včeraj ustxio zbežati ugrabiteljem in takoj se je javila na kvesturi, kjer je posedovala podatke, ki so zadostovali za aretacijo trojice v stanovanju Dorionove. Vsi obtoženci so zavri li obtožbe, češ da jo sploh niso ugrabili. Še več; Dorionova ie iziavila. da se je celo sprehajala z Madiarko ter ji tudi ponudila sladoled. sprostijo. Preveč se je namreč razpasla »zagorelost po vsaki ceni*. Veliko se jih je podalo na obalo bližnje Istre, da si na prostranih plažah ali čereh dobijo sebi primeren prostor; hrupne plaže s turisti. ločeni deli obal, navadni ali naturistični, polni sonca sli senčni; skoraj povsod pa je vsaj na videz čisto morje, saj njegova sinjin; in prosojnost se še daleč razlikujeta od prosojnosti morja v našem zalivu. Kot izjemen primer moramo o-meniti dejstvo, da je v i edeljo butala v kriški portič izr-, dno čista voda, česar običajni kopalci že dolgo ne pomnijo. Tudi izredno število jadrnic na odprtem morju je potrdilo, da smo v najtoplcjši sezoni in da si vsakdo zaže’i osvežitve. Na jadrnicah pa te ne manjka. Zaradi množičnega odhoda v Jugoslavijo in zaradi njenega nedeljskega povratka je sev-ida prišlo do običajnih prometnih . zasu jev na o-beh straneh meje. Vsi mednarodni mejni prehodi so bili do poznih večernih ur prenatrpani -teko z italijanskimi turisti, ki so se zagoreli vračali z vikenda, kot tudi z Nemci, Holandci, Avstrijci in drugimi turisti, ki so zaključili svoje počitnice v najrazličnejših krajih Jugoslavije, pretežno pa v Domačiji ali v Istri. Zaradi teh množičnih odhodov na morje ali v naravo je oetalo mesto ne pol omrtvičeno. In prav v takih mirnih dneh se lahko kritično oceni prisotnost turistov v našem mestu, k’ je upravičeno označen.) kot »prehodno mesto*, saj ne nudi turistom privlačnih novosti tako strogo kulturnih kot zgolj zabavnih. Take se je običajnemu številu turistov, ki obiščejo Grad sv. Justa stolnice, Miramarski grad in nekatere muzeje, pridružilo še preči:j?nje število Američanov, ki so se izkrcali iz letalonosilke «Kennedy» in so skupaj polnili mesto. V večernih urah so se napolnili prostori na odprtem v Prečniku, kjer je potekal drugi partizanski praznik, v Prebenegu, kjer je bila tradicionalna šagra ter v Bazovici, kjer so letošnji matu.ari je pripravili splošno zabavo. Na Trgu De Gasperj pa se je zaključil festival komunističnega tiska, [orno pa je bilo seveda tudi po vseh gostilnah, posebno še, če se lahko ponašajo z vrtom. Balet «Giselle» na Gradu sv. Justa V priredbi tržaške avtonomne turistične in letoviščarske ustanove bo v četrtek, 10. tim., in v petek, 11. t. m., na Gradu sv. Justa nastopila «Nuova compagnia di danza di Roma*, ki ima V svojih vrstah nekaj odličnih plesalcev, med katerimi prav gotovo izstopa 21-letna Su-zanna Proia. Proia nadaljuje tisto generacijo italijanskih plesalk, ki so se uveljavile v mednarodnem svetu baleta, kot na primer Carla Frac-ci in Liliana Cosi. Susanna Proia bo zaplesala v baletu iGiselle* in bo prav gotovo navdušila tržaško občinstvo, ki rado občuduje vrhunske umetnike. Da gre za pravo umetnico pa je Projeva dokazala na številnih mednarodnih baletnih festivalih#,otkltpder je odnesla marsikateto priznanje. Začetek obeh prestav., na Gradu bo točno ob 21.30, prmp (ftaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti pa je že v teku. Veliko priznanje filmskemu amaterju Aljoši Žerjalu V Pontedilegnu Tonale se je zaključil prvi vsedržavni filmski festival, ubran na temo gora, na katerem so sodelovali filmski amaterji. Veliko priznanje, pokal italijanske zveze «cine club», je dobil tudi znani slovenski filmski amater Aljoša Žerjal iz Trsta. Predstavil je film «Ka-menita knjiga*, v katerem predstavlja življenje Peruja, njegovo revščino in številna vprašanja, s katerimi se sooča tamkajšnje prebival stvo, da bi preraslo bedo in si za gotovilo dostojen obstoj. Na festivalu so bili prisotni tudi predstavniki koprske televizije, ki so za svoj barvni program izbrali najboljše filme. Te bodo v najkrajšem času posredovali širšemu televizij skemu občinstvu. Uradi Slovenske prosvetne zveze bodo poslovali do 2. septembra 1978 od 8. do 14. ure ter ob sredah in petkih tudi od 17. do 19. ure. iiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitimimniiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiniiiiiiiimuuiiiiiiiiimii VRSTA NESREČ NA NAŠIH CESTAH Šest ranjenih pri trčenju na cesti Bazovica-Pesek Volksvvagen v tovornjak: konec počitnic za kanadska zakonca Tudi v nedeljo in včeraj je bilo na cestah naše pokrajine vse živo. Gost promet v tem počitniškem obdobju ni sicer nobena redkost, žal pa ga skoraj vedno spremlja tudi znatno večje število prometnih nesreč. Šest ranjenih, izmed katerih eden huje, je žalostni obračun nedeljskega trčenja med fiatom 124 in lancio beta na cesti Bazovica - Pesek pri odcepu ceste proti Dragi. Do nesreče je verjetno prišlo, ker se fiat 124, ki je prihajal iz Drage ter se je hotel ključiti na glavno cesto, ni ustavil na križišču, zaradi česar je "anj silovito treščil avtomobil lancia beta, ki je vozil v smeri proti Pesku. Pri nesreči se je najhuje poškodovala 57-letna Giannina Fre-schi Giorgetti iz Ul. Kolonja 47, ki so jo zaradi preloma lobanjskega dna sprejeli v nezavesti na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice, njen mož, 57-letni Lidio Freschi, ki je upravljal fiat 124 pa se bo moral zaradi zloma leve rame zdraviti pol drugi mesec na ortopedskem oddel ku. Potniki lancie beta so utrpeli lažje poškodbe: 66 letni Giuseppe An-tonini iz Tržiča, ki je sedel za vo lanom, in njegova žena Luigia, se bosta morala dva tedna zdraviti na nevrokirurškem oddelku, medtem V nedeljo, na dan, ko je pred 33. leti eksplodirala nad Hirošimo prva atomska bomba, se je zasidrala pred tržaškim pristaniščem ameriška letalonosilka «Kennedy». Ta ogromni plavajoči arzenal, dolg 319 metrov, širok 77, z nosilnostjo 83 tisoč ton, ki ga poganjajo štiri turbine s skup no močjo 280.000 KS, ki skriva v svojem trupu nad 90 najmodernejše opremljenih letal in helikopterjev, bo do petka, 11. avgusta, v našem zalivu. Seveda si bo v tem času mnogo radovednežev ogledalo letalonosilko, ki se je že pomudila pri nas leta 1969. Številna bodo tudi uradna in športna srečanja ter kulturne prire ditve med tržaškimi društvi in A-meričani. Prva taka uradna srečanja so bila že včeraj. Poveljnik skupine leta lonosilk šestega ameriškega brodov-ja, kontraadmiral Robert Schoultz je s svojimi najožjimi sodelavci in ob prisotnosti ameriškega vicekon zula v Trstu Sciacchitana obiskal predsednika deželnega odbora Co mellija in predsednika deželnega sveta Arnalda Pittonija, pozneje pa je ameriške goste sprejel tudi tržaški podžupan Cesare. Predstavniki deželnih oblasti so nato vrnili o-bisk na krovu letalonosilke. Medtem je po mestu že mogoče zaznati prisotnost ameriških mornarjev. Posadka bojne ladje šteje namreč približno 5.000 mož in večina izmed njih si zaželi, po dolgem križarjenju po Sredozemlju, sprehod po kopnem. Mnogo je tudi takih mor narjev, ki imajo uniformo in pen- la nad njihavipji čestokrat veseljaško razBplo&pinai tOMMlir s* Gledališča ROSSETTI Festival operete Danes se začenja (ob 21. uri) vrst* ponovitev operete »Nedolžna Suzana*-Opereto bodo ponovili še jutri, v Pf tek, v soboto, vedno ob 21. uri, » zadnjič v nedeljo ob 18. uri. Kino Miramarski park — »Luči in zv”*1'] ob 21.00 «11 sogno imperiale di M1 ramare* (v italijanščini); ob S-»Der Kaisertraum von Miramar* t nemščini). Prevoz z motornim 00 nom s pomola Audace ob 19-“ j: ob 21.20 ter iz Miramara ob 22-in ob 23.35. Ariston 21.30 «11 flauto magico*. m žija Bergman. Vse ostale kinodvorane so zaradi žalovanja ob smrti P&Pet> Pavla VI. Izleti S P D T prireja v nedeljo, 27. »' gusta, avtobusni izlet v Ribčev t*1 ob Bohinjskem jezeru na osredri* proslavo 200-letnice prvega pristop na Triglav. Vpisovanje na s^-ZSŠDI vsak dan od 11. do 12. ute' Združenje Union priredi 13., H. ® 15. avgusta «Avtobus prijateljstva P" Sloveniji, Hrvatski in Bosni* ob P1 liki bratske turneje Tržaškega rižanskega pevskega zbora. Obisk nimivih zgodovinskih in kulturnih *!? dišč v notranjosti države in ob Informacije in prijave na, združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. vsak delavnik razen ponedeljka 10.30 do 12.00 in od 17.00 do l9J7 ob četrtkih od 17.00 do 19.30 i" sobotah od 10.30 do 12. ure. Združenje Union ima še nekaj ^ na razpolago za enodnevni izlet v brovo — Goriška brda. Inform*1-^ in vpisovanje na sedežu združen' Ul. Valdirivo 30, vsak dan od 1* do 12. ure, razen ob ponedeljkih j četrtkih in popoldne od 17. do razen ob ponedeljkih in sobotah. člani SPDT iz dolinske občine Pjj rejajo 12., 13., 14. in 15. avg^ štiridnevni izlet z osebnimi avto® bili na Triglav. Brežanska n9a°v Boljuncu 1600 kv. m. pošta Boršt, potni list A 8728» v Ob 1. obletnici smrti očeta *° nota Rika Pertota darujejo Jejj^ Ji' sta in Nora 30.000 lir za TP^ p rena - Barkovlje. V isti nameh j) rujejo Majda, Mitja in Brarm®jj(, tisoč lir za TPK Sirena - Bar^jji V počastitev spomina N Gombač daruje družina Kakov' . tisoč lir za PD Lonjer - Kg 13' Namesto cvetja na grob T°nC«oO® čave daruje / ntonija Barovina lir za PD Lonjer - Katinara. jj* V počastitev spomina prof ^e\$. Mašere daruje skupina staf prijateljev planincev 16.000 11 SPDT. ' ^ii« V spomin na tov. Rozo Fe;r z* daruje Dušan Košuta 10.000 1 »Nagrado Albina Bubniča*.. V spomin na Rozo Petrovo arJ' je Albina Baučer 5.000 lir za »N do Albina Bubniča*. V spomin na prof. Borisa daruje Albina Baučer 5.000 » SPDT. Zavodni svet ln profesorsk' .|0|)r državnega učiteljišča «A. M-šck» s priključeno vzgojitcl.ls'(l,^9ji|l izreka globoko sožalje prof. rcf' Širca - Mašerov! ob 'smrti očeta Borisa Mašere. KONEC S AGRE V PREBENEGV Mladi harmonikami iz Beneške Slovenije novost letošnjega vaškega praznika Koncert godbe na pihala iz Pridvora - Prijetni večeri ob zvokih plesnega ansambla Droke°ene® ®teje vse8a skupaj 160 oivalcev in je v dolinski občini Jfnanjša vas, ki priredi šagro. Na VSi*)rayah so sodelovali več ali manj lom Vaačani, ki so z udarniškim de-^7* uredili prostor na Bržnici. Le-..',,Ja posebnost Prebenežanov je je poraz- i i dejavni del programa je bil v ne-k^popoldne. Potem ko so se po- spominu padlim, so se vašča- J**Ui v sprevodu na Bržnico, ob k, art,ljavi godcev iz Pridvora. Nalili- ®oste in poslušalce pozdravili fcjana Bandi v slovenščini in Geni heslr!a v italijanščini. Po uvodnih «pJrah sta govornici še dodali: Sq jjfha novost našega praznika pa Šlo^1?^ harmonikaši iz Beneške Sv0;er**je. ki vam bodo posredovali znanje in prikazali lepoto be-wj. skladb. Še posebno smo jih ttij ei*' ker je med nami in beneški-tlrsv venci tako malo stikov, če-iavi- st?10 s>novi iste matere in dr-Ven„J.8r,i iste države. Beneški Slo-Vah '.kujejo v veliko večjih težaven,"01 mi, saj jim primanjkuje Prisb?em dela v domačem kraju. Dr so si iskati kruha v tuji-v tm ®a skopo reže. Podpiramo jih VjcJ,laVih težnjah po pridobitvi pralo manjšina, in delovnih meat ljudi. Želimo jim, da bi se pitami res počutili kot bratje.* be nnckaj uvodnih koračnicah god-Wti4i!.lillala so izvedli svoj program hj It i 8°st.je: Gianluca Comugne-4dria rto Querčič, Stefano Čendon, Čen(fn°.Margutti ter pevki Kristina itv0 * *n Gianna Blasetig. Pod vod-bogat -Antona Birtiča, so pokazali Prerez vsega znanja, ki so ■.... si ga nabrali na šoli Glasbene matice v Špetru Slovenov. Zaigrali so dvanajst solističnih skladb, na koncil pa še dve skupno. Popoldanski program je zaključila godba na pihala iz Pridvora, ki je pod vodstvom Fabija Vatovca zaigrala še nekaj živahnih motivov in nekaj partov iz operne literature. Večer se je potem nadaljeval ob zvokih ansambla Supergroup. Večeri šagre v Prebenegu so bili prijetni, zabavni in zelo dobro o-biskani. Pripomnili pa bi le, da bi bilo prav, ko bi napovedovalec ansambla bolj upošteval, da so glavni in nepogrešljivi obiskovalci naših vaških praznikov predvsem domači ljudje in zato so napovedi in duhovite domislice namenjene predvsem njim . .. (bp) Iščemo par za «Kraško ohcet» Zadruga «Naš Kras« namerava prirediti letos konec septembra »Kraško ohcet». Zato vabi zaročence, ki bi se poročili v tem času, da sklenejo zakonsko zvezo na »Kraški ohceti«. Izbran par bo deležen lepili daril, med katerimi je tudi poročno potovanje na grški otok Rodos. Vsa podrobnejša pojasnila nudi E. Kraus na telefonski številki 60261 med običajnimi uradnimi urami. Nagrajeni vinogradniki devinsko ■ nabrežinske občine V nabrežinski gostilni »Silvester* ali po domače v «Bunkerju» je bila v soboto slovesnost z nagrajevanjem vinogradnikov, katerili vina so bila izbrana za najboljša na pokušnji itt ocenjevanju vin v Nabrežini ob tradicionalnem vinskem prazniku na nabrežinskem trgu. Zbranim, ki so se-Udeležili nagrajevanja, je spregovoril župan devin-sko-nabrežinske občine A. škerk, ki je pozdravil vse prisotne ter se jim zahvalil za množično udeležbo. Predvsem se je zahvalil vinogradnikom, ki so prispevali svoje vino, da se je razstava vin na nabrežinskem trgu zadovoljivo iztekla. Posebna zahvala pa je veljala vsem tistim, ki so prispevali z obilnimi darovi, da bi čimbolje nagradili najboljša HiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiimmiiMiiliii rdznik kriških 50-letnikov k Mo Petdesetletniki so v nede-Hh ?zn°vali srečanja z Abraha-uV^.iih H tako nadaljevali tradicijo »^nikov. ki so tudi v tež-t^les-u- °inih letih 0,5 te-i Pfiliki k, gnrii na Križacii ob zvokih va-:!j° v ve-na pihala- V nedeljo je t'h: »k, ,lzu tako kot v starih čajčka >riar», domača godba, ple-i .Gtiov Vltlom- velika množica do l^heišn pa' kar .ie mogoče naj-k v*duv ^lst° Pristno kriško vese-o 'h mi!6',, k' ga večkrat tako sta-p^aio križani prevečkrat po- karSGJ!ekn'ki, katerih je bilo le-ž,1itraj *• so se zbrali že zgodaj a v‘ Ljudskem domu in nato Prevodu do vaškega spome- nika padlim v NOB, kjer so po krajšem nagovoru Albina Magajne, položili venec. Nato so šli na pokopališče. kjer so se poklonili spominu umrlih soletnikov, nato pa so imeli v Ljudskem domu skupno kosilo. V večernih urah pa je bil na Kri-žadi tradicionalni ples na «borja-rju* ob zvokih vaške mladinske godbe, ki jo vodi požrtvovalni Herman Sulčič, katerega se je udeležilo veliko število domačinov. Pred začetkom plesa je predstavnic petdesetletnikov izročil vaščanu rojenemu leta 1929 pismo, s katečem poziva prlhodne petdesetletnike naj nadaljuje to staro kriško tradicijo. vina, ki so bila izbrana. Med darovalci so., bile Kmečka zveza, Kraška gorska skupnost, najrazličnejše hranilnice, posojilnice in banke, trgovine in drugi. Ob zaključku kratkega govora je župan pričel z nagrajevanjem. Prva nagrada za najboljše belo vino je bila podeljena B. Škerku iz Praprota, druga A. Lupincu prav tako iz Praprota in tretja I. Terčonu iz Mavhinj. Za najboljše črno vino pa je prvo nagrado s posebno zlato medaljo kmetijskega nadzorniš-tva prejel D. Lupine iz Praprota, pokal Kmečke zveze kot drugo je dobil M. Radovič iz Nabrežine ter pokal avtonomne turistične organizacije devinsko-nabrežinske občine kot tretjo nagrado pa je prejel H. Pertot iz Nabrežine. Poleg teh nagrad so vsem 15 vinogradnikom, ki so razstavljali na letošnji razstavi skupno 18 vrst vin, podarili še posebno plaketo in medaljo za sodelovanje. S tem se je podeljevanje nagrad zaključilo, nakar so vsi zbrani prisedli k dobro založeni mizi in počastili slovesnost prav do pozne večerne ure. (ip) AVDITORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 - 73090 POLETNE PRIREDITVE 78 Predstava ob 20.30 po krajevnem času DANES, 8. avgusta • Glasbeno-modna revija v Avditoriju Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (066) 73571 in 73090. V ZNAMENJU SODELOVANJA MED OBMEJNO MLADINO Skupina mladincev iz zamejstva odpotovala v Suho krajino Sodelovali bodo v mladinski delovni akciji «Dolenjska 78» V nedeljo se je skupina 10 zamejskih mladincev priključila brigadi Simon Gregorčič iz Nove Gorice, ki je odpotovala na mladinsko delovno akcijo «Dolenjska 78» v Suho krajino. Poleg te brigade, ki jo sestavljal nad 40 mladincev, .je odpotovala še ena brigada Novogo ričanov v Brkine, Na kratki slovesnosti, ki je bila pred odhodom na železniški postaji, sta spregovorila sekretar občinske konference ZKS Tomaž Beltram in predsednik novogoriške Zveze borcev Mirko Remec. Remec .je mladim brigadirjem na kratko orisal ustanovitev brigade, po kateri nosijo ime, omenil pa je tudi" pomembnejše uspehe in akcije te brigade. Za njim pa je prevzel besedo predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije iz Nove Gorice Dominik Soban, ki je govoril o po novnem oživljanju mladinskih delovnih akcij na Goriškem. Prikazal je začetke današnje brigade Simon Gregorčič v letu 1975. Na ta način mladi ne oživljajo samo tradicij te brigade, ki se je borila v naših krajih, ampak se tudi povezujejo z mladimi iz ostalih slovenskih občin in iz vse Jugoslavije. Ob prostovoljnem delu se krepi prijateljstvo med narodi in narodnostmi kii je bilo prekaljeno prav med NOB. Z delovnimi akcijami mladi tudi prispevajo svoj delež žuljev k graditvi novih objektov in pomagajo manj razvitim območjem, da se hitreje razvijajo. Predsednik novogoriške mladine je tudi poudaril velik pomen, ki ga ima dejstvo da so se mladim iz Nove Gorice priključili tudi zamejci, ki bodo tako spoznali današnjo slovensko stvarnost. Istega mnenja je bil tudi predsednik Mladinskega odbora pri SK GZ Igor Komel, ki je tudi poudaril potrebo, da se še naprej krepijo vezi med mladimi iz zamejstva in Slovenije. Prav ta skupina mladih zamejcev, ki je odšla v brigado predstavlja enega od glavnih uspehov tega sodelovanja. Skoraj 117 tisoč ton tovora skozi tržiško pristanišče Po nekajmesečnem kriznem obdobju letos spomladi, je spet oživela dejavnost v tržiškem pristanišču Portorosega. Količina pretovora v juliju je spet dosegla lanskoletno mesečno poprečje, spričo rahlo izboljšanega gospodarskega položaja pra' je pričakovati, da bo imela pristaniška Ustanova dovolj dela tudi v r&šlednjifi mesecih. V prista-niščfe 1 PortoiWega je v letošnjem juliju priplulo 42 ladij, 45 pa jih je izplulo. Raztovorili so skupaj 116.735 ton različnega blaga, vkrcali pa samo malenkostno količino (kakih 100 ton) keramičnih ploščic. Po količina je tudi tokrat na prvem mestu premog (49.765 ton), sledijo les (33.186), nafta (15.533), žitarice (6.019), celuloza (5.194), kaolin (5.250) in drugo blago v manjših količinah. JULIJA NA GORIŠKEM Okrog 200 tisoč prehodov m kakor mesec prej Občuten porast števila prehodov v mednarodnem in maloobmejnem prometu. Tako bi lahko na kratko označili pretok ljudi na mejnih prehodih na Goriškem v letošnjem juliju. Na mednarodnem mejnem prehodu pri Rdeči hiši v Gorici, je šlo preko meje s potnimi listi 521.261 oseb. Italijanskih državljanov so našteli 267.707, tujih pa 253.563. Tudi tokrat so bili med tujimi državljani še vedno na prvem mestu Jugoslovani. V primerjavi z junijem lotos se je torej število prehodov s potnimi listi povišalo za kakih 25 odst. Najbrž bo treba tolikšen porast pripisati poletni turistični se- zoni, ko na mednarodnem mejnem prehodu pri Rdeči hiši zabeležijo vsako leto, poleg povečanega števila italijanskih in jugoslovanskih državljanov, tudi veliko gostov iz ZRN, Francije, Anglije in drugih evropskih dežel. Na mejnih prehodih drugega razreda na Goriškem (gre za mejne prehode od. Mernika do Jamelj) so v juliju letos našteli 838.546 prehodov, kar je za okrog 94.000 več kakor mesec prej. Porast gre v dobršni meri pripisati poletni turistični sezoni, saj niso redki tisti jugoslovanski državljani, ki živijo ob meji in ki se skoraj vsak dan vozijo na kopanje v bližnje obmorske kraje v naši deželi: Gra-dež, Lignano, Marina Julia, Ses-Ijan itd. NA SVEČANOSTIH KONEC PREJŠNJEGA TEDNA Ponovno potrjeno prijateljstvo med Ronkami, Metliko in Wagno Metličani so občinski knjižnici v Domjanu darovali 70 soboto zvečer so nastopile glasbene skupine knjig Desetletnico bratenja med so praznovali DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Carduc-cijeva ul. 38, tel. 2268. prijateljstva in po-Ronkami in Metliko od petka do nedelje v Ronkah, kjer so bila srečanja v okviru petnajstdnevnih praznovanj ronškega avgusta, ki ga prireja domače turistično društvo Pro Loco. Znano je zakaj je prišlo do pobratenja med občinama. Italijanski ga-ribaldinci iz naših krajev so se od jeseni 1944 do spomladi 1945 borili v sklopu slovenske partizanske vojske v Beli Krajini, kjer jih je tudi precej padlo. Odtod razlog za pobratenje. Prav tako važno je drugo pobratenje Ronk z Wagno na avstrijskem štajerskem, kjer so bili tisoči ljudi iz Posočja v begunstvu med prvo svetovno vojno. To pobratenje bodo uradno počastili ob desetletnici prihodnje leto. Srečanja med občinami potekajo v troje in tako so se Metličani spoznali z zastopniki in prebivalci Wagne in srečanja so izmenično v raznih krajih. Uradno srečanje je bilo v nedeljo zjutraj. Spregovorili so župan Ronk Umberto Blasutti, predsednik občinske skupščine Metlika Franc Vrviščar in župan Wagne Franz Trampusch. Prisotni so bili tudi drugi zastopniki vseh treh občin ter raznih društev in ustanov. Posebno velja poudariti prisotnost bivših partizanskih borcev, ki so si in si še prizadevajo za prijateljstvo med slovensko in italijansko občino. Govorniki so poudarili važnost stikov in Župan Ronk Blasutti govori na nedeljski svečanosti niiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiimmimimiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiinitiiiiiiimuMMiiiMiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiii ZASTAVE NA POL DROGA OB SMRTI PAVLA VI. Spomini na papežev obisk v deželi ob priliki evharističnega kongresa * -M...—'l«I IR.m-,| t|( ^7 .Ul * «» •* Pavel VI. se je septembra 1972 sfumiuH »na veliki svečanosti v ».i . Vidtiiu tudi izseljencev in*%ftK'ttis*ktlt * ftčebivalcev naše dežele Vest o smrti papeža Pavla VI. je močno odjeknila med Slovenci na Goriškem in v videmski pokrajini, zlasti med preprostimi delavci, kmeti, izseljenci. Marsikdo se namreč še živo spominja papeževega obiska v Ogleju in Vidmu, pred šestimi leti, ko se je udeležil zaključnih slovesnosti evharističnega kongresa. Bilo je prvič, da je poglavar rimske cerkve obiskal Furlanijo - Julijsko krajino, deželo marljivih, skrbnih ljudi, a obenem tudi deželo izseljencev. Bilo je prvič, da je papež med stotisočglavo množico, ki ga je pričakala na videmskem Trgu 1. ma ja, izrecno pozdravil izseljence iz Beneške Slovenije in Furlanije in Slovence, ki že od nekdaj živijo v teh krajih. Takrat je poglavar rimske cerkve dobesedno rekel: »Poseben pozdrav prejmite vi izseljenci beneških pokrajin in Furlanije, ki ste se tukaj zbrali, in vi Slovenci, ki ste tako navezani na to pokrajino, ki ste hoteli s svojo navzočnostjo okrepiti duhovne vezi bratskih odnosov med vami in tukajšnjim prebivalstvom.* V nadaljevanju govora je Pavel VI. takrat poudaril svojo očetovsko ljubezen do Videmčanov, povzel poglavitne misli, ki so jih v prejšnjih dneh razvili govorniki na raznih kongresnih zasedanjih ter še IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUtllllMIIIIIIIIIIIIIIlIlHilimillltmiMllltiiMIIIIIIIIItHIIIIIIIHIHHMIIIIIIIIimillllllllllllllll POBRATENJE S CASTELCULIEROM V Medeji je bila včeraj svečanost francosko-italijanskega prijateljstva Francoski gostje so obiskali Postojno m Novo Gorico V Medeji so včeraj dopoldne s podpisom svečane listine in vsaditvijo prijateljskega drevesa pred županstvom sklenili pobratenje med občinama Medeja in Castelculier, krajem v jugozahodni Franciji, kjer se je v drugi polovici dvajsetih let naselilo okrog sto Furlanov doma iz Medeje in sosednih krajev. Izselili so se, ker je nekatere med njimi, ki so bili protifašistično usmerjeni, socialisti, komunisti, katoličani, teptala nova fašistična oblast in tudi, ker so veleposestniki v času fašizma izvajali hud gospodarski pritisk na kmete in kolone, kakršnega niso ljudje pomnili iz prejšnjih časov. Gospodarska kriza pa je prisilila tudi tisoče drugih Furlanov in Venetov, da so se izselili v kmečke predele Francije. Imperialistična politika Francije je namreč privabila kmete iz revnejših krajev, da so se izselili v Alžirijo, Marok in Tunizijo, v zapuščene domove pa so se priselili furlanski politični in gospodarski izseljenci, ki so si po trdih letih dela ustvarili nov dom. Niso po zabili na svoj protifašizem in v letih nacistične okupacije so aktivno sodelovali v francoskem partizanskem gibanju proti okupatorju, ki je teptal njihovo novo domovino. Vezi z rodnim krajem pa se niso pretrgale in lani je prišlo do prve faze pobratenja v Caslelculieru. V nedeljo pa je bila zaključna sveča nost v Medeji. Najprej so razvili nov občinski prapor Medeje, zatem sta spregovorila župana Franco Sta-cul in Louis Astč, podpisala sta listini o pobratenju in vsadila drevo prijateljstva pred občinsko hišo. Včeraj so gostje iz Francije obiskali tudi sosedne slovenske kraje, bili v Postojnski jami, v Novi Gorici pa so bili na občinski skupščini, kjer so se seznanili z jugoslovansko realnostjo. Obiskali so tudi go-riško županstvo. Drevi bo v Medeji ljudska veselica, na kateri se bodo srečali izseljenci, francoski gostje in domačini. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča udeležencem avtobusnega izleta v San Marino, da bo avtobus v nedeljo, 13. t.m., odpeljal po sledečem voznem redu: ob 4. uri s Travnika. ob 4.05 iz Štandreža in ob 4.10 iz Sovodenj. Društvo priporoča točnost! zlasti poudaril vlogo cerkve, duhovnikov in vernikov v sodobnem svetu. Pavel VI. je nato omenil, kako je skrajni čas, da se razblinijo razni predsodki, jezikovnega in rasnega značaja, ki so dolga desetletja močno zavirali versko življenje. Papež je s temi 'jesedami, poleg številnih neurejenih razmer v svetu, imel v mislih tudi zapostavljanje slovenščine in slovenskih vernikov v videmski pokrajini. Njegovo odprto in jasno stališče je pripomoglo, da so se stvari, polagoma sicer, začele tu di tamkaj spreminjati na boljše. Sicer pa je Pavel VI. tudi ob drugih priložnostih pokazal veliko razumevanja za potrebe in težave slo venskih vernikov, ne samo tistih v matični domovini, ampak tudi in predvsem v zamejstvu. Goriški nadškof Gocolin je po tržaškem radiu, v krajši izjavi dejal, kako sta večkrat s papežem govorila prav o verskih vprašanjih tržaških in goriških Slovencev, Papež se je vneto zanimal za to tudi med zadnjim srečanjem, ko je bil msgr. Cocolin še admini strator tržaške škofije. Preproste ljudi je ganilo zlasti pa peževo stalno zanimanje za revne in brezposelne, njegovo prizadeva nje, da bi s sveta odpravili ali vsaj omilili lakoto, prizadevanja za ohra nitev in utrditev miru ter poskusi, da bi Cerkev osvobodil vseh spon sijaja in bogastva v katere so jo uklenile razmere v prejšnjih stoletjih. Skrb za revne in onemogle, skrb za Ijud5, ki nimajo zaposlitve, je bila v zadnjih mesecih njegovega a-postolata vodilna misel. Prav teh, pomoči potrebnih oseb, se je spomnil v zadnjem govoru, ki ga je pripravil za nedeljo, a ga na žalost ni uspel prebrati. Marsikomu bo še živo v spominu papežev obisk oglejske bazilike, preden je s helikopterjem poletel v Videm. Na vratih starodavne bazilike, zibelke in središča krščanstva v teh krajih, je desettisočglavi množici, ki ga je pričakala, naslovil ro-ziv, naj ljudje živijo v medsebojni spravi, slogi, spoštovanju in ljubezni. Podobno željo je malo kasneje ponovil v govoru na videmskem T gu 1. maj, kjer ga je med stotisočglavo množico vernikov Furlanov, Avstrijcev, Italijanov, pozdravila tudi množica Slovencev in Hrvatov, med njimi tudi ljubljanski metropolit dr. mgačnik, zagrebški nadškof Kuharič ter predstavniki pravoslavne cerkve. Lik pokojnega papeža pa bo ljudem v naši deželi, Furlanom, Slovencem, Nemcem in Italijanom, o-stal še dolgo v hvaležnem spominu zaradi izredne občutljivosti za človeško bedo in stisko. To lastnost je pokojni papež izkazal ob najrazličnejših priložnostih, najbolj pa ob Včeraj je praznoval 92. rojstni dan prof. ANTON PAVŠIČ K visokemu jubileju mu čestita družina Franeta Pavšiča katastrofalnem potresu pred dvema letoma, ko je med prvimi prinesel hudo prizadetemu prebivalstvu besede tolažbe, cerkvene humanitarne ustanove pa so med prvimi priskočile na pomoč. srečanj na tem stičišču narodov. Metličani so občini Ronke podarili belokrajinsko narodno nošo in zbirko 70 slovenskih knjig, k: bodo šle v slovenski oddelek občinske knjižnice v Romjanu. Župan Wagne je ronškemu kolegu podar.l graviran krožnik z napisom v spomin tega srečanja, zastopniki ronške občine pa so podarili zastopnikoma pobratenih občin srebrne plakete s kolajnami, ki spominjajo na partizanski spomenik v Ronkah. Do tu uradna slovesnost v nedeljo zjutraj. Srečanja pa so imela vseljudski značaj, kot je pravilno poudaril predsednik Pro Loco Buri-gato. V petek zvečer so se srečali namiznoteniški igralci iz vseh treh občin, v soboto dopoldne pa športni sladkovodni ribiči. Zares množična manifestacija pa ie bila v soboto zvečer, ko je nekaj tisoč ljudi prisostvovalo koncertu zabavnoglasbene skupine iz Wagne, pihalnega orkestra iz Metlike pod vodstvom Ivana Jerine in domačega mladinskega orkestra. Domačini mso hoteli s prireditvenega mesta kljub temu. da je koncert trajal več kot dve un in pol. Prireditve v Ronkah se bodo nadaljevale vsak večer do velikega šmama. Na sporedu so športne, rekreacijske, kulturne oti reditve in tudi modna revija. Obiskovalcem so na voljo tudi razstave obrtnikov, fotografska in ona letalskih ter ladijskih modejov. Vrnili so s* otroci iz Savudrija Vsi zagoreli so se s petnajstdnevnega letovanja v Savudriji vrnili včeraj v Gorico otroci, ki so tam bili v koloniji Komisije za dorašča-jočo mladino pri SKGZ. Otroci so bili zadovoljni, nekateri so tam bili že v prejšnjih letih, posebno ker so se seznanili z ljubljanskimi otroki. Simpozij o sodobnem zborovskem petju Na desetem mednarodnem simpoziju o zborovskem petju, ki bo sočasno z mednarodnim tekmovanjem pevskih zborov v organizaciji društva *Seghizzi>, bodo imeli svoja poročila strokovnjaki iz Italije, Jugoslavije, Madžarske, Češkoslovaške, Nemčije, Avstrije in Francije. Od domačih izvedencev naj omenimo Pavla Merkuja iz Trsta, ki bo govoril «o nekaterih aspektih sodobne zborovske literature». Med napovedanimi sta dva Jugoslovana in si-ser Borut Loparnik, dneen. na pedagoški akademiji v Ljubljani, ki bo govoril to folklornih prispevkih v slovenski zborovski literaturi po 2. svetovni vojni» in Kostantjn Babič, glasbenik in docent na glasbeni akademiji v Beogradu, ki bo govoril to zborovskem slogu sodobnih beograjskih kompozitorjev». Simpozij bo v Avditoriju v Ul. Roma 31. avgusta, L in 2. septembra. Na simpoziju bodo nastopili tudi nekateri zbori, ki sodelujejo na mednarodnem tekmovanju. Delovala bo tudi služba m sivltana prevajanie. Smo pred koncem krize v koncernu Maraldi ? Za več sto delavcev dveh tržiških (SIMO in AAA) in ene červinjanske (SALPA) tovarne jeklarsko-sladkor nega koncerna Maraldi se je najbrž zaključila kriza, ki traja polnih 19 mesecev. V tem koncernu je o-krog dvajset tovarn v raznih krajih države in upoštevajoč najnovejše ukrepe so jim rimska vlada in banke priskočile na pomoč s primerno finančno dotacijo. Iz rimskega ministrstva za delo so včeraj sporočili v Tržič, da bodo v teh dneh izplačali 50 odst. prejemkov vsem delavcem. Ti so namreč že precej časa brez prejemkov, nekateri so v dopolnilni blagajni, drugi pa kar brez dela. Danes zjutraj se bosta sestala tovarniška sveta obeh ti-žiških to vam, jutri zjutraj ob 9.30 pa bo skupščina vsega prizadetega delavstva. iiiiiiiliiiuiiiiiiiiiiiMiHfiipmiMiiiiiiiMiiiniiHiiiHiiiiMnfiiiimiminmiiMiiimiiimMiiiiNiiiiainnianniiita« PRVE POSLEDICE AMNESTIJE Razna obvestila Od 7. do 10. septembra bo v Bohinju 7. mladinski seminar, ki ga priredi Mladinski krožek iz Gorice pod pokroviteljstvom MO SKGZ. Vpisovanje je že v teku, p '■ vpisa pa poteče 25. avgusta. Zainteresirani mladinci se lahko javijo na sedežu SK GZ v Ul. Malta 2 Enotni šolski odbor obvešča starš« dijakov 3. razreda enotne srednje šole Ivan Trinko. naj pošljejo do 15. avgusta prijavnice za ekskurzijo v Slovenijo. Prijavnice zbirajo na sedežu odbora v Ul. Malta 2 in v Drevoredu 20. septembra. IZ GORIŠKEGA ZAPOR A IZPUSTILI 11 JETNIKOV Predvidevajo, da bo v zaporu c Malo tri četrl jetnikov Tudi v goriškem zaporu v Ulici Barzellini bodo imeli v kratkem nekoliko več prostora ker bodo, zaradi. amnestije, izpustili na svobodo več kot četrtino ljudi, ki so tam zaprti, že v soboto so izpustili na svobodo prvega obsojenca, mladega Goričana, ki bi bil moral presedeti štiri mesece, v zaporu pa je bil sa: mo mesec dni. Obsojen je bil zaradi kraje. Včeraj je državni pravdnik pod pisal odlok o izpustitvi nadaljnjih 11 zapornikov. To so štirje Goričani, ostali pa iz drugih krajev goriške pokrajine. Izpustili jih bodo na začasno svobodo, ker mora zatem so dišče odločiti o njihovi dokončni svobodi. Iz goriškega pravdništva so poslali nadaljnjih petna ist odl.ičb o pomilostitvi v druge italijanske zapore, kjer so priprti ljudje, ki so bili obsojeni v Gorici. Pričakujejo pa, da bodo v Gorici izpustili še nekatere druge zapornike. To pričakovanje je v zvezi z dejstvom, da ni v Gorico niti včeraj prispel u-radni list-sobotna številka, v kateri je objavljen zakon o pomilostitvi. V goriškem zaporu je bilo v zad njem času približno 60 ljudi, kapa citeta pa je predvidena za 50 zapornikov. Kino Gorica CORSO 17.30—22.00 «Anche le api lo fanno*. Prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO 17.00 - 22.00 «All’o-vest di Sacramento*. P. Perrot, R. Hossein. VITTORIA Zaprto. Jutri «Una ragaz-za a due posti*. J. Julien. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 17.30—22.00 »Black Samby». R. Schow in B. Dem. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 ri duellnMU. EXCELSlOR 18.00 - 22.00 «11 mara-toneta*. Nom Gorica in okolieu SOČA »Hallo Dolly», ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Divjak iz Pariza*, francoski film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Fantje iz 3. čete*, francoski film ob 19.30. STRAUSSU IN FILBINGERJU NE MORE BITI PRIJETNE NACISTIČNI GREHI PRIHAJAJO NA DAN Filbinger je tudi po zlomu nacizma obsojal antinaciste na smrt Strauss pa je med vojno vzpodbujal vojake z nacističnimi gesli Verjetno je imel prav tisti, ki je nekaj let po vojni «to!ažil» tedanjega zahodnonemškega kanclerja Adenauerja, da «ni prav tako hudo*, če v njegovi vladi odkrijejo tudi kakega nacista ali bivšega nacista, ko pa je nacistični val zajel »vse, kar leze ino gre» in vse, kar se ni po zlomu nacizma poraz-bežalo, se je poskrilo po raznih strankah, seveda predvsem v krščansko demokratski stranki. In zato ni nič čudnega, če tako po gosto odkrijejo kakega tudi vidnejšega funkcionarja, H 'i nekoč zvesto služil Adolfu Hitlerju in skuša sedaj zvesto služiti tudi »demokratični* Nemčiji, seveda v duhu načel, ki se jih je navzel v mladih letih, ko je še vzklikal Adolfu Hitlerju. Toda tokrat gre z.a dva huj-š primera. Tako rekoč hkrati so odkrili dva bivša nacista v samih vrhovih. Podpredsednik krščansko demokratske unije in celo kandidat za predsednika republike ter do nedavno predsednik struttgart-ske deželne vlade Hans Filbinger je v dobi nacizma, v času zadnje vojne pa tudi pol leta po njej kot vojaški sodnik pošiljal v smrt ali v ječo vse Nemce, ki so kazali odpor proti Adolfu Hitlerju. Drugi velik, 2elo veljaven zahodnonem-ški demokrščanski veljak Franz Josef Strauss pa je v času vojne kot nacistični agitator vzpodbujal nemške «soldate» k borbenosti in jih prepričeval, da bo nacizem zmagal. Ta dva primera sta tudi za Zahodno Nemčijo, ki je doživela veliko podobnih primerov, nekako preveč. Pred leti je predsednik Zvezne republike Nemčije Luebcke dal ostavko, ko so mu dokazali, da je kot inženir delal načrte za koncentracijska taborišča, v katerih je umrlo na milijone ljudi, vendar se je zadeva skušala nekoliko zadušiti, da niso toliko o njej govorili. Nekoliko več je bilo govora o Kurtu Kiesingerju, bivšem ministru in bivšem visoke • fnukcionar-ju v nacističnem ministrstvu za informacije. Lahko bi navedli še več podobnih »neprijetnih* primerov, a se bomo ustavili pri Filbingerju in Straussu. Hans Filbinger je bil v času nacizma vojaški sodnik in je Hitlerjeve zakone izvajal tako strogo in dosledno, da je dobil za to več odlikovanj, tudi visoko odlikovanje vojaški križec s hrastovo vejico. Da je bil mož nacistično nastrojen. dokazuje dejstvo, da je Hitlerjeve zakone izvajal tudi po zlomu Nemčije. Druga svetovna vojna se je formalno končala v Evropi 9. maja 1945, Adolf Hitler in njegova tolpa, so zaključili svoje zločinsko življenje 29. aprila. Vojaški sodnik Hans Filbinger pa je 53 dni po kapitulaciji obsodil na obešenje in dal obesiti nemškega mornarja Walterja Groegerja, ker je iz vojske dezertiraj. V istih dneh, torej skoraj dva meseca po vojni in dva obilna meseca po Hitlerjevi smrti, je obsodil na smrt z obešemjem tri druge nemške vojake. V septembru 1945 pa ni hotel pomilostiti mornarja, ki ga je obsodil na šest mesecev ječe, ker se je v vojašnico vrnil le nekaj ur potem, ko bi se bil moral vrniti. Svojo obsodbo je utemeljil s sledečimi besedami: « Vaš prestopek bi bil zaslužil smrt*. Teh in podobnih obsodb je bilo veliko in ko so prišle na dan, je Filbinger iskal tisoč izgovorov, med kateremi tudi izgovor v »kontinuiteti zakonitosti*, torej v tistem večno veljavnem izgovore, da se zakonitost neke držav nadaljuje tudi po zlomu nekega režima. Sicer pa so tudi pri nas, v Italiji, vedno u-veljavljali ta princip, da bi ohranili določene konservativne strukture. Filbinger je bil kot »preverjen antikomunist* zelo dobrodošel tudi zavezniški upravi v času hladne vojne. Nato se je vključil v javno življenje in lezel vedno više in više, tako da se nihče ni več oziral na njegovo preteklost in šele po 33 letih je z hodnonemški pisatelj Hochhuth zadevo razkril in med drugim zapisal naslednje: »Končno je Filbinger na začasni svobodi samo zaradi tega, ker molčijo tisti, ki ga dobro poznajo*. Morda pa je za Filbingerjevo «nesrečo» kriva «zadeva» iz zapora Stammheim, kjer so štirje zahod-nonemški r deči prevratniki* napravili »državni samomor*, kot se danes v Zahodni Nemčiji ž javno govori, kajti skoraj nihče ne verjame več, da so člani skupine Baader -Meinhol zares napravili samomor, p‘č pa je več ali manj javna tajnost, da so bili umorjeni. Filbinger se zagovarja za svojo preteklost tudi s tem, da »to, kar je bila nekoč pravica, ne more biti danes krivica*, kar bi z drugimi besedami lahko pomenilo, da »če sem v času Adolfa Hitlerja obsojal na smrt, sem to počel, ker je bila takšna zakonodaja*. Toda to je veljalo kvečjemu do 9. maja 1945 ne pa do septembra 1945 in še pozneje. Zadeva predsednika stuttgartske pokrajinske vlade Hansa Filbin-gerja še ni dosegla vrhunca, ko je eksplodirala še zadeva Franza Jo-sefa Straussa. Mož je zelo znan, kajti doslej je bil član številnih zahodnonemških osrednjih vlad, tudi Adenauerjevih vlad. Je hkrati predsednik bavarske krščansko demokratske unije, reakcionarne CSU in v jeseni bi moral postati predsednik pokrajinske vlade v Muen-chnu. Nedolgo tega je bil tudi na »zasebnem* obisku pri nemški manjšini v bocenski pokrajini, kjer je imel več izrazito reakcionarnih in izzivalskih govorov in zborovanj. Sedaj pa so ugotovili, da je mož, ki je doslej v meščanskih krogih veljal za demokrata cd začetka vojne 1939 pa do konca 1945 bil aktiven v vojni, toda ne kot običajen mobiliziran vojak ali častnik, pač pa kot nacistični agitator v Hitlerjevem Wehrmachtu. S temi podatki je prišel na dan predsednik zahod-nonemške zveze pisateljev Bernt E-gelmann, ki zatrjuje, da je Strauss bil v vojski kot »častnik za vzpodbujanje nemških vojakov v smislu nacistične ideologije*. Strokovnjak zavoda za vojnozgodovinska raziskovanja v Freiburgu prof. Manfred Messerschmidt pa pravi, da je bila funkcija, ki jo je imel v vojski Strauss, funkcija, ki so jo ustanovili na predlog ministra za propagando Goebbelsa in sicer za to, da bi se' »s čim bolj intenzivno nacistično vzgojo in vplivom vsadila v vojake vera v zmago*. V ta namen je bilo treba nemške vojake prepričati, da so «jedro nordijske kulturne rase*, da so edino oni «zdrava nacija* skratka, da so «Herrenvolk». In Strauss naj bi bi) v tem fanatičen kot jea fanatičen -danes in naj bi bil vodil svoje vojake «k zmagovitemu koncu vojne*. Strauss je torej pripadal službi NSFO, to se pravi «nacistični organizaciji političnih častnikov, ki so bili dolžni nacistično vzgajati vojake v smislu Hitlerjevih načel*. Da je bil in da je Hans Filbinger prepojen s sovraštvom do vsega, kar je komunističnega in naprednega nasploh, je bilo znano. Kot takšen je slovel že dolgo. Niso pa v Zahodni Nemčiji nikoli doslej pobrskali po njegovi preteklosti, da bi odkrili njegovo nacistično vnemo. Strauss pa je, kot sedaj ugotavljajo, v tem celo tekmoval s Filbingerjetn. Toda tudi njegova nacistična preteklost je bila doslej prikrita. Danes pa se, čeprav z veliko zamudo, začenjajo določene stvari razkrivati. Na dan prihajajo grehi, ki jih nekoč, kmalu po vojni niso hoteli odkriti, pozneje pa bi bilo tako odkrivanje vladnim in vodilnim krogom celo škodljivo, pa so se sedaj v zadevo vmešali »nepoklicani*. * • • STUTTGART - Predsednik deželne vlade za Baden - Wiirttemberg Hans Filbinger je danes dal ostavko. Tako zveni uradno poročilo, ki dodaja, da se je bivši vojaški sodnik v Hitlerjevi vojski »odločil za ta korak ob zaključku sestanka deželnega vodstva krščansko-demo-kratske stranke*, kjer je zavzemal podpredsedniško mesto. Kaže torej, da ga je njegova nečedna preteklost vendarle zrušila. PO POTEH SLOVENSKE DELEGACIJE NA II. ZASEDANJE AVNOJ Obiskali smo legendarno Kozarc in se spomnili še žrtev Jasenovca Kozara je zahtevala zelo veliko žrtev - Kriza v partizanski vojski - Ustaši so skušali sledove svojih zločinov v Jasenovcu zabrisati, a jim ni uspele 10. DAN Končno sem se to noč naspal. Včerajšnji pohod je bil zadnji; povrhu v,sega pa nam danes ni bilo treba pospravljati opreme v nahrbtnike, spraviti blazine, podreti šotore kot se je doslej dogajalo vsako jutro, ker smo ves dan preživeli v Glamoču. Stopili smo v spominski park Iva Lole Ribarja in tu imeli ualj-, šo svečanost pred glavnim obeležjem s polaganjem venca, čeprav je bila ura komaj devet, je bilo pod soncem že tako neznosno. da smo se iz stroja nekateri odmaknili v bližnjo senco; vojak Črnogorec, ki 'tega ni storil pravočasno, je omedlel. Ivo Lola Ribar je nil najmlajši član politbiroja CK KPJ. Tito mu je, enaindvajsetletnemu mladincu, zaupal ponovnp organiziranje mladine oziroma SKOJ, ki ga je bilo prejšnje vodstvo KPJ razpustilo. O tem, da je bil izredho nadarjen, govori vse njegovo delo, njegovi uspehi pri študiju, njegova brezštevilna zanimanja, poznavanje jezikov,'govorniška sposobnost. Njegova družina mu je pri tem nudila vse potrebno in mu nudila po drugi strani veliko svobode. Bil je izredno načitan. dokončal je študij na pravni fakulteti v Beogradu, bil je slušatelj polibč-nih ved v Parizu, nato pa na ženevski univerzi sledil še predavanjem zgodovine, ekonomije, filozofije. Prava prelomnica v Lolinem življenju pa je bil, po pričevanju Veljka Vlahoviča, njegov vpis na beograjsko univerzo 1. 1935-36. Bilo je to leto stavk, demonstracij, nerednega delovanja univerze. V taki atmosferi se je Lola znašel dobro poučen o družbenopolitičnih problemih med ostalimi študenti. Toda poznal je vse iz knjig ali univerzitetnih knjižnic prej ko iz vsakodnevnega dela in stvarnosti, ki je bila najvtčkrat bolj kruta. Vse to pa je v skupnem delu z novimi tovariši kaj kmalu nadoknadil, saj so prav njega zbrali za predstavnika jugoslovanske mladine na mednarodni konferenci mladih za mir v Bruslju. Leti 1937 in 1938 predstavljata obdobje obnavljanja organizacij SKOJ, V teh letih je Lola veliko potoval, večkrat je bil v Sloveniji. V začetku 1. 1940 je bil interniran z Mošo Pijadem in drugimi v koncentracijsko taborišče v Bileči. Njegovi napori so bili tudi med NOB v organiziranju in razširjanju dela z mladimi tiste generacije, katere simbol je postal, vse dokler ga je CK KPJ razrešil funkcije sekretarja SKOJ in ga imenoval za šefa prve vojne misije NOV in POJ — torej prvega diplomata nove Jugoslavije, kar mu je bilo tudi usodno. Znano je, da je sovražno letalo napadlo misijo, ko se je ta pripravljala na odlet. Tako je v sedemindvajsetem letu starosti padel. V parku je vse polno spominskih plošč mladinskih organizacij. šol in drugih; muzej s knjižnico pravkar popravljajo. Na spomeniku — kamnitem zidu, pa je poleg Titovega reka vzidana tabla z Lolovim besedilom: «Mi verujemo v svoje moči1, v moč naroda, za kar smo pripravljeni Italijansko vino pridobiva na ameriškem trgu RIM — Italijanskemu vinogradništvu se obetajo nekoliko boljši časi v zvezi z naraščanjem izvoza vina v ZDA. Sicer ta izvoz za , sedaj 40*1*1^1*^11 številnih perečih problemov 'italijanskega vinogradništva. toda za bodočnost se nakazujejo večje možnosti. To pričajo naslednji podatki; V prvih šestih mesecih letošnjega leta so izvozili v ZDA za 43 odstotkov več vina kot v lanskih prvih šestih mesecih. Če u-poštevamo dejstvo, da so Francozi izvozili le za 6 odse. več vina v ZDA kot v istem obdobju lani in da so iz Zahodne Nemčije izvozili celo za 5 odst. manj, pomeni, da je Italija pridobila veliko na ameriškem trgu Ker je Nemčija izvozila manj, Francija pa le nekaj več kot v istem času lani, bi kazalo, da so v Ameriko uvozili malo vina. V resnici pa se je uvoz vina v ZDA v letošnjem letu povečal za 20 odsL iz česar moramo sklepati, da uvažanje vina v ZDA narašča. 0 tem govorijo tudi naslednji zelo konkretni podatki. Leta 1974 je Italija postala največji izvoznik vina v ZDA. Tedaj so izvozili v ZDA 450 tisoč hektolitrov italijanskega vina, dve leti pozneje, 1976, je Italija izvozila v ZDA 666 tisoč hektolitrov, lani pa je izvoz znašal že 915 hi. V finančnem smislu se jo ta napredek kazal v naslednjih številkah: leta 1974 je Italija dobila za izvoženo vino v ZDA 32 milijonov dolarjev, leto pozneje 44 milijonov, leta 1976 že 59, lani pa 83 milijonov. Če se bo izvoz italijanskega vina v ZDA nadaljeval v takem tempu, v New Yorku računajo že z uvozom 1.350.000 hi vina v letu 1980. To se pravi, da se bo uvoz dati svoja mlada življenja — Dati jih mirno brez besede s smehom mladosti na licu.* 11. DAN Ogledali smo si spomenik pa dlim v Livnu. Slovenska delegacija je 1943. leta bila več dni v Livnu in šele tu zvedi la. da bo zasedanje v Jajcu. Kidrič. Vidmar in slikar Jakac so tjakaj odšli pred ostalimi, ki so odpotovali 28. novembra. Po dolini Vrbasa mimo nove, nato še stare železarne, smo se pripeljali v Jajce. Tu smo si v skupinicah ogledali mesto in slapove Plive ter z zavistjo opazovali kopalce. Dvorane bivšega sokolskega doma, kjer je v nočnih urah potekalo II. zasedanje AVNOJ, si nismo ogledali, ker jo pravkar popravljajo, muzej pa smo obiskali v bližnji stavbi. Pokupili smo veliko število značk. Taborili smo na planoti nad Jajcem v bližini ciganskega naselja. Po sklepu brigadne konference bo to zadnja noč, ki jo bomo prespali v šotorih. Po večerji smo imeli ob kresu kulturni program z gosti iz Jajca in domačini. Nagovor je imela tovarišica Albinca, brigadirji 2. čete Kozaro so sovražne čete obkolile junija 1942. Le 800 borcev se je po hudih in krvavih bojih prebilo iz sovražnega obroča. Drugi krajiški odred je izgubil okrog 1700 borcev, ujetih pa ie bilo nad 50.000 žensk, otrok in starčkov. Deloma so jih pobili, druge pa odgnali v ustaško koncentracijsko taborišče Jasenovac. V Jasenovcu smo si ogledali muzej, spomenik in film. V tem zloglasnem taborišču smrti je po najnovejših ugotovitvah izgubilo življenje 700 tisoč ljudi. Kustos nam je dejal, da menijo, da niso odkriii še vseh skupnih grobišč ob Savi, v katere so ustaši zakopali svoje žrtve, kolikor jih niso kar spustili v reko. Taborišče je delovalo že ob sami ustanovitvi «Neodvisne države Hrvatske*. V njem je bilo približno 3 tisoč jetnikov na dan. Nedvomno je zasluga tiste peščice preživelih, ki so iz taborišča zbežali malo pred osvoboditvijo, da danes vemo kaj več o teh pokolih, čeprav so se ustaši potrudili, da bi zabrisali vsako sled za svojimi zločini. 13. DAN To noč sem spal nekaj ur v čakalnici na železniški postaji. Na tla smo zmetali šotorska krila in italijanskega vina v ZDA v desetih letih od 1970 do 1980 povečal za 800 odstotkov. Da bodo ZDA tudi v bodoče u-važale vedno več jviite, **Jcl«|>aH>l iz naslednjih posrednih: znakov;, predvsem izvaža Italija v ZDA vedno več vina v primerjavi s _ Francijo in Nemčijo, z druge strani pa se začenjajo v ZDA vedno bolj privajati na vino. Posebno velja to za mlajše generacije, ki se odpovedujejo tako žganim pijačam, kot tudi lažjemu pivu in se torej opredeljujejo za vino. V zadnjih desetih letih se je namreč poraba vina v Združenih državah povečala za štirikrat in sicer s prejšnjih 2,3 milijona hi na sedanjih 9,9 milijona hi porabe na leto. Proučevanje ameriškega trga pravi, da bodo v prihodnjih sedmih letih v ZDA porabili dvakrat več vina kot so ga porabili v lanskem letu, to se pravi, da bodo že leta 1984 v Ameriki popili o-koll 20 milijonov hi vina. Iz tega sklepamo, da bo sama Evropa izvozila v ZDA pretežni del vina, kolikor ga bodo porabili na ameriškem trgu. O ameriškem trgu in njegovem ogromnem obsegu, bi ne bilo treba govoriti, saj gre vendar za 220 milijonov potencialnih potrošnikov. Druga upoštevanja vredna značilnost ameriškega trga je ta. da se neka «moda» zelo naglo širi, morebitni finančni problem pa ne predstavlja nobene težave in je potemtakem uvoz vina iz Evrope, seveda prvenstveno iz Italije, lahko ena izmed rešitev italijanskega vinogradništva, za katerega šmo rekli, da je v dokajšnjih težavah v zvezi pač s precejšnjo proizvodnjo, saj je znano, da je Italija, po količini, največji proizvajalec vina na svetu. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK in Oddaja iz parlamenta 16.00 Rim, Odbojka: ITALIJA - POLJSKA 18.15 Oči, roke in fantazija 18.45 «Emil», 5. nadalj. 19.10 «Lone Ranger*, risanka 19.20 «Silvia treh brestov* TV film 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 LA C ADUTA DELLE AQUI-LE, 9. epizoda 21.35 Zgodovinske strani 22.20 Jazz koncert Festival v Agrigcntu Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 • OB 13. URI 13.15 Leo Ferre: «Io vengo da un'altra soli-tucline* 18.15 Program za mladino Mladina v svetu 18.40 «Lov na prikazni*, risanka 18.50 Iz oarlamenta in Dnevnik 2 - ŠPORT 19.10 »Simplicissimusove prigode* Vremenska slika 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 DOSSIER Grandangolo 21.30 «In prišla je noč», film Film je režiral Otto Premin-gfer. V glavnih vloaah nastopajo Michaele Caine, Jane Fonda. John Philipne Law, Dianann Carrol, Fa,ye Duna-way jtd. Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.10 OBZORNIK 19.20 DALJNOGLED 19.52 Moč zborovskega zvoka 20.20 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 «V Šabonu Yanomamiji» Četrta oddaja iz serije tropskega deževnega gozda* avtorja Andreja Župančiča nas pripelje v šabono, kakor Yanomamiji imenuje,!0 svoja bivališča. Spremljamo njihov vsakdan, na primer s kakšno iznajdljivostjo ti lj®" d je pri izdelovanju loka >n puščic izkoriščajo materiale iz gozda. 21.35 «Maja z viharnega otoka* nadaljevanka 22.55 DNEVNIK 23.10 Glasba takšna in drugačna 23.55 DNEVNIK Koper 20.30 ODPRTA MEJA 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Aktualna tema 22.05 ŠAH MAT (TV film): «Front Street. 149» 23.00 Narodna glasba Zagreb 19.05 Koledar 19.15 Pionirske TV novice 21.00 V središču, aktualna oddaj® 21.50 Akcije: Varstvo pri delu 22.00 «Buggsy Mallone*. film 23.55 Šahovski komentar ŠVICA 19.15 Program za mladino 20.00 Poletni večer 20.55 R regionale 21.45 «Ringo se vrača*, film 23.15 Portreti Spomenik padlim v Bosanskem G/abovu, kjer se je začel najdaljši dvodnevni pihod brigade pa so popestrili program z dvema skečema, ki sta duhovito ponazarjala življenje v brigadi. 12. DAN Kot vsako jutro, sta nas danes ob štirih obiskala komandir, nato pa še nekajkrat komisar čete Toni, ki je vse prepričeval, da je nujno treba vstati. Kot že nekajkrat, je bilo tudi tokrat vstajanje v jutranji megli zelo neprijetno. Zavoljo tega smo se nekateri v Bdsanskem Grahovu, nekateri pa v Srbu, celo prehladili. Kupovali smo vse vprek papirnate robčke, kajti platnene smo v trenutku popolnoma umazali. Pripeljali smo se na Kozaro. Spregovoril nam je kustos muzeja. Zmenili smo se, kako bo potekala slavnost, kar je že pričalo, da so na Kozari zares navajeni sprejemati veliko obiskovalcev ter organizirane skupine, kot je sam kustos kasneje razložil. Za začetke oboroženega boja v Bosni in Hercegovini je značilna kriza v partizanskih odredih v zimi 1941-42. Povzročilo jo je delovanje četnikov, posledica pa je bil prehod nekaterih skupin partizanov na njihovo stran Na Kozari sta delovala dva odreda, ki sta premagala vse težave, in prav tu se je krepilo bratstvo srbskega in hrvaškega naroda ter Muslimanov. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;: 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Veliki orkestri; 9.30 Prelistavanje poldavnine; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica; 11.00 V. Levstik: Zapiski Tine Gramontove — rad. igra; 11.35 Plošča dneva-; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 B. Pahor: »»Zatemnitev* — II. del; 14.30 Iz jugoslovanskega glasbenega repertoarja: 15.35 Na: potki za dobro diskoteko; 16.30 Otroci, ali vesta, da...; 17.05 150. obletnica Schubertove smrti; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Zgodovina slovenskega gledališča; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.25, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 Poročila; 8.00- 9.30 Dobro jutro v glasbi: 9.32 Emme- ell«t <*0natni-je •o*.; 10.15 (Drkefter Baiardi: -10.32 A3 mor; 10.40 Vanna; 11.1X1 Kim, svet mladih; 11.32 Z nami je ... ; 11.45 Festivalbar; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 12.50 - 13.00 Brindiamo con...: 14.00 Glasbena oddaja; 14.33 Poje O. Dragojevič; 14.45 Izdaje DEM; 15.00 Mladi pred’ mikrofonom; 15.15 Onore al me-rito; 15.32 Skupina Oscar Peters; 15.45 Edig Galletti; 16.00 Poje skupina R. Trowerja; 16.15 Ž nami je ... ; 16.30 Flash v glasbi; 16.45 Orkester T. Freddolinija; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes: 18.00 C' petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Reklame in zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Domači pevci zabavne glasbe; 20.30 Crash; 21.00 Glasbena fantazija; 21.32 Rock party; 22.00 Ob 21. spalne vreče ter do prihoda vlaka spali. V kupejih :u bilo prostora, zato smo najprej spali kar na hodniku, ko pa smo staknili nekaj prostih mest, sedi- do Ljubljane. Tu smo po maršu po glavnih ljubljanskih ulicah položili še venec k spomeniku na Trgu revolucije ter odšli na kosilo. V kratkem času smo se udeleženo; pohoda, bilo vas je 104, razšli vsak v svojo smer, vsak v kraj, ki sa je na ta pohod poslal, da poroča, kako je bilo. Ob slovesu smo si izmenjali naslove vsakega, pa še za prihodnji četni zbor smo že zmenjeni! BRANKO JAZBEC _____________________________________________________________________________________ čus1' uri. . .; 23.00 Glasbeni prograih’ 23.45 Ritmi za godala. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, l3-0°> 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila! 6.00, 7.20 Sinoči, davi; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Glasbeni Pr°' gram; 11.30 Glasbeni progratn ® Mino; 12.05, 13.30 Jaz in vi "j": 14.05 Program z R Guardiano Faro; 14.30 Knjige in plošč0' 15.00 E. . . State con noi; LTncantadiavoli; 17.05 Una dig® sul Pacilico — rad. igra; l?-4® Love mušic; 18.35 Jezikovne hip°j teze; 19.15 Kdo, kako, kje, kdaj/ 19.30 Big groups; 19.45 Soočanj® o glasbi; 20.30 Opereta v tridege' tih minutah; 21.05 Splošen poziV' 21.35 Jazz '78; 22.00 Combinazio-ne suono; 23.15 Lahko noč z- SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11-00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19°°’ 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacij® 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 I® naših sporedov; 9.08 Glasbe1® matineja; 40,05 Počitniško P0^ tbvanje; 10.20 Mladi koncertant; 10.40 Vedre rnjte; 11.40 Turističi® ‘napotki; 12.03 Promenadni ko°' cert; 13.10 Danes smo izbral1' 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 F® domače; 14.00 Danes do 13 14.20 Obvestila in zabavna glasb®; 14.30 Priporočajo vam...; 1®-. Mozaik zvokov; 17.00 »Vrtiljak*' lč.00 Studio ob 17.00; 19.05 Pol«1; ni sprehodi z našimi solisti. • 20.20 Obvestila in zabavna gj®fj ha; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20/ Minute z ansamblom Jože KamPlC: 21.00 Slovenska zemlja v psslTl. in besedi; 21.30 Radijska ig1-®' 22.55 Glasbena medigra; 23* Skupni program JRT - Studio N0; vi Sad, jugoslovanska glasba; 24 Literarni nokturno; 24.15 PoP°v. ke se vrstijo; 1,05 - 5.30 Nod« program. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pokazali se bodo rezultati dolgotrajnega marljivega dela. Spoznali boste ljubko osebo. Izvrstno razpoloženje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Imate preveč načrtov, odločite se za e-nega. Z dobro voljo lahko svoj pesimizem odpravite. Pazite na zdravje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Neki vaš tekmec vas bo navdušil in pritegnil na svojo stran. Pri jeten izlet. Zdravje normalno. RAK (od 23.6. do 22.7.) Posli vam bodo šli dobro. Veliko .sreče boste imeli s prijatelji. Zvečer razmišljanje o samem sebi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Kljub Horoskop porazu bo vaš položaj še vedno trden. Umirjeno čustveno življenje. Varujte se pred prehladom. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odločno se postavite po robu tekmecem. ki vam skušajo spodnesti tla. Živite bolj z družbo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne bo vam težko doseči postavljenega cilja. Bodite prvi, ki bo človeku v potrebi stal ob strani. Dobro se odpočijte. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Doživeli boste veselo, a neverjetno dogodivščino. Srečanje s so- rodniki. Razčiščenje nekega venega vprašanja. , STRELEC (od 23.11. do 20.12;/, Trenutno vam posli ■ n do zv--(i bodo sU izpod vok. Dobro bo, če sc že z® pripravite za spopad. Odlično r zurhevanje v družini. ., KOZOROG (od 21.12. do 20.L' Burna diskusija na važnem s, Stanku. Nihče vas ne bo reš°v iz zagate. Povratek ljubezni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) ^ nutno prijetno delo vas bo f®ji vedrilo. Ljubljena oseba je J? navezana na vas, kot si mis11 ,j RIBI (od 20.2. do 20.3.) vse karte v rokah. Igra ie dobijo na. Napredovanje v službi. V®1 pristanek v družinskem zatišju- Emil Frelih INDIJSKEGA JUGA (potopis) Zelen betelov list najprej namažejo z apnom, nade vajo nanj začimbe kot ingver, nasekljan arekov orešek, deteljo, tobak, sadkor, kakao in še kaj. Vse to nato posujejo še z raznimi praški. Betelov list nato zvijejo in ponudijo kupcu, ki ga vtakne v usta in začne žvečiti Betel ima zelo oster in poživljajoč okus, zato Indijci radi segajo po njem. Meni je bil pekoč okus zoprn in sem ga takoj izpljunil. Skoraj vsak Indijec nekaj žveči. Zelo priljubljena za grizljati so razna semena; na stotine vrst jih je razpostavljenih na visokih kupih. Odvečne olupke, papirje, luskine kikirikija in semenk odvržejo sproti na tla. Rdeči pljunki prežvečenega betla kar frčijo po pločnikih, zidovih in po tleh. Vse to pohodijo in stlačijo bosonogi ljudje drenjajoč se po ulicah. Cesto mendrajo tudi govno in urin volov vpreženih v značilne indijske karete, ki se bolj ustavljajo v gneči kot morejo napredovati v drenjajoči se množici. Pred temačnimi votlinami z raznimi božanstvi na vogalih ulic, osvetljujejo sveče in oljenke pisano cvetje in •trašne obraze božanstev, ki so videti še bolj grozljivi v ČAR ktraoski vhod v tempel j mrki bleščavi. Okoli njih se drenjajo in priklanjajo v belo platno oblečeni pobožni Hindujci in pol goli sivi bradati sveti možje sathu. Z belo in žafranasto barvo poslikanimi telesi in z zarisanimi spokorniškimi simboli na čelih, delujejo kot preroki iz starodavnih bajk in legend. Po pločnikih se sprehajajo v beli indijski dhoti ali v brezhibni evropski kroj oblečeni moški in v čudovite sa-rije ovite Indijke s skrbno počesanimi pričeskami, ozaljšane z jasminom ali hežno orhidejo v vranje črnih laseh. Ovešene so z bleščečim nakitom, manikirane in odišavljene s pretirano opojnimi vonji, ki se se dolgo za njimi ne razkadijo; ljudje iz višjih kast, inteligenca, bogati industrialci in poslovni ljudje, ki prebivajo v modernih predelih Maduraja. Mnogi so zgolj popotniki iz drugih krajev Indije. Bradate Sikhe izdajajo značilni ba haski svileni turbani, ki si v modernih hotelih najamejo najrazkošnejše apartmaje. Ko se mi posreči izvleči se iz množice, se napotim k trgovinam in si ogledujem čarobne indijske predmete in blago v izložbah. Madurai je popularni industrijski center ročno tkanega blaga in rezbarjenja lesa. Trgovine nudijo mnogo dekorativnih predmetov, kot umetniško izdelana stojala za luči, vaze za cvetje, kovinska ogledala, glasbene instrumente, lesene in slonokoščene figure, čipkaste in vezeninaste izdelke. Posebej nastavljeni možje te zvabijo v trgovino v 6pakedrani angleščini nekateri te skoraj s silo povlečejo noter. Ni kaj reči; manufakturne prodajalne so bogato založene z bombažnimi in svilenimi tkaninami razkošnih indijskih vzorcev. Najzanimivejši so prodajni oddelki sarijev. Na tleh sede prodajalci z zvitimi balami blaga in jih odvijajo pred kupci, ki jih pošade na posebne stole. Spretni ^ vztrajni so ti prodajalci. Neprestano razgrinjajo bale. 6 vorijo in prepričujejo kupca o odliki blaga, če kv-P6^ med njimi je seveda največ žensk, odkima z glavo. Q mu blago po vzorcu ali barvi ni po volji, že proda)3 ^ s spretnimi rokami odvije novo balo, četudi ima na razgrnjenih že na kupe sarijev. Človek zares osupne nad tolikšno lepoto ročno lanega blaga z na videz preprostih zaostalih statev. c^ tudi nič ne kupiš, je vredno videti trgovčevo vnem0 ^ prodaji sarijev. Način ponudbe, še bolj prekrasno bW j navdušujejo priložnostnega kupca, ki se ne more nač°01 fantaziji tolikih razkošnih vzorcev in barv. ,, Za nas Evropejce so vzhodnjaške trgovine bombft0. nega, svilenega, in brokatnega blaga največkrat slovno orientalsko razkošje, po katerem more jo 0 z zahodne zemeljske oble največkrat samo san jati- 1 ^ zaradi cen, ki so za tujca še nekako sprejemljive; zaradi pravljične lepote in umetelne nežnosti tkanih med prsti trgovčevih rok tako mehko, komaj slišno cuf1' Prodajalce niti najmanj ne žali, če blaga ne kupiš. no sami uživajo v dotiku tkanin in ob začudenih °c obiskovalk, ko razgrinjajo pred njimi svetleče bale ( Podobno je v trgovinah s spominskimi predme*3; ^ W jih preplavlja vonj po sandalovini. Nič ni trgovcu ob- jemati s polic dragocene bronaste, srebrne, bakren0 medeninaste predmete, rezljane kipce hindujskih in svetih živali iz slonove kosti, tikovega lesa in sa0 ^ lovine. Če le prebegneš očmi po okrasju v vitri11 .c že se znajde pred teboj kup ogrlic, prstanov, zapef ^ iz cenenega materiala ali iz čistega srebra in zlata . najžlahtnejšimi kamni, ki jih premore azijski kontih3 ^VANJE NA 10. BALKANSKEM PLAVALNEM PRVENSTVU BOLGARI ZASLUŽENO SLAVILI Jugoslovani tretji ■ renči Jugoslovani KONČNA SKUPNA LESTVICA V zadnjem dnevu zlato še B. Petriču - V odlični drugi • Kolajni še Šeparovičevi KRANJ — s podelitvijo zadnjih v n j balkanskih naslovov so se k »ni II? vključile 10. jubilejne bal-Vfv1skp igre v plavanju in skokih v v.Bolgari v skupni in moški u-sln4 V1 *€r B°muni v ženski so za-n. , no osvojili (obenem ohranili) p 0Ve ekipnih balkanskih prvakov, p , v° slavje pa so seveda doživeli garL ki so bili daleč najboljša moški konku-in Vražičevi končna skupna lestvica '• Bolgarija 355,0 , Romunija 299,5 J' Jugoslavija 282,5 :• Grčija 203,5 3' Turčija 33,0 Prvenstva, saj ni bila njihovi končna zmaga nikoli v dvomu. zashig sta pri ter., imela Ust-1 • Dangalkova. Tudi ostali bol-u ak’ plavalci, ki tvorijo izredno m.„“8rno ekipo so odločilno pripo-gad'1 ^ tak° visoki uvrstitvi. Bol-kar je 'mela na končni lestvici 80uv • *®čke prednosti pred dru-?0iaVr^eno Bomunijo, ki je sicer UVnon v žensk' konkurenci, višjo skih lfv pa s* Je zapravila pri mo-rn • kjer je pristala le na četrtem vslc0 ^prehReli S3 j° cel° Srški pla- s^Soslavija je sicer s tretjim me-m Pravzaprav izpolnila pričako- MOŠKI j Bolgarija 212,0 , Jugoslavija 149,5 4 Grčija 115,0 I’ Romunija 112,5 • Turčija 32,0 ŽENSKE »■ Romunija 187,0 , Bolgarija 143,0 4 Jugos'avlja 133,0 } Grčija 88,0 • Turčija 1,0 So ^a- Odlično so plavali moški, ki frav^U dru«° končno mesto, če-J® treba pripomniti, da je glav-je :!°g0 odigral le Borut Petrič, ki vSeSam priboril Jugoslaviji skoraj ^ jh.to?ke. Ob njem se je izkazala P^v il.3 Rodičeva, ostali plavalci in ltjr a ke pa so bili precej poprečni, sp0 Pomeni, da Jugoslavija še ni ki, °fcna ustvariti ekipe, ki bi lah-!keresneje ogrožala ostale balkan-f ^Prezentance. Vepst ča?ovn* izidi letošnjega pr-(et/tVa niso bili preveč spodbudni, % aY, je nekaj premikov le bilo vi-kJ doseženih je bilo 13 novih rele rt°v balkanskih prvenstev, toda Wa balkanska rekorda. Jugošltv Vih\Pa so skupno dosegli pet no-V državnih rekordov.' ‘ ' v 'a Jesenicah, kjer "so bili skoki kJJOo, Pa 80 končno zmago dosegli !|aj!Uni, ki so osvojili tudi največ l%h kolajn (3). Tudi v tej disci-Je bila Jugoslavija tretja, rezultati: j "u Prosto ženske: l ?ara (Gr.) j °eparovič (Jug.) 4 rani,1escu (Rom.) l5oj) “‘etnberger (Jug.) j J5 Prosto moški: 2: 3. 2«o Petrič (Jug.) r«uaiu llius 2 Petrič (Jug.) 3 *umsnov £®ipusis (Gr.) (Bol.) 1 ^ hrbtno ženske: i p°naciu (Rom.) 3' Vynulescu (Rom.) 4 "‘‘ažič (Jug.) 2«0 ftK^ič (Jug.) 1 "|„hrbtnn moški: j t. 111(12111. j' "Jandache (Rom.) Miloš"' 3 Tonev.(Bol.) (Jug.) 1, 5 ;‘°rvat (Rom.) i V-oš _(Jug ) mešano ženske: 2' Qangalakova (Bol.) 3; gjjiu (Rom.) !■ Kr. tea (Rom.) . 6. ?/®ndič (Jug.) 1 temberger (Jus. mešano moški: ^ m ^berger (Jug.) 2 pUogalakov (Bol.) . Petrič (Jug.) 9’ 14” 24 9’21”53 9'24”44 9’45"16 16’20”96 16’22”15 16’30”45 17’18”36 2’17” 28 2'27”30 2'29”03 2'29”64 2’11”97 2'12”31 2’12”67 2’15”66 2'15”81 5’03”03 5’04”44 5’13”72 5'18’'07 5‘26”31 4’43”26 4'43”77 Romunija Bolgarija Jugoslavija Turčija Grčija 56 44 31 12 8 1. KOLAJNE arija «. S0,» 3 j®mu„ija 4. Gjavlja z 14 9 4 2 s 11 8 9 2 SKOKI V VODO 1. rS sb>lpa moški: 2. (Rom.) 3. i|a>v (Bol.) 4. (Bol.) 5. ^vcon (Jug.) «. n^auu (R0m.) BeIevski (Jug.) 449,35 418,95 379,60 352,85 346,50 340,20 J- Colbert 2, .. Ercolana *• Zarrillo 3, ^ :• Bernarda L Viarri/. 1 - 7 . Penlc Crls *• Manita 3. ^ *• Ippoterio *• Jair 8, „ *• Euriosino , i' Crepe De chlne KVojI Certaldo U ^ 7 438.504 lir 1(1 „ “30.600 lir 34.000 Ur 2 1 2 2 1 2 2 1 2 1 X 1 3. Koskinas (Gr.) 6. Novak (Jug.) 4 x 100 m prosto moški: 1. Bolgarija 2. Jugoslavija 3. Romunija 4. Grčija 5. Turčija 4’44”88 4’58”06 3’36”65 3’44”22 3’44”99 3’49”67 3’50”79 NA PRVENSTVU ZDA Še dva državna rekorda WOODLANDS - Štirje izboljšani svetovni rekordi (dva moška in dva ženska), devet novih državnih re- kordov in vrsta odličnih dosežkov na svetovni ravni: to je obračun letošnjega državnega plavalnega prvenstva v ZDA v Woodlandsu, v Teksasu, ki se je zaključilo v nedeljo. Morda je bil najneuspešnejši prav peti in zadnji dan tekmovanja, ko sta padla «le» dva državna rekorda, kj sta ju postavili petnajstletna Tracy Caulkins na 200 m prsno (2'35"23) in Kirn Lineman na 800 m prosto (8'31"99). Razočaranje zadnjega dne je predstavljal Brian Goodell, ki je celo izpadel iz finala na 1500 m prosto, čeprav je svetovni prvak v tej di-sciolini. Takoj po zaključku so sestavili ameriško reprezentanco, kj se bo udeležila svetovnega plavalnega prvenstva od 18. do 28. avgusta v zah. Berlinu. Vsekakor bo ameriška ekipa na tem prvenstvu izjemno močna. ATLETIKA TROBOJ V BENETKAH Mont ek tiči rekorder Neodločen izid med Italijo in Poljsko - Španci odločno slabši - Mennca brez nasprotnikov BENETKE — Troboj med Italijo, Španijo in Poljsko je veljal kot zadnja preizkušnja pred evropskim prvenstvom v Pragi, ki bo konec avgusta. Izid troboja zato ni bil posebno važen, zanimivih rezultatov pa v glavnem ni bilo. Italijani so remizirali s Poljsko, Španci pa so podlegli tako Italijanom kot tudi Poljakom. Najbolj je vsekakor izstopal Mon-telatici, ki je kot prvi Italijan vrgel kroglo čez dvajset metrov. To mu je uspelo celo dvakrat, najdlje pa je vrgel v zadnjem, šestem metu (20,13 m); Tako je za dobrih 30 cm popravil prejšnji rekord, ki ga je Groppelli postavil letos. Drugih boljših rezultatov ni bilo, treba pa je zabeležiti lapo zmago Volpija na 3000 metrov z zaprekami. Mennea je v teku na 200 m seveda zmagal, ker ni imel nasprotnikov Posnetek s sobotnega občnega zbora SK Devin v Mavhinjah na njegovi višini. Njegov čas 20”61 pa ne predstavlja posebno zanimivost. Cd Italijanov so še zmagali Ortis na 10.000 metrov, Grippo na 800 metrov in štafeta 4x400 metrov. 400 m z ovirami: 1. Alonso (Šp.) 51”04; 2. Minetti (It.) 51”14; 6. Tre-visan (It.) 52”47. 200 m: 1. Mennea (It.) 20”61; 5. Čurini (It.) 21”38. 800 m: 1. Grippo (It.) 1’48 ’33; 5. Ferrero (It.) 1’49”17. 3000 m z ovirami: 1. Volpi (It.) 8'29”0; 6. Gerbi (It.) 9’01”5. Kopje: 1. Bielczyk (Polj.) 81,30 m; 2. Marchetti (It.) 79,86 m; 3. Rode-ghiero (It.) 76,62 m. 10.000 m: 1. Ortis (It.) 29’10”4; 6. Ambrosoni (It.) 31’06”. Daljina: 1. Chludzinski (Polj.) 7,59 m; 2. Maffi (I;.) 7,57 m; 5. Mode-na (It.) 7,39 m. Palica: 1. Bučarski (Polj.) 5,30 m; 3. Dionisl (It.) 5,10 m; D’Alisera (It.) diskvalificiran. Krogla: 1. Montelatici (It.) 20,13 m; 2. Groppelli (It.) 19,79 m. 4x400 m: 1. Italija (Tozzi, Malin-verni. Di Guida, Bongiomo) 3’06”35 KONČNI IZIDI: Poljska - Italija 105:105, Italija Španija 127:83, Poljska - Španija 133:79. NA DVOBOJU ZRN - FRANCIJA Karl-Hans Riehm svetovni rekorder v metu kladiva HEIDENHEIM - 27-letni Karl-Hans Riehm je med srečanjem ZRN — Francija postavil nov svetovni rekord v metu kladiva. Popravil je prejšnji rekord za osemnajst centimetrov, vrgel pa je orodje 80,32 metra daleč. Prejšnji rekorder pa je bil 31-let-ni Sovjet Boris Zajčuk, ki je 9. julija letos kot prvi vrgel kladivo čez osemdeset metrov. Riehmov dosežek ne preseneča, saj je že leta 1975 trikrat izboljšal svetovni rekord. Potem pa se je prav pred olimpiado huje poškodoval. No, zdaj je zopet začel trenirati in takoj je postal resen kandidat za zmago na evropskem prvenstvu v Pragi. Skupina Zarjinih nogometašev. Že v četrtek bodo bazoviški igralci pred izredno težko preizkušnjo, ko se bodo v prijateljski tekmi pomerili s Triestino KOLESARSTVO V NEDELJO V ČEDADU MACAROL TRETI!MED VETERANI Med mladinci se je Čok uvrstil v Vergnaccu na zelo dobro 11. mesto Kljub precejšnji vročini je bila pretekla nedelja še kar ugodna za barve lonjerskega kolesarskega kluba Adria. Tretje mesto med veterani in enajsto med mladinci predstavljata dober rezultat za domače barve. Med juniorji je Sandro Čok dirkal v Vergnaccu pri Vidmu, proga je bila zelo naporna, predvsem zaradi štirikratne vožnje preko napornega vzpona v Sedilisu, ki je zdesetkala še tako skromno zastopstvo na dirki. V izredni vročini je startalo le 28 kolesarjev, najaktivnejša pa sta bila končni zmagovalec Del Bianco in pa Condolo, ki sta si nabrala že po prvih krogih skoraj minuto prednosti in jo obdržala do konca. Kot že omenjeno, jo Čok zasedel na končni lestvici e-najsto mesto, kar predstavlja lep uspeh za tega mladega kolesarja in za njegovega spremljevalca Iva- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMuiiiiiiHiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi nogomet PRIJATELJSKE TEKME Žetoča zadetkov Večina italijanskih prvoligašev v*3voIjivi formi Čeprav so italijanski prvoligaši pričeli s treningi le pred nekaj dnevi, pa so v nedeljskih prijateljskih tekmah že pokazali zadovoljivo formo. Res je, da so skoraj vsi prvoligaši igrali proti skromnim nasprotnikom, na dlani pa je, da je večina italijanskih prvoligašev že zadovoljivo pripravljena in da se bo’ torej v prvenstvu bil hud boj za vrh lestvice in tudi za ostale uvrstitve. Državni prvak Juventus je v Vil-lar Perosi odigral prijateljsko trening tekmo proti svoji mlajši po: stavi. Bettega in tovariši so odpravili mlajše nasprotnike s 4:0 (2:0). Gre omeniti, da je med posamezniki delno razočaral Virdis, ki ni dosegel nobenega zadetka. V kraju Ponte delle Alpi je Vi-cenza odpravila domačo istoimensko moštvo kar s 7:0. Paolo Rossi je v tej tekmi dosegel 3 zadetke. Tudi Atalanta je brez težav premagala skromno enajsterico Dolomi-tice. Končni izid je bil 8:2 za nogometaše iz Bergama. Novi «nakup» Garritano pa je trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo. V svoji prvi trening tekmi pa je bridko razočarala Roma, ki je premagala Norcio le s 3:0. Vse tri zadetke pa so dosegli rezervni nogometaši. V ostalih nedeljskih tekmah pa so se v glavnem pomerili med seboj nogometaši istih ekip. V NEDELJO V LJUBLJANI Visok poraz Olimpije LJUBLJANA - V nedeljo so za Bežigradom odigrali prijateljsko nogometno tekmo med domačo Olimpijo in angleško enajsterico Aston Villo. Zmagali so gostje z nenavadnim izidom 5:3. Naj omenimo, da je dan prej Ri-jeka premagala isto ekipo z 2:0. VATERPOLO TURNIR V DUBROVNIKU Druga zmaga Jugoslavije DUBROVNIK — V nadaljevanju velikega mednarodnega turnirja v tem kraju je Jugoslavija osvojila že svojo drugo zmago. Po zmagi nad Španijo z 11:7 so «plavi» včeraj premagali še Nizozemsko z 8:4. NA IGRAH COMMONVVEALTHA W ickamova zopet odlična EDMONTON — V tem kraju so v polnem teku igre Commonwealtha. Igre bi skoraj šle mimo neopazno, za odlično reklamo pa je poskrbela šestnajstletna avstralska pla- valka Tracey Wickam, ki je na 800 metrih postavila čas 8’24”62 in je s tem popravila svoj prejšnji svetovni rekord kar za 6 sekund. Za njo pa je Fordova plavala le sekundo slabše. Wickamova je po zmagi in rekordu dejala, da tokrat ni forsirala in da se raje štedi za svetovno prvenstvo. Kanadčani so doslej odnesli največ zlatih odličij (14) in brez težav vodijo. Včeraj pa je tehnično najboljši rezultat postavila Diane Konikowski, ki je osvojila 1. mesto v atletskem peteroboju s 4768 točkami. To je tretji najboljši dosežek vseh časov. MOTONAVTIKA KOTKA — Italijan Salvatare Cor-rubba je skupno z Angelom Vasse-no v Kotki, na Finskem, osvojil naslov evropskega motonavtičnega prvaka v razredu «off-shore». Kontinentalni prvak je postal že predčasno, saj bo v okviru tega tekmovanja na sporedu še nekaj dirk. 4. REDNI OBČNIZBOR SMUČARSKEGA KLUBA DEVIN DRUŠTVO POTREBUJE SVOJ SEDEŽ ia občnem zboru so sprejeli vrsto pomembnih sklepov - Bogato delovanje v pretekli sezoni V soboto je bil v Mavhinjah 4. redni občni zbor smučarskega kluba Devin. Dnevni red je bil zelo pester, saj je med drugim predvideval tudi popravke statuta. Najvažnejši popravek zadeva ime kluba samega. Namreč, ob ustanovitvi, pred štirimi leti, so ga tedanji pobudniki imenovali samo z italijanskim imenom «Associazione sportiva sci-istica Devinx>. Nov naziv bo sedaj naslednji: «športno združenje smučarski klub Devin — Associazione sportiva sci club Devin*. Druga sprememba bo ta, da bo naš klub lahko gojil katerikoli šport, tretji popravek pa predvideva zvišanje odbornikov glavnega odbora od pet do sedem članov. Člani so sto odstotno odobrili zgornje popravke. Občni zbor je vodil Lucijan Sosič. Najprej je dal besedo predsedniku starega odbora Janku Grudnu, ki je v svojem poročilu seznanil prisotne z enoletnim delovanjem. Predvsem pa je poudaril prijateljske odnose, ki jih je naš klub navezal s SVETOVNO PRVENSTVO V BAGUIU BREZ NADALJEVANJA Karpov predlagal osmi remi, Korčnoj sprejel - Prihod «antihipnotizerja» BAGUIO — Niti deveta partija svetovnega šahovskega prvenstva med Korčnojem in Karpovom v Ba-guiu ni prinesla spremembe rezultata: potem, ko sta nasprotnika v soboto dvoboj prekinila or; 41. potezi v položaju, ki je bil dokaj izenačen (ali pa je morda imel minimalno prednost Korčnoj) je Karpov v nedeljo (v nasprotju z nenapisanimi pravili šahovskega bontona, ki dovoljuje tak korak izključno tekmovalcu, ki je trenutno v boljšem položaju na šahovnici) predlagal svojemu nasprotniku remi, kar je izzivalec svetovnega prvaka tudi sprejel. Po devetih srečanjih je tako zdaj izid 1:0 za Karpova, ki je celo toč-ku osvojil v osmi partiji, po samih 26 potezah. Vsi ostali izidi so bili neodločeni. Kot je znano bo končno zmago o-svojil tisti, ki bo prvi zbral šest zmag. No, če bi oba nasprotnika ohranila tak popreček učinkovitosti kot doslej, potem bi potrebovala za dosego šestih točk vsaj še kakih 40 do 50 partij, zato lahko že kar predvidevamo, da se ta njun dvoboj ne bo končal še tako kmalu. Medtem se zapleti, katerih ob robu samega dvoboja ne manjka, v teh dneh še nadaljujejo. Korčnoje-vo tajnica Petra Leeu\vrik je namreč na nedeljski tiskovni konferenci sporočila, da je zahtevala pri- sotnost nekega parapsihologa, da bi nevtraliziral «hipnotično moč* sovjetskega zdravnika in člana Kar povove uradne ekipe Vladimira Zu-harja, ki naj bi med posameznimi partijami usodno vplival na Korč-nojevo koncentracijo. Leeuwrikova je povedala, da so sprejeli ta ukrep , potem, ko je u-radna žirija zavrnila K >r'nojevo zahtevo. naj med posameznimi partijami oddaljijo zdravnika Zuharja iz sedme vrste, kjer sedi sedaj, prav v zadnjo vrsto dvorane, kjer sede tudi ostali člani sovjetske ekipe. »Trenutno- vam ne morem še razkriti, iz katere dežele prihaja ta zdravnik,* je dejala, «ki bo imel nalogo parapsihologa, nevrologa in hipnotizerja. Sam je »nudil svoje usluge in bo prispel v Baguio v torek. Če pa ne bo prisDel pravočasno, da bi prisostvoval deseti partiji, bom sama, osebno sedla poleg dr. Zuharja.* Svoja izvajanja pa je odločna tajnica zaključila tako: «V Baguinu bomo prisostvovali bitki med hipnotizerji. Treba se je pač odločiti, ali naj bo tu svetovno prvenstvo šahistov ali pa svetovno prvenstvo hipnotizerjev!* Da je v Baguiu dolgočasno, torej res ne moremo reči, ob vseh parapsiholoških, hipnotizerskih in jogurt-skih dodatkih, ki vsaj nekoliko »blažijo* razočaranja ljub'teljev šaha ob množici dosedanjih remijev. slovenskimi društvi, v Italiji ter klubi iz matične domovine. Ti prijateljski odnosi so dosegli svoj vrh v Ovčji vasi, ob priliki tekmovanja za pokal «Lepi vrh*. Tu so namreč prvič nastopili vsi zamejski klubi, ki se ukvarjajo s smučanjem, katerim so se, seveda, pridružili še nekateri klubi iz Slovenije. Drugo poročilo je podal referent za planinstvo Bruno Škerk. Tudi on je na kratko orisal delovanje tega odseka, ki (čeprav deluje šele slabo leto), se je lepo izkazal. Pripravil je vrsto izletov in vzponov ter tri pohode, za katere bi bilo zelo lepo, če bi postali tradicionalni. To so pohod v Kanalski dolini, jesenski pohod po kraški planoti in kraški pomladanski pohod. Ob koncu je še obvestil člane, da bo planinski odsek smučarskega kluba Devin organiziral skupaj s SPDT in s sodelovanjem SPDG ter s planinskim društvom Čedad enotedenski pohod od Glinščice do Bohinjskega jezera, ob priliki dvestoletnice prvega vzpona na Triglav. Sledilo je tajniško poročilo, v katerem je jasno prišel na dan problem, ki že od vsega začetka tare smučarski klub Devin, to je stanje klubske imovine. Raztresena je po zasebnih hišah. Tajništvo gostuje v Saležu, v Jankovi garaži, kjer so tudi redne odborove seje, katerih je v pretekli sezoni bilo dvainpetdeset. Seveda se poslužujejo te garaže tudi ko društvo obiščejo gosti. Tako je stanje smučarskega kluba Devin. Odborniki, člani in vsi, kljub takim pogojem še delajo, se borijo in skrbijo za našo mladino, je treba dati priznanje. To pa naj bo obenem opomin tistim, ki že štiri leta obljubljajo sobo, kjer bi lahko nad vrati napisali :«Smučarski klub Devin* — sedež. Iz blagajniškega poročila je bilo videti, da so odborniki smučarskega kluba Devin še kar dobro gospodarili. Kratki diskusiji in pozdravom, ki sta jih prinesla Boris Simoneta, kot predstavnik ZSŠDI in pa Vinko Grašič v imenu Smučarske zveze Slovenije, je sledila razrešnica in volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Janko Gruden, glavni odbor pa bodo sestavljali še: Stanislav Gruden, Bruno Škerk, Miro Škabar, Alojz Semolič, Lucijan Sosič in Franko Širca. Nadzorni odbor pa bodo sestavljali: Marija Škrinjar, I^eonida Gruden in Slavi Trampuž. Odbor se bo sestal v torek, 8. t.m., da sj porazdeli mesta in začrta glavne programske točke za novo sezono. Š. F. le 2 je tudi tokrat osvojil prvo mesto na dirki za VN Misana. Tako si je Giacomelli zagatovil že sedmo zmago, kar .je rekordno število, če pomislimo, da je bilo skupno 11 dirk. Tak »exploit» je doslej uspel le Francozu Jarjerju, ki sedaj uspešno nastopa na dirkah formule 1. Giacomelli je tako dokazal, da je daleč najboljši mladi dirkač, odpira pa se mu sijajna kariera. Na nedeljski dirki je Giacomelli prevzel vodstvo že od vsega začetka, čeprav ni bil njegov march-BMW najbolje pripravljen, saj je bil vse preveč nestabilen. Ob koncu dirke je Giacomelli priznal, da .je bila to doslej njegova najtežja zmaga, ker je z avtom predvsem na ovinkih imel zelo velike težave. To pa še enkrat potrjuje, da je Giacomelli dirkač odličnih zmožnosti. Drugi se je uvrstil Švicar Surer, tretji pa je bil Američan italijanskega porekla Elio De An^elis. na Sosiča, saj se vestno udeležujeta še tako napornih dirk v naši deželi. Čeprav je bil štirikratni vzpon v Sedilisu (in prelaz Monte Croce) zelo naporen, pa je mladi lonjerski kolesar vseeno vzdržal in dokazal, da je mogoče z nekoliko dobre volje precej napraviti. Upajmo, da bo sedanjo formo obdržal do konca sezone, saj prav v tem obdobju prihajajo na dan pozitivni rezultati. Vrstni red na cilju: 1. Tiziano Del Bianco (Caneva), ki je 124 km prevozil v 3.30', s poprečno hitrostjo 37,710 km na uro 2. Condolo (Libertas Tendepratic) 3. Gazziero (Lib. Tendepratic) 2’ zaostanka 4. Millo CUCT) 5. Piccini (Alfa Lum) 11. Čok (Adria) « « • Veterani pa so dirkali v Čedadu na 60 km dolgi progi, ki je bila zahtevna predvsem zaradi dvakratnega vzpona na grič Rocca Bernarda. Startalo je še kar zadovoljivo število kolesarjev, dirka pa se je odvijala po že ustaljenih klišejih, da so. kolesarji Adrie (in še nekateri) ves čas opravljali najtežji del vloge, sadove pa so poželi drugi. Če-tverioasčlanov Adrie- (Macarol, Marušič, Verginella in Ferluga) je stalno bila v napadu, tako v ravninskem, kot goratem predelu dirke, ki se je nato odločila v zadnjih kilometrih, ko je najprej ušla dvojica kolesarjev, njej se je pridružil takoj Macarol, ki je upal, da jih bo v sprintu premagal. Že je izgledalo, da se bodo Macarol, Bacchelli in Forcillo sami predstavili na cilju, ko je slednji odpovedal, iz gruče pa se je pognal eden izmed favoritov dirke Dean (drugi favorit je bil sprinter Verginella), vsi trije kolesarji so imeli nekaj naskoka pred glavnino, Macarol je pričel sprintati od daleč, vendar mu i i uspelo, da bi se obdržal na čelu dirke in sedem let mlajši (bivši amaterski vozač) Dean je z lahkoto zmagal. V sprintu glavnine pa je prvo mesto zasedel Colus, medtem ko o-stali skorajda niso sprintali, saj je bila ciljna ravnina zelo ozka in neprimerna za množičen prihod na cilj. V glavnini so se tako uvrstili tudi Verginella, Ferluga in Marušič, kar prav gotovo ni bilo primemo plačilo zanje po napornem delu, ki so ga opravili, da bi bila dirka čimbolj borbena h seveda pripravljena 11. PREIZKUŠNJA F-2 Giacomelli zopet prvi Čeprav si je že pred nedeljsko dirko Bruno Giacomelli zagotovil naslov evropskega prvaka fonnu- za njihove barve. Na vsak način pa je tretje mesto odličen uspeh za lonjerskega vozača Macarola, kar mu bo prav gotovo v spodbudo po skoraj dveletnem dirkanju v anonimnosti. Domači kolesarji so tako v letošnji sezoni skoraj vsi dosegli dobre u-vrstitve, od zmag Verginelle, Marušiča in Cerasarija do uvrstitve med najboljšimi Poropata, Ferluge in Macarola ter Bonanna. Vrstni red na cilju: 1. Guerrino Dean (Italcantieri), ki je 60 km dolgo progo prevozil v 1.40' 2. Bacchelli (UC Triestini) 3. Macarol (Adria) 4. Colus (Italcantieri) 10” zaost. 5. Visintin (DL Ferroviario), v e-nakem času pa so se uvrstili še člani Adrie Verginella, Ferluga in Marušič. R. Pečar ŠTAFETNI TEK V CERCIVENTU Tolmin le predzadnji Kar 20 ekip iz Italije, Avstrije in Jugoslavije se je v nedeljo v Cer-civemtu pri Tolmeču udeiežilo štafetnega teka za 2. trofejo občine Cercivčnto. Na progi, dolgi 20 km je skupno teklo 60 tekmovalcev. Tudi let^s so premočno zmagali tekači ekipe Cor-po Forestale dello Stalo iz Rima, ki so za skoraj dve minuti popravili lanski rekord. Edino moštvo iz Slovenije, Tolmin v postavi: Živko Kaus, Marjan Burgar in Tone Pervanja, se je uvr stilo le na predzadnje mesto. VRSTNI RED 1. CFS Rim 2. Paluzza A 3. Cleuslis A 19. Tolmin 1.27’50” 1.30'37" 1.34’52” 2.08’42” (b') ODBOJKA Danes Italija — Poljska RIM — V rimski športni palači bo danes povratno prijateljsko mednarodno srečanje moških odbojkarskih reprezentanc Italije in Poljske. Kot je znano so v prvi tekmi ? Latini zmagali Poljaki s 3:1. OLIMPIJSKE IGRE LAKE FLACID - Ameriška varnostna služba, slavna FBI, pripravlja temeljit protiteroristični načrt za zimske olimpijske igre, ki bodo leta 1980 v Lake Placidu. V teh dneh je v tem kraju mednarodna protiteroristična komisija, ki preučuje skupaj s krajevno policijo najboljše možnosti, da ne bi prišlo do nekaj podobnega kot na olimpiadi v Miin-chnu, ko je zaradi akcije palestinskih teroristov umrlo skupno 17 oseb. Aleksander Čok (Adria), ki je na nedeljski dirki v Vergnaccu osvojil odlično enajsto mesto, in njegov trener Ivan Sosič KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Cibona boljša od Mobiama Moblam — Cibona 85:94 (40:49) MOBIAM VIDEM: Andreani 14 (6:8), Savio 24 (10:15), Cagnazzo 18 (6:6), Giomo 8 (2:2>. Vida!« 2, Zanutel, Bianchini, Bettarini 19 (5:5), Fuss, Bizzaro. CIBONA ZAGREB: čuk. Bečir 8 (0:1), Ljubojevič 18 (4:6j. Pavliče-vič 8, Despot 11 (3:5). Sikiric 2, Nakic 18 (2:2), Mohorovič 8 (0:4), Monfardin 8 (2:2), Gospodnetič 13 (1:1). SODNIKA' Gorlato in Fortunati (oba iz Vidma). ON: Mobiam 20. Cibona 28. PM: Mobiam 29:36, Cibona 12-21. PON: Fuss (28), Despot (35). V Majanu pri Vidmu sta se v pri iateljski košarkarski tekmi spoprijeli peterki videmskega Mobiama (ki igra v italijanski A-2 ligi) in zagrebške Cibone. Po dokaj dopadljivi igri so zasluženo zmagali Zajreebčam. med katerimi so še zlasti blesteli Nakič, Ljubojevič in mladi Despot. V vrstah Mobiama pa so bili najboljši O. Savio, Cagnrzzo in Bettarini. Naj dodamo, da so Videmčani nastopili brez obeh Američanov. (bi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 44.000 lir, zo naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zaseanike mesečno 40.00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 400 lir za DZS • 61000 L|ubl|anfl> mffll Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 2lro račun 50101 603 45361 «ADIT» Gradišče 10/d. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 18.800 lir Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalja mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furianije-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku oli upravi Iz vseh druaih dežsi v Italiji pri SPI. Član italijanskeB 2veze Časopisnih U založnikov FIEG1 8. avgusta 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska ZTT Trst VLADNA KRIZA NA PORTUGALSKEM Mario Soares kritičen do Eanesovih predlogov Na današnjem sestanku bi se moral svet revolucije dokončno izreči o izhodu iz vladne krize LIZBONA — V okviru drugega kroga posvetovanj z vodi. el ji strank za sestavo nove vlade, sc je včeraj predsednik republike Rarnalho Ea-nes sestal z delegacijo socialistične stranke, ki jo je vodil bivši ministrski predsednik Mario Soares. U-radnega poročila o pate'-u sestanka niso izdali, čeprav tuji opazovalci menijo, da je socialistični voditelj kritično ocenil predsednikove predloge in zahteve za sestavo nove vlade, predvsem pa mož.ioit tako ime novane »predsedniške pobude*, ki je v tem trenutku najbo'j verjetna rešitev vladne Krize. Ni pa znano, Č-: je Mario Soares dokorcno obrazložil Eanesu stališča svoj? stranke in predloge za izhod iz krize, novinarjem pa je izjavil, da v primeru, ko bi predsednik sam Imenoval novega ministrskega predečonika, socialistična stranke ne bi uvajala obstrukcije v parlament i. V nočnih urah pa se bo predsednik republike sestal 4 ostalimi vodUlji strank in posebno zanimiv bo izid sestanka s tajnikom CDS Fre tasom Do Amaratam. Važna novost včerajšnjega dne pa predstavlja dejstvo, da se bo danes p<, vsej verjetnosti sestal svet revolucije in ne jutri, kot je tile. predvideno. kar dokazuje, da ,ie vojska za čimprejšnjo lešitev viadne krize. V tem primeru, bo državni poglavar že jutri ali celo danes zvečer imenoval ovega p.edsednika portugalske vlade. Najverjetnejši kandidat za novega m.rastrskega predsednika, polkovnik Firminio Mi-guel, včeraj ni hotel dati novinar jem. ki so ga spraševali, kateri struji vojske pripada, nor enega odgovora. Ni izključeno, da bo Eanes imenoval za predsednika vlade celo civilista ali pa manj znanega častnika, člana sveta revolucije. Lizbonski časopisi se včeraj niso upali spuščati v predvidevanja za izhod iz vladne urize. sai je položaj še vedno zapleten, kot je bil ob odstopu iz vlade treh min.strov »socialno demokratskega ccr.tra*. V okviru napetega star.ja, ki ga hočejo v državi ustvariti desničarske in reakcionarne sile, so včeraj neznanci odvrgli bombo proti sedežu socialistične stranke v največjem centru Azorskih otokov; atentat ni povzročil žrtev, ampak samo veliko materialno škodo, (st) Posebni komisar ZN prispel v Namibijo VVINDHOEK — Posebni komisar Združenih narodov za rešitev na- mibijskega vprašanja I'”nec Ahti-saari je včeraj dospel v Namibijo in takoj začel pogovore s predstavnikom Južnoafriške republike, ki nezakonito upravlja državo. Predstavnik ZN se bo v prihodnjih dneh sestal tudi s predstavniki osvobodilnega gibanja SWAPO. Preprečen poskus preusmeritve letala MADRID — Dva ameriška poslovna moža in neki holandski bančnik so v nedeljo zvečer nreprečili poskus preusmeritve letala DC-9 družbe «KLM», na progi Amsterdam - Madrid. Vsi trije so istočasno planili na mladega preusmerjevalca, ki je v rokah imel pištolo - igračo in je pilotu velel, naj se usmeri v Alžirijo. Pozneje so ugotovili, da je mladenič komaj zapustil psihiatrično bolnišnico. ZADNJI POZDRAV PAPEŽU VOZNI RED VLAKOV TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA - CA-TANIA - MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIMIGLIA 4.30 D 6.05 R 6.25 L 6.50 D Pred papeževim truplom so s ljenja in navadni državljani. : včeraj ves dan vrstili najvidnejši predstavniki italijanskega javnega živ-Na sliki (telefoto ANSA) zadnji pozdrav predsednika republike Pcrtinija pokojnemu papežu. iiiiiiiimMiiiiiitiiioiiiiiimifmiiiiiiHiimitiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiimiiiiiiHmiiiiliiiiiiilfUliiiiiliiiiiitniiii...........................mili..................................................................... ZARADI GRADBENIH ŠPEKULACIJ V Lignanu aretirali župana in odbornika Poleg njiju so v zaporu še trije občinski svetovalci in en član gradbene komisije - Pet svetovalcev KD prijavljenih sodišču VIDEM — Škandal neslutenega obsega je zajel letoviščarsko mesto Lignano Sabbiadoro v naši deželi. Župan, dva občinska svetovalca, voditelj demokrščanske skupine v občinskem svetu, občinski odbornik, član občinske gradbene komisije in neki mešetar so bili sinoči aretirani pod obtožbo zlorabljanja javnega položaja v zasebno korist. Zaporne naloge je izdal pretor iz Latisane dr. Armando Celledoni. Obtožnica pravi, da je sedmerica občinskih mož, v sodelovanju z drugimi petimi esebami, ki so jih prav tako prijavili sodišču, ne pa aretirali, nakupila terene na področju Lignana in nato pripravila varianto regulacijskega načrta, s katero so ti tereni postali zazidljivi in s tem avtomatsko povečali svojo vrednost. Aretiranci so demokristjanski žu-pa.i Lignana Emilio Zatti, občinski odbornik za šolstvo Pino Sandri (KD), voditelj demokrščanske svetovalske skupine v občinskem svetu Luigino Moretti, občinska svetovalca Remigio Cividin (KD) in Vanni Ferlizza (KPI), član občinske gradbene komisije Bruno Luvisutti in mešetar Lorenzo Earassutti. Kot smo omenili, so sodišču prijavili še pet oseb, ki so vsi občinski svetovalci KD v Lignanu, med njimi tudi bivši župan, (tm) V » M , ■ » ■ NUORO — Prejšnjo roč so neonacistični skrajneži vlomili v poslopje, kjer ima svoj soiež pokrajinska federacija PSI iz Nuora. poškodovali pohištvo in jx mazalj zidove z grozilnimi napisu iz predala pa so poleg večjega števil ■ članskih izkaznic odnesli tudi 50 tisoč lir. Policija meni, da pripadajo skrajneži neonacistični skupini «Arijansko bratstvo*. Preiskava o Moro vem umoru KOT POROČA «N0VA KITAJSKA> Kitajski študenti v Evropi in v ZDA Država ne razpolaga z izobraževalnimi centri za tehnike in industrijske strokovnjake PEKING — Novi kitajski voditelji se torej vse več odpirajo tako imenovanemu zahodnemu industrializiranemu svetu, tako da je včeraj tiskovna agencija «Nova Kitajska* objavila vest, da namerava kitajska vlada v bližnji prihodnosti poslati večje število tehnikov na izpopolnjevalne študije v Evropo in v ZDA. Neki ameriški časopis pa je pred dnevi objavil vest, da ima Peking celo v načrtu .sodelovanje z nekaterimi, ,?nanjjjji ameriškimi univerzami in to na področju medsebojne izmenjave študentov. Načrti kitajskih voditeljev precej presenečajo, saj je veljala Kitajska pred leti za precej zaprto državo in to predvsem na področju izobraževanja in tehničnega izpopolnjevanja, saj je kvečjemu pošiljaja svojo mladino študirati v Albanijo. Predvsem v letih kulturne revolucije pa so kitajska sredstva javnega obveščevanja žolčno napadala pedagoške sisteme zahodnih in kapitalističnih držav in imela lasten izobraževalni sistem za model. Danes so pogoji očitno različni, tako da znane ameriške univerze že prirejajo tečaje kitajščine in spodbujajo svoje profesorje k učenju novejše kitajske zgodovine. Ameriški časopis že predvideva, da bo prispelo letos na študij v ZDA približno 1200 Kitajcev, nad 500 pa jih bo šlo študirati v ZRN, Francijo in Joponsko. Čosopis celo pravi, da sc se mnoge aihtriške družine že ponu dile sprejeti v svojo sredo kitajske študente. Zakaj se je pekinška vlada odločila za to pot, potem ko je pred leti izdelala velik načrt za okrepitev celotnega šolskega sistema, od osnovnega pa do univerzitetnega? To si lahko razlagamo sam0 z dejstvom, da so se kitajski voditelji, ki so se odločili za večjo odprtost do zahodnega sveta, zavedali, da ima država trenutno potrebo Po visoko kvalificiranih kadrih, katerih pa današnji kitajski šolski sistem ni zmožen ustvarjati. Stroški za gradnjo novih visokih izponolnjevalnih šol so torej previsoki, manj pa stane, da kitajska nega obveščanja, so si montonerosi prevzeli odgovornost za atentat, do katerega je prišlo 1. avgusta proti rezidenci podadmirala Armanda Lambruschinija in pri katerem so tri osebe izgubile življenje, drugih deset pa je bilo ranjenih. Kot poudarja poročilo, so atentat izvedli nekaj ur potem, ko je hunta proglasila, da je iztrebila prevratniško in da proces obnove v državi prehaja v novo fazo s civilnim predsednikom. NA LOVČENU Nemški državljan ubil v nepojasnjenih okoliščinah BEOGRAD — Kot pcioča tiskov na agencija «ANSA» so stražniki mavzoleja na Lovčenu, v Črni gori, prejšnjo noč v še nepo,<:snjenih o-koliščinah ubilj 20-letnega nemškega državljana Josefa Klingsbegla. Po poročilu sodišča v THogradu je razvidno, da se mladenič ni ustavil pred pozivom stražnikov, ki so nato streljali; poročilo '■menja tudi, da je takrat na področju mavzoleja deževalo in da je bila vidljivost zelo slaba. REGGIO CALABRIA - 40 ljudi je moralo zateči v bolnišnico zaradi zastrupitve, potem ko so se udeležili kosila ob priliki neke poroke. 8.00 E 9.20 R 9.30 E 10.50 L 13.30 D 13.40 L 15.40 E 17.10 E 17.25 R 17.37 L 18.05 L 18.35 D 19.23 L 20.00 E Odhodi: Benetke Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk); Milan -Genova Brign. (preko Me-ster) (*) Portogruaro (nadaljuje do San Dona do 14.6.; razen ob praznikih) Benet-ke - Rim - Turin (preko Mester in Milana) (spalni vagon Moskva Rim (1); 1. in 2. razred Zagreb - Turin, Budimpešta - Rim, Zagreb - Rim; Zagreb - Benetke pogradi 2. razreda Varšava -Rim) (2) Benetke Benetke - Rim (*) Benetke ekspres Portogruaro - Benetke Benetke - Milan - Turin Portogruaro Benetke Benetke - Bologna - Rim -Neapelj - Reggio Calabria -Catania (pogradi 2. razreda Trst Reggio Calabria; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Trst - Catania) Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova (*) Benetke Portogruaro (razen ob praznikih) Benetke - Bologna Lecce (pogre 2. razreda in spalni vag. Trst - Lecce) Portogruaro (Simpion express) Benetke - Rim - Milan - Domo-dossola - Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke Pariz; pogradi 2. razreda Beograd - Pariz in Benetke • Pariz; pogradi 2. razreda Zagreb - Pariz od 28.5. do 23.7., od 6.8. do 20.8. in od 6.9. do 30.9.78) Benetke - Milan Turin - Genova • Ventimiglia Marseille (pogradi l. in 2. razreda Trst - Turin; spalni vagoni in pogradi za 2. razred Trst Genova) Mestre - Bologna • Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Rim) Prihodi: Benetke Portogruaro (razen ob praznikih) Portogruaro Marseille - Ventimiglia Genova - Turin Milan Mestre (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Geno va - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin - Trst) Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim - Trst) Benetke Ženeva • Domodossola Ziirich - Chiasso Milan Mestre (pogradi 2. razre da Ženeva - Trst) samo ob sobotah od 1.7. do 5.8.1978 (Simpion exnress) Pariz Domodossola - Milan - Rim - Benetke (pogradi 1. in 2 razreda Pariz • Trst; pogradi 2. razreda Pariz Beograd in Pariz - Zagreb od 28.5. Jo 22.7., od 5.8. do 19.8. in od 5.9. do 30.9.78); Lecce - Bologna (pogradi 2. razreda in spalni vagoni Lecce - Trst) 11.05 R (Rialto) Milan • Mestre 22.12 D 22.25 E 1.50 D 6.25 L 7.15 L 7.35 D 7.45 E 9.15 D 10.27 E 10.56 E (Mestre r Trst brez vmesnih postaj) (*) 13.10 E Palermo Catania - Reggio Calabria - Neapelj -Rim Firence - Bologna Benetke (pogradi 2. razreda R. Calabria - Trst; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Catania -Trst; pogradi 1. in 2. razreda Palermo - Trst) 13.54 E Benetke 14.15 L Cervignano (razen ob praznikih) 15.17 D Benetke 17.44 D Turin - Milan - Benetke 18.30 R Firence Bologna - Be netke (*) 19.09 L Portogruaro 20.22 E (Benetke express) Benetke (spalni vagoni Benetke -Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Atene in Benetke Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Sofija (3), Benetke -bul (4) in Benetke p je (5) 20.43 R Rim - Mestre (*) 21.00 R Genova in Milan Mester) (*) 23.00 L Benetke 23.30 E Turin Milan - Rim - Benetke (spalni vagoni Rim - Moskva (6); pogradi 2. razreda Rim - Varšava (7) ) Istan- Sko- (preko (*) Samo 1. razred in posebna rezervacija. (1) Ne vozi ob petkih. (2) Vozi ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 29.5. do 21.9. (3) Vozi ob torkih, četrtkih, petkih in nedeljah. (4) Vozi ob ponedeljkih, sredah in sobotah (5) Vozi samo ob sobotah. (6) Ne vozi ob sobotah. (7) Vozi ob torkih, petkih in nedeljah (od 30.5. do 22.9.1978) TRST - OPČINE - LJUBLJANA • BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - VARŠAVA - SOFIJA - ATENE - ISTANBUL MOSKVA Odhodi: 0.40 D Opčine Ljubljana - Zagreb Budimpešta - Varšava. Spalni vagoni Rim Moskva (1); pogradi 2 razreda Rim • Varšava (2) 11.14 E (Simpion express) Opčine ■ Ljubljana Zagreb Beograd. Pogradi 2. razreda Pariz - Beograd in Pariz • Zagreb (od 28.5. do 22.7., od 5.8. do 19.8 in od 5.9. do 30.9.1978) 14.50 L 0pCftW' - LjtiMjatta (3) 15.30 D Opčine - Ljubljana (vozi samo ob sobotah) 17.50 D Opčine - Ljubljana (3) 19.35 D Opčine - Ljubljana (3) 20.05 D Opčine - Ljubljana - Za gt-eb - Beograd (vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah, pogradi 2. razreda Trst - Beograd) 20 20 L Opčine 21.08 E Opčine - Ljubljana - Skopje - Beograd • Atene Istanbul - Sofija (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke Sofija samo ob torkih, četrtkih, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Benetke Atene; pogradi 2. razreda Benetke - Istanbul samo ob ponedeljkih, sredah in sobotah; pogradi 2. razreda Benetk' Skopje samo ob sobotah) (1) Vozi samo ob nedeljah. (2) Vozi ob sredah, sobotah in 5.48 D 7.20 D 8.55 E nedeljkih (od 31.5. do 23.9.1918)-(3) Razen ob nedeljah. Prihodi: Varšava - Budimpešta - Z*' greb - Ljubljana - Opčin®-Spalni vagoni Moskva Rim (1); pogradi 2. razr®-da Varšava - Rim (2) Beograd Zagreb - fOutT ljana - Opčine (vozi pD torkih, sredah, četrtkih petkih in sobotah; pogra® 2. razreda Beograd - TrSt’ Sofija - Istanbul - Aten® - Beograd Skopje - ljana Opčine. Pograd' 2. razreda Atene - Ben®1' ke; spalni vagoni in P°| gradi 2. razreda Beograd ' Benetke; pogradi 2. razr* da Sofija - Benetke 0)> pogradi 2. razreda Is'811' bul Benetke (4) in pogr8 di 2. razreda Skopje -netke (samo ob sobotam Ljubljana - Opčine (5) Ljubljana - Opčine (5) Ljubljana - Opčine (5) . (Simpion express) Beogra® - Zagreb - Ljubljana • čine (pogradi 2. razrefl Beograd Pariz in Zagr®“ - Pariz od 28.5. do od 6.8. ro 20.8. in od o* do 30.9 1978) 21.30 L Opčine 10.10 D 14.35 L 17.38 D 19.44 E (1) Ne vozi ob petkih. .. (2) Vozi ob ponedeljkih, četrtkih . sobotah od 29.5. do 21.9.1»'“ (3) Vozi ob ponedeljkih, torkih, c trikih in sobotah. (4) Vozi ob sredah, petkih in & deljah. (5) Razen ob nedeljah. TRST - VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ' SALZBURG - MtlNCHEN Odhodi : 5.25 L Videm 6.10 D Videm - Trbiž 6.18 L Videm 7.05 D Videm 8.50 D Videm - Trbiž - Dunaj Salzburg - Miinchen Videm 10.08 L 12.25 D 13.02 L 14.05 D 14.35 L 16.45 L 17.30 D 17.58 L 19.18 D 20.15 L 21.40 D 23.00 L 0.50 L 6.43 L 7.26 L 7.57 D 8.46 L 9.00 D 9.56 D 12.03 L 14.05 D 15.02 L 17.05 D 17.59 L 19.25 L 19.38 E 20.52 L 22 40 L 23.38 D Videm - Trbiž Videm - Carnia Videm Videm Videm - Trbiž Videm (razen ob pr®** kih) Videm Videm Videm Videm • Trbiž ■ Dunaj ^ Miinchen (pogradi L 111 razreda Trst • Dunaj) Videm Pri' odi: vicfeip (razen ob praznik^; vozi nd 29.5. do 5.8. in 16.8 do 30.9.19781 Videm -t,) Videm (razen ob prazni* Videm . j Tablja - Videm (vozi g 29.5. do 5.8. in od do 30.9.1C78; razen ob Pr“ nikili) m Miinchen • Salzburg ^ naj - Trbiž Videm 'Ju gradi 1. in 2. razreda v naj Trst) Trbiž Videm Videm Videm Videm Videm Videm Trbiž Videm Pordenon - Videm (ob a botah in praznikih od*1 iz Vidma) Videm n)- Miinchen - Salzburg • naj - Trbiž - Videm iiiiiiiiiiiiiHniiini,iiiiiii,i,iMHiiiiiifitiiuiiiiHiiiMHiiiii,iiiiiHHiiiMniiiiiiiiiiii,iini,iiiii,iii,,iiiiiiiiiHiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniuiiiiiriiitmtiiiliiiiniiiiniiiiHiii>,>*'t|>*i|iii|iio,iiinmititiiiii|iiiiHaiiiM|ii"l,>l PAPEŽ ENCIKLIKE POPKI ORUM PROSRESSlO (Nadaljevanje s 1. strani) \ ' \.. i.:;;)). Medtem ko ni o poteku policijske preiskave o Morovem umoru nobenih vesti, se pa množijo časopisne vesti o novih sledeh, ali pa o starih, ki naj bi jih preiskovalci zanemarili. Tako je na primer ravnateljica neke klinike, ki je komaj nekaj desetin metrov oddaljena od Morovega stanovanja, povedala, da je že nekaj dni preti ugrabitvijo opazila pred kliniko beli 128 z diplomatsko evidenčno tablico, so se je pozneje poslužili pri ugrabitvi in pokolu v Ul. Fani. desno) slikano z veže klinike. sliki: Morovo stanovanje (v ozadju (Telefoto ANSA) mladina študira ropi. (st) v ZDA ali v Ev- Montoncrosi izvedli atentat proti Lambruschiniju BUENOS AIRES - V poročilu, ki so ga naslovili vsem sredstvom jav- dokmčal Janezov koncil za notranjo reformo, tako je tudi izjavil, da se hoče zavzemati za pravičnost. za dialog in za mir v svetu. Pavel VI, bo ostal v zgodovini kot papež, ki je v zavzemanju za te visoke ideale prepotoval svet, navezoval stike z državami različnih družbenih sistemov in z mednarodnimi organizmi, z državniki vseh celin, z različnimi verskimi skupnostmi, se osebno seznanjal s tragično stvarnostjo nerazvitega in zaostalega sveta, s krivično porazdelitvijo gospodarskih dobrin, z bedo in lakoto milijonskih množic. Njegovo potovanje v Indijo leta 1964 je hotelo biti izraz, solidar- iiimiiiiHitiiHiiimiiiiiMiimiiiiimiiiiiiiiiimiHitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiilHiiiuiiiiiiiHiiiH ..............................Hunu................... V VELIKI BRITANIJI SE PORAJA NOVA IN ZASKRBLJUJOČA MODA ... - .— " '■ ' ' I — '■"■■■■■» —MU I II ■»"■■■»" I« .I "UM ..**""** Donosen posel trgovati z nacističnimi «spominčki LONDON — Trgovati s «spominčki» iz nacističnih časov je v Veliki Britaniji postal zelo donosen posel. Trgovine s takimi predmeti za nostalgike rastejo v zadnjem času po vsej državi kot gobe po dežju, medtem ko se oblasti zaskrbljeno vprašujejo, ali gie le za neko novo modo, ali pa se za vsem tem skriva nostalgija do Hitlerjevi morilcev v rjavi srajci. Ena takih trgovin je v mestecu Maidstone: vsako soboto vanjo navalijo kupci iz Londona in drugih britanskih mest, ki očitno izkoristijo konec tedna v iskanju simbolov proslu-lc-ga režima. David Kingman. lastnik trgovine, se je »specializiral* predvsem v zastavah in drugih simbolih nacistične vojske, po katerih je veliko povpraševanje. Sicer je v njegovi trgovini najti tudi drugo blago, ki ni povezano z nacizmom, kot na primer uniforme britanske vojske iz druge svetovne vojne: toda teh, pravi Kingman, nihče noče. Same «avtentične komade* pa je najti v središču Londona v trgovini, katere lastnik je bivši pop pevec Chris Farlowe. K njemu zahajajo sami petični klienti, veliko jih je tudi iz tujine. Originalna kompletna ese-sovska uniforma stane okrog 200 funtov šterlingov (tristo tisoč Ur), vendar to nikakor ni najdražji artikel. »Sladokusci* so na primer pripravljeni plačati tudi po 400 funtov za paradno bodalo nacistične vojske. Najdražji komad v trgovini je grb z avtomobila, v katerem se je baje vozil sam feldmaršal Hermann Go-ring. Prapor s kljukastim križem, ki so ga po trditvah Farlowa odnesli iz ene Hitlerjevih rezidenc, pa je razmeroma »poceni*: 250 funtov. Da so nacistični «spominčki» priljubljeni. dokazuje tudi branje revije malih oglasov, posvečene zbirateljem. V njej kar mrgoli ponudb nacističnih simbolov, Hitlerjevih slik, magnetofonskih posnetkov nacističnih zborovanj, plošč z nacističnimi in vojaškimi himnami, ter seveda uniform vseh vrst, ki jih ponuja neki «Brian, kralj bajoneta*. Od «spominčkov» prehajamo torej že na nacistično propagando. Neka dražba, ki prodaja izključno po pošti, ima v katalogu kompleten spored «pesmi in himn črnih in rjavih srajc*, registracije vseh Hitlerjevih govorov ter veliko knjig nacistične vsebine. Na primer: «Biologija rasnega problema* ki nosi v podnaslovu: «Zakaj moraš biti rasist in biti na to ponosen*. Draga knjiga, z naslov »Ausch-vvitz — resnica ali laž». pa prinaša »senzacionalno pričevanje bivšega jetnika, ki dokazuje, da so trditve, da je bil Auschvvitz uničevalno taborišče, gola propaganda*. Kupci teh knjig pogostoma ustanavljajo »študijske skupine*, t.j. pra- ve nacistične organizacije, ki pa se s sklicevanjem na študijske razloge izogibajo britanskemu zakonu, ki prepoveduje rasistično propagando. Zanimivo pa je, da trgovci z nicističnimi »spominčki* skoraj soglasno zanikajo, da bi bili njihovi klienti nostalgiki Hitlerjevega režima. »Nekateri morda že gojfo kult nacizma — pravi John Williams, lastnik trgovine z nacističnimi vojaškimi artikli v Gloucestru — povečini pa gre za mlade kupce, ki se radi 1 krasijo s simboli tretjega reicha, ker je to pač v modi. Skoraj nihče od njih točno ne ve. kaj je nacizem pravzaprav pomenil*. Toda. ali gre res samo za trgovski posel? (tm) nosti z lačnimi množicami in iz Indije je naslovil na državnike vsega sveta, predvsem na velesile apel' naj omejijo izdatke za oboroževanje in sredstva raje namenijo za napredek nerazvitih. Naslednje leto je s tribune Organizacije združenih narodov v Nem Yorku pozival organizacijo naj poveže vse države sveta vključno s Kitajsko, ki je bila dotlej izključena. V letih 1968. 1969 in 1970 je potoval po državah Južne Amerike. Afrike. Avstralije, Oceanije do Filipinov in Hongkonga. Predstavnik vatikanske države msgr. Casaroli se je udeležil konference v Helsinkih leta 1973 in isti predstavnik je že prej navezal stike z državami vzhodne Evrope za ureditev njihovih odnosov z Vatikanom in s Cerkvijo: leta 1964 z Madžarsko v Budimpešti, leta 1966 z Jugoslavijo v Beogradu, leta 1974 je v Moskvi v papeževem imenu in v moralnem smislu pristal na pogodbo nroti širjenju jedrskega orožja, predstavnik Vatikana se je udeležil lanskega zasedanja Konference o e-vropski varnosti in sodelovanju v Beogradu. Sam papež Pavel VI. se je osebno sestajal in razgova-rjal z najvidnejšimi državniki vseh celin, si z njimi izmenjaval posla niče in zdravice, katerih vsebina je bila najtesneje povezana bodisi z bilateralnimi odnosi, bodisi z mnogimi perečimi in dramatično resnimi vprašanji, ki pretresajo svet z vojnami in nevarnimi žarišči sporov, ki ogrožajo mir. to najvišjo in neobhodno potrebno dobrino za pravičnejši družbeni, gospodarski in socialni red na njem. Vse to je izrazil tudi v svojih enciklikah Ecclesiam Suarn. Populo-rum Progressio in Octogesima Ad-veniens. Prav tako kot probleme sveta je Pavel VI. živo sodoživljal povojne dileme, krize in težave italijanske države in njene družbe, v iskanju novih odnosov in naprednejših rešitev. Kot slovenski dnevnik pa ne moremo še mimo dveh dogodkov, ki se tičeta nas kot Slovencev, oziroma kot slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Ko je obiskal 16. septembra 1972 našo deželo, je v svojem javnem govoru v Vidmu izrecno pozdravil tudi Slovence z besedami: »Poseben pozdrav prejmite vi emigranti beneških pokrajin in Furlanije, ki ste se tukaj zbrali in vi Slovenci, ki ste tako navezani na to pokrajino. ki ste hoteli s svojo navzočnostjo okrepiti duhovne vezi bratskih odnosov med vami in tukajšnjim prebivalstvom». In še drugi dogodek, ki se širše uokvirja v meddržavne odnose po eni strani med Italijo in Jugoslavijo in po drugi med Vatikanom in Jugoslavijo. Takoj po ratifika ciji osimskega sporazuma v italijanskem parlamentu, s katerim sta obe državi dokončno potrdili stalnost meje na Tržaškem je Vatikan. v skladu s svojim načelom, da ne prehiteva meddržavnih odnosov, sankcioniral formalno odcepitev koprske škofije od tržaške in s tem dejanjem avtomatična potrdil novo stvarnost. Skušali smo brez domišljije, da bi bili popolni in v stvaieh, ki jih ne poznamo, dovolj poglobljeni, prikazati osebnost papeža Pavla VI. in njegovo mesto ter pomen v Cerkvi in v mednarodnem dogajanju Skušali smo z navajanjem nekaterih dejstev izmeriti njegovo hojo po poti. ki jo je začel njegov predhodnik, označiti na njej počasnejše in hitrejše korake, oklevanja in pogumna napredovanja k novemu in si obenem zamisliti f govega naslednika, ki si prod Rodovino ne bo smel prevzeti j vornosti, da ne bi, po možnosl r še večjim prosvetljenstvom dločnostjo. nadaljeval po tej & • Odmevi (Na lalievanje s 1 sl iraniy cerkve. Poglavje zase Precls »ločina* econskega škofa Lele“ ,j> ki je bil pred kratkim operjr®url)ilf slepiču. Neki njegov preds 8 v> se je omejil na izjavo, da skupnost moli za pokojnikovo jt neki drugi pa je še dodal, treba moliti za enotnost k®1 cerkve. td" Sožalne brzojavke so dosp®'® jjc di iz Zahodne Nemčije in Tu omenjamo še posebej brt0' ji« dunajskega kardinala Koeni#8, p^-bomo posebej omenjali sožalj slanic od Portugalske in do Norveške, temveč se ^ le reakcij v socialističnih d1'2; ul* Agencija Tass (SZ) io kratko poročilo, ki so ga P* .j*1 sovjetski listi in predvsem Izve |/ Uradnih izjav verjetno ne bo-Sovjetska zveza in Vatikan diplomatskih stikov. Več poz°rpolj' so posvetili smrti Pavla VI. na skem in deloma na češkoslova in Madžarskem. ^ Od afriških držav na.i o111^«!®' Egipt, ki je proglasil en da« vanja. Tri dni žalovanja pa s0 glasili v Libanonu. pf1' Sožalne brzojavke še, vedno hajajo iz vseh držav Latinske ^ rike, Afrike, Azije in Oceani.le- NOV ARA - Zaradi slabega. v^pf!' na so pristojni organi včeraj za promet železniški predor deZ plon.