ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2Q06 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega proj^ta I PrGjeio: 1. Naziv težišča v okviru CRP: 3. Naslov projekta: Razvoj prilagojenih zvrsti gojenja gozdov s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami________ 3. Naslov projekta 3.1. Naslov proj ekta v slovenskem j eziku: Razvoj prilagojenih zvrsti gojenja gozdov s poudaijenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: Development of adapted silvicultural practice (strategies) for forests with emphasized ecological and social functions 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem j eziku: gojenje gozdov, ekološke funkcije, socialne funkcije, stabilnost, minimalna nega, gozdni rezervat, varovalni gozd, subalpinski gozdovi _ 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: silviculture, ecological functions, social functions, stability, minimal tending, forest reserve, protection forest, subalpine forests_ Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 1 od 54 5. ^aziv nosilne raziskovalne organizacije: 510 - 0481 Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta) 5.1. Seznam sodeluiočih raziskovalnih organizacij (R0): Šumarski fakultet. Sveučilište u Zagrebu, Svetošimunska 25, p. p. 422, 10002 Zagreb, HRVATSKA. University of TURIN, Dept. of Agronomy, Forest and Land management. Via Leonardo Da Vinci 44,1-10095 Grugliasco (TO), ITALY._ 6. Sofmancer/sofinancerji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 11253 Jurij Diaci ■ n ! Datum: ^^ Podpis vodje projekta: prof. dr. Jurij Diaci Podpis in žig izvajalca: Prof. dr.Rado van Stanislav Pejovnik rektor po pooblastilu prof dr. Franc Štampar, dekan Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 2 od 54 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? ^ a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c) Je potrebna utemeljitev. V prvotni prijavi projekta smo predvideli tri podprojekte, vendar je ob odobritvi projekta prišlo do znatnega znižanja skupnega obsega sredstev za izvedbo projekta, tako da smo v nadaljevanju izločili podprojekt na temo urbanih gozdov (primerjava pomenov različnih urbanih gozdov). V času pisanja končnega poročila projekta še nismo dosegli zastavljenega števila objav v mednarodnih znanstvenih revijah, saj so izsledki nekaterih še v pripravi oz. v recenzijskem postopku, je pa bilo v okviru projekta zaključenih več diplomskih in magistrskih nalog kot je bilo prvotno predvideno v prijavi. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? J a) da 3 b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev: Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 3 od 54 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela': POVZETEK Za vpeljavo uspešnega prilagojenega gospodarenja z visokogorskimi in subalpinskimi gozdovi, v katerih se praviloma številne vloge gozda prepletajo, je potrebno poglobiti znanje o njihovi razvojni dinamiki ter njenem vplivu na trajnostno opravljanje funkcij. V visokogorskem gozdu in gozdovih na zgornji gozdni meji je bil ugotovljen napredujoč razvoj gozdnih sestojev v smeri pozno sukcesijskih drevesnih vrst (npr. smreka, bukev). Vendar so te spremembe praviloma izjemno počasne. Obravnavani ekosistemi izkazujejo sorazmerno veliko uravnoteženost (nespremenljivost) struktur, saj je evidentirana hitrost sprememb manjša, kot smo sklepali na podlagi preteklih raziskav. Za uspešno trajnostno gospodarjenje s temi gozdovi je potrebno izvesti conacijo tega gozdnega prostora ob upoštevanju vseh ekoloških in socialnih vlog gozda. Prav tako je potrebno opredeliti smernice za monitoring, ki bo omogočil spremljavo sprememb proučevanih visokogorskih in subalpinskih gozdov ter ruševja. V gozdovih z lesnoproizvodno funkcijo pa vpeljati posodobljene gozdnogojitvene prijeme, ki posnemajo naravne procese in s tem omogočajo tudi krepitev drugih ekoloških in socialnih funkcij. V varovalnih gozdovih predlagamo prilagojeno gospodarjenje, ki mora upoštevati tri osnovne kriterije: pestra drevesna sestava, horizontalna in vertikalna razgibanost in trajnost pomlajevanja. Možna rešitev je predstavljena v izsledkih raziskave varovalnih gozdov pri Idriji. V Sloveniji nimamo enotne metodologije za spremljanje zgradbe in razvojne dinamike gozdnih rezervatov. Analizirali smo več raziskovalnih pristopov. Analiza metode stalnih vzorčnih ploskev je pokazala, da bi jo bilo potrebno nekoliko prilagoditi. Uporaba te metode bi omogočila primerljivost rezultatov monitoringa v gospodarskih gozdovih in rezervatih. Zbiranje prostorsko določenih informacij o strukturi gozda in njegovi razvojni dinamiki nam omogočajo metode kot sta: srednjeevropska metoda izločanja razvojnih faz in metoda izločanja sestojnih vrzeli. Obe metodologiji pa bi bilo potrebno nadgraditi, v primeru prve objektivizirati izločanje, drugo pa nadgraditi z zbiranjem sestojnih parametrov izven vrzeli. Za spremljanje ekoloških procesov, kot so kompeticija, mortaliteta in sobivanje vrst, pa so ključnega pomena trajne raziskovalne ploskve (TRP). Potrebno bi bilo uvesti sistematično vzdrževanje in spremljanje že obstoječih TRP ter osnovati nove TRP v rezervatih izjemnega pomena. 1 Izhodišča raziskave in opredelitev problemov Spreminjanje razmerij med funkcijami gozdov, še posebej v gozdovih s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami zahteva prilagajanje ciljev gospodarjenja in gojitvenih modelov (Schelbert in sod. 1988, Zimmermann in sod. 1998, Diaci 1997 Schütz 1998, 1999a, Suter-Thalmann 2000, OFEFP 2000). Spremenjeni cilji zahtevajo prilagojene ukrepe nege in posebno financiranje, saj je ekonomska vloga teh gozdov vse bolj pomaknjena v ozadje. Poleg tega v razvitem delu Evrope in v Sloveniji negovalna dela zaostajajo za načrtovanimi za zagotavljanje večnamenske trajnosti gozdov. Tudi ta gibanja so še posebej izrazita v gozdovih s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami. Vzroki so večplastni. Na neizvajanje nege vpliva naraščajoče nesorazmerje ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 4 od 25 med rastjo stroškov dela in zaostajanjem cen lesa (Schütz 1996, 1998, 1999b). Gojenje _;ozdov s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami zahteva prilagojeno ravnanje, d je pogosto dražje zaradi časovnih in prostorskih omejitev, bolj razpršenega ukrepanja ali zahtevnejših terenskih razmer (Ott 1996). Poleg tega laična javnost pogosto ne razume potrebnosti negovalnih del v takšnih razmerah in naraščajočih rizikov. Med najpomembnejše vzroke pa spada dejstvo, da so zvrsti gojenja gozdov v takšnih razmerah slabo razvite. Opuščanje gospodarj enj a ali nege v omenj enih skupinah gozdov sodi med najpomembnejše dolgoročne probleme trajnega ravnanja z gozdovi v Evropi (Schütz 1999b, 2000). Veliko gozdov s prevladujočo varovalno in zaščitno funkcijo je v fazi starejših debeljakov, ki imajo spremenjeno vrstno sestavo (Ott 1998). Zaradi tega pomeni opuščanje nege naraščanje tveganosti gospodarjenja, predvsem pa nazadovanje zaščitnih in varovalnih funkcij gozda (Ott in sod. 1997). Zgled so vetrolomi zadnjega desetletja v Evropi (Schönenberger in sod. 2002, Angst in sod. 2004). V gozdovih s prevladujočimi socialnimi funkcijami z nego zagotavljamo primemo razmerje razvojnih faz, mehansko stabilnost, vitalnost in prehodnost gozdov. Opuščanje nege vodi v nazadovanje omenjenih lastnosti in naraščanje naravnih motenj kot v Bavarskem gozdu ali češki Šumavi. Izvajanje socialnih funkcij je okrnjeno, gibanje v gozdovih oteženo, v primeru vetrovnega vremena nevarno. Sestojna klima je izgubljena, velike odprte površine niso estetsko zaželene in niso ekološko sprejemljive. Za določene vrste (svetloljubne, toploljubne) je tak scenarij koristen, vendar lahko podobne učinke dosežemo v okviru večnamenskega obravnavanja gozda, ki je nenazadnje bistveno cenejše kot negospodaijenje in sanacije, hkrati pa zagotavlja primemo izkoriščanje obnovljivih naravnih virov (Schütz 2000). Namen projekta je reševanje problematike upravljanja gozdov s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi vlogami z razvojem prilagojenih zvrsti gojenja gozdov. V sklopu projekta bomo obravnavali dve pomembnejši skupini gozdov s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami in sicer: (a) visokogorske in subalpinske gozdove in (b) gozdne rezervate. Zadnji so pomembni kot referenca za razvoj novih gojitvenih zvrsti. Podprojekt (a) V naših Alpah se predvsem v prostom nad zgornjo gozdno mejo, kjer to dopuščajo reliefne razmere, močno uveljavlja mšje {Pinus mugo Turra), ki tvori goste sestoje. Ponekod, predvsem na strmejših, prepadnih terenih gre za bolj ali manj trajne sukcesijske stadije razvoja vegetacije, na ugodnejših terenih pa so obsežna ruševja posledica spontanega zaraščanja nekdanjih planinskih pašnikov v smeri gozda. Kljub opuščanju pašništva so ti ekosistemi še vedno pod pritiskom različnih dejavnosti, kot npr. rekreacije, ki so v konfliktu interesov z velikim ekološkim pomenom teh habitatov pri varovanju tal in nižje ležečih območij ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Ruševja so po Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Ur. 1. RS 5/98) vključena med varovalne gozdove, zato je razumevanje ekoloških procesov pomembno pri izbiri primemega načina upravljanja s temi sestoji za njihovo trajno opravljanje varovalne funkcije. Zaradi majhnega gospodarskega pomena, težje dostopnosti in neprehodnosti so mševja bolj poredko raziskovana. Pomembnejši opisi vegetacije in pedološke analize so bile objavljene šele v zadnjem času (Pms in sod. 2003, Poldini in sod. 2004, Zupančič in sod. 2006). Ta rastišča danes uvrščamo v sintakson Rhododendro hirsuti-Pinetum prostratae Zöttl 1951 var.geogr. Anemone trifolia Poldini et al. 2004. V Švici so zaradi pomena zaščitne funkcije gorskih gozdov in nelikvidnosti gozdnih Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 5 od 54 obratov, razvili nego za stabilnost in minimalno nego gozdov (Wasser in Frehner 1996, Zeller 1996). Koncepti in modeli so predstavljeni v knjigi Ott in sod. (1997). Poudarek pri minimalni negi visokogorskih gozdov je na trajni prisotnosti stabilnih sestojev, za katero sta predpogoja: (i) stabilna, odporna drevesa in (ii) trajna sposobnost pomlajevanja sestojev (Ott 1998). Podobne modele razvijajo v Italiji, Avstriji in Franciji (Motta in Haudemand 2000, Mayer in Ott 1991). Podprojekt (a) pomeni smiselno nadaljevanje raziskovalnega dela Oddelka za gozdarstvo na omenjenih področjih (npr. Diaci (ur.) 1998). Podprojekt (b) V raziskovalnem projektu bomo utemeljili metodologijo, ki bo omogočala zanesljivo primerjanje raziskovalnih izsledkov in strokovnega dela v gospodarskih gozdovih z razvojem gozdov v gozdnih rezervatih na Slovenskem (Diaci in sod. 2006). Gozdni rezervati predstavljajo referenčne objekte za preverjanje trajnostnega ravnanja z gospodarskimi gozdovi (Parviainen in sod. 2000, Parviainen in Frank 2003). Samo rezervati nas lahko poučijo, ali so opažena razvojna gibanja posledica neposrednega ravnanja z gozdom (nege, sečnje in spravila) ali širših sprememb v okolju (daljinskega transporta onesnažil, podnebnih sprememb). Vendar rezervati danes v Sloveniji niso primemo vsebovani v gozdnogospodarskih načrtih. Podobno je tudi v svetovnem merilu, saj na primer različne certifikacijske zvrsti predvidevajo zavarovanje določenega deleža gozdov, ne predvidevajo pa načina primeijanja stanja v rezervatih z gospodarskimi gozdovi. Po Uredbi o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom (2005) obsega omrežje 172 rezervatov s površino 9.792 ha, to je manj kot odstotek površine gozdov v Sloveniji. Gozdni rezervati so referenčni objekti za gospodarenje najvišje stopnje, imajo pravni položaj strogih rezervatov, kar pomeni, da so v njih prepovedane vse vrste rab. Doslej so bili v obliki monografij predstavljeni večina pragozdov in posamezni gozdni rezervati na Slovenskem, v zadnjem desetletju pa so bile zasnovane primerjalne raziskave (pragozd - gospodarski gozd, pragozdovi različnih evropskih držav) ter ekofiziološke in mterdisciplinarne študije (npr. projekt Nat-Man 2005). Na podlagi koncepta gozdne inventure, ki jo predpisuje Pravilnik o gozdnogospodarskih in gojitvenih načrtih (1998), je mogoče s statističnimi modeli objektivno primeijati učinke ukrepov v gospodarskih gozdovih, neizkoriščena pa je doslej ostala možnost primerjave trajnostnega gospodarjenja v gospodarskih gozdovih z razvojem gozdov v rezervatih, ki so bili prepuščeni naravnemu razvoju ali vsaj razvoju brez neposrednega človekovega vpliva. 2.1 Program dela, raziskovalne hipoteze in rezultati USMERJANJE RAZVOJA VISOKOGORSKIH IN SUBALPINSKIH GOZDOV -Podprojekt (a) 2.1.1 Razvojna dinamika in usmeritve za gospodarjenje z gozdovi na zgornji gozdni meji in ruševjem V raziskavi smo postavili hipotezo, da je ruševje le prehodna, vendar dolgotrajna oblika vegetacije pri zaraščanju nekdanjih senožeti in pašnih površin z gozdom. Naravno ruševje je omejeno le na ozek pas nad gozdno mejo in na orografsko skrajne razmere. Drevesne vrste, ki gradijo sedanjo gozdno mejo, se dobro pomlajujejo tudi višje nad gozdno mejo. Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 6 od 54 med ruševjem, kjer gosta rast rušja ugodno vpliva na pomlajevanje drevesnih vrst. V območju zgornje gozdne meje smo po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964, Westhoff in van der Maarel 1973) opravili 62 fitocenoloških popisov na štirih višinskih profilih v Julijskih (Velika Tičarica, Viševnik, Kurji Vrh) in Savinjskih Alpah (Križevnik) v treh stratumih (gozd tik pod zgornjo gozdno mejo, sestoj posameznih dreves in rušja na zgornji gozdni meji, ruševje) na ekotonu zgornje gozdne meje. Popise smo med seboj primerjali z matematičnimi metodami hierarhične klasifikacije in ordinacije. Rastiščne razmere smo ugotavljali s pomočjo Ellenbergovih indikacijskih vrednosti (Ellenberg in sod. 1991). Na popisih smo pri rastlinskih vrstah ugotavljali njihove strategije po modelu CSR (Grime 1974, 2001) ter tako skušali ovrednotiti pomen stresa, kompeticije in motenj v izbranih sestojih. Ugotavljali smo, kateri funkcionalni znaki rastlin najbolj ločujejo sestoje po izbranih stratumih ter če se med stratumi pojavljajo razlike v vrstni pestrosti. Razlike med ruševji na različnih lokacijah so manjše kot v gozdu in na gozdni meji, kar se lepo vidi na prikazani ordinaciji (Slika 1). Ruševje, kot sukcesijski stadij zaraščanja nekdanjih alpskih travišč, v našem alpskem svetu očitno kaže precej homogeno podobo. Podobno so tudi Zupančič in sod. (2006) vsa ruševja v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter Karavankah v subalpinskem pasu nad gozdnimi sestoji uvrstili v isto asociacijo {Rhododendro hirsuti-Pinetum prostratae var. geogr. Anemone trifoUa). Ocenjujemo, da se na ploskvah v gozdu, kjer prevladujejo macesnovi sestoji, sukcesijski razvoj sicer razmeroma dolgotrajnih stadijev (Mayer in Ott 1991, Dakskobler 2006) počasi nadaljuje v smeri potencialnih gozdnih združb, ki pa so zaradi ugodnejših klimatskih razmer, bolj dovzetne za vplive lokalne klime, kar povečuje vrstno pestrost. Ugotovili smo, da je število rastlinskih vrst s težiščem pojavljanja v gozdu pod zgornjo gozdno mejo večje od števila vrst, ki se na našem gradientu pojavljajo predvsem v ruševju. Glede na pomanjkanje vrst, ki bi razločevale naša ruševja na karbonatni podlagi od nižje ležečih gozdov ali višje ležečih travišč lahko domnevamo, da so obsežna ruševja v našem alpskem svetu le prehodna oblika vegetacije, ki se počasi zarašča z gozdom. V zgornjih dveh stratumih se macesen in smreka dobro pomlajujeta. Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 7 od 54 mso iroo 760 \ <7S0 \ ■■ 1800 \ \ \ \ P '. '. '. . t^iiihitoš \ o \ ^ Reakcija tai ., o \ Temperatura Vlažnost ZasirSost drevesne piasti Dušičnost O o -6 o .0 O... o.. C bo--'' NacInKi-^ka viSma (ni) 1SW p Kontinental nosf^ A Zastitost gtnßwie p'osti -1.0 Axisl 1,0 Ruševje • Križevnik ■ Kurji Vrh ♦ Velika Tičarica ▲ Viševnik Gozdna meja O Križevnik □ Kurji Vrli O Velika Tičarica A Viševnik Gozd O Križevnik □ Kurji Vrh O Velika Tičarica A Viševnik Slika 1: Ordinacijski diagram prve in druge osi, izračunanih po metodi glavnih komponent (PCA) s pasivnimi okoljskimi spremenljivkami (naklon terena in kamnitost na ploskvi) in Ellenbergovimi indikacijskimi vrednostmi; nadmorska višina je prilagojena z regresijo Loess. Funkcionalna analiza vegetacije na zgornji gozdni meji s pomočjo funkcionalnih tipov oz. strategij kaže na majhne razlike med stratumi. Povsod je pomen mderalnosti majhen, najpomembnejša komponenta pa je kompeticijska sposobnost. Glede na lego popisov V CSR trikotniku prevladuje v vseh treh stratumih strategija stres tolerantne kompeticije (CS), ki je sicer značilna npr. za negnojena travišča v semi-aridnem kontinentalnem podnebju, vendar pa v širše območje uvrščamo tudi v glavnem vse naše gozdne in grmiščne ekosisteme (Grime 2001). Pomen tolerance na stres ni tako velik kot smo vsaj v ruševju pričakovali. Sklepamo, da na sedanji zgornji gozdni meji, dejavniki okolja niso tako omejujoči, da bi preprečevali dvig zgornje gozdne meje. Glede na potek sekundarne sukcesije (Grime 2001), produktivnost rastišča ni majhna, kar potrjujejo tudi pretekle raziskave zgradbe in rasti sestojev na sedanji zgornji gozdni meji (Počkar in Stritih 1987, Diaci 1992, Jakop in Kosmač 1997, Primožič 2001, Pagon 2004, Firm 2006). Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 8 od 54 • Ruševje O G. meja □ Gozd 100% Slika 2: Trikotniška ordinacija popisov glede na C, S in R komponente rastlinskih strategij, ločeno po stratumih. Primerjava sklenjenih gozdnih sestojev tik pod sedanjo zgornjo gozdno mejo in višje ležečih sklenjenih sestojev ruševja z uporabo ftmkcionalnih znakov rastlinskih vrst je kljub ozkemu intervalu ekoloških gradientov pokazala na majhne, a zaznavne razlike v strukturi pojavljanja določenih proučevanih znakov. Za pomembnejše so se izkazali življenjska oblika rastlin, trajnost listov in anatomija listov. Ti znaki kažejo določene prilagoditve rastlin na neugodne življenjske razmere, kakršne vladajo na zgornji gozdni meji. Vrstna pestrost je največja v vmesnih sukcesijskih stadijih. Po prenehanju delovanja motnje (na zgornji gozdni meji je včasih motnjo predstavljala paša in požiganje ruševja) se pestrost najprej poveča, v nadaljnjem razvoju sukcesije pa spet upade (Lepš 2005). Glede na veliko pestrost tako v ruševju, kot v sedanjih gozdnih sestojih tik pod gozdno mejo, sklepamo daje sukcesija v polnem teku. S povečevanjem pomena kompeticije v združbah se zaradi izključevanja vrst pestrost zmanjšuje (Grime 2001), česar pa domnevno zaradi majhnega gradienta v območju proučevanih sukcesij nismo odkrili. Raziskava vegetacije na gradientu zgornje gozdne meje v Julijskih in Savinjskih Alpah je osvetlila nekatere procese v zaraščanju teh, v preteklosti s človekovo dejavnostjo, bolj ali manj obremenjenih rastišč. V takšnih dinamičnih razmerah se uporaba klasičnega fitocenološkega in funkcionalnega pristopa raziskovanja vegetacije ter fitoindikacijskih metod vrednotenja rastišča dobro dopolnjuje in nadgrajuje. Danes, po opuščanju rabe, se gozd spet vrača na območja, kjer je nekoč že uspeval. Na obsežnih površinah sklenjenega ruševja nad sedanjo zgornjo gozdno mejo, ki so rezultat zaraščanja nekdaj izkrčenih površin, sukcesijski razvoj vodi v smeri razvoja gozdne vegetacije. Ruševje s svojo gosto zarastjo, prepletenim koreninskim sistemom in vegetativnim načinom razraščanja varuje tla pred erozijo in ustvari dobre razmere za pomlajevanje drevesnih in naseljevanje zahtevnejših vrst. Glede na velik pomen kompeticijske strategije so razmere za uspevanje gozda v območju proučevanega ruševja ugodne. Varovanje sestojev ruševja, predvsem na bolj izpostavljenih terenih je ključno za varovanje tal pred erozijo in uspešno naselitev drevesnih vrst. Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 9 od 54 Usmeritve za gospodarjenje Ali je potreben monitoring in kakšen? Ruševja pri nas imajo precej podobno vrstno in sestojno zgradbo. Kjer se razvije sklenjeno ruševje je varovalna vloga zadovoljivo izražena. Monitoring ruševja je nujno potreben, v manjšem prostorskem merilu pa naj bo usmerjen predvsem na spremljanje zaraščanja površine s sklenjenim ruševjem v primerjavi s posamično rastočimi grmi ali kolonijami. V ta namen zadostuje zbiranje podatkov s pomočjo aerofotoposnetkov zadostne ločljivosti. V večjem prostorskem merilu (na posameznih lokacijah) je za podrobnejše spremljanje sukcesijskih in degradacij skih procesov na različnih gradientih (npr. nadmorska višina, ekspozicija, naklon terena) potrebna vzpostavitev stalnih vzorčnih ploskev. Kako se odločati v primeru spremembe namembnosti? Ruševje ima pomembno vlogo pri varovanju tal pred erozijskim delovanjem padavinske vode, snežnih plazov in vetra. Sposobnost ukoreninjenja v skalnih razpokah, gost koreninski in sestojni sklep, ter sposobnost tvorjenja adventivnih korenin iz poleglih vej so lastnosti rušja, ki uspešno ščitijo plitva tla pred erozijskimi procesi. Ruševja pri nas večinoma poraščajo predele z večjo nadmorsko višino na karbonatni podlagi, kjer je tvorba tal upočasnjena. Pri načrtovanju krčitev sestojev ruševja je potrebno te stvari upoštevati. Manj erozijsko ogrožena rastišča (npr. položnejši tereni, zavetme lege) na manjših nadmorskih višinah so primernejša za spremembe rabe. Strmejša pobočja na večjih nadmorskih višinah so za krčitve neprimerna zaradi močno izražene varovalne vloge (preprečevanje snežnih plazov, zadrževanje tal in posledično zadrževanje padavinske vode oz. zmanjševanje padavinskega odtoka). Kako izpeljati prostorsko členitev na predele, Iger mora nujno ostati gozd in progresija vegetacije in na predele, kjer je sprememba namembnosti dopustna? Prostorska conacija rastišč ruševja glede na poudarjenost varovalne funkcije se lahko opravi glede na padavinski režim, naklon terena, izpostavljenost močnim vetrovom, reliefne danosti in nadmorsko višino. Prav tako mora ruševje ostati na pobočjih, kjer neposredno ščiti nižje ležeče infrastrukturne objekte. 2.1.2 Razvojna dinamika visokogorskih in subalpinskih gozdov ter usmeritve za gospodarjenje z njihovimi funkcijami Rezultati analiz tega sklopa temeljijo na podatkih, ki so bili zbrani na območju Dleskovške planote (Kamniško-Savinjske Alpe) v okviru dveh diplomskih nalog in drugih študij (Firm 2006, Firm in sod. 2007, Kladnik 2009), podatkih zbranih na raziskovalnem objektu v Lučki Beli (Firm in sod. 2009) in podatkih pridobljenih v (drugotnih) visokogorskih smrekovih gozdovih v Karavankah (Rozman 2007). 2.1.2.1 Razvojna dinamika visokogorskih bukovih gozdov in nadomestnih gozdov macesna in smreke Cilji raziskave na Dleskovški planoti (npr. v gozdnem rezervatu Polšak), kjer smo proučevali predvsem spremembe v zgradbi in razvoj visokogorskih (subalpinskih) bukovih gozdov (I. stratum) ter nadomestnih gozdov macesna in smreke (II. stratum), so: - opisati zgradbo in razvojno dinamiko subalpinskih gozdov in gozdne meje,_ Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 10 od 54 - raziskati interakcije med vrstami in konkurenčno sposobnost bukve {Fagus sylvatica L.), smreke {Picea ahies Karst.) in macesna {Larix decidua Mili.) v danih razmerah ter preučiti možnosti za njihovo nadaljnje uveljavljanje, - ovrednotiti vpliv antropogenih motenj v preteklem in sedanjem času, - napovedati prihodnji razvoj subalpinskih gozdov in ovrednotiti pomen gozdnih rezervatov v visokogorju. Gozdni rezervat Polšak leži na skrajnem severovzhodnem delu Dleskovške planote (Veža) v Kamniško-Savinjskih Alpah (46°22'N, 14°4rE). Rezervat je bil osnovan leta 1978 in obsega 341,7 hektaijev površin, ki se raztezajo od gorskega do subalpinskega pasu. Večino visokogorskih in subalpinskih gozdov na planoti so zaradi ugodne konfiguracije terena in prisojne lege že zelo zgodaj (v 13. stoletju) izkrčili za pašne namene in površine najpogosteje vzdrževali s požiganjem. Pašo so začeli intenzivneje opuščati šele po drugi svetovni vojni, v manjšem obsegu pa še vedno pasejo tudi na območju rezervata. Za potrebe raziskave smo ponovili snemanja na sedmih raziskovalnih ploskvah v gozdnem rezervatu Polšak, ki so bile izločene in prvič premerjene leta 1991. Velikost ploskev je 625 m^ in so kvadratne oblike (25 m x 25 m). Ploskve so sistematično razporejene, v višinskem gradientu 1300-1810 m nadmorske višine. Ploskve so označene z zaporednimi številkami (14-20), na katere se bomo v nadaljevanju sklicevali. Pri ponovitvi meritev smo dosledno upoštevali metodologijo, zastavljeno pri snemanjih leta 1991. Na šestih ploskvah (ploskve 15-20) smo z digitalnim fotoaparatom Nikon Coolpix 995 in z objektivom »fish-eye« Nikon FC-E8 posneli svetlobne razmere. Fotografije so bile posnete 1,3 m od tal. Na vsaki ploskvi je bila svetloba posneta v 5 točkah, ki so bile razporejene sistematično. Ker smo analizo svetlobnih razmer opravili na majhnem številu vzorcev (skupaj le 30 točk), velja opozorilo, daje reprezentativnost rezultatov omejena. Razvoj visokogorskih bukovih gozdov z macesnom V gozdnem rezervatu Polšak poteka meja med visokogorskimi bukovimi gozdovi in nadomestnimi gozdovi približno 50 do 100 višinskih metrov pod prelomnico, ki loči planotasti svet Veže od strmih pobočij, ki se spuščajo proti Podveži in Lučam. V zvezi z nastankom in s preteklim razvojem visokogorskih bukovih gozdov z macesnom je precej nepojasnjenega. Vendar potek današnje zgornje meje njihove razširjenosti nakazuje verjetne spremembe zgradbe v preteklosti. Ob pomanjkanju lesnih virov na planoti zaradi šiijenja pašnih površin s sečnjo in požigi so potrebe po lesu planine Polšak verjetno zadovoljevali z lesom iz sestojev tik pod prelomnico. Delež bukve v lesni zalogi in v strehi sestoja se z naraščajočo nadmorsko višino opazno zmanjšuje (63—28 %), medtem ko se delež macesna povečuje (9—49 %). Najviše rastoča bukova drevesa smo v rezervatu zasledili na višini 1550 m, kar je le 50 metrov pod prelomnico, sestoje z bukvijo pa še nekoliko nižje (1500 m). V raziskavah na drugi strani Dleskovške planote nad dolino Lučke Bele so najvišje bukove sestoje zasledili na podobni nadmorski višini (1500-1580 m) na strmih in slabše dostopnih pobočjih. Sestoji so v fazi intenzivne akumulacije lesne zaloge, kar potrjujejo veliki povprečni volumenski prirastki za preteklo obdobje (8,7-12,1 m^/ha/leto). Izjemni prirastki in relativno majhen delež odmrlih dreves (3—8 %) pričajo o razvojni mladosti teh gozdov. Spremembe v drevesni sestavi v preteklem obdobju nakazujejo povečevanje pomena bukve v prihodnosti in potrjujejo domnevo o njeni večji vlogi v nekdanjih pragozdovih tega prostora. Rezultati analiz priraščanja nakazujejo, da rastna moč bukve v visokogorskih bukovih gozdovih v primerjavi s smreko in macesnom že začenja pojemati, vendar je to najverjetneje poleg zaostrovanja ekoloških razmer tudi posledica dejstva, daje večji delež bukovih osebkov podstojnih. Uspešno uveljavljanje Obrazec ARRS-Rl-CRP-ZP/2008 Stran 2842 od 25 bukve je nedvomno povezano z njeno prilagodljivostjo rastnim razmeram (sencovzdržnost) in plastičnostjo krošnje. O teh lastnostih zanesljivo pričata njen uspešni razvoj in uveljavljanje v spodnjem sloju sestojev, v katerem smo pri analizi svetlobnih razmer ugotovili relativno nizke vrednosti obeh komponent sevanja. Višina sedanje meje uspevanja bukve v rezervatu ni naravna oz. ni posledica neugodnih ekoloških razmer za njeno rast. Vendar se bo bukev zelo težko oz. izjemno počasi uveljavljala na površinah nad mejo svoje sedanje razširjenosti. Počasno vračanje bo predvsem posledica strmega terena, težkega semena, vpliva divjadi in paše. Preglednica 1: Razvoj števila (N) in lesne zaloge (LZ) živih dreves ter lesne zaloge odmrlih dreves ___ 1991 2004 Ploskev St. živih dreves (N/ha) 2iva - LZ (m'/ha) Odmrla - LZ (m^/ha) št. živih dreves (N/ha) Živa - LZ (m®/ha) Odmrla - LZ (m^/ha) Pov. i v" (m^/ha/1) Hzj 14 624 677,8 70,0 512 621,6 222,1 32,1 D 15 1072 676,6 61,4 864 817,5 72,2 9,4 30,3 16 1104 821,3 26,9 1024 900,4 30,5 31,4 17 624 851,3 158,1 560 914,0 187,4 29,1 E 3 18 688 388,6 31,8 688 440,9 44,5 5,1 22,4 i 19 560 341,0 29,1 544 395,7 29,8 21,8 20 544 244,5 21,9 480 272,1 34,7 17,4 N - h>0,5 m; LZ-h>1,3 m; za obdobje 1991-2004 2,80 2,60 2,40 2,20 2,00 1,80 1,60 1,40 1,20 1,00 0,80 2,80 2,60 2,40 o" 2,20 E 2,00 E 1,80 1,60 1,40 1,20 Smreka Bukev Macesen I. stratum Smreka n Mean □ ±SE X±1,96'SE Macesen_VIT I. stratum Slika 1: Primerjava debelinskih prirastkov drevesnih vrst v I. in II. stratumu Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 12 od 54 Delež direktnega sevanja Delež difuznega sevanja 45 40 35 30 g 25 CO 20 Ü 15 10 5 45 40 35 30 ?25 15 10 I. stratim □ Mean □ +SE III±1,96*SE ILstfafum_RUŠJE Slika 2: Primerjava svetlobnih razmer v L in II. stratumu ILstratum RUŠJE Razvoj nadomestnih gozdov macesna in smreke O nastanku teh gozdov vemo mnogo več, saj lahko z gotovostjo trdimo, da so posledica gozdne sukcesije na nekdanjih planinskih pašnikih. Različni sukcesijski in razvojni stadiji vegetacije so med seboj mozaično prepleteni brez ostrih prehodov. Gozdna sukcesija na ogolelih alpskih površinah se pogosto prične z uveljavljanjem vrst iz rodu Pinus. Med rušje se v naslednji fazi naseli macesen, ki mu za nasemenitev ustrezajo gola mineralna tla, za nadaljnjo rast pa obilica neposrednega sončnega sevanja. Ponavadi se med rušjem na mestih z ugodnimi mikroklimatskimi in talnimi razmerami oblikujejo manjša jedra oz. šopi. Bližina rušja ga v mladosti ščiti pred negativnim mehanskim in fiziološkim delovanjem vetra (abrazija, izsušitev), pred polzenjem snega in varuje tla pred izsuševanjem. Mestoma se macesnu že med rušjem pridružita smreka in jerebika. Rušje pod macesnovimi krošnjami začne propadati in sčasoma zaradi pomanjkanja svetlobe izgine. Število vzorcev, vključenih v raziskavo, je bilo premajhno, da bi lahko ugotovili mejne vrednosti sevanja za uspevanje rušja. Vrednosti lesnih zalog obravnavanih sestojev so v primerjavi z vrednostmi, ki so jih ugotovili drugi avtorji v sestojih na podobni nadmorski višini, precej višje, podobno pa velja tudi za povprečne volumenske prirastke (Počkar in Stritih 1987, Primožič 2001, Pagon 2004). Podobne vrednosti lesne zaloge in prirastkov so ugotovili le pri raziskavah zgornje gozdne meje na južnih pobočjih bližnje Raduhe (Jakop in Kosmač 1997). Razlike med posameznimi območji so nedvomno posledica različnih sukcesijskih stadijev (v katerih so sestoji) in razlik v splošnih ekoloških razmerah med območji, ki odločilno vplivajo na rast sestojev (temperaturni in padavinski režim). Velikosti lesnih zalog, prirastkov in drugih sestojnih kazalnikov na sedanji zgornji gozdni meji pričajo o tem, daje gozd v izraziti progresiji, in o potencialno višji gozdni meji na tem območju. Z raziskavo smo prišli do sklepa, da ekološke razmere v zgornjem delu rezervata (1650-1810 m n.m.v.) še ne ovirajo rasti macesna in smreke, saj rezultati pričajo o izredni prilagojenosti obeh vrst danim razmeram. V nadomestnih gozdovih smo odkrili značilne razlike pri debelinskih prirastkih obeh vrst, saj smreka prirašča bistveno bolje. Domnevamo, da smreki za naselitev ustrezajo ekološke razmere v zavetju predraslih macesnov, saj je glede mikrorastiščnih razmer pri pomlajevanju zahtevnejša. To potrjujejo tudi preliminarne analize starosti obeh drevesnih vrst v nadomestnih gozdovih, saj so macesnovi osebki starejši od smrekovih. Macesen je Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 13 od 54 izjemno občutljiv za zasenčitve krošnje, zato v socialnem boju s smreko v danih razmerah nima možnosti. Večja konkurenčnost smreke v nadomestnih gozdovih se kaže tudi v dolžini krošnje, saj tvori globoke krošnje, do katerih v redkih macesnovih sestojih prihaja dovolj svetlobe. Tako se razlike med njima sčasoma zabrišejo, saj smreke v zavetju naglo rastejo in se hitro vraščajo v krošnje nadraslih macesnov. Vrzelasta zgradba sestojev omogoča macesnu veliko sproščenost krošenj in s tem ustrezno osvetljenost. O specifičnih svetlobnih razmerah lepo pričajo razlike med macesnovimi sestoji in sestoji visokogorskih bukovih gozdov. Smer razvoja nadomestnih gozdov bo v prihodnosti odvisna predvsem od vrste in intenzivnosti naravnih motenj (vetrolomi, požari) ter uspešnosti pomlajevanja v povezavi z vplivom divjadi, saj se je vpliv neposrednih antropozoogenih dejavnikov močno zmanjšal. Na nekdanjih pašnikih se klimaksne vrste uveljavljajo zelo počasi, saj lahko sukcesijski razvoj traja 100 do 500 let. Domnevamo, da se bo delež smreke še naprej počasi povečeval in da bo na mestih z ugodnejšimi rastiščnimi razmerami nadomestila macesen. V nadaljnjem razvoju lahko pričakujemo dolgotrajno sobivanje obeh vrst, saj obe zavzemata različne niše v zaostrenih ekoloških razmerah in se razlikujeta v načinu pomlajevanja in dolgoživosti. Nadomestni gozdovi macesna in smreke bodo najverjetneje ostali relativna stalnica v subalpinskem pasu na območju rezervata. Tudi na podlagi izsledkov raziskave, ki je bila opravljena nad dolino Lučke Bele (na JZ pobočju Lastovca) v podobnih gozdnih sestojih na zgornji gozdni meji in kjer smo uporabili podobno metodologijo (dodatno smo zbirali še podatke o pomlajevanju v obeh izbranih stratumih), smo prišli do podobnih zaključkov o razvojnih zakonitostih obeh obravnavanih gozdnih tipov. Popis mladja smo opravili na transektih, ki smo jih postavili v posamezne sestoje. Oblikovali smo 4 skupine: sklenjen in nesklenjen bukov sestoj ter sklenjen in nesklenjen sestoj nadomestnih gozdov macesna in smreke. V sklenjenih sestojih smo oblikovah po dve liniji od nižje do višje ležeče ploskve (1500 - 1600 m n.m.v.), na medsebojni razdalji 30 m. Dolžina posamezne linije je bila približno 180 m (horizontalna razdalja). Na njih smo postavili vsakih 5 metrov ploskvice velikosti 2 x 2 m. V obeh nesklenjenih sestojih smo postavili po deset krajših linij na razdalji 5 metrov, dolžina približno 50 m (horizontalna razdalja), s ploskvicami (2 x 2 m) na vsakih 5 metrov. Skupno število linij je bilo 14 in skupno število ploskvic 200. Na ploskvicah smo analizirali drevesno sestavo, vitalnost, višino in poškodovanost pomladka ter sklep odraslega sestoja. Uspeh za pomladitev določene drevesne vrste je odvisen od tipa tal, zastrtosti, nanoreliefa, številčnosti rastlinojede divjadi, konkurence v koreninskem pletežu, številčnosti glodavcev in še mnogih drugih dejavnikov. Razlogov za večjo gostoto pomladka v bukovem gozdu je več. Bukov gozd ob gozdni meji tvori oster prehod v nesklenjen sestoj. Zadnje bukve pred mejo gozda še dosegajo višino 15 m in več. Pas ruševja se nahaja nekoliko višje, prav na tem prehodu pa je največja gostota pomladka. Domnevamo, da so bukovi gozdovi zaradi svoje lege v pokrajini, bolj presvetljeni od strani kot nadomestni gozdovi. Možen vzrok pa so tudi boljše talne razmere. Mrtva substanca listavcev zaradi manjše vsebnosti hidrofobnih substanc v tkivu zagotavlja zadrževanje vode, ki pa je zaradi velikih naklonov terena za pomlajevanje Se kako pomembna._ Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 14 od 54 1000- >0) 750- 500- 250- DREVESNA VRSTA § Smreka B Macesen S Bukev |jerebika ^Vrba r^l Javor 0- Sklenjen bukov gozd Sklenjen nadomestni gozd Nesklenjen bukov gozd Nesklenjen nadomestni gozd SKUPINA GOZDA Slika 3; Drevesna sestava pomladka za posamezno skupino gozda Bukov gozd Nadomestni gozd 1600- :2 1575' SKLENJENOST I- Sklenjen □ Nesklenjen >w ■> re Ji S o E ■o (S z 1550- 1525- 10 20 ŠTEVILO O 10 20 ŠTEVILO Slika 4: Število pomladka glede na nadmorsko višino v posameznem stratumu Majhna gostota pomladka v nadomestnih gozdovih je posledica velike gostote dreves odraslega sestoja. Nadomestni gozd ima postopen prehod v nesklenjen sestoj, v katerem pa se že nahajajo posamezni otočki ruševja. Velika gostota dreves ter rušje povzročajo veliko zastrtost in konkurenco v tleh, zaradi tega je razvoj pomladka otežen. Glede na to, da se sestoji obeh stratumov nahajajo skupaj, bi pričakovali tudi določen delež bukve, kar pa v naši raziskavi nismo ugotovili. Vzrok temu je najverjetneje večja teža bukovega semena in velik naklon terena, ki onemogočata prenos semena že na krajše razdalje. Prednost rezervata Polšak je njegova lega na Dleskovški planoti, saj v tem delu ni posebej atraktivnih vrhov in zato na območje rezervata zahaja le manjše število obiskovalcev. Rezervat ima z vidika raziskovalnega laboratorija neprecenljivo vrednost, saj je eden redkih objektov v Sloveniji na tej nadmorski višini, v katerem je bilo opravljeno že večje število raziskav, ki pomenijo kontinuirano spremljanje razvoja (Breznik 1980, De Cuyper Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 15 od 45 1985, Diaci 1992). Poleg tega gozdovi rezervata in okoliški gozdovi na območju Dleskovške planote opravljajo številne ekološke in socialne vloge (npr. varovalno, zaščitno), predvsem pa predstavljajo življenjski prostor številnim živalskim vrstam. V raziskavah, ki so jih opravili na območju Dleskovške planote in v razhčnih sestojih rezervata, so ugotovili, da ta predstavlja refugij za nekatere redke in ogrožene vrste ptic [gozdne kure, ujede in sove), ki imajo v teh gozdovih še možnosti za nemoteno življenje. Pomen takšnih odmaknjenih in manj dostopnih območij v visokogorju se je v zadnjem času še povečal, saj je večina visokogorskih gozdov vedno bolj pod pritiskom obiskovalcev (rekreacija, turizem). 2.1.2.2 Zgodovina motenj in dinamika predalpskih jelovo-bukovih gozdov v Savinjskih Alpah V obravnavani raziskavi (Firm in sod. 2009), ki temelji na podatkih zbranih v dobro ohranjenem predalpskem jelovo-bukovem gozdu v dolini Lučke Bele, smo proučevali vpliv naravnih in antropogenih motenj na dolgoročno razvojno dinamiko mešanih visokogorskih gozdov. Ker so bili ti ekosistemi v preteklosti pogosto močno spremenjeni s strani človeka (predvsem njihova drevesna sestava), predstavlja obravnavani objekt edinstveno priložnost za vpogled v njihovo naravno razvojno dinamiko (zgradba, drevesna sestava in vpliv različnih motenj), in je lahko pomemben vir informacij za sonaravno gospodarjenje s preostalimi gozdovi tega tipa. V predstavljeni raziskavi smo za analizo pretekle razvojne dinamike uporabili različne metodološke pristope, kot so analiza zgradbe in starosti, dendroekološke analiza motenj v preteklosti ter analiza dolgoročnih sprememb drevesne sestave. Za ovrednotenje vpliva človekovega delovanja na pretekli razvoj sestoja smo analizirali različne zgodovinske vire. Raziskovalni objekt se nahaja v zatrepu doline Lučke Bele (Savinjske Alpe) na JZ pobočju na nadmorski višini 1000-1400 m. Cilj raziskave je bil rekonstruirati zgodovino motenj in proučiti njihov vpliv na razvojno dinamiko (zgradbo in drevesno sestavo) sestoja. Analiza motenj je pokazala, daje skoraj celoten proučevani sestoj pred približno 150 leti (sredi 19. stoletja) bil prizadet s strani motnje sestojnih razsežnosti (srednje oz. večje jakosti; odmrla je večina dreves v strehi sestoja) in daje ta dogodek imel velik vpliv na nadaljnji razvoj samega sestoja. Zbrani dokazi govorijo v prid, daje motnja bila naravna najverjetneje vetrolom. Trenutna zgradba in drevesna sestava sestoja sta v veliki meri posledica tega dogodka. Na razvoj sestoja po motnji je imela največji vpliv sprostitev že obstoječega pomladka sencovzdržnih drevesnih vrst, predvsem pomladka bukve. Takšen način obnovitve in odsotnost močnejših motenj v nadaljnjem razvoju (vse do danes) sta glavna dejavnika, ki sta vplivala na današnjo podobo sestoja, ta je izrazito sklenjen in precej enomeren. Vendar so po vetrolomu nastale tudi ugodne ekološke razmere za nasemenitev in nadaljnjo rast svetloljubnih vrst, kot sta gorski javor in macesen, ki sta se uspešno uveljavila tudi v strehi sestoja. Rezultati predstavljene raziskave nakazujejo, da so najverjetneje tudi v preteklosti imele periodične motnje srednjih jakosti (npr. vetrolomi, snegolomi), pomemben vpliv na dinamiko naravnih gozdov v alpskem prostoru. Te izsledke je možno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi tega tipa, predvsem v smislu večjega variiranja intenzitete poseganja (posek) v prostoru in času. Eden od zaključkov raziskave je tudi, da so naravni jelovo-bukovi gozdovi relativno ekološko stabilni ekosistemi, kar se odraža predvsem v njihovi hitri obnovitvi tudi po motnjah večjih jakosti. Ta lastnost je predvsem rezultat prevladujočega sencovzdržnega pomladka in številnih predrastkov, ki hitro prevzamejo nosilno vlogo v sestoju. Ker imajo ti gozdovi poleg lesnoproizvodne funkcije še številne Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 16 od 54 druge ekološke in socialne funkcije, ki jih je potrebno pri gospodarenju upoštevati, je zgoraj opisano lastnost (ekološka stabilnost) smiselno upoštevati. Zato je potrebno v primeru vetrolomov ali drugih podobnih dogodkov premisliti aH je smiselno opraviti dasično sanacijo (v smislu poseka in spravila), pri kateri se je težko ogniti poškodbam na že obstoječem pomladku in predrastkih oziroma ali je bolje prizadete površine prepustiti naravnemu razvoju. Slednja rešitev lahko v nekaterih primerih bistveno pripomore k njihovi stabilnosti in trajni sposobnosti opravljanja številnih funkcij, npr. trajnost varovalne in zaščitne ftmkcije. Poleg tega pa jelovo-bukovi gozdovi predstavljajo pomemben habitat za nekatere ogrožene ptice (npr. kozača) in je zato tudi s tega stališča potrebno prilagojeno ukrepanje in zagotavljanje zadostnega števila debelih odmrlih dreves. 2. L 2.3 Ekologija pomlajevanja drugotnih smrekovih gozdov v visokogorskem vegetacijskem pasu Gorski gozdovi so bili v preteklosti izpostavljeni močnim antropozoogenim vplivom, ki so spremenili njihovo strukturo in vrstno sestavo. Gozdna paša, oglarjenje in golosečni sistem s sadnjo smreke so gozdove v veliki meri spremenili v enodobne smrekove sestoje, ki s staranjem postajajo vedno bolj občutljivi na razne motnje. Naravna obnova teh gozdov je zelo težavna, v gorskem gozdu pa je, bolj kot kjerkoli drugje, uspeh obnove ključni element trajnosti gozda in vseh njegovih funkcij. Namen raziskave je z razpoznavanjem primernih mikrorastišč za pomlajevanje izbranih drevesnih vrst na proučevanem rastišču ter analizo glavnih vplivnih dejavnikov za oblikovanje mikrorastišč, prispevati k razvoju gojenja gozdov na področju pomladitvene ekologije smrekovij. Raziskovalne hipoteze: • v sestojnih vrzelih obstajajo objektivno razpoznavna mikrorastišča, ki vplivajo na različno uspešnost pomlajevanja drevesnih vrst; • na oblikovanje mikrorastišč najmočneje vpliva sončno sevanje; • mikrorastišča dobro nakazuje pritalna vegetacija; • med zmesjo odraslih sestojev in mladja obstajajo značilne razlike, ki so posledica sukcesijskega razvoja gozda; • v bodočem razvoju gozdov bo bukev odigrala pomembnejšo vlogo. Raziskavo smo izvedli v drugotnih smrekovih gozdovih pod planino Pungrat v Gozdnogospodarski enoti Jelendol. VrzeU ležijo na gladkem do valovitem pobočju v nadmorski višini 1380 do 1480 m. Nagib je 14 do 26°, predvsem jugovzhodne ekspozicije. Starost sestoja je 170 do 200 let. Raziskavo smo zastavili kot poskus, za katerega smo vzorce vzeli iz obstoječe populacije. V ta namen smo leta 2003 v različno velikih vrzelih in delih sestoja postavili mrežo stalnih vzorčnih ploskev velikosti 1,5 x 1,5 m. Postavili smo 542 ploskev v 18 vrzelih oz. objektih. Na vsaki ploskvi smo ugotovili mikrorelief, ekspozicijo, nagib, globino tal, debelino organskih horizontov ter površino, vrsto in stopnjo razkroja lesnih ostankov. Ugotovili smo sestavo površja in naredili popis zeliščne plasti po vrstah in stopnji zastiranja. Prešteli smo mladice ločeno po drevesnih vrstah, višinskih razredih in objedenosti, posebej za mladje na lesnih ostankih in ostalo mladje. Dominantni mladici na ploskvi smo izmerili višino in višinski prirastek v zadnjem letu ter ocenili vitalnost. Sončno sevanje smo ugotovili s pomočjo fotografij hemisfere. V letu 2008 smo po enaki metodologiji izvedli ponoven popis ploskev, dodatno smo na vseh Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 17 od 54 ploskvah merili še talno vlago (Trime senzor). Ugotovili smo, da so preučeni smrekovi sestoji drugotni, nastali na potencialnih rastiščih altimontanskega jelovo-bukovega gozda (Homogyno sylvestris-Fagetum Marinček & al. 1993). Sedanji smrekov gozd je nastal pod močnim antropozoogenim vplivom, kjer sta največji vpliv imela izsekavanje bukve za oglarjenje in paša živine. Med zmesjo odraslih sestojev in mladja obstajajo značilne razlike, ki so posledica sukcesijskega razvoja gozda. Medtem, ko je v odraslem sestoju skoraj čista smreka, sta v mladju dokaj enakovredno zastopani smreka in bukev. Za smotrno delo s temi gozdovi v bodoče se tako kaže potreba po nadaljnjih fitocenoloških raziskavah in ponovnem fitocenološkem kartiranju smrekovih gozdov na karbonatni podlagi. Obravnavani gozdovi kažejo jasen trend razvoja v smeri mešanega gozda smreke in bukve zato jih je potrebno obravnavati ločeno od ostalih smrekovih gozdov. Zanje je potrebno določiti vsaj specifične gozdnogojitvene cilje m smernice, če se jih že ne izloči v svoj rastiščnogojitveni razred. lilllliBlUI m Mladje D Zemlja i ■ Kamenje : □ Drevesa □ Lesni ostanki ■ Opad, humus rS> C^ C^ CV> CV' nC? r,^ fl^ nC? ^ n> / / / / Mi Slika 1: Sestava površja in velikost vrzeli v letu 2003 in 2008 (aritmetične sredine) Pri popisu leta 2008 smo ugotovili, da se je v primerjavi s stanjem leta 2003 sestava površja na posameznih ploskvah močneje spremenila. Spremenila se je tako skupna pokrovnost zeliščnega sloja kot tudi vrstna sestava zelišč. Spremembe, opazne na nivoju ploskev pa na višjih nivojih izginejo in že na nivoju velikosti vrzeli niso več značihie kar nazorno prikazuje Slika 1. Ugotovitev je nekoliko presenetljiva, saj smo pričakovali, dabo pokrovnost zeliščne plasti v letu 2008 višja kot v izrazito sušnem letu 2003. Analiza mladja je potrdila ocene in domneve o slabi pomlajenosti proučevanih gozdov, saj smo na ploskvah leta 2003 našli povprečno le 18.811, leta 2008 pa 35.285 mladic in klic/ha. Iz Preglednice 1 razberemo, da tako v letu 2003 kot 2008 prevladujejo klice in mladice do 10 cm višine, medtem ko je mladja visokega 10 cm in več zelo malo. V letu 2008 je opazno močno povečana gostota bukvic v razredih do 10 cm višine, kjer je podrobnejša analiza pokazala, da gre v preko 90 % za klice in torej vpliv semenskega leta. V primerjavi z letom 2003 smo v letu 2008 ugotovili tudi za 43 % več mladic visokih nad 10 cm. Odstotek povečanja števila mladic je pri smreki in bukvi, obeh glavnih drevesnih vrstah v mladju, skoraj enak, tako da tudi vrstna sestava mladja, oziroma razmerje med smreko in bukvijo v mladju ostaja nespremenjeno.____ Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 18 od 54 Preelednica 1: Število mladic na ha po drevesnih vrstah in višinskih razredih leta 2003 in 2008 Smreka Jelka Bukev Jerebika cupaj 2003 2008 08/03 2003 2008 08/03 2003 2008 08/03 2003 2Ö08 08/03 2003 2008 08/03 2003 2008: 08/03 do 5 6.347 10.898 1,72 180 41 0,23 156 1.238 7,95 385 426 1,11 57 8 0,14 7.126 2.612 1,77 5-9 4.453 3.657 0.82 90 49 0,55 2.665 12.628 4,74 164 230 1,40 74 41 0,56 7.446 6.605 2,23 10-19 1.025 1.189 1,16 25 25 1,00 1.976 2.591 1,31 33 90 2,75 57 49 0,86 3.116 1944 1,27 20-49 541 738 1,36 0 8 _ 418 836 2,00 0 16 16 49 3,00 976 .648 1,69 nad 50 82 369 4,50 0 8 - 66 98 1,50 0 0 0 0 - 148 476 3,22 Skupaj 12.448 16.851 1.35 295 131 0,44 5.281 17.392 3,29 582 763 1,31 205 148 0,72 18.811 5.285 1,88 Ugotovili smo, da v sestojnih vrzelih obstajajo objektivno razpoznavna mikrorastišča, ki vplivajo na različno uspešnost pomlajevanja drevesnih vrst. Najmočnejši vpliv na oblikovanje mikrorastišč ima sončno sevanje, to pa je v tesni korekciji z velikostjo vrzeli. Preglednica 2 prikazuje, da se je v letu 2008 povečalo število mladic in klic v vseh velikostnih razredih vrzeli. V vseh razredih se je zmanjšalo tudi število ploskev brez mladic in povečalo število ploskvic z večjim številom mladic. Na število klic in mladic v sestoju imajo vpliv predvsem zadnja semenska leta, saj zaradi pomanjkanja svetlobe večina klic že v prvih letih propade. Za uspešno nasemenitev in zgodnji razvoj mladja so se kot najugodnejše potrdile male in srednje vrzeli. V veliki vrzeli gostota mladja ostaja nizka, velik delež ploskev ostaja brez mladja. Preglednica 2: Število mladic na ploskvi in porazdelitev števila mladja v deležih po velikostnih razredih vrzeli Aritmetična : sredina 2''■■ 3 4^ 5 V'. 5 7 \ ■ 8 9 10 + Sestoj 2003 2,5 41,7 1 6,7 10,0 6,7 6,7 3,3 1,7 0,0 1,7 3,3 8,3 Sestoj 2008 5,3 33,3 5,0 6,7 1,7 1,7 5,0 5,0 3,3 5,0 1,7 21,7 Mala vrzel 2003 3,4 28,9 ; .5,3 8,4 7,2 4,8 3,6 1,2 8,4 0,0 3,6 8,4 Mala vrzel 2008 7,8 18,1 ' 1,8 12,0 12,0 3,6 3,6 8,4 2,4 2,4 3,6 28,9 Srednja vrzel 2003 5,2 25,7 5,3 10,6 7,1 6,5 5,3 4,1 3,2 p,8 2,4 15,9 Srednja vrzel 2008 9,1 19,5 0,6 8,6 7,4 6,8 5,3 4,1 3,8 2,1 29,8 Velika vrzel 2003 1,8 41,7 i8,3 8,3 6,7 3,3 3,3 1,7 1,7 1,7 0,0 3,3 Velika vrzel 2008 2,1 35,0 >5,0 13,3 5,0 8,3 5,0 3,3 0,0 0,0 0,0 5,0 Skupaj 2003 4,2 29.7 8,5 10,0 7,0 5,9 4,6 3,1 3,5 2,8 2,4 12,5 Skupaj 2008 7,7 22,5 11,8 9,4 7,2 5,9 5,0 4,8 3,1 2,2 2,0 26,0 Leta 2003 smo ugotovili, da je največji problem za obnovo proučevanih gozdov predstavljalo močno objedanje mladja po divjadi, predvsem jelenjadi. Kot prikazuje Preglednica 3, seje stopnja objedenosti mladja v letu 2008 zmanjšala, močneje pri smreki, in manj pri biikvi. To je prvi zaznavni pozitivni premik pri pomlajevanju po več kot desetletju intenzivnih prizadevanj za uskladitev razmerja med gozdom in rastlinojedo divjadjo. V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju se je namreč odvzem jelenjadi povečal od 363 živali v letu 1996 na 744 v letu 2005, leta 2006 je odvzem znašal 738, leta 2007 je upadel na 562 in leta 2008 spet narasel na 660 živali (Dolgoročni LUN 2007, Letni LUN 2009). Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 19 od 54 Preglednica 3: Delež objedenosti smrekovega in bukovega mladja po višinskih razredih v letu 2003 in 2008 10-19 20-49 nad 50 •Smreka 2003 42 38 70 2008 16 32 36 08/03 0,37 0,85 0,51 Bukev 2003 37 75 100 2008 40 62 83 08/03 1,09 0,83 0,83 Pri bukvi je še vedno poškodovanih 62 % mladic v višinskem razredu 20-49 cm in celo 83 % mladic visokih 50 cm in več. Trenutna stopnja objedenosti v tej fazi obnove še ne pomeni izločitve bukve iz bodočih sestojev, močno pa zmanjšuje prirastek bukovih mladic v višje višinske razrede. Bolj kot število mladja na to kažejo podatki višinskega prirastka dominantnih mladic na ploskvah. Dejanski višinski prirastek dominantnih smrekovih mladic je v višinskem razredu 20-49 cm 2,5 cm in v višinskem razredu nad 50 cm 8,3 cm kar predstavlja 80 % prirastka glede na vrednosti, če ne bi bilo objedanja. Višinski prirastek dominantnih bukovih mladic je v razredu 20-49 cm znašal 1,4 cm in v razredu nad 50 cm 2,6 cm oz. 40 % glede na prirastek brez objedanja. Ocenjujemo, da trenutna stopnja objedenosti na danem rastišču ne zagotavlja primerne mešanosti novo nastajajočih sestojev. Ugotovimo lahko, da je v prisojnih legah v althnontanskem pasu za preživetje in rast mladja potrebna predvsem zadostna količina difuznega sevanja, medtem ko direktno sevanje na pomlajevanje deluje zaviralno. Na pomlajevanje smreke ugodno vpliva prisotnost velikih lesnih ostankov. Gostota bukovega mladja je odvisna predvsem od oddaljenosti od semenskih dreves, zato je potrebno v sestoju ohranjati vse bukve ne glede na kvaliteto in jih že dovolj zgodaj sprostiti, da razvijejo večjo krošnjo in s tem tudi večjo produkcijo semena. Obstoječe velikopovršinsko enodobne smrekove sestoje je potrebno postopno prevzgojiti v mešane, skupinsko raznodobne gozdove. Najboljšo nasemenitev dobimo pod sestojem in v malih vrzelih, kjer manjka 2-5 odraslih dreves. Za preživetje zadostnega števila klic in nadaljnjo rast je potrebna predvsem zadostna količina difuznega sevanja. To dosežemo z oblikovanjem ozkih in podolgovatih vrzeli v smeri vzhod-zahod. Ko nekateri osebki v mladju že dosežejo 10 cm višine, nadaljujemo s širitvijo vrzeli predvsem na njenem južnem robu. V debeljakih se je potrebno izogibati difuznim svetlitvam oz. redčenju, saj imajo za posledico razrast zeliščne plasti, ki onemogoča uspešno pomladitev. Konkretne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi na skrajnostnih visokogorskih rastiščih (na primeru Kranjskega gozdnogospodarskega območja) Najpogostejše napake pri gospodarjenju v preteklosti in usmeritve za gospodarjenje v prihodnje so: 1) V zadnji tretjini proizvodnega obdobja je v zasmrečenih sestojih potrebno zmanjšati jakost svetlitvenih redčenj, oziroma jih 20 do 30 let pred načrtnim uvajanjem v obnovo popolnoma opustiti, ker prispevajo k destabilizaciji sestojev, še posebej, če so bili v preteklosti slabo negovani. Poleg tega razgrajen sklep krošenj vpliva na uveljavljanje pritalne vegetacije, še posebej trav, ki ovirajo razvoj naravnega mladja. 2) Neupoštevanje semenskih let - sečnje se bolj ali manj izvajajo po potrebah lastnika oz. v državnih gozdovih in veliki posesti po 1/10 gozdnogospodarskega načrta. Pomladitvene sečnje s ciljem obnove je potrebno izvajati v času semenskih letih ciljnih drevesnih vrst. Če ni semenskega leta, je potrebno izvajati redčenja in pomladitvene sečnje na že Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 20 od 45 pomlajenih površinah (sproščanje že oblikovanih skupin mladja). 3) Prevelike gostote velike rastlinojede divjadi onemogočajo normalno obnovo gozda. Močno ovirano je pomlajevanje listavcev in jelke v drugotnih smrekovih gozdovih ter elke v ohranjenih jelovo-bukovih gozdovih. Z ukrepi v populaciji divjadi (predvsem zadosten odstrel) in v okolju (vzdrževanje pašnih površin, izvajanje pomladitvenih sečenj,...) je potrebno uskladiti razmerje med gostoto divjadi in nosilno zmogljivostjo ^ozda. 4) Golosečno gospodarjenje s saditvijo smreke v preteklosti je spremenilo strukturo in vrstno sestavo veliko gorskih gozdov. Tudi današnje gospodarenje je preveč površinsko, prebiralnega gospodarjenja praktično ni. Izpeljati je potrebno premene drugotnih, enodobnih smrekovih sestojev ter pričeti s prebiralnim gospodarjenjem na primernih rastiščih in sestojih. 5) Sodobne tehnologije (žičnica, žičnica s procesorsko glavo) se uporabljajo nekritično in neprilagojeno rastišču in sestoju. Pomladitvene sečnje so pravilnih oblik, površine so prevelike, prostorski red privede do prezgodnjega združevanja posek. Z uporabo žičnic bi se lahko odpirale tudi srednje velike vrzeh, oblikovali bi lahko bolj razgiban rob vrzeli. 6) Neprimerna tehnologija spravila. Prestrme vlake so postale erozijski jarki, gradnje vlak v žičničarske terene. V žičničarskih terenih zato ni dopustno graditi gozdnih vlak. Podolžni naklon vlake naj bo čim manjši (po možnosti do 15%). 7) Paša v gozdu in zasaditev pašnikov s smreko. Takšni sestoji so okuženi s smrekovo rdečo trohnobo, pogosti so sušenje, kalamitete podlubnikov in vetrolomi. Zato naj bo razmejitev med gozdom in pašnimi površinami jasna. Nestabilne gozdove na bivših pašnih površinah pa je potrebno z malopovršinsko obnovo, lahko s saditvijo bukve ali macesna z zaščito, pospešeno prevzgojiti. 2.1.3 Model minimalne nege varovalnih gozdov za stabilnost V tem sklopu smo opravili dve ločeni raziskavi, prvo v varovalnih gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo nad glavno cesto Godovič - Idrija (Kune 2008), drugo pa na raziskovalnih ploskvah v Lučki Beli, kjer smo primerjali različne načine redčenj m preveijali možnosti izkoriščanja bioracionalizacije v visokogorskih (varovalnih) gozdovih (Grešnik 2009). Oba raziskovalna objekta sta bila vzpostavljena za namene dolgoročnih raziskav in bosta tako služila tudi kot objekta dobre prakse. 2.1.3.1 Vpliv gospodarjenja na stabilnost varovalnih gozdov Raziskava je potekala na območju ceste Godovič - Idrija, na pobočjih (porašča jih združba Abieti Fagetum Dinaricum Hacquetietosum\ ki ogrožajo promet s padajočim kamenjem. Prvo ploskev smo postavili v sestoj, v katerem se razen sanitarnih sečenj zadnja desetletja ni gospodarilo, drugo ploskev v sestoj, v katerem se aktivno gospodari, tretja ploskev pa je bila postavljena na večji odprti površini, na kateri je bil izveden posek in opravljeno žičnično spravilo lesa. Namen opravljene raziskave je bil na primerih pokazati vpliv gospodarjenja na stabilnost varovalnih gozdov ter oceniti kakovost opravljanja varovalne funkcije. Poleg analize zgradbe sestoja smo opravili tudi analizo pomlajevanja. Postavih smo naslednje hipoteze: - v varovalnih gozdovih je potrebno prilagojeno gozdnogojitveno ukrepanje, i - neukrepanje v varovalnih gozdovih lahko privede do nestabilnosti,_ Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 21 od 54 - močnejši posegi lahko ogrozijo ekološko stabilnost sestojev ter posledično njihovo varovalno vlogo, - pomanjkanje pomladka v varovalnih gozdovih ogroža njihovo primarno vlogo, - glede na dimenzije padajočega kamenja je temeljnica preučevanih sestojev prevelika, - na negospodarjeni ploskvi je premalo pomladka ter prevelika lesna zaloga. Na prvi in drugi ploskvi smo na površini 3500 m^ popisali vsa drevesa, mrtvo ležečo in stoječo biomaso, panje ter opisali jedra pomlajevanja. Vzorčno smo na vsaki ploskvi popisali tudi pomladek na 35 ploskvicah (1,5 x 1,5 m) in sicer glede na drevesno vrsto, Doškodovanost ter višinski razred. Pomladek smo popisali tudi na tretji ploskvi na desetih ploskvicah (1,5 x 1,5 m). Na podlagi zbranih podatkov smo poleg uveljavljenih kazalcev zgradbe izračunali še različne indekse raznovrstnosti, razdalje med drevesi po modelu »Gsteiger« ter verjetnost prehoda skale skozi sestoj s pomočjo modela Rockfor.net. ikološko stabilnost varovalnih gozdov, in s tem trajnost opravljanja varovalne funkcije, .ahko ocenjujemo na podlagi treh generalnih kriterijev: raznolikosti drevesne sestave, pomlajevanja in ciljne zgradbe gozda glede na vrsto naravne nevarnosti pred katero ta varuje. Ugotovili smo, daje pomlajevanje najuspešnejše na gospodarjem ploskvi, kjer so prisotna dobro razvita jedra pomladka. Na tretji ploskvi je največji delež pomladka v tretjem višinskem razredu (H > 1,3 m; DBH < 5 cm), manjka pa v prvem in drugem. Vzrok je močno zastiranje zeliščne plasti. Na negospodarjeni ploskvi pomladka primanjkuje, oziroma neuspešno prerašča iz prvega višinskega razreda naprej. Na drugi in tretji ploskvi je najuspešnejša vrsta pri pomlajevanju jesen, na prvi ploskvi javor. Pri analizi drevesne sestave se na negospodarjeni ploskvi kaže pomanjkanje osebkov v 1. debelinski stopnji, kar je posledica nezadovoljivega pomlajevanja. Gostota dreves po debelinskih stopnjah na gospodarjem ploskvi ima obliko padajoče krivulje, kar zagotavlja uspešno preraščanje dreves v višje debelinske stopnje. Manjši sta tudi gostota in lesna zaloga. Pri izračunu razdalje med dvema zaporednima trkoma skale ob drevo ter tveganju prehoda skale skozi sestoj po modelu Rockfor.net, smo pri analizi upoštevali drevesa, katerih premer je nad 20 cm. Izračuni pokažejo, da je razdalja med drevesi prevelika, saj presega mejo 40 m, na kateri skala (premer 0,5 m) dobi veliko hitrost in rušilno moč. Izračun tveganja prehoda skale s premerom en meter, skozi sestoj z orodjem Rockfor.net je na gospodaijeni ploskvi 20 %. Za zmanjšanje tveganja, je potrebno povečati gostoto drevja ter zmanjšati povprečni premer drevja. Usmeritev velja tudi za negospodarjeno ploskev. Izračune smo ponovili, ko smo navidezno odstranili vsa slabo stabilna drevesa ter dodali še drevesa 3. in 4. debelinske stopnje. Gostota dreves je bila še vedno premajhna. V zadnjem primeru, ko smo dodali drevesa 3. in 4. debelinske stopnje pa je bil premajhen tudi povprečni premer. Na gospodarjem ploskvi smo naredili še izračun, ko smo sestoju dodah stoječe odmrio drevje ter panje, katerih višina bi morala znašati najmanj 1,3 m. Gostota dreves je bila v tem primeru več kot zadovoljiva. Na ploskvah je prisotnih tudi veliko drevesnih ostankov. Podrto drevje, ki leži prečno na pobočje, uspešno zaustavlja padajoče kamenje. Na osnovi opravljenih analiz na treh raziskovalnih ploskvah (na rastišču združbe Ahieti Fagetum Dinaricum Hacquetietosum) lahko zaključimo, da: - na prvi ploskvi primanjkuje pomladka, kar lahko ogrozi stabilnost sestoja ter daje pomlajevanje na drugi ploskvi zadostno, - odpiranje večjih površin povzroči razrast zeliščne plasti, kar ovira pomlajevanje __(tretja ploskev),________ Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 22 od 54 - je glede na rezultate orodja Rockfor.net gostota dreves na prvi in drugi ploskvi premajhna, povprečni prsni premer pa prevelik, kar dokazujejo tudi izračuni razdalje med dvema trkoma skale v drevo po modelu »Gsteiger«, - se ob odstranitvi slabo stabilnih dreves veijetnost prehoda skal skozi sestoj poveča na 20%, - se ob upoštevanju odmrlih stoječih dreves ter panjev, ki bi morali biti visoki do 1,3 m, varovalnost gozda poveča, - debla, usmerjeno posekana prečno na pobočje, zagotavljajo dodatno varstvo, - je v varovalnih gozdovih za doseganje dolgoročne stabilnosti potrebno malopovršinsko ukrepanje, zagotavljanje manjših jeder za razrast pomladka, velika vrstna pestrost ter vertikalna in horizontalna heterogenost; ni priporočljivo pustiti, da sestoji preidejo veliko površinsko v terminalno fazo. 2.1.3.2 Uporaba alternativnih modelov pri redčenju kot primer minimalne nege v varovalnih gozdovih V gozdovih listavcev je nega v mlajših razvojnih fazah pomembna za doseganje primerne kvalitete, predvsem pa mehanske stabilnosti sestoja, vendar pomenijo negovalna dela tudi velik strošek pri gospodaijenju. Kar pa predstavlja pomembno oviro za dejansko realizacijo načrtovanih del, še posebej v varovalnih gozdovih. Zato v Evropi, pa tudi pri nas postajajo vse bolj aktualne alternativne tehnike nege v mlajših razvojnih fazah, ki poskušajo na različne načine zmanjšati stroške. Glavno vodilo novih pristopov k negi sta tako imenovana princip koncentracije in bioracionalizacije. V prvem primeru gre za to, da se v sestoju ukvarjamo samo z manjšim številom nadpovprečno kakovostnih osebkov, v drugem pa da prepuščamo naravi, da opravi del našega dela (npr. izkoriščamo proces naravnega izločanja in ne ukrepamo dokler se gostote ne zmanjšajo pod določeno mero). Cilj naših aktivnosti znotraj projekta je bil odkriti razlike v kakovostnih znakih med drevesi in razlike v porabi časa za sečnjo konkurentov pri drugem redčenju na ploskvah z različnimi načini redčenj. Raziskavo smo izvedli na devetih ploskvah velikosti 20x20 metrov v letvenjakih v dolini Lučke Bele, ki so bile osnovane že v letu 1996. Obravnavali smo tri različne modele redčenj: 1) NN - tradicionalno izbiralno redčenje, 2) RN - redka mreža izbrancev, normalno ukrepanje in 3) RM - redka mreža izbrancev, močno ukrepanje. Prvo redčenje glede na modele je bilo izvedeno v letu 1996. V letu 2008 smo najprej analizirali učinke teh redčenj, potem pa z uporabo enakih kriterijev izvedli drugo redčenje. Naš namen je bil odkriti razlike med izbranci na ploskvah z različnimi načini nege in razlike v porabi časa za sečnjo konkurentov. Rezultati raziskave kažejo, da so se izbranci pri načinu nege z redko mrežo izbrancev in močnim ukrepanjem najbolj odzvali na ukrepe, ki so jih izvedli pred desetletjem. Poleg tega bi lahko bilo zadnje (naše) ukrepanje zamaknjeno še za kakšno leto v prihodnost. Enako kot pri prejšnji raziskavi smo tudi mi ugotovili, da na samo porabo časa za sečnjo konkurentov način nege bistveno ne vpliva. Bolj kot to na omenjeni čas domnevno vplivajo: prehodnost, relief, naklon, skalovitost in gostota dreves. Čeprav nismo ugotovili večjega prihranka pri času porabljenem za sečnjo inje prilagojeno gojenje z manj izbranci lahko bolj tvegano, saj pomeni manjšo možnost izbire v primeru poškodb, pa so novi modeli redčenj lahko primeren način zagotavljanja vsaj minimalne nege in s tem povečane mehanske stabilnosti, pa tudi kakovosti, v zaostrenih ekonomskih Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 23 od 54 in ekoloških razmerah. Obenem pričakujemo, da bo prihrankov več ob naslednjem redčenju, saj podatki o sproščenosti izbranih dreves kažejo, da so drevesa na ploskvah z močnim ukrepanjem bolj sproščena in je zato ogroženost sestoja zaradi naravnih ujm veliko manjša, hkrati pa bodo ta drevesa v prihodnje rabila manj ukrepanja v smislu nege. Preglednica: Razlike v sproščenosti in povprečni višini izbranih dreves glede na način redčenja 12 let po ukrepu Način redčenja Stari izbranci [št.] Males imalna sproščenost izbrancev [%] Statist, znač. [Pl Minimalna sproščenost izbrancev [%] Statist, znač. [pl Povprečna višina [m] Statist. znač. [p] NN 41 29,0 0,005 31,1 0,000 15,8 ±0,5 0,002 RN 30 38,5 19,5 14,9 ± 0,5 RM 27 44,6 15,6 17,1 ±0,5 Analiza variance kaže značilne razlike med načini redčenj za višino drevesa, maksimalno sproščenost (iglavci: sosednja krošnja je oddaljena 0,5 metra ali več; listavci: krošnja je sproščena 1,5 metra ali več) in za minimalno sproščenost (iglavci in listavci: krošnji se vrivata ena v drugo). 2.2 OBLIKOVANJE ENOTNE METODOLOGIJE ZA MONITORING GOZDNIH REZERVATOV NA SLOVENSKEM - Podprojekt (b) 2.2.1 Strukturne posebnosti sestojev v gozdnih rezervatih in njihov vpliv na monitoring Pri razvoju monitoringa gozdnih rezervatov smo upoštevali prednosti in slabosti dosedanjih meritev (predvsem polne meritve) in vzorčnih metod. V primerjalni raziskavi razvoja dinarskih pragozdov (Diaci in sod. 2008) smo uporabih polne premerbe in analize pomlajevanja za skupaj sedem slovenskih in hrvaških pragozdov (31 inventur). Vsi pragozdovi kažejo upadanje deleža jelke v lesni zalogi v zadnjih petdesetih letih, kar kaže na sinhrono propadanje jelke v večjem geografskem prostoru. Vendar je bila jakost nazadovanja po posameznih pragozdovih različna. Spremembe višine skupne lesne zaloge pa so bile v večini pragozdov sorazmerno majhne. Porazdelitev premerov petih večjih pragozdov je bližja obrnjeni sigmoidni porazdelitvi kot negativni eksponentni. Primeijava porazdelitve lesne zaloge po debelinskih stopnjah kaže na različno pogostost pojavljanja jelke in bukve v različnih debelinskih stopnjah. Bukev prevladuje v nižjih debelinskih in višinskih stopnjah, jelka pa v najvišjih. Krivulje porazdelitve premerov se s časom spreminjajo. Upadanje jelke je bilo bistveno bolj izrazito v slovenskih pragozdovih v primerjavi s hrvaškimi, poleg tega so tudi gostote mladja značilno nižje. Po drugi strani nakazuje pragozd Čorkova uvala manjša nihanja vseh parametrov skozi čas. Rezultate dosedanjih polnih premerb pragozda Rajhenavski Rog (1957-2007) smo dopolnili s kartiranjem razvojnih faz (1984, 2007), podatkih o pomlajevanju (1984, 2007) in svetlobnih razmerah (2007) ter izdelali študijo o antropogenih vplivih na strukturne spremembe (Diaci in sod. 2009). Ugotovili smo močno upadanje deleža jelke v zadnjih petdesetih letih, tako med odraslimi drevesi kot med mladjem. Zelo verjetno je to Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 24 od 54 posledica dveh indirektnih antropogenih dejavnikov: onesnaženega ozračja m prekomernega objedanja velikih rastlinojedov. Kljub temu so tudi drugi dejavniki vplivali na spreminjanje razmeija med jelko in bukvijo, saj so podobne spremembe zabeležili tudi v področjih z manj izraženim onesnaženjem ozračja. Poleg tega so asinhrono alternacijo drevesnih vrst zabeležili tudi neodvisno od gostot velikih rastlinojedcev. Kljub odprtemu sklepu krošenj zaradi propadanja jelke se pomladek svetloljubnih drevesnih vrst ni razvil, verjetno zaradi ohranjanja sorazmerno visoke lesne zaloge in s tem klime sklenjenega gozda. Rezultati nakazujejo sorazmerno odpornost dinarskih jelovo-bukovih gozdov na naravne motnje. V preglednem članku o zgradbi in razvoju pragozdov in ohranjenih bukovih gozdov v Evropi (Rugani in sod. 2008) smo kritično obravnavali metodologijo raziskav ter njihove rezultate v 22 najbolj ohranjenih gozdnih rezervatih z več kot tričetrtinskim deležem bukve v lesni zalogi. Obravnavani gozdni rezervati se nahajajo v Albaniji (3), Bosni in Hercegovini (1), Slovaški (4), Sloveniji (5), Srbiji (1), Ukrajini (1), Avstriji (1), Danski (1), Franciji (1), Italiji (1) ter Nemčiji (3). V obravnavanih raziskavah so bile uporabljene različne metode zajemanja podatkov (polna premerba, stalne raziskovalne ploskve, vzorčenje na sistematično razporejenih ploskvah). Prav tako se razlikuje merski pragi izmerjenih dreves in pomladka. Te razlike otežujejo neposredno primerjavo med strukturnimi kazalci in kazalci razvojne dinamike pragozdnih ostankov. Boljši primer je primeijava deležev razvojnih faz v izbranih evropskih bukovih in jelovo - bukovih pragozdovih, ki je mogoča zaradi primerljivih metodologij, ki so bile uporabljene. Tudi primerjava deležev sestojnih vrzeli je bila možna zaradi enotno uporabljene transektne metode oz. polne izmere na določenem delu gozdnega rezervata. Za prihodnje proučevanje gozdnih rezervatov priporočamo uporabo enotne metodologije za proučevanje strukturnih kazalcev in kazalcev razvojne dinamike pragozdnih ostankov. Takšen pristop bo omogočil lažjo primerjavo obojih ter olajšal delo tako raziskovalcev kot tudi gozdarskih strokovnjakov, ki uporabljajo izsledke raziskav v praksi. V pragozdovih Rajhenavski Rog in Krokar smo preverjali metodologijo spremljanja razvoja gozdnih rezervatov. Metodologijo smo izoblikovali na podlagi obstoječe metodologije spremljanja razvoja gospodarskih gozdov in mednarodnih priporočil. Raziskava je razdeljena na dva dela. V prvem delu smo raziskali razlike v sestojnih parametrih med različnimi režimi gospodarjenja, v drugem delu pa smo proučevali njihov vpliv na izbor primerne metode monitoringa gozdnih rezervatov. Raziskavo smo izpeljali v dveh gozdnogospodarskih enotah Kočevskega gozdnogospodarskega območja. Rog in Ravne, s posebnim poudarkom na pragozdovih Rajhenavski Rog in Krokar. Gozdovi so del obsežnih, visokokraških gozdov v jugozahodnem delu Slovenije. Pri analizah smo uporabili podatke iz stalnih vzorčnih ploskev (SVP) Zavoda za gozdove Slovenije in podatke dodatnih podrobnejših snemanj v gozdnih rezervatih v letih 2006 in 2007 (polna premerba in stalne vzročne ploskve). RezuUate meritev smo nato znotraj štirih kategorij gozda (pragozdovi Krokar in Rajhenavski Rog), gozdni rezervati, ekocelice in ostali gozdovi (vsi ostali mnogonamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom z ukrepanjem) medsebojno primerjali in analizirali, posebej pa smo analizirali tudi stanje ter na podlagi preteklih meritev tudi razvoj obeh pragozdov. Ob tem smo primeijali tudi vzporedne rezuUate polne premerbe obeh pragozdov. Ugotovili smo, daje število dreves sestojni parameter z zelo veliko variabilnostjo, hkrati pa je zaradi posledic gospodarjenja v primegavi s pragozdovi v ostalih kategorijah večje Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 25 od 54 število dreves. Posebej v nižjih debelinskih stopnjah, se število dreves v pragozdovih že nekaj desetletij zmanjšuje. Danes pragozdova izstopata z majhnim deležem tanjših dreves in nadpovprečnim deležem zelo debelih dreves. Ugotovili smo, da je značilno najvišja esna zaloga v obeh pragozdovih. Razlike med pragozdovi in ostalimi, gospodarskimi jozdovi so kar 1,7 (Krokar), oziroma 2,4 kratne (Rajhenavski Rog). Vzorčna ocena lesne zaloge v pragozdu Krokar je bila zelo dobra, nasprotno pa je bila lesna zaloga polne premerbe v pragozdu Rajhenavski Rog izven intervala zaupanja vzorčne ocene lesne zaloge na SVP. V nalogi smo potrdili, daje količina velikih drevesnih ostankov (VDO) tisti sestojni parameter, ki se med pragozdom in ostalimi gozdovi najbolj razlikuje. Z metodo polne premerbe smo ugotovili, daje bilo v pragozdu Krokar 153,8 m /ha VDO (nad 3 debelinsko stopnjo), kar je 47 % več kot kažejo podatki iz stalnih vzorčnih ploskev. V pragozdu Rajhenavski Rog pa je bilo 247 m^/ha VDO, kar je le 2 % več kot kažejo podatki iz stalnih vzorčnih ploskev. Z raziskavo smo potrdili, da je z majhnim številom vzorcev težko ugotoviti vrednost parametra (npr. VDO), ki se ne pojavlja pogosto. Ugotovljene količine VDO, ugotovljene z metodo stalnih vzorčnih ploskev so bile skoraj v vseh proučevanih razredih manjše kot ugotovljene s polno premerbo. Preverili smo tudi pomen določitve inventurnega praga in ugotovili, daje to ena izmed najpomembnejših odločitev pri načrtovanju inventure. Njegovo znižanje pomeni precejšnje povečanje porabe časa za terensko delo. V kolikor se za to dodatno delo odločimo, moramo svojo odločitev opravičiti z izboljšanjem poznavanja določenega problema, ki se pojavlja v proučevanem objektu. Z vidika drevesne sestave, oziroma ugotovljene prisotnosti drevesnih vrst je bil pragozd Krokar izjemno pester, vendar pa smo na vzorčnih ploskvah zabeležili le 39 % vseh drevesnih vrst odkritih s polno premerbo. Pragozd Rajhenavski Rog je bil vrstno precej manj pester. V nalogi smo prikazali tudi horizontalne značilnosti sestojev in zastopanost gozdnih združb. Ugotovili smo, da obstoječa sestojna karta, ki je primerna za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja, za analize horizontalnih značilnosti sestojev v obravnavanih objektih ne zadošča. Tako kot sestojna karta, je tudi karta gozdnih združb grobo členjena in zadošča za potrebe stratifikacije le v manjših merilih. V drugem delu raziskave smo analizirali vzorčno napako glede velikost in značilnosti proučevanega objekta, ter stroške obeh načinov meritve (polna premerba in SVP). Analiza vzorčne napake ocene lesne zaloge in velikih drevesnih ostankov je bila izvedena na devetih izbranih objektih. Pokazalo se je, daje lesna zaloga v večini objektov dokaj dobro ocenjena, za zanesljivo oceno tega parametra pa potrebujemo vsaj 30 ploskev. Vzorčna napaka ocene količine velikih drevesnih ostankov je veliko večja zaradi močne spremenljivost pojavljanja proučevanega parametra. Analiza porabe časa za meritve polno premerbo in SVP je pokazala, daje polna premerba primerna le v objektih velikosti do 15 ha. 2.2.2 Proučevanje razvojnih sprememb gozdnih sestojev v rezervatih Objektivno spremljanje sestojnih sprememb v rezervatih je temelj za poznavanje pomladitvenih in razvojnih dogajanj. Za beleženje sprememb je v srednji Evropi najbolj razširjena metoda kartiranja razvojnih faz, ki pa je zaradi velike raznolikosti pragozdnih sestojev težko ponovljiva. Na angleškem govornem področju je v rabi metoda kartiranja sestojnih vrzeli. Namen raziskave je bil preveriti možnosti izboljšanja metode kartiranja razvojnih faz, oziroma preverjanje ali vpeljava metode kartiranja sestojnih vrzeli. V ta namen smo izpeljali več raziskav v Sloveniji (Močilnikar 2006, Razpotnik 2008, Yrska 2008, Bomšek 2009) in raziskavo v Bosni in Hercegovini (Nagel in Svoboda 2008). Prvo kartiranje razvojnih faz v pragozdu Rajhenavski Rog je bilo izpeljano leta 1984. V Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 26 od 54 _etih 2004-2006 smo kartiranja po isti metodologiji ponovili (Močilnikar 2006, Yrska 2008). Primerjava ponovitve s prvotnim snemanjem je pokazala velike spremembe v zgradbi in porazdelitvi sestojev. Ob prvem kartiranju je prevladovala optimalna faza (51%), po dveh desetletjih pa je največji površinski delež zavzela inicialna faza pod zastorom (60%). Razlogi pomladitvenega vala, ki smo ga zabeležili so zelo veijetno v odzivu bukve v polnilni plasti na propadanje jelke v plasti krošenj. Nasemenitev bukve in hitro preraščanje mladja bukve v fazo mlado vj a pa je pospešilo zmanjševanje gostot velike rastlinojede divjadi zaradi redukcijskega odstrela. Primeijava deležev razvojnih faz za različne rezervate doma in v tujini je pokazala razlike v opredelitvah in široke razpone deležev posameznih razvojnih faz, kai lahko le delno pripišemo različnim ekološkim razmeram. Metoda izločanja razvojnih faz je obremenjena s subjektivnostjo, zato jo potrebno posamezne razvojne faze v prihodnje čim podrobneje opisati, pri izločanju pa upoštevati tudi merljive kazalnike gozdne strukture (npr. lesna zaloga, gostota dreves). V pragozdu Rajhenavski Rog smo izpeljali tudi analize sestojnih vrzeli (Razpotnik 2008, Bomšek 2009). Poleg velikosti in oblike vrzeli smo ugotavljali še stanje vrzelnikov in polnilcev vrzeli. Ugotovili smo, da znaša delež vrzeli 11,3 %, po deležu pomlajene )ovršine prevladujejo majhne vrzeli do srednje vrzeli. Vse to kaže na prevladujoče enodogene motnje. Pogled v zgodovino vrzeli, ki smo ga razbrali iz stopnje razkrojenosti in položaja vrzelnikov kaže na večkratno šiijenje vrzeli in njihov postopen razvoj. Največ vrzeli ima več vrzelnikov. Pomlajevanje se odvija v vrzelih in pod zastorom, rastni prostor pa izkorišča v celoti bukev. Ugotovili smo, daje metoda kartiranja razvojnih faz časovno zahtevnejša, vendar daje podrobnejše rezultate in omogoča lažjo ponovljivost. Glavna pomanjkljivost metode je osredotočanje na vrzeli in neupoštevanje informacij o preostalem delu gozda. V jelovo-bukovem pragozdu Peručica v BiH smo raziskali režim motenj v sestojnih vrzelih (Nagel in Svoboda 2008). V štirih sestojih smo analizirali 87 vrzeli z metodo linijskih presečnih transektov. Delež gozdne površine v vrzelih se je gibal med 12% in 17.2%. Kljub temu, daje bila večina sestojnih vrzeli majhnih (<100 m ) in oblikovanih zaradi enega vrzelnika, so velike vrzeli (>1000 m^) z več vrzelniki pomembno prispevale k skupni površini vrzeli. Več kot polovica vrzeli je vsebovala več vrzelnikov, ki so bili pretežno v različnih stopnjah razkroja, kar nakazuje postopno širitev vrzeli. Vrzelniki so bili pretežno izruvani ali prelomljeni (51%), le 22% je bilo sušic. Rezultati potrjujejo domnevo, da veter pomembno vpliva na nastanek in širjenje srednjih do velikih sestojnih vrzeli. Izpopolnjeno metodologijo proučevanja razvojnih sprememb sestojev na temelju analiz vrzeli smo uporabili pri raziskavah bukovih pragozdov in rezervatov. Raziskave analize dinamike sestojnih vrzeli smo izpeljali v petih bukovih gozdnih rezervati v Sloveniji in na Hrvaškem. Terensko analizo smo izvedli s pomočjo transektne metode po Runkle-u (Runkle 1992). Na izbranem transektu, ki poteka v določeni smeri smo natančno premerih vrzeli, ki jih je transekt na svoji poti prečkal. Vsi nadaljnji transekti so potekali vzporedno z prvim. Izmerili smo velikost vrzeli (površina poligona, ki ga opisujejo robovi krošenj robnih dreves vrzeli) ter razširjene vrzeli (površina poligona, ki ga opisujejo debla robnih dreves vrzeli). V sami vrzeli smo identificirali vrzelnike (odmrlo drevje) ter način njihovega odmrtja. Prav tako smo izmerili podmladek znotraj razširjene vrzeli, in sicer v treh različnih velikostnih razredih. Terenske meritve smo zaključili v naslednjih bukovih gozdnih rezervatih: Obrazec ARRS-Rl-CRP-ZP/2008 ^^^ ^^^ Ime gozdnega Število Število vrzeli rezervata transektov Gorjanci (SLO) 6 36 Kopa (SLO) 2 20 Strojnik (SLO) 4 20 Krokar (SLO) 4 42 Medvedak (HR) 5 41 Rezultati analize nakazujejo razlike v dinamiki vrzeli med gozdnimi rezervati, ki se nahajajo na različnih kameninskih podlagah, nadmorskih višinah in imajo različno dobo evidentiranega človekovega neukrepanja ter zgodovino naravnih motenj (vetrolomi). Te se kažejo v različnem deležu površine vrzeli glede na celotno površino rezervata, različni porazdelitvi velikosti vrzeli ter v razlikah v pomladku. Natančnejše analize in izvrednotenje rezultatov je v teku in bo predstavljeno v obliki več znanstvenih člankov. Za razvoj metode spremljanja sestojnih vrzeli smo primerjali terestrično analiziranje vrzeli z analizo vrzeli na temelju daljinskega zaznavanja. Na terenu smo uporabili terestrično metodo transektov za vzorčenje vrzeli po Runkle-u (Runkie 1992). Pri tej metodi smo merili razdalje od središča vrzeli do roba krošenj vseh robnih dreves v vrzeli. Tako smo dobili poligon, čigar površina je ocena površine vrzeli. Druga metoda temelji na izvrednotenju letalskih posnetkov s pomočjo digitalnega stereoploterja. V prostorskem modelu digitalnih stereoposnetkov lahko natančno ocenimo višino drevja v vrzelih ter izločimo vrzeli v skladu z enotno definicijo kot pri prvi metodi. V nadaljevanju smo določili lokacije središč vrzeli izmerjenih na terenu s pomočjo GPS naprave s podmetrsko natančnostjo. Tako smo lahko položaj vrzeli primerjali s tistim, določenim s pomočjo aeroposnetkov. V nadaljevanju bomo predstavili primer analize dinamike sestojnih vrzeli v pragozdnem rezervatu Gorjanci, kjer smo ugotovili, daje skupna površina vrzeli izmerjenih s pomočjo digitalnega stereoploterja za 29 % večja od površine vrzeli izmerjene pri terestrični izmeri vrzeli. Vzrokov za razlike je več: 1. Vrzeh izmerjene z digitalnim stereoploterjem so praviloma večje in bolj zaokroženih oblik. To lahko pripisujemo dejstvu, da terestrična izmera vrzeli podcenjuje površino (prazni prostori med krošnjami niso vključeni). Izmera z stereoploterjem pa bolj natančno opisuje mejo med sestojem in vrzeljo. 2 -Večkrat je bilo na terenu izločenih več manjših vrzeli, z stereoploterjem pa je bila izločena le ena večja. To je verjetno posledica oteženega definiranja višine mladja, saj so na letalskem posnetku deli vrzeli večkrat vidni kot črnina (senca), ki nastane zaradi centralne projekcije letalskih posnetkov. 3. Pri nekaterih vrzelih je transekt prečkal le eno vrzel, na aeroposnetkih pa se je ta vrzel nadaljevala še v drugo vrzel, ki je na terenu nismo vzorčili. Razlog je enak kot v prej opisanem primeru. 4. Ponekod je viden zamik med položajem iste vrzeli po obeh metodah. To lahko pripišemo dejstvu, da tudi z naknadno obdelavo podatkov GPS in upoštevanjem referenčne postaje ni bilo mogoče pridobiti podatkov s podmetrsko natančnostjo v neugodnih razmerah na strmih pobočjih in v vrzelih, ki so jih obdajah sestoji s strnjenim sklepom krošenj. Podobno pozicijsko natančnost smo dosegli tudi v stereomodelu Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 28 od 54 etalskih posnetkov. 5. Do nekaterih razlik prihaja zaradi snemanja po posamezni metodi v razUčnem obdobju; drevesa odmirajo skozi vse leto in tako se vrzeli stalno širijo, zapirajo oz. na novo nastajajo. 6. Majhne vrzeli so na letalskem posnetku težje zaznavne. 2.2.3 Spremljanje količine in strukture odmrlih dreves v gozdovih z različnimi režimi gospodarjenja Gospodarjenje z drevesnimi ostanki, predvsem v zasebnih gozdovih Slovenije, je neusmerjeno. Tako niso zagotovljeni ustrezni življenjski pogoji za številne rastlinske in živalske vrste. Na ljubljanskem in mursko sobo škem gozdnogospodarskem območju smo primerjali količino in strukturo odmrlih drevesnih ostankov med zasebnimi gozdovi, kjer se normalno gospodari in kjer se ne gospodari (Györek 2008). Podatke smo pridobili s terenskimi meritvami in jih primerjali s podatki mreže stalnih vzorčnih ploskev (SVP) Zavoda za gozdove Slovenije. Ugotovili smo značilne razlike med območjema in režimi gospodarjenja. Največ odmrlih drevesnih ostankov je v gozdovih ob reki Muri, in sicer blizu 100 mVha. V treh preostalih gozdovih, kjer se ni gospodarilo v zadnjih desetletjih se vrednosti gibljejo med 17 in 30 m^/ha. V gozdovih kjer se redno gospodari je bilo drevesnih ostankov malo, v poprečju blizu 3 m^/ha, neugodna pa je bila tudi njihova struktura z vidika drevesnih vrst in porazdelitve prsnih premerov. Ugotovili smo tudi značilne razlike med ljubljanskim (22 m^/ha) in mursko sobo škim območjem (5 m /ha). Režim gospodarjenja z drevesnimi ostanki naj bi bil oblikovan tako, da bi zagotavljal minimalne vrednosti drevesnih ostankov glede velikosti, stopnje razkroja, porazdelitve v prostoru in drevesnih vrst. 2.2.4 Predlog izboljšanja monitoringa gozdnih rezervatov v Sloveniji V Sloveniji ni enotne metodologije za monitoring gozdnih rezervatov, kar povzroča številne probleme pri spremljanju razvoja gozdnih rezervatov. Mnogi gozdni rezervati v Sloveniji, še posebej pragozdni ostanki in ohranjeni gozdovi, ki niso bili gospodarjem daljše obdobje, nam služijo kot dragocen vir referenčnih razmer za razumevanje naravnih vzorcev strukture in zmesi gozda, kot tudi naravnih procesov, kot so naravne motnje študije mortalitete in pomlajevanja, ponori ogljika, kroženje hranil ter analize velikih drevesnih ostankov. Ti gozdovi prav tako predstavljajo edinstvena območja biotske raznovrstnosti, ki je ne zasledimo v gospodarskih gozdovih. Zato moramo razviti programe, ki omogočajo spremljanje celotnega spektra struktur, procesov ter funkcij, ki jih zasledimo v teh gozdnih ekosistemih. To zahteva širok nabor tehnik monitoringa na različnih prostorskih ter časovnih nivojih. Na temelju opravljenih raziskav, pregleda obstoječih metodologij drugih držav (Pisek 2009, Diaci in sod. 2006) in priporočil projekta COST E4 (Parviainen in sod. 2000) podajamo usmeritve za izvajanje monitoringa gozdnih rezervatov v Sloveniji. Ob oblikovanju metodologije dela moramo imeti pred seboj več ciljev. Na prvem mestu mora biti metodologija oblikovana tako, da nam omogoča spremljavo stanja in razvoja gozdnih Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 29 od 54 rezervatov. Popisi se bodo izvajali več desetletij, zato moramo čim bolj predvideti katere informacije nas bodo zanimale tudi v prihodnosti. Ker to ni povsem izvedljivo, mora biti metodologija prilagodljiva in omogočati spremembe in popravke, od hkratnem ohranjanju povezljivosti z vsemi podatki, ki bi jih pred tem zbrali. Poleg tega moramo imeti pred očmi tudi ekonomsko komponento. Zbirati moramo tiste podatke, ki jih enostavno pridobimo in nam hkrati dajo veliko informacij. Monitoring gozdnih rezervatov naj temelji na več ravneh zbiranja podatkov: 1) spremljanje razvojnih sprememb celotnega rezervata (SV? ali polna premerba), 2) analize zgradbe sestojev, 3) podrobno spremljanje razvoja gozda na trajnih raziskovalnih ploskvah (TRP). 2.2.4.1 Spremljanje razvojnih sprememb celotnega rezervata Za spremljanje splošnih sprememb sestojnih parametrov je najbolj smiselna uporaba metode stalnih vzorčnih ploskev (SVP). Metoda se že uporablja v gospodarskem gozdu, vendar so smiselne nekatere dopolnitve. V vseh primerih, razen v največjih gozdnih rezervatih, je priporočena gostota mreže večja od trenutno obstoječe v gospodarskem gozdu. Priporočamo, daje postavitev mreže SVP načrtovana tako, daje usklajena z mrežo v gospodarskem gozdu (primer: če je mreža v gospodarskem gozdu 250 x 250 m je primemo zgostiti mrežo v gozdnem rezervatu na 125 x 125 m, oziroma glede na njen primeren mnogokratnik). V kolikor celotno mrežo v obravnavanem območju postavljamo na novo, pa moramo slediti kilometrski UTM mreži, ki jo zgoščujemo s primemo izbranim deliteljem. Hkrati priporočamo, da naj število vzorčnih ploskev v posameznem gozdnem rezervatu ne preseže 70 do 90. To pomeni, da tudi v večjih gozdnih rezervatih, ki merijo nekaj 100 ha, ploskovna vrednost vzorčne ploskve še ne preseže 6,25 ha. Ob tem moramo paziti, da število vzorčnih ploskev ni manjše kot 30, saj je le s tem zagotovljena dovolj majhna vzorčna napaka na nivoju ocene lesne zaloge. V naši analizi, ki je upoštevala tudi stroške in največjo vzorčno napako smo ugotovili, da so vsi objekti manjši od 10 ha premajhni, da bi bilo v njih priporočljivo vzorčenje v kolikor jih želimo obravnavati kot samostojen objekt. V njih je še vedno najbolj priporočljiva polna premerba. Seveda pa jo lahko dopolnimo z vzorčnimi ploskvami, v kolikor bo rezultat te meritve del širšega gozdnega prostora, ki ga proučujemo. V razredu objektov s površino med 10 in 20 ha se lahko o izbiri metode odločamo samostojno, glede na tradicijo in kakovost zahtevanih podatkov. V vseh ostalih velikostnih razredih stroški polne premerbe vedno znatno presežejo stroške meritev na stalnih vzorčnih ploskvah. Odločite za izpeljavo polne premerbe je lahko povezana tudi s tradicijo zbiranja podatkov (pragozdova Rajhenavski Rog in Pečka). Zavedati pa se je potrebno omejitev polne premerbe, ki nam sicer daje dragocene informacije o spremembah vrstne sestave in porazdelitve premerov dreves za celoten gozd. Polna premerba je draga, časovno zahtevna in omejena glede prostorsko določenih mformacij. Z dmgimi besedami, del gozda lahko poraščajo drevesa manjšega premera, drug del pa drevesa večjega premera, vendar je ta vzorec nerazpoznaven, ko podatke zdmžimo. Pomembna prednost SVP je možnost povezovanja sestojnih informacij z meritvami ekoloških dejavnikov (npr. sestojno podnebje, posebnosti geomorfologije, flore in favne). Primemo metodo in/ali gostoto mreže vzorčnih ploskev zato izberemo glede na pomen in velikost gozdnega rezervata oziroma pragozda ter dolgoročne cilje raziskave. 2.2.4.2 Analize zgradbe sestojev Prostorsko določene informacije o strukturi gozda lahko zbiramo na temelju Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 30 od 54 srednjeevropske metode izločanja razvojnih faz ali metode izločanja sestojnih vrzeli po Runklu (1981). Na temelju ponovite kartiranja razvojnih faz izbranih pragozdov smo pridobili prostorsko določene informacije o spremembah strukture gozda. Vendar se je izkazalo, da ima metoda številne pomanjkljivosti, je časovno zahtevna in draga, izločanje razvojnih faz pa je lahko zelo subjektivno, še posebej, ko je struktura gozda izražena kot kompleksen mozaik majhnih zaplat. Tradicionalno opisovanje razvojnih faz je smiselno dopolniti s kvantitativnimi kazalniki strukture gozdnih sestojev (Meyer 1999). Drug pristop, ki je bil uspešno uporabljen v nekaterih pragozdnih ostankih v Sloveniji je proučevanje sestojnih vrzeli (npr. Razpotnik 2008, Bomšek 2009). Analize dinamike sestojnih vrzeli (velikost vrzeli, značilnosti vrzelnikov, pomlajevanje v vrzelih) nudijo vpogled v procese, ki povzročajo umrljivost dreves, časovne in prostorske vzorce umrljivosti dreves in če merimo tudi pomladek, lahko sklepamo o dolgoročnih tendencah sprememb vrstne sestave. Če te meritve ponavljamo na stalnih raziskovalnih površinah, bomo lahko zaznali tudi dolgoročne spremembe v strukturi in razvoju gozda. Takšne meritve je verjetno najlažje izvesti na več trajno označenih pasovih (40 m široki ter več sto metrov dolgi) v izbranih gozdnih rezervatih (npr. Bomšek 2009). Pomanjkljivost pristopa so slabe informacije o večjem delu gozda izven sestojnih vrzeli. V prihodnje bi bilo smiselno razviti novo metodo, ki bi združevala prednosti obeh pristopov. Zaenkrat je primerljivost rezultatov med metodama omejena (Konečnik in Zaplotnik 2001). Detajlnejše kartiranje sestojev lahko izpeljemo z aeroposnetki ali lidarskim snemanjem. V našem primeru smo pri primerjavi podatkov terestričnega snemanja vrzeli s podatki pridobljenimi iz stereo skopskih visokoločljivih posnetkov ugotovili, da je terestriČna metoda bolj primerna za natančnejše ovrednotenje procesov, ki se odvijajo v samih vrzelih, saj lahko vključuje tudi druge analize, kot so analiza pomlajevanja, analiza odmrle lesne mase itn. Vendar bi bila večjepovršinska inventura sestojnih vrzeli v več gozdnih rezervatih časovno zamudna in draga. Za takšno analizo je primernejša analiza aeroposnetkov s pomočjo digitalnega stereoploterja, saj lahko relativno hitro ocenimo delež vrzeli po velikostnih razredih. Prav tako omogoča tudi proučevanje sprememb v času in prostoru s pomočjo primerjav analize posnetkov, ki si sledijo v triletnih razdobjih. Za bolj natančno analizo bi potrebovali digitalne aeroposnetke z večjo prostorsko ločljivostjo od dosedanjih 0,5 m. Raziskovalci / opisovalci bi morali pregledati celoten gozd vsako leto ter zabeležiti morebitne novonastale motnje, kot so vetrolomi ali snegolomi. Če takšni dogodki obsegajo večje dele gozda, bi jih morali analizirati za boljše razumevanje umrljivosti dreves, ki je povezana z naravnimi motnjami (npr. Nagel in Diaci 2006). Dolgoročna spremljava teh področij nudi vpogled v razvoj gozda, ki sledi naravnim motnjam (Nagel in sod. 2006). 2.2.4 J Podrobno spremljanje razvoja gozda na trajnih raziskovalnih ploskvah S stalnimi vzorčnimi ploskvami lahko spremljamo razvoj sestojnih parametrov, težja pa je analiza odvisnosti med parametri sestoja in ekološkimi dejavniki ali proučevanje sobivanja, sosedskih odnosov in tekmovanja med drevesi. Zato je potrebno izločanje večjih trajnih raziskovalnih ploskev (TRP) v osredjem delu rezervata. Trajne raziskovalne ploskve so bistven del dolgoročnih ekoloških raziskav, ki nudijo vpogled v razvoj gozda, še posebej v povezavi z demografskimi kazalci populacij dreves, kot so deleži preživetja Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 31 od 54 in umrljivosti v različnih življenjskih obdobjih dreves. Nekateri pragozdni ostanki že imajo izločene trajne raziskovalne ploskve, ki so pogosto premajhne ali pa so neprimernih oblik (npr. dolgi pravokotniki z velikim razmeijem med obsegom ter površino). Poleg tega niso bile sistematično vzdrževane ter spremljane. Za povečanje raziskovalne vrednosti rajnih raziskovalnih ploskev je potrebno spremljati vraščanje in odmiranje posameznih označenih dreves v določenem Časovnem obdobju, ponavadi vsako drugo, peto ali deseto eto. Mnoge trajne raziskovalne ploskve v Sloveniji niso bile ponovno izmerjene že več ^amičs of ihohtane vegetation ih^ reserve on Dleskovška ^ planota. V: JURC, Maja (ur.). Po^e^e spremembe r^^ Ti^dct: on forest aiidf0rest}y,XStiićid.' forestalia Slovenica, št. 130). Ljubljana: Biotehniška fakultetai, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: -Biotechnical Faculty, Department , of Forestry and Renewable Forest Resources Slovenia, 2007, str. 133-151, ilustr. [COBISS.SI-ID 1861542] . . 26. DIACI, Jurij, ROŽENBERGAR, Dušan, MIKAC, Stjepan, ANIC, Igor, HARTMAN, Tomaž, BONCINA, Andrej. Long-term changes in tree species composition in old-growth Dinaric beech-fir forest Dugoročne promjene u sastavu vrsta drveća dinarskih bukovo-jelovih prašumama. V: MATIĆ, Slavko (uf.), ANIĆ, Igor(ur.). PraŠumski ekosustavi dinarskoga krša i prirodno gospodarenje šumama u Hrvatskojzbornik radova znanstvenog skupa: proceedings of the scientific symposium. Hrvatska akademija znaßosti i umjetnosti. Znanstveno vijeće za poljoprivredu i Šumarstvo, Sekcija za šumarstvo. 2009, sfr. 21-39, ilustr. [COBISS.SI-ID 2440870] 27 MIKAC Stjepan, ROŽENBERGAR, Dušan. ANIĆ, Igor, DLACI, Jurij, BONCINA, Andrej. Značajke pomlađivanja u Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 37 od 54 progaiama dinarskih bukovo-jelovih Šumama = Characteristics of.gap/rö MATIĆ, Slavko (ur.), ANIĆ, Igor (ur^). PrašumsM ekosiistmMn^^^ iprirodno gospodan^^^ šumama ü: Hrvatskoj: zbornik radova znanstvenog shipa: pröceedi^^^ Tnanrtsti i umjetnosti, Znanstveno vi^ieće zapolioprivredu i.šiirharstvo;.'Sekći^^ 20"09,. str.,4r-54, iluštt, [COBISS.SI-ID 24411261 .................... .......... ........... 28. KLOPČIČ, Matija, DIACI, Jurij; Gäp characteristics and development of regeneration following a blpwdpwn in the old-growth forest remnant Pečka = Utjecaj-vjefroizvala' u prašumskom rezervatu Pecka na značajke progala i dinamiku pomladiv^ja. V: MATIĆ, Slavko (urv),.ANIĆ, šumama u Hrvatskoj: zbornik radova znanstvenog skupa -prociM^ scientific symposium., Zagreb:^ akademija znanosti i umjetnosti. Znanstveno vijeće za poljoprivredu i šumarstvo. Sekcija za šumarstvo, 2009, str. 55-69, ilustr. [COBISS.SI-ID 2Mi382] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 29. NAGEL, Thomas Andrew, LEVANIČ, Tom, DIACI, Jurij. A dendroecological reconstruction of disturbance in an old-growth Fagus-Abies forest, Slovenia V: Abstracts of the conference on natural disturbance-based silviculture : managing for complexity. Rouzn-Noranda: Universite du Quebec an Abitibi-Temiscamingue, 2006, str. 119. [COBISS.SI-ID 1707942] 30. ROŽENBERGAR, Dušan, DIACI, Jurij. Effects of light conditions on growth and morphology of beech seedlings in an old-growth and managed silver fir-beech forest, Slovenia. V: Abstracts of the conference on natural disturbance-based silviculture : managing for complexity. Rouzn-Noranda: Universite du Qućbec an Abitibi-Temiscamingue, 2006, str. 152. httD://web2.uQat.ca/iufro/abstractPDF/Oral/IUFR02006%20Rozenbergar%20Dusan.pdf. [COBISS.SI-ID 1708198] 31. VILHAR, Urša SIMONČiC, Primož, KAJFEŽ-BOGATAJ, Lučka, KATZENSTEINER, Klaus, DIACI, Jurij. Effects of the drought 2003 on water balance of forests in the Dinaric karst. V: Climate change in South-Eastern European countries : causes, impacts, solutions : presentation files & posters [presented in] Orangerie^ Burggarten. Graz, Austria. 26th -27 th March 2007. [S.!.: s. n.. 2007]. [COBISS.SI-ID 21316221 . . 32. FIRM, Dejan, NAGEL. Thomas Andrew, DIACI, Jurij^Đisturbance:history and-dynamics of an.oldr^^ fir-norwey.,spruce forest in the Slovenian Alps. V: LINGUA, E.:^(ur;), MARZANO, .R. {nr.). Natural hazards and natural..... disturbances in mountain forests / challenges and'opportunities for. silviculturean International Conference ofthelVFRO units 1.01.05. 1.05.00, Trento. Italy. September 18-21, 2007. Trfento: lUFRO, 2007, str. 29. [COBISS.SI-ID 19636861 33. DIACI, Jurij, ROŽENBERGAR, Dušan, MIKAC, Stjepan, AMC, Igor. HITMAN, Tomaž, BONČINA, Andrej. Dugoročne promjene u sastavu vrsta drveća dinarskih,bukovo.-jeloyihJuma,p Long-Iertn changes .in tiie tree sp.ecies^ composition in the Dinaric beech-fir forests. V: MATIC,- Slavko:(ur.), ANIĆ, Igor {yxc.y. Prasumski ekosustavi dinarskoga krša i prirodno gospodarjenje šumama u Hrvatskoj: znanstveno savjetovanja, Zagreb, 27.-28. rujna 2007. godine : sažeci: scientific symposium. Zagreb, 27-28 September 2007.: summaries:.Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti. Znanstveno viječe za poljoprivredu šumarstvo, Sekcija za šumarstvo, 2007, str. 9-11. [COBISS.SI-ID 19626621 34. MIKAC, Stjepan. ROŽENBERGAR. Dušan. ANIĆ, Igor, DIACI, Jurij. Značajke pomlađivanja u progaiama Dinarskih bukovo-jelovih prašuma = The characteristics of gap regeration in the Dinaric beech-fir virgin forests. Y: MATIC, Slavko (ur.), ANIĆ, Igor (ur.). Prašumski ekosustavi dinarskoga krša i.prirodnogospodarjenje šumama u Hrvatskoj.:.znanstveno savjetovanja, Zagreb, 27.-28. rujna 2007. godine : sažeci: scientific symposium, Zagreb, 27-28 September 2007: summaries. Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Znanstveno viječe.za poljoprivredu šumarstvo. Sekcija za šumarstvo, 2007, str. 14-16. [COBISS.SI-ID 19629181 35. KLOPČIČ, Matija DIACI, Jurij. Utjecaj vjetroizvala u prašumskom rezervatu Pečka na značajke progala i pomlađivanja = The gap characteristics and the development ofregeneration following a blowdown in the old-growth forest remnant Pečka. V: MATIĆ, Slavko (ur.), ANIĆ, Igor (ur.). Prašumski ekosustavi dinarskoga krša i prirodno gospodarjenje šumama u Hrvatskoj: znanstveno savjetovanja. Zagreb, 27.-28. rujna 2007. godine : sažeci: scientific symposium. Zagreb, 27-28 September 2007: summaries. Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti. Znanstveno viječe za poljoprivredu šumarstvo, Sekcijaza šumarstvo, 2007, str. 20-22. [COBISS.SI-ID 19631741.................................................... 36. NAGEL, Thomas Andrew, SVOBODA, Miroslav, DIACI, Jurij., Gap regeneration and tree replacement patterns in an old-growth Fagus-Abies forest in the. Dinaric Mountains, Bosnm ^d: Herzegovina! Abstracts on the conference on . Feasibility of silviculture for comply štand structures :designirig stand: st^^^ susiainability and multiple objectives. [Shizuoka: University,"200^]," s£' 37;-[Ć0MŠSVSI^'^^ 37. MIKAC, Stjepan, DIACI, Jurij, ANIĆ, Igor, ROŽENBERGAR, Dušan. Long term dynamics and spatial structure: changes in an old-growth beech-fir forest reserve in the biharic:Möünyns in Croatia. Abstracts on the conference on Feasibility of silviculture for complex stand structures: desighingstand structures for sustainability and multiple objectives. [Shizuoka: University, 2008], str. 60. [COBISS;SI-ID 22744701 38. DIACI, Jurij, FIRM, Dejan, GLUK, Alojzij. Regeneration response to spatiotemporal dynamics of stand structure in a silver fir-Norway spruce farmer selection forest in northern Slovenia V: Abstracts on the conference on Feasibility of silviculture for complex stand structures : designing stand structures for sustainability and multiple objectives. [Shizuoka: University, 2008], str. 77. [COBISS.SI-ID 22747261 39. DIACI, Jurij, ROŽENBERGAR, Dušan, NAGEL, Thomas Andrew. Naravni in antropogeni dejavniki medsebojnega nadomeščanja jelke in bukve. V: DIACI, Jurij (ur.). XXVII. gozdarski študijski dnevi, [Dolenjske Toplice 2. in 3. april 2009]. Ohranitveno gospodarjenje z jelko : zbornik razširjenih povzetkov predavanj. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009, str. 55-57. [COBISS.SI-ID 23673981 40. DIACI, Jurij, GOLOB, Aleksander. Slovensko gozdarstvo pred izzivi 21. stoletja. V: FALKNER, Jože (ur.), SKUDNIK, Mitja (ur.), PERKO, Franc (ur.). Posvet Kako uresničevati cilje slovenskega gozdarstva : 18. junija 2009. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije, 2009, str. 1-2. [COBISS.SI-ID 24137341 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 38 od 54 41. NAGEL, Thomas Andrew^ ROŽENBERGAR, Dušan, FIRMi Dejan, DIACI, Jurij. Izsledki novejših raziskav v jelovo-bukovih pragozodvih na Balkanu. V: Gl^eS; Zoran (ur:), problem v jelovo-bukövih .gözdovih na viso^ Kočevje, 8. november 20Ö7.XjubljanaLQddelelcjza-gCßdarslyi)JiLoMQyJjkemz^^ ^^ Renewable Forest Resources^ Biötechnical Faculty, 2007y str; :15. .[G0BISS.SI-ID 20^ 42. ROŽENBERGAR, Dušan, DIACI, Jurij. Vpliv svetlobe na rast bukovega mladovja v dinarskih gozdovih jelke in bukve. V: GREGS, Zoran (ur.), DIACI, Jurij (ur.), PERUŠEK, Mirko (ur.). Gozdnogojitveniproblemi v jelovo-bukovih gozdovih na visokem krasu : zbornik razširjenih izvlečkov : posvetovanje, Kočevje, 8. november 2007. Ljubljana: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta: = Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Biotechnical Faculty, 2007, str. 19-20. [COBISS.SI-ID 20852861 43. DIACI, Jurij, ROŽENBERGAR, Dušan. Utemeljenost malopovršinskih gozdnogojitvenih zvrsti za jelovo-bukove gozdove. V: GRECS, Zoran (ur.), DIACI, Jurij (ur.), PERUŠEK, Mirko (ur.). Gozdnogojitveni problemi v jelovo-bukovih gozdovih na visokem krasu : zbornik razširjenih izvlečkov: posvetovanje. Kočevje. 8. november 2007. Ljubljana: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Biotehniška fakulteta: = Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Biotechnical Faculty, 2007, str. 21-22. [COBISS.SI-ID 20855421 44. VILHAR, Urša, S1M0NČIČ, Primož, KAJFEŽ-BOGATAJ, Lučka, KATZENSTEmER, Klaus, DIACI, Jurij. Mikroklimatske razmere in uspešnost naravnega pomlajevanja v vrzelih dinarskega jelovo-bukovega gozda. V: GRECS, Zoran (ur.), DIACI, Jurij (ur.), PERUŠEK, Mirko (ur.). Gozdnogojitveni problemi v jelovo-bukovih gozdovih na visokem krasu : zbornik razširjenih izvlečkov: posvetovanje, Kočevje, 8. november 2007. Ljubljana: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta: = Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Biotechnical Faculty, 2007. str. 33-34. [COBISS.SI-ID 20868221 ^ , ^ 45. DIACI, Jurij. Gozdnogojitveni vidiki načrtovanja donosov. V: BONGINA, Andrej (ur.), MATIJASIC, Dragan (ur.). Načrtovanje donosov pri mnogonamenskem gospodarjenju z gozdovi: zbornik razširjenih izvlečkov : proceedings of extended abstracts. Bled 18. oktober 2007. Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2007, str. 10. [COBISS.SI-ID 2106022] _ ................... 46. DL\CI, Jurij, NAGEL, Thomas Andrew, ROŽENBERGAR, Dušan. FIRM, Dejan, RUGANI, Tihomir. Zgradba in razvoj pragozdov in ohranjenih gözdov'bukve v.zmenieni-päsu Evrope.■V^.B ekologija in gospodarjenje : zbornik razširjenih pwze^ÄovjijretfavaKj. Ljubljana: Biotehniška fakulte gozdarstvo in obnovljivegozdne vife.2008, str. 20-23. [COBISS.SI-m ^^ 47. ROŽENBERGAR, Dušan, FICKO, Andrej, DIACI, Jurij. Sodobna izhodišča nege bukovih gozdov. V: BONCINA, ^ Andrej (ur.). Bukovi gozdovi: ekologija in gospodarjenje : zbornik razširjenih povzetkov predavanj. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2008, str. 33-35. [COBISS.SI-ID 2173094] 48. BOGOVIČ, Mojca, KLOPČIČ, Matija, FICKO, Andrej, KADUNC, Aleš, BONČINA, Andrej, RUGANI, Tihomir, FIRM, Dejan, ROŽENBERGAR, Dušan, DIACI, Jurij, PAP AC, Boris. Strokovna ekskurzija : praksa gospodarjenja z bukovimi gozdovi (Orlica, GGE Pišece). V: BONČINA, Andrej (ur.). Bukovi gozdovi: ekologija in gospodarjenje : zbornik razširjenih povzetkov predavanj. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2008, str. 66-79, ilustr. [COBISS.SI-ID 21753981 1.16 Samostojni znanstveni sestavek aH poglavje v monografski publikaciji 49. DIACI, Jurij. Nature-based silviculture in Slovenia : origins, development and future trends. V: DIACI, Jurij (ur.). Nature-based forestry in Central Europe : alternatives to industrial forestry and strict preservation, (Studia forestalia Slovenica, št. 126). Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire; = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2006, str. 119-131, ilustr. [COBISS.SI-ID 18044541 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 50. DIACI, Jurij. Petdeset let premen drugotnih smrekovih gozdov v Sloveniji = Fifty years of restoration in norway spruce replacement forests in Slovenia. V: SIMONČIČ, Primož (ur.), ČATER, Matjaž (ur.). Splošne ekološke in gozdnogojitvene osnove zapodsadnjo bukve (Fagus sylvatica L.) v antropogenih smrekovih sestojih, (Studia forestalia Slovenica, 129). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Silva Slovenica, 2006, str. 56-67, ilustr. [COBISS.SI-ID 1800614] 1.20 Predgovor, spremna beseda 51. DIACI, Jurij. Preface. V: DIACI, Jurij (ur.). Nature-based forestry in Central Europe : alternatives to industrial forestry and strict preservation, (Studia forestalia Slovenica, št. 126). Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2006, str. VII-IX. ICOBISS.SI-ID 18036861 52. DIACI, Jurij, GRECS, Zoran. Predgovor. V: GRECS, Zoran (ur.), DIACI, Jurij (ur.), PERUŠEK, Mirko (ur.). Gozdnogojitveni problemi v jelovo-bukovih gozdovih na visokem krasu : zbornik razširjenih izvlečkov : posvetovanje. Kočevje. 8. november 2007. Ljubljana: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta: = Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Biotechnical Faculty, 2007, str. VIII. [COBISS.SI-ID 2083238] 53. DIACI, Jurij. Preface. V: VESELIC, Živan (ur.), BREZNIKAR, Andrej (ur.), GRECS, Zoran (ur.), HABIČ, Špela (ur.), HOSTNIK, Robert (ur.). Forest management by mimicking nature : close-to-nature forest management in Slovenia : how to conserve forests by using them. Ljubljana: Slovenia Forest Service, 2008, str. [1]. [COBISS.SI-ID 2296998] ^ 54. DIACI, Jurij. Predgovor. V: VESELIČ, Živan (ur.), BREZNIKAR, Andrej (ur.), GRECS, Zoran (ur.), HABIČ, Spela (ur.), HOSTNIK, Robert (ur.). Gospodarjenje z gozdovi po vzoru narave : sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji: kako z gospodarjenjem ohraniti gozdove. Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije, 2008, str. 3. [COBISS.SI-ID 2325926] 55. DIACI, Jurij. Predgovor. V: DIACI, Jurij (ur.). XXVII. gozdarski študijski dnevi, [Dolenjske Toplice 2. in 3. april 2009]. Ohranitveno gospodarjenje z jelko : zbornik razširjenih povzetkov predavanj. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009, str. 6. [COBISS.SI-ID 23640701 Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 39 od 54 1.22 Intervju 56. DIACI, Jurij, TROHA, Alojz. Slovenia, metsänhoidon toisinajattelija. Maaseudun tulevaisuus, 9. marraskuuta 2007, ilustr. [COBISS.'SI-ID 20985981 57. ČEBULAR, Anita, BRUS, Robert, LESNIK, Anton, KMETEC, Darko, DIACI, Jurij, BONCINA, Andrej, MRAKIC, Jožef, BEGUŠ,'jurij. "Kakor se gozd kliče, tako odmeva". Gea (LJublj.), 2009, letn. 19, št. 8, str. 26-33, ilustr. [COBISS.SI-ID 24221821 MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo 58. DIACI, Jurij. Gojenje gozdov -.pragozdovi, sestoji, zvrsti, načrtovanje, izbrana poglavja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006. XII, 348 str., ilustr. ISBN 961-6020-41-2. [COBISS.SI-ID 2242224641 2.13 Elaborat, predštudija, študija 62. TAVZES, Radovan. GLAŽAR, Tea, MIKO,'Ladislav, HAMELL, Michael, DL\CI, Jurij, HEIKKI KARRA, Mikko. Forest biodiversity as a challenge arid opportumty/orrölimäte change adaptation and mitigation : presidency background paper jfor] Informal Meeting of the EV Environment Ministers 11-13 April 2008, Ljubljana/Brdo. Ljuhlianä: Ministry of the Environment and Spatial plaiming,:Enviromnental Directorate^,200.8]... . , http://www.eu2008.si/si/News and Documents/Background Information/ADriI/041 lENV background.pdf. [COBISS.SI-ID 21805181 IZVEDENA DELA (DOGODKI) 3.11 Radijski ali TV dogodek 63. JURC, Maja, KRČ, Janez, DIACI, Jurij, TORELLI, Niko. Studio ob J 7-tih, Radio Slovenija /. Dne 24.04.2007: Gozdovi in podnebne spremembe. Ljubljana: RTV Slovenija, 2007. http://www.rtvslo.si/media.DhD?id=last.radio.studio ob 17h&mt=wm&ma=lo&wm=true&rm=false. [COBISS.SI-ID 18594941 64. SKOBERNE, Peter, KRYSTUFEK, Boris, KRAJČIČ, Darij, DIACI, Jurij. Biotska raznovsrtnost in krajinska pestrost: [oddaja Intelekta. Radio Slovenija. 22. april 2008j. 2008. [COBISS.SI-ID 2194,8,5.41 65. DIACI, Jurij, [Gozdje ... : oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti. Radio Slovenija, L program. 21. april 2008]. 2008. [COBISS.SI-ID 22071421 66. DIACI, Jurij. Pogovor o jelki: v oddaji Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenije. 5. aprila 2009. 2009. [COBISS.SI-ID 23525501 3.14 Predavanje na tuji univerzi 67. DIACI, Jurij, NAGEL, Thomas Andrew, ROŽENBERG^.Pušan, FIRM, Dejan, RUGAiNI, Tihomir. Old-growth research and cloše^to-nature forest mahagemeTit: [d: Bälkari perspective : presented at ETH,- Institute of Terrestrial Ecosystems (ITES), Department of ErivirorlrnentaiSc^^^ 2009. 2009. [COBISS.SI-ID; 23522941 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 68. DIACI, Jurij. Challenges of close-to-nature forestry in Slovenija : predstavljeno v sklopu odprte katedre Biotehniške fakultete na Oddelku za gozdarstvo "Ekonomski vidiki sonaravnega gospodarjenja z gozdovi", 12.5. 2009. 2009. [COBISS.SI-ID 24116861 69. DIACI, Jurij. Uvod v sonaravno gozdarstvo : predstavljeno v sklopu predavanj za program Licenca za kmetijske in gozdarskesvetovalce. 1.6.-11.6.2009. 2009. [COBISS.SI-ID 24114301 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa ....... 70. DIACI, Jurij. Relazioni: [predstavljeno na] La riserve forestall nelle Alpi, Pordenone, 19-20 ottobre 2006, Pördenone: Regione autonoma fi-iuli Venezia Giulia^ 2006. [COBISS.SI-ID 1760678] 71. DIACI,- Turij. Trirodno lägajatije Šuma kao' odgovor na-povečane potrebe za općekorisnim funkcijama šuma u promjenjivu okolišu : Međunarodno znanstveno savjetovanje "Izazcr^iu šumarstvu i.drvnoj industriji u 21. 2008. [COBISS.SI-ID 2295974] 72. DIACI Jurij, The role of natural forestry against the backgraund of looming climate change in the forest environment: panel dicussion on International conference PRO SILVA 2008, 19.-2L062008 in Freudenstadt. 2008. [COBISS.SI-ID 22222461 ......................... , . 73. DIACr, toij.. Wise use :6fforests as aremwab^ and intensified use: [preserved at the Informed Me^g.(ft^ 2008Ljubljana/Brdo]. [S. 1.: s.^n., 2008]. http://www.eu2008.si/Si/News and Documentg^dÖ^^^^ [COBISS.SI-ID 21807741 SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik 74. DIACI, Jurij (ur.). Nature-based forestry in Central Europe : alternatives to industrial forestry and strict preservation, (Studia forestalia Slovenica, št. 126). Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2006. IX, 167 str., ilustr. ISBN 961-6020-43-9. ISBN 978-961-6020-43-5. [COBISS.SI-ID 2296599041 75. DIACI, Jurij (ur.). Nature-based forestry in Central Europe : alternatives to industrial forestry and strict preservation, (Studia forestalia Slovenica, št. 126). Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2006. 1 el. optični disk (CD-ROM), barve. ISBN 961-6020-44-7. ISBN 978-961-6020-44-2. http://www.bf.uni- li.si/gozdarstvo/oddelek/katedre/goi gozd/obiave/Nature-based forestrv in CE.pdf [COBISS.SI-ID 2307415041 Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 40 od 54 76. GREGS, Zoran (ur.), DIACI, Jurij (ur.), PERUŠEK, Mirko (ur.). Gozdnogojitveniproblemi v jelovo-bukovih gozdovih na visokem 'krasu : zbornik razširjenih izvlečkov : posvetovanje, Kočevje. 8. november 2007. Ljubljana: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta: = Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Biotechnical Faculty, 2007. 34 str., ilustr. ISBN 978-961-6020-47-3. [COBISS.SI-ID 235862784] 77. DIACI, Jurij (ur.). Linking practice, science and educational outreach for advancing close-to-nature forest management. Ljubljana: Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2009. ISBN 978-961-6020-54-1. [COBISS.SI-ID 2475568641 78. XXVII gozdarski študijski dnevi, [Dolenjske Toplice 2. in 3. april 2009], DIACI, Jurij (ur.). Ohranitveno gospodarjenje z jelko ■ zbornik razširjenih povzetkov predavanj. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo m obnovljive gozdne vire 2009. 93 str., ilustr. ISBN 978-961-6020-53-4. [COBISS.SI-ID 244803840] 79. Glasnik za šumske pokuse. Diaci, Jurij (član uredniškega odbora 2007-). Zagreb: Šumarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1926-. ISSN 0352-3861. [COBISS.SI-ID 118812181 Mentor pri doktorskih disertacijah 80 VILHAR Urša Vodna bilanca dinarskega jelovo-bukovega gozda v Kočevskem Rogu : doktorska disertacija - Water balance ofdinaric silver fir-beech forest in Kočevski Rog: doctoral dissertation. Ljubljana: [Gozdarski inštitut Slovenijel, 2006. XLV, 196 str., ilustr. httn://www.digitalna-kniiznica.bf.uni-li.si/dd vilhar ursa.Ddf [COBISS.SI-ID 1646502] 81. ROZMAN, Andxty. Dinamika r^ojazgör^nje{0dmm^^^ v sekundarni, sukcesiji v Julijskih in Saviryskih Alpah:: döÜÖ)^sl&-dis^taäj&t>ev^c^ timberline and ecological role of mountain pine (Pinus mugo turrd). insecundärymcce^imittJulm^ - doctoral dissertation. Ljubljana: [A. Rozman], 2008. XVIII, 151 str;, [20] f, prU., ilÄ^ 82. NAGEL, Thomas Andrew. Disturbance regimes and dynamics in old-growth fir-beech forests of the Dinaric mountains ■ doctoral dissertation = Režimi motenj in razvojna dinamika dinarskih jelovo-bukovih pragozdov : doktorska disertacija. Ljubljana: [T. A. Nagel], 2008. 71 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 2224294] Mentor pri magistrskih delih 83 MARINŠEK Aleksander. Ekološke, floristične in sestojne razlike medgospodarjenimi in negospodarjemmi gozdovi na rastišču asociacije Bazzanio trilobatae-Abietetum albae Wraber (1953) 1958 : magistrsko delo = Ecological floristic, and structural dijferences between managed and unmanaged forest stands of the association Bazzanio trilobatae-Abietetum albae Wraber (1953) 1958 : master of science thesis. Ljubljana: [A. Marinšek], 2006. XI, 99 f, [3] f. priL, ilustr. [COBISS.SI-ID 5471911 ......... ......., ......,............ 84. ROZMAN, Jurij. Ekologija pomlajevanja drugotnega smrekovega gma. v visokogorskem vegetacijskem pasu Karavank ■ magistrsko delo = Regenetation ecology of the repldcemeni may spmce forest on the altimontane vegetation belt in Karavanke: master of science f/^esw. Ljubljana: [J. Rojman]^ 2007. XIII, 145 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 1900454] 85. ROŽENBERGAR, Dušan. Vpliv svetlobe na razrast bukovega mladovja v gospodarskem gozdu in pragozdu na dinarskih jelovo-bukovih rastiščih Kočevskega Roga : magistrsko delo = Ejfects of light on growth and morphology of beech seedlings nad saplings in an old-growth and managed Dinaric beech-fir forest in Kočevski Rog: M. sc. thesis. Ljubljana: [D. Roženbergar], 2007. X, 107 f, ilustr. http://www.digitalna-kniiznica.bf.uni-li.si/md rozenbergar dusan.pdf. [COBISS.SI-ID 21211261 ......................, . , 86. GYÖREK, Natalija Struktura'infimkcijä'ödmrlili:d^^ gospodarjenja : magistrsko delo = The structure and function of dead trees: iriforests with-diffemmanag^rnent regzwze.-wa^^ero/icze^cefÄe^w. Ljubljana: [N. Györek], 2008; XI, 109 str., ilustr; httpi//^^.dieitä1na-kriii7rtic gvorek riatalila.pdf. [COBISS.SI-ID 2291878] Mentor pri diplomskih delih , j , 87 JUDNIČ Marija Gojitveni vidiki uporabe strojne sečnje za redčenje sestojev s prevladujočimi listavci: diplomsko delo - univerzitetni študij = Silvicultural view of mechanized logging in stands with prevalent deciduous trees : graduation thesis - university studies. Semič: [M. Judnič], 2006. IX, 53 str.-^ pril, ilustr. http://www.digitalna-kniiznica.bf.uni-Ij.si/dn iudnic mariia.Ddf. [COBISS.SI-ID 1765798] 88. FERLAN, Mitja Možnost uporabe digitalne fotografije hemisfere za ocenjevanje svetlobnih razmer v gozdovih v suboptimalnih razmerah : diplomsko delo - univerzitetni študij = Estimation of solar radiation in forest from digital hemisphericalphotographyin suboptimal conditions : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [M. Ferlan], 2006. YT ^9 Str . ilustr. http://www.digitalna-kniiznica.bfuni-li.si/dn ferlan mitia. [COBISS.SI-ID I7MM2] 89.' M0ČILNIKAR, YisAe^iO- Obriovitveni cMiprci^ • diplomsko, delo- univerzitetni študij, = Regeneration dynamics of old-growth forest reirirnnt/Rć^heriavsHlip^^ - university studies. Ljubljana: [H. Močilnikar], 2006; VIII, 75 str., ilustr::[CÖBlSS.$I-mi73Mli! 90 VOLF Aleš Panjevski gozdovi na Čemšeniški planini: diplomsko delo - univerzitetni študij - Coppice forest on Čemšeniška planina : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [A. Volf|, 2006. VIII, 61 str. + 7 str.pril., ilustr. httD'//www.digitalna-kniiznica.bfuni-ti.si/dn volf ales.pdf [COBISS.SI-ID 1745830] ■ . 91. FIRM, Dejan. Razvoj visokogorskih gozdov v rezeiycnkPolsak:: Šplomsko delo-univerzitetni študij = Development of high mountain forests in the reserve Polsak:'graduation jfwsis^^m Ljubljana:, [D. Firm], 2006. XI, 68 str.+ 6 Str. pril., ilustr. http://wW.digitalna.kniizhica.bf uhi4i;si/dn"^fi 92. LEKŠE, Marko. Razvoj pionirskega gOžda ndMozirsg:Fdzganüi;:r^^ delo- univerzitetni, študij =.The ....... development of pioneer forest in tMräe^^^^ LepeJ, 2fi07. IX, 64 f: iliistr. tittp://www;digitalha-^kt\iiaiica;bf:uhi marko.odf. [C0BlSS.SI-ipiimiI8] 93. TAJNIKAR^M^^^ Razvoj sestojev po vetrolomih v pragozdu Peručica : diplomsko delo - univerzitetni študij - Stand development following windthrow in old growth forests of Peručica : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [M. Tajnikar], 2007. Vlll, 51 f., ilustr. http://www.digitalna-kniiznicabf.uni-li.si/dn tainikar matej.pdf. [COBISS.SI-ID Obrazec ARRS-Rl-CRP-ZP/2008 ^^^ ^^^ 19647101 .....J , 1 J r - 94. JENKO, Aleksander. Vpliv svetlobnih razmer ma razrast bukovih goš^^^ univerzitetni študij = Light effects on beech saplings architecture in silver fir - beech forests graduation thesis - university [A Jenko]^2007, X. 91 5tr., iluStr. http://w\Xwdigitalna-knii23iica.bf.uni-li.si/ienkQ aleksander.pdf. [GOBISS.SI-ID 19508861 95. ADAMIC, Matevž, Zakonitosti pomlajevanja gozdov sladkornega javora (Acer saccharum Marsch) in rumene breze (Betula alleghaniensis Britt.) v Quebecu. Kanada : diplomsko delo - univerzitetni študij = Regeneration ecology of sugar maple (Acer saccharum Marsch) and yellow birch (Betula alleghaniensis Britt.) forests in Quebec, Canada: graduation thesis - university studies. Ljubljana: [M. Adamič], 2007. IX, 55 str., ilustr. http://www.dlgitalna-kniiznica.bf.uni-li.si/dn adamic matevz.odf. [COBISS.SI-ID 18408061 96. PERME, Zoran. Razvoj mladja v vrzelih pragozdnega rezervata Rajhenavski Rog : diplomsko delo - univerzitetni študij = Seedlings development in gaps of virgin forest Rajhenavski Rog: graduation thesis - university studies. Ljubljana: [Z. Perme], 2008. X, 45 str., ilustr. httD://www.digitalna-kniiznica.bf.uni-li.si/dn perme zoran.pdf. [COBISS.SI-ID 22806141 97. YRSKA, 'Vžm]?!^ Spreminjanje fazvöjnihfazpr.ägozdhega Ö^^^ Rajhenc^sh Rog : diplomsko delo, - univerziteini. študij = Change in developmental phases bf old:-growth fomt^remnanP ^«i^zes. Ljubljana: [T Vr^Wa] lons. TX. 58 str.. ililstr.-http://www.dieitalna^khnžnica.bf.uni-li.si/dn^^^^^ tannta.pdf. [COBISS.SI-lb 2157222] , 98. KUNC, Katja Vpliv gospodarjenja nd stabilnost var ovalnih gozdov.nad gldvno, cesto. Godovič-Idrija -.diplomsko delo -univerzitetni študij = Influence of manägement.onstabilitz of protective forests above, mm Godovič-Idrija,: gradution thcr.c TmnrrrfQ' t [i^ ignnt.] 7008 YT:.60 stri^pril.. ilustr. http:7/www.digitalna-kniiznica.bf.uni-li.si/dn kunc katia:pdf. fCOBISS.SI-ID 22854781 99rRAZPOTN-IK;-Mementina.—Zracj/Mos^j-sestoj« ............ Slovenije diplomsko delo - univerzitetni študij ^Characteristic features remnants of virgin forests of Slovenia : graduation fAesw- Mniveraz^5ß