L I N G U A S L O V E N I C A ZJEA IZR SKOR LESA KO SKO ENV SLO SLOVENSKO ak šl KOLESARSKO IZRAZJE ek O anjr Urška Vranjek Ošlak a V rškU Urška Vranjek Ošlak Slovensko kolesarsko izrazje SLOVENSKO KOLESARSKO IZRAZJE leksikalni vidik Urška Vranjek Ošlak Ljubljana 2024 Zbirka: Lingua Slovenica 18 Urednica zbirke: Tina Lengar Verovnik Urška Vranjek Ošlak SLOVENSKO KOLESARSKO IZRAZJE leksikalni vidik Urednica: Tina Lengar Verovnik Recenzentki: Erika Kržišnik, Ines Voršič Oblikovanje: Brane Vidmar Prelom: Nina Semolič Izdal: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj: Kozma Ahačič Založila: Založba ZRC Zanjo: Oto Luthar Glavni urednik založbe: Aleš Pogačnik Tisk: Birografika BORI, d. o. o. Naklada: 300 izvodov Prva izdaja, prvi natis / Prva e-izdaja. Ljubljana 2024 Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) na osnovi razpisa za znanstvene monografije v letu 2023. Nastajala je v okviru raziskovalnega programa P6-0038, ki ga financira ARIS, in programa NKDSN, ki ga financira SAZU. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave: https://doi. org/10.3986/9789610508434. Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ISBN 978-961-05-0842-7 COBISS.SI-ID 188443139 ISBN 978-961-05-0843-4 (PDF) COBISS.SI-ID 188520451 Vsebina PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 1 KOLESARSTVO IN KOLESARSKO IZRAZJE NA SLOVENSKEM V PRETEKLOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 1.1 Razvoj kolesarstva na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16 1.2 Slovenska kolesarska terminologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 2 SPLOŠNO O TERMINOLOGIJI: NASTAJANJE, USTALJEVANJE, RABA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23 2.1 Nastajanje nove terminologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 2.1.1 Prevzemanje iz tujega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25 2.1.2 Novo opomenjenje in (de)terminologizacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 2.1.3 Pomenski prenosi in pomenska vsebovanost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 2.2 Terminologija besednovrstno in strukturno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 2.3 Sinonimija v terminologiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34 3 ORIS SKLADENJSKEGA BESEDOTVORJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 3.1 Sistemsko predvidljivi besedotvorni postopki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 3.1.1 Hibridizacija sistemsko predvidljivih besedotvornih vrst . . . . . . . . . . .41 3.2 Sistemsko nepredvidljivi besedotvorni postopki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43 3.2.1 Kratice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 3.2.2 Sklapljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 3.2.3 Poenobesedenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 3.3 Novejši besedotvorni postopki in nove tvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 3.4 Spremembe pogostnosti obrazilnih morfemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53 3.5 Aktualna besedotvorno-skladenjska problematika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56 4 RAZNOLIKOST BESEDIL S KOLESARSKO TEMATIKO . . . . . . . . . .65 4.1 Osrednji funkcijski besedilni delitvi v slovenskem jezikoslovju . . . . . . . . . 66 4.1.1 Med znanstvenim in sporočanjsko-vplivanjskim govorom . . . . . . . . . 70 5 Slovensko kolesarsko izrazje 4.2 Funkcijsko uvrščanje spletnih besedi l. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73 4.3 Med izrazjem in besedilom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .75 5 PREDSTAVITEV UPORABLJENEGA GRADIVA . . . . . . . . . . . . . . . . 77 5.1 Besedila po zvrsteh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 5.1.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 5.1.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 5.1.3 Znanstvena kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81 5.1.4 Novinarska kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .82 5.1.5 Spletna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83 5.2 Obravnavano izrazje – oris vzorca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .85 5.2.1 Zbrano izrazje v številkah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 6 ANALIZA SODOBNEGA KOLESARSKEGA IZRAZJA. . . . . . . . . . . . .91 6.1 Enobesedni samostalniški termini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93 6.1.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93 6.1.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .106 6.1.3 Znanstvena kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 6.1.4 Novinarska kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 6.1.5 Spletna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 6.2 Besednozvezni samostalniški termini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 6.2.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 6.2.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 6.2.3 Znanstvena kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .146 6.2.4 Novinarska kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .149 6.2.5 Spletna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 6.3 Pridevniški termini. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 6.3.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 6.3.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 6.3.3 Znanstvena kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 6.3.4 Novinarska kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .160 6.3.5 Spletna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 6.4 Glagolski termini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163 6.4.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .164 6.4.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 6.4.3 Znanstvena kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .167 6 Vsebina 6.4.4 Novinarska kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .167 6.4.5 Spletna kolesarska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .168 7 PRIMERJAVA ZNAČILNOSTI KOLESARSKEGA IZRAZJA . . . . . . . 171 7.1 Primerjava po strukturi in besedilnih zvrsteh. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 7.1.1 Primerjava značilnosti enobesednih samostalniških terminov . . . . . . 171 7.1.2 Primerjava značilnosti besednozveznih samostalniških terminov . . . . 183 7.1.3 Primerjava značilnosti pridevniških terminov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 7.1.4 Primerjava značilnosti glagolskih terminov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .186 7.1.5 Pregled ugotovitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188 7.2 Primerjava po odnosu med izrazom in besedilno vrsto . . . . . . . . . . . . . . .194 7.2.1 Terminološka variantnost kolesarskega izrazja . . . . . . . . . . . . . . . . . .194 7.2.2 Besedotvorna in pomenotvorna širitev istokorenskih tvorjenk . . . . . . 211 7.2.3 Širitev obrazilne sinonimije in homonimije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 7.2.4 Brisanje meje med žargonom in standardno rabo . . . . . . . . . . . . . . .216 7.2.5 Pregled ugotovitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220 8 SKLEP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .221 POVZETEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .223 SUMMARY . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .227 LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231 VIRI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .243 SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244 KAZALO PREGLEDNIC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .245 IMENSKO KAZALO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247 STVARNO KAZALO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .250 RAZŠIRJENO KAZALO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .259 7 Predgovor Človeštvo je v zadnjih stotih letih na različnih področjih doživelo iz- redno hiter razvoj. Napredek v znanosti, kulturi, športu in v splošnem človeškem razumevanju in dojemanju sveta se odraža tudi v jeziku. Nova strokovna področja prinašajo do zdaj neznano ali manj znano novo pojavnost, temu pa se hitro prilagaja tudi jezik, ki tvori, uvaža ali prilagaja poimenovanja zanjo. Strokovna komunikacija in izrazje se raz- vijata tudi na področjih, ki še ne veljajo za znanstvena (Jemec Tomazin 2010: 103). Eno takih je področje športa, znotraj njega pa ožje podro- čje kolesarstva. To postaja zaradi velikih uspehov slovenskih kolesarjev eden od slovenskih nacionalnih športov, primerljiv s smučanjem, nogo- metom, košarko ali hokejem. Primož Roglič in Tadej Pogačar sta glav- na junaka tako imenovane zlate dobe slovenskega profesionalnega ce- stnega kolesarstva, kar se odraža zlasti z rastjo priljubljenosti tega športa med »navadnimi smrtniki«. Kolesarski maratoni in druge rekreativne kolesarske prireditve leto za letom postavljajo rekorde v številu sodelu- jočih, v času epidemije koronavirusne bolezni pa so mediji poročali o navalu na kolesarske trgovine. Televizijski prenosi kolesarskih dirk so ta šport ponesli med množice, da danes že vsakdo ve, da kolesarji pijejo iz bidonov. — Zdi se, da postajamo Slovenci narod kolesarjev. Vendar pa je kolesarstvo zanimivo tudi z jezikoslovnega vidika, ne le kot način zdravega preživljanja prostega časa. Na Slovenskem se je začelo razvijati v začetku 20. stoletja, takrat pa se je pričel tudi razvoj slovenskega kolesarskega izrazja. Po osamosvojitvi, zlasti pa v zadnjih 20. letih je tudi po zaslugi hitrega razvoja tehnologije in njene poce- nitve (ter posledično pocenitve kolesarske opreme) priljubljenost te športne panoge skokovito narasla, zato se je kolesarska tematika začela pojavljati v številnih besedilih različnih zvrsti, kolesarsko izrazje pa se hitro razvija in širi. Danes je produkcija besedil na temo kolesarstva 9 Slovensko kolesarsko izrazje pestra in številna, zato so kolesarska besedila primerna izbira za različne besedoslovne in besediloslovne raziskave, kar s pridom izkorišča tudi ta monografija. Monografija se posveča splošnemu vpogledu v sodobno slovensko kolesarsko izrazje, pri čemer izpostavlja zlasti leksikalni vidik: kakšni so kolesarski izrazi po obliki in strukturi, kako (natančneje: od kod) so prišli v slovenščino in kaj se z njimi danes dogaja (zlasti v besedo- tvornem in podomačevalnem smislu). Nastala je na osnovi doktorske disertacije z naslovom Soodvisnost leksike in besedilotvorja na primeru kolesarskih besedil,1 prinaša pa prenovljeno in dopolnjeno obravnavo ko- lesarskega izrazja, ki živi v sodobnih (izdanih po osamosvojitvi) pisnih knjižnih besedilih s področja kolesarstva. Jedrni del monografije je le- ksikalna (besedotvorna, prevzemalna in strukturna) obravnava kolesar- skega izrazja v različnih pisnih besedilih, med drugim tudi na primeru spletnih kolesarskih besedil,2 ki so nekonvencionalna in hkrati glede vplivanjske moči relevantna, se pa težje umeščajo v funkcijske delitve besedil, ker so notranje besedilnozvrstno izredno pestra. Raziskava temelji na paberkovalni metodi zbiranja relevantne leksi- ke (kolesarskega izrazja) iz sodobnih besedil različnih jezikovnih zvrsti oziroma diskurzov. (Potencialna) terminološkost kolesarskega izrazja je večinoma presojana s pomočjo lastnega poznavanja področja, deloma pa tudi po delovni različici Športnega terminološkega slovarja (Kristan 2012). Izrazje je besednovrstno, prevzemalno in besedotvorno analizi- rano po merilih slovenske besedotvorne skladnje.3 Velik del kolesarskega izrazja iz besedil po osamosvojitvi spada med novejšo leksiko, ki se v nekaterih pogledih (tudi besedotvornem in pre- vzemalnem) razlikuje od ustaljenega slovenskega besedja. Značilnosti 1 Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; mentorica: red. prof. dr. Andreja Žele; leto zagovora: 2021. 2 V monografiji zaradi gospodarnosti uporabljam skrajšani izraz kolesarska bese- dila (namesto pravilnejšega besedila s kolesarsko tematiko). 3 Zasnovala sta jo najprej J. Toporišič (2000), nato pa A. Vidovič Muha (2011); v zadnjih dvajsetih letih so jo s spoznanji o novejših besedotvornih postopkih dopolnjevale zlasti I. Stramljič Breznik (npr. 2004, 2005a, 2008), I. Voršič (2013) in N. Logar (npr. 2005a, 2005b, 2005c). 10 Predgovor novejše leksike kažejo, v katero smer gre jezikovni razvoj oziroma kako se sodobna tvorba in prevzemanje novih besed razlikujeta od že uvelja- vljenih (zlasti besedotvornih) postopkov. Na značilnosti uporabljenega besedja vpliva tudi vrsta diskurza, v katerem se ta pojavlja, kar je s po- močjo leksemskega gradiva Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša potrdila A. Žele (2013a)4. Tako je za pragmatični in domišljijski dis- kurz značilna živahna in manj predvidljiva besedotvorna dejavnost, za kognitivni in performativni diskurz, ki sta objektivnejša, pa je značilna leksika, ki je besedotvorno predvidljivejša, kar pomeni, da redko odsto- pa od uveljavljenih besedotvornih vzorcev slovenskega jezika. Uvodno poglavje monografije z naslovom »Kolesarstvo in kolesarsko izrazje na Slovenskem v preteklosti« prinaša okviren pregled razvoja ko- lesarstva pri nas, in sicer z vidika organiziranja kolesarstva kot športne panoge, ki se je razvila iz množične prostočasne dejavnosti. Z razvojem področja je tesno povezan tudi razvoj področnega izrazja. Zato uvodno poglavje prinaša še pregled razvoja slovenskega kolesarskega izrazja kot dela športne terminologije, ki ima svoje začetke v sokolski telovadni ter- minologiji 19. stoletja. Kot terminologija drugih strok se tudi kolesar- sko izrazje spopada z izzivom prevzemanja iz tujih jezikov, ki je logična posledica izredno hitrega razvoja (kolesarske) tehnologije in pospešene globalizacije. Drugo in tretje poglavje sta teoretični. Poglavje z naslovom »Splo- šno o terminologiji: nastajanje, ustaljevanje, raba« prinaša pregled zna- čilnosti terminologije na splošno, ki so osnova za analizo kolesarskega izrazja v nadaljevanju monografije. Poglavje obravnava načine nastaja- nja strokovnega izrazja (s prevzemanjem, pridobivanjem novih pome- nov, prehajanjem leksike med strokovnim in splošnim jezikom ter s pomenskimi prenosi) ter njegove tipične besednovrstne in strukturne lastnosti, pa tudi nekatere poglede na sinonimijo oziroma variantnost v terminologiji. Poglavje z naslovom »Oris skladenjskega besedotvor- ja« je natančen pregled značilnosti slovenske besedotvorne teorije A. Vidovič Muha, ki je osnovana na pretvorbeno-tvorbenem načinu in se zato imenuje skladenjsko besedotvorje. V poglavju so predstavljene 4 Na primeru blogovskih besedil pa tudi Š. Antloga (2016). 11 Slovensko kolesarsko izrazje glavne značilnosti posameznih besedotvornih vrst, značilnih za sloven- ščino, in sicer zlasti z vidika sistemske (ne)predvidljivosti. Posebej so obravane novejše besedotvorne vrste in raziskave sprememb v pogo- stnosti obrazilnih morfemov. Posebno podpoglavje je namenjeno bese- dotvorno-skladenjski problematiki, ki zaposluje sodobne jezikoslovce, namreč uvrščanju jezikovnih enot s strukturo nepridevnik (prilastek) + samostalnik (jedro) med medponskoobrazilne zloženke oziroma med besedne zveze. Četrto in peto poglavje sta uvod v analizo kolesarskega izrazja. Po- glavje z naslovom »Raznolikost besedil s kolesarsko tematiko« prinaša opis besedilne tipologije, uporabljene v raziskavi, saj je bilo kolesarsko izrazje zbrano iz različnih vrst in tipov besedil. Predstavljeni sta osre- dnji funkcijski besedilni členitvi v slovenskem jezikoslovju, in sicer strukturalistična in pragmatična delitev, hkrati pa je problematizira- no uvrščanje nekaterih tipov besedil v sporočanjsko-vplivanjski govor. Predstavljena je tudi problematika funkcijske obravnave spletnih be- sedil – splet je besedilno zelo kompleksen, zaradi česar ga je težavno umeščati v doslej definirane besedilne okvire, hkrati pa so spletna bese- dila s kolesarsko tematiko pomemben del raziskave, predstavljene v tej monografiji. V poglavju z naslovom »Predstavitev uporabljenega gradi- va« so opisana besedila s kolesarsko tematiko, iz katerih je bilo zbrano kolesarsko izrazje. Razdeljena so po zvrsteh, predstavljenih v četrtem poglavju, podrobno pa je opisan tudi nabor kolesarskega izrazja, in sicer po lastnostih in principih njegove obravnave. Šesto poglavje prinaša predstavitev analize sodobnega kolesarskega izrazja. To je najprej razdeljeno po besedni vrsti in strukturi (samostal- niško, pridevniško in glagolsko; enobesedno in besednozvezno), nato pa znotraj besedilnih zvrsti po besedotvornih vrstah. Sedmo poglavje je primerjalno in sintetično: značilnosti kolesarskega izrazja so primerjane najprej glede na strukturo in besedilno zvrst, nato pa še glede na odnos med izrazjem in besedilom. Posameznemu delu primerjave sledi sinteza ugotovitev. Osmo poglavje je sklepno. Jezikovni razvoj je vzporeden z družbenim – hkrati s spreminjanjem družbe se preobraža tudi jezik. Delo se trudi prepoznati leksikalne zna- čilnosti kolesarskega izrazja in ugotoviti, ali se pri novejšem kolesar- 12 Predgovor skem izrazju kažejo leksikalne (zlasti pa besedotvorne) tendence sodob- ne slovenščine, znane iz raziskav novejšega besedja, ter ali je mogoče iskati vzporednice med stanjem v kolesarskem izrazju in v slovenskem jeziku na splošno. 13 I kolesarstvo in kolesarsko izrazje na Slovenskem v Preteklosti Druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2, 2014) na por- talu Fran (fran.si) definira kolesarstvo kot »vožnjo s kolesom v prometu ali športu«, kolesarjenje pa je označeno kot »glagolnik od kolesariti«. Turistični terminološki slovar (2011) na portalu Termania (termania.net) definira kolesarstvo kot »dejavnost v športu ali prometu, povezano z vožnjo s kolesom«, kolesarjenje pa kot »vožnjo s kolesom v prometu ali športu«. Omenjeni slovar definira gorsko kolesarstvo kot »športno panogo, pri kateri kolesarji vozijo z gorskim kolesom izven urejenih poti, po navadi po gozdnih poteh, poljih, makadamu in razgibanem terenu, kjer sta potrebna večja pazljivost in tehnično obvladovanje ko- lesa«, medtem ko je gorsko kolesarjenje v istem slovarju definirano kot »vožnja z gorskim kolesom izven urejenih poti, po navadi po gozdnih poteh, poljih, makadamu in razgibanem terenu, kjer sta potrebna večja pazljivost in tehnično obvladovanje kolesa«. Spletni slovar slovenskega jezika (2012) definira kolesarstvo kot »šport« (znotraj tega pomena je zajeta »rekreativna dejavnost«), kolesarjenje pa kot »vožnjo s kolesom« (znotraj tega pomena še podpomen »dogodek«). Širši izraz kolesarstvo torej označuje področje, panogo oziroma de- javnosti, pri katerih se uporablja kolo (najpogosteje gre za kolesarstvo kot šport), medtem ko je izraz kolesarjenje ožji in označuje aktivnost (‘dejanje’) vožnje s kolesom, ne glede na okoliščine. Takšno ločevanje potrjuje tudi mnenje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ( Mnenje Inštituta Frana Ramovša za slovenski jezik glede rabe besednih zvez gorsko kolesarstvo in gorsko kolesarjenje, 2012), za katero so zaprosili pri pobudi Odprimo poti (http://www.odprimopoti.si/). Kolesarstvo je ena od panog znotraj športa, čeprav zajema precej več vidikov kot le šport oziroma rekreacijo v najožjem smislu. S. Kristan (2000: 33) definira šport kot »področje družbene stvarnosti, kamor šte- 15 Slovensko kolesarsko izrazje jemo vse pojave, procese, odnose in namene na izsekih športne vzgoje, športnega razvedrila, elitnega tekmovalnega športa, invalidskega športa in zdravilnega oziroma rehabilitacijskega športa«. Meni, da je šport po- sledica in sodobna razvojna stopnja »samonikle gibalne dejavnosti, ki je začela nastajati z nastankom prostega časa in se je razvijala ter dopolnje- vala vse do današnjih dni« (Kristan 2000: 37).5 Kolesarstvo ni le stroka, prav tako ni le športna panoga – je podro- čje. Definicija področja pravi, da je »področje širši pojem od stroke, saj obsega tako sfero stroke kot njeno uporabo v širšem družbenem kontekstu« (Mikolič 2013: 255). Področje kolesarstva po tej definiciji poleg rekreativnega in tekmovalnega kolesarstva (ki spadata pod šport) zajema še kolesarstvo kot del prometa in turizma, kolesarsko opremo in tehniko kot del strojništva in tehnologije, treninge kolesarjev kot del kineziologije in biologije itd. Področje kolesarstva tudi ni le strokovno, saj so besedila namenjena ne le strokovnjakom in poznavalcem, tem- več tudi zainteresirani javnosti (npr. prispevki o delu kolesarskih mrež, ki se zavzemajo za izboljšanje kolesarske infrastrukture) – gre torej za družbeno področje (Mikolič 2009: 263). 1.1 Razvoj kolesarstva na Slovenskem Telesna aktivnost se je v organizirani in sistemski obliki v Evropi začela pojavljati v 17. stoletju,6 na Slovenskem pa mnogo pozneje. Sprva so se s športno dejavnostjo ukvarjali meščani, ki so na tak način uporabili svoj prosti čas, medtem ko drugi sloji prostega časa še niso poznali. Najbolj znana v našem okolju so telovadna oziroma sokolska društva, ki so se začela razvijati v 19. stoletju na Češkem. Od tam so se razširila tudi v druge slovanske dežele. Različne športne panoge (med njimi tudi kolesarstvo) so se hitro razvijale vse do prve svetovne vojne, ki je razvoj 5 I. Čuk (2014: 19) piše o starejšem izrazu telesna kultura, ki ga nekateri st- rokovnjaki s področja športa zavračajo zaradi domnevnih korenin v sovjet- ski socialistični ideologiji. Izraz s svojim pomenom nakazuje širino športnega udejstvovanja; telesna kultura naj bi bila v širšem evropskem prostoru »vezana na telesne dejavnosti v skrbi za človekov telesni in/ali duhovni razvoj«. 6 O razvoju športa v svetu in na Slovenskem v Senica 2016 (7–17). 16 Kolesarstvo in kolesarsko izrazje na Slovenskem v preteklosti začasno ustavila. V začetku 20. stoletja je bila najbolj razvita športna panoga atletika – do prve svetovne vojne je bilo že organiziranih pet olimpijskih iger. Na Slovenskem se je šport uveljavil predvsem z uvedbo obvezne telovadbe v nekaterih šolah konec 19. in v začetku 20. stoletja, pa tudi s sokolskimi nastopi v drugi polovici 19. stoletja. Po zaslugi številnih telovadnih društev je imel šport na Slovenskem izrazito naro- dnosten značaj (Stepišnik 1968: 22–68, 136–137). Športne panoge so se na Slovenskem uveljavljale večinoma vsaka zase, krovni izraz šport pa se je začel pri nas pojavljati v začetku 20. stoletja – v slovenščino je prišel iz angleščine, v angleščino pa prek francoščine iz latinskega izraza deportare, ki pomeni ‘obnašati se, uživati’ (Stepišnik 1968: 136–142; Snoj 2015). Kolesarstvo v Evropi je bilo sprva izletniško – iz Francije in Anglije se je kolesarski šport razširil tudi v druge kraje sveta. Pri nas se je kole- sarstvo pojavilo v 80. letih 19. stoletja, prvi so kolesarili bogati meščani, ki so si lahko privoščili takrat zelo draga kolesa,7 imeli pa so tudi čas za ukvarjanje s športom. Kolesarstvo se je poleg planinstva in nogometa med prvimi na Slovenskem uveljavilo kot organizirana športna panoga – razvoj kolesarstva se je začel že pred drugo svetovno vojno, po njej pa se je ta športna panoga zelo hitro splošno uveljavila. Prvi kolesarski klub so v Ljubljani ustanovili Nemci leta 1885, Slovenci so jim sledili leta 1887 s Klubom slovenskih biciklistov Ljubljana.8 Prva dirka je potekala na progi, dolgi štiri kilometre, in sicer od Šentvida do centra Ljubljane. Število kolesarskih klubov in odsekov (poleg Ljubljane so jih ustana- vljali zlasti v Mariboru in na Primorskem) se je do prve svetovne vojne 7 V zgodovini so znani številni poskusi zasnove priprave, ki bi človeku omogočila hitrejše gibanje. Najvidnejša je draizina, predhodnica kolesa, ki jo je v začetku 19. stoletja razvil Nemec Drais. Njegovo leseno kolo ni imelo pogonskega sklo- pa, voznik je pripravo poganjal tako, da se je odrival z nogami. Prvi pogonski sklop je imelo kolo Francoza Michauxa iz leta 1861 – pedali so bili vdelani v os prednjega kolesa, ki je bilo večje od zadnjega. Kolo ni imelo prostega teka, do leta 1885 pa sta bili kolesi že enako veliki, kolo je dobilo tudi pogonski sklop z verigo in zobnikom. Zadnjo večjo izboljšavo kolesa je prispeval Irec Dunlop, ki je izumil zračnice (Stepišnik 1968: 138–139). 8 Podrobneje v Pavlin 2003 (72–74). 17 Slovensko kolesarsko izrazje močno povečalo, številni pa so se spopadali s finančnimi težavami, zato je pred vojno prevladovalo zlasti izletniško kolesarstvo, saj je bilo orga- niziranje tekmovanj za klube in odseke prevelik strošek. Po prvi svetovni vojni je bilo kolesarstvo ena od športnih panog, ki so se med prvimi tudi mednarodno organizirale in povezovale. V Zagrebu je bil leta 1921 ustanovljen Jugoslovenski koturaški savez (Ju- goslovanska kolesarska zveza). Izletništvo je bilo še naprej zelo prilju- bljeno, razvijalo se je spontano in neorganizirano, klubi pa so prevzeli sistemski razvoj tekmovalnega kolesarstva, ki se je iz večjih slovenskih krajev razširilo tudi v manjše. Največji razmah med vojnama je tekmo- valno kolesarstvo pri nas doživelo okoli leta 1930, delno tudi pod vpli- vom priljubljenosti v drugih evropskih državah, zlasti Franciji.9 Zelo se je razvilo dirkališčno kolesarstvo, nekateri slovenski kolesarji pa so se tudi že enakovredno kosali s hrvaškimi. Po drugi svetovni vojni se je trend razvoja nekaterih športnih panog, tudi kolesarstva, prevesil od tekmovalnega k množičnemu športu (Stepišnik 1968: 202, 258–260, 280–281). Na Slovenskem je bila leta 1948 ustanovljena Kolesarska zveza Slo- venije, ki je bila članica jugoslovanske kolesarske zveze, skrbela pa je predvsem za razvoj tekmovalnega kolesarstva, ki je bilo v primerjavi z množičnim izrazito manj zastopano. V tem času je bilo na Slovenskem okoli sto tisoč koles, registriranih tekmovalcev pa je bilo le okoli 400. V petdesetih letih 20. stoletja se je stanje v slovenskih kolesarskih klubih slabšalo, predvsem s finančnega vidika – dobri tekmovalci so bili redki in dragi, poskrbeti je bilo treba za nagrade, finančna nadomestila za prehrano itd. Število kolesarskih dirk se je zmanjšalo. Čeprav je bila v 60. letih situacija v klubih zelo slaba (Rog je imel le deset tekmovalcev), se je kakovost tekmovalcev močno približala jugoslovanski, Kolesarska zveza Slovenije pa je začela več pozornosti posvečati razvoju množič- 9 Že v začetku 20. stoletja je bil v Franciji zelo priljubljen Tour de France, ki je poskrbel za razvoj množičnega navijaštva. Francozi so se v trumah zgrinjali ob progo po vsej Franciji, kolesarji so postali ljudski heroji, še danes pa velja kolesarstvo za francoski nacionalni šport (Thompson 2006: 2–6, 138–139). Po vzoru Francije si je svojo dirko leta 1909 omislila tudi Italija – Giro d‘Italia (Gallagher 2017: 9). 18 Kolesarstvo in kolesarsko izrazje na Slovenskem v preteklosti nega kolesarstva, ki je postalo v letih do osamosvojitve pri nas eden od najbolj priljubljenih športov. V tem času so bili najvidnejši slovenski klubi KK Sava Kranj, KK Novo mesto, Kolesarsko društvo Rog, KK Beltinci idr. (Stepišnik 1979: 78–99). Glavna težava, ki je pestila slovensko kolesarstvo, je bil dostop do koles, tako navadnih kot dirkalnih. Kolesa so bila izjemno draga in jih je bilo težko uvažati, zato so kolesarske organizacije poskušale do koles priti na druge načine. Želeli so, da bi se kolesa izdelovalo na Sloven- skem – prvi, ki je v svoji delavnici izdeloval in popravljal kolesa, je bil Fran Batjel, ki je imel kolesarsko delavnico v Gorici, izdelovanja koles pa se je naučil v tovarni koles Puch v Gradcu, ki jo je ustanovil Štajerec Josip Puch ( France Batjel 1940: 36; Pavlin 2011: b. s.). V Ljubljani se je izdelave in sestavljanja koles lotil Djino Kavčič, a so bile njegove cene previsoke, zato pri tem ni bil uspešen. Kolesarski posel je dobro stekel Ivanu Valantu, nekdanjemu tekmovalcu, ki je dele za kolesa kupoval v tujini, končni izdelek pa je prodajal pod svojim imenom (znamka Valy). V njegovi delavnici je bilo v času pred drugo svetovno vojno izdelanih 70 % koles. Po letu 1965 se je uveljavila znamka Rog, ki je bila do 90. let 20. stoletja kultna slovenska kolesarska znamka (Stepišnik 1979: 101–102). Kolesarstvo se je v drugi polovici 20. stoletja počasi notranje diferen- ciralo na gorsko in cestno tekmovalno kolesarstvo ter na množično in rekreativno kolesarstvo, znotraj njih pa so se razvile različne kolesarske discipline ( Kolesarska zveza Slovenije 2011). 1.2 Slovenska kolesarska terminologija Prvi naj bi o športu na Slovenskem pisal Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Izpostavil je zlasti smučanje, o katerem v svojem prispevku v Bleiweisovih Novicah piše tudi Jožef Bevk. Prvi je izraz smuči uporabil Fran Erjavec leta 1883, prva zbirka slovenske športne terminologije10 pa je bilo smučarsko izrazje, ki je izšlo v Slovenskem narodu leta 1914 (Ulaga 1993: 312–313). Za začetnika zbiranja smučarske terminologije, 10 O slovenski športni terminologiji v Senica 2016 (18–24). 19 Slovensko kolesarsko izrazje ki je ena prvih športnih terminologij v slovenskem jeziku, velja Rudolf Badjura, ki je zbrano smučarsko izrazje objavil v tedniku Sport (1921) ter v strokovnih knjigah Smuška terminologija (1921, 1931), Smučar (1924) in Bloško starosvetno smučanje in besedje (1956) (Bokal 2011: 7). Slovensko športno izrazje se je razvilo iz sokolskega telovadnega iz- razja. Leta 1863 je bilo pri nas ustanovljeno telovadno društvo Južni sokol, ki je imelo nalogo prebujati slovensko narodno zavest. V društvu je izšla ena prvih strokovnih telovadnih knjig – Nauk o telovadbi, ki velja za prvo slovensko strokovno športno besedilo (Honzak Jahič 1999: 280–281). Knjigo je v češčini napisal Viktor Coloretto, pri prevodu v slovenščino pa je sodeloval Fran Levstik. Do začetkov sokolstva so na Slovenskem pri telovadbi v gimnazijah uporabljali nemško telovadno terminologijo, saj slovenske ni bilo (Kostanjevec 2009: 16–18). Slovenska kolesarska terminologija11 se je začela razvijati v začetku 20. stoletja, a se je razvoj zaradi obeh svetovnih vojn tako v kolesarstvu kot v kolesarski terminologiji upočasnil za približno 50 let. Ko si je po drugi svetovni vojni slovensko ozemlje nekoliko opomoglo, se je razvoj nadaljeval. Prvi nabor kolesarske terminologije je mogoče zaslediti v reviji Sport, ki je izhajala od 1920 do 1922. V Sportu je Joso Gorec zbral takratno kolesarsko in motoristično strokovno izrazje (Kolesarska zveza Slovenije 1957: 3–35).12 V športnem jeziku, ki ga je objavljal tednik Sport in ki se je uveljavil med obema vojnama, so se pojavljale številne prevzete besede. Njegov razvoj skozi čas izkazuje, da je slovenski je- zik sprejel večino starogrških terminov, podomačil je nekatere angleške besede ter zavrnil skoraj vse izraze nemškega izvora, zlasti pa »nemške popačenke« (Ulaga 1993: 317). Kolesarsko izrazje (in športno izrazje na splošno) se enako kot ter- minologija drugih strok spopada z izzivom prevzemanja iz tujih jezikov (zlasti angleščine in francoščine, zaradi zgodovinskih razlogov pa tudi 11 V monografiji uporabljam terminološkovariantna izraza kolesarska terminologi- ja in kolesarsko izrazje, ki sta pomensko prekrivna. 12 Izrazje je zbrano v drugem letniku časopisa (leto izdajanja 1921), in sicer v številkah 5 (stran 35), 6 (strani 44 in 45) in 7 (strani 52 in 53). Skupno je Joso Gorec zbral 131 krovnih terminov (pri nekaterih so znotraj krovnega termina navedene še različice in stalne besedne zveze, npr. samostalnik s pridevnikom). 20 Kolesarstvo in kolesarsko izrazje na Slovenskem v preteklosti nemščine), kar je ugotovil že D. Ulaga (1993: 312–313), ki je zapisal, da del športnih terminov ni slovenskega izvora. V družbi, v kateri je pomembna vrednota prost pretok najrazličnejših dobrin, tudi znanja, imata globalizacija in angleščina močan vpliv na terminologijo, saj se nove tehnologije in dognanja pojavljajo hitreje, kot lahko jezikoslovci in strokovnjaki poskrbijo za ustrezno izrazje. Kot v drugih strokah sta tudi v športu (in znotraj njega tudi v kolesarstvu) prisotni dve termino- loški tendenci: raba slovenščini neprilagojenega ali delno prilagojenega prevzetega izrazja in zahteva po doslednem slovenjenju terminologije (Humar 2004: 20–22; Bezgovšek 2013: 10–12). Zlasti dosleden je v svojih zahtevah po jezikovno ustrezni terminolo- giji S. Kristan (2000: 10), ki navaja, da je terminologija eden od teme- ljev vsake znanosti, zato bi morala biti slovenska športna terminologija urejena in jasna, predvsem pa brez prevzetega izrazja.13 Terminološko zmedo pripisuje nepopolni definiciji športoslovja, ki športni terminolo- giji ne posveča zadostne pozornosti. Meni, da bi morala imeti Fakulteta za šport UL posebno komisijo, ki bi se ukvarjala s športno terminolo- gijo in ki bi »načrtno skrbela za uveljavljanje domačih izrazov« (Kristan 2000: 160). Strinja se z značilnostjo terminologije, da v njej ni sopo- menk, in sicer pravi, da so sopomenke »v strokovnem jeziku balast« (Kristan 2009: 45). S kritiko trenutnega stanja v športni terminologiji se v svojem prispevku ukvarja tudi B. Pistotnik (2009: 51–53) – pred- vsem ga motita nedoslednost športne terminologije in uporaba prevze- tih besed ( fitness, boardanje, skejtanje, wind surfing, beach wol ey itd.).14 Z jeziko(slo)vnega vidika se s kolesarskim izrazjem ukvarjajo neka- teri slovenisti, in sicer so bila na to temo pripravljena tri zaključna dela: 13 O tem na več mestih tudi v Kristan 2000, 2009, 2012. 14 O dilemah pri slovenjenju golfske terminologije (zlasti o iskanju enobesednega po- imenovanja za igralca golfa) piše v spletnem prispevku T. Stanonik (2015: b. s.). V prispevku je opisna tudi t. i. terminološka zmeda, ko je za isto pojavnost prisotnih oz. uveljavljenih več izrazov. Izpostavljeni so izrazi bližanje, patanje in puttanje, od katerih je prvi slovenjen, druga dva pa sta prevzeta in (prvi popolnoma, drugi le z obrazilom) prilagojena slovenskemu jeziku. Zanimivo je, da avtorica pogostnost prevzetega izrazja pripisuje strahospoštovanju do izvir- ne – tuje – terminologije. 21 Slovensko kolesarsko izrazje diplomsko delo M. Zevnik z naslovom Sodobna slovenska kolesarska ter- minologija (2011), diplomsko delo M. Černivec z naslovom Lastnosti leksike s področja kolesarstva (2014) in magistrsko delo U. Vranjek Ošlak z naslovom Leksikalno-skladenjske lastnosti kolesarskega izrazja (2014).15 Kolesarsko izrazje je zbrano v treh priročnih slovarjih, in sicer v Večje- zičnem slovarju za kolesarske delavce in kolesarske sodnike (Kolesarska zveza Slovenije 1996), v Športnem terminološkem slovarju (delovni iz- vod) S. Kristana (2012) in v Trijezičnem kolesarskem slovarju avtorja A. J. Bonče (2018). Pregled in primerjava navedenih del potrjujeta (tudi besedotvorno) variantnost v kolesarski terminologiji, kar nakazuje nje- no relativno neustaljenost, ki je morda posledica neuslovarjenosti izraz- ja. Kolesarska terminologija je zato neenotna in deloma temelji na (zla- sti pogovornih in prevzetih) žargonizmih, ki ob pomanjkanju knjižnih terminov pogosto prehajajo tudi v knjižni jezik. Stanje v kolesarski terminologiji je podobno kot v sodobni termino- logiji na splošno: je logična posledica izredno hitrega razvoja (kolesar- ske) tehnologije in pospešene globalizacije. Pogosto prevzemanje iz tujih jezikov moti nekatere strokovnjake, ki zagovarjajo dosledno slovenjenje izrazja. Številne stroke za opisovanje svojega področja uporabljajo tujo terminologijo, pogosto kar v citatni obliki. Slovenjenje tuje terminologije naj bi »večalo izrazne možnosti slovenskega jezika« (Humar 2004: 20), terminologija pa bi morala nastajati s konsenzom strokovnjakov nekega področja, jezikoslovcev in drugih, da bi bili novonastali termini tako ne le strokovno, temveč tudi jezikovno ustrezni (Humar 2004: 20–21). 15 Na podlagi zaključnih del so nastali tudi nekateri znanstveni članki, npr. Zev- nik (2015) in Vranjek Ošlak (2016). 22 II sPlošno o terminologiji: nastajanje, ustaljevanje, raba Kolesarsko izrazje ima zaradi značilnosti področja (hiter razvoj po osa- mosvojitvi, torej v zadnjih 30 letih, v tem času tudi večja produkcija področnih besedil, vplivi globalizacije) nekatere lastnosti novejše leksi- ke (prim. Gložančev 2009: 12). Hkrati pa je to za področje kolesarstva specifično strokovno izrazje, zato je na tem mestu treba predstaviti ne- katere značilnosti terminologije, po katerih se termini razlikujejo od splošne leksike. Izraz terminologija lahko označuje tako strokovno izrazje kot tudi vedo, ki ga preučuje. Namen terminološke vede je »zbiranje, urejanje in usklajevanje terminologije določene stroke, ki se včasih zaključi s standardizacijo terminologije« (Žagar Karer 2011: 19). V središču terminološke vede je pojem, ki je sestavina mišljenja, med- tem ko je termin le njegovo jezikovno poimenovanje. Za terminologijo je pojem pomembnejši kot raziskovanje terminov in njihovih pomenov. En pojem ima lahko le en pomen, a več poimenovanj. Termini ozna- čujejo pojme znotraj posameznega strokovnega področja, med njimi pa prevladujejo samostalniški termini. Ker je v strokovni komunikaciji pri- maren pisni jezik, ima pisna oblika termina prednost pred govorjeno – žargonski izrazi so govorjena različica strokovnega sporazumevanja, zato terminologe zanimajo v manjši meri (Žagar Karer 2011: 25–39).16 Terminološka leksika je v nasprotju s splošnejšo leksiko praviloma enopomenska – to pomeni, da ima en izraz le eno aktualizirano vse- bino.17 Lastnosti terminološke leksike so večinska samostalniškost, 16 Vendar pa F. Daneš (1997: 74 v Žele 2007) izpostavlja, da so meje med profe- sionalnim slengom in knjižno/standardizirano terminologijo nejasne. To se je potrdilo zlasti pri analizi spletnih besedil (gl. poglavje 3.6.4). 17 Pojem terminološka leksika zajema pri A. Vidovič Muha (2013: 126) »termine, strokovno, znanstveno izrazje«. 23 Slovensko kolesarsko izrazje enopomenskost, neodvisnost termina od (znotraj)besedilnih in pra- gmatičnih okoliščin (slovarski pomen je v besedilu ohranjen), nespre- menljivost sintagmatskih in paradigmatskih lastnosti, odsotnost kono- tativnega pomena, pojavljanje dvojnic in ne sinonimov (sopomenskost znotraj znanstvenega diskurza ne more biti funkcionalna zaradi lastno- sti terminov, da imajo le denotativni pomen – sopomenskost je vezana na konotativni pomen), ustaljenost, sposobnost vključevanja termina v pojmovni in izrazni svet stroke ter pomenska predvidljivost (Vidovič Muha 2013: 127–130). M. Žagar Karer (2011: 34) izpostavlja tri za ter- minologijo bistvene lastnosti – ustaljenost (»omogoča trdnost termino- loškega sistema), jezikovnosistemsko ustreznost (»omogoča vključitev termina v sistem jezika kot celote«) in gospodarnost (»daje prednost krajšim oziroma enobesednim terminom«).18 2.1 Nastajanje nove terminologije Termini nastajajo na različne načine – v okviru lastnega jezika (znotraj- jezikovno prevzemanje) jih je mogoče na novo tvoriti (besede (bese- dotvorje) in besedne zveze) ali obstoječim besedam pripisati nove po- mene (pomenotvorje – pomenski prenosi in pomenska vsebovanost; (de)terminologizacija). Neologizmi nastanejo iz poimenovalne potrebe pri novi pojavnosti – nastane nov izraz, ki prej v jeziku ni obstajal.19 Pri znotraj ezikovnem prevzemanju so vir lahko splošni jezik, terminologi- 18 Nekatere novejše terminološke teorije (npr. Temmerman 2000) izpostavljajo, da terminologija novejših strok pogosto ne dosega strogih tradicionalnih meril – pojmi in koncepti niso strogo in enoznačno določeni, zato se lahko terminolo- gija stroke spreminja, vsebuje številne sinonime in prehaja iz ene stroke / zvrsti jezika v drugo s pomočjo (de)terminologizacije. To na primeru terminologije področja zelene energije opaža tudi L. Mrhar (2018: 241–252). 19 N. Logar (2004b) deli nove lekseme v dve skupini: 1) novi leksemi zapolnjujejo poimenovalno praznino jezika – so nevtralni, neavtorski in tvorjeni tako, da lahko čim prej postanejo splošno sprejet del leksike; 2) novi leksemi »drugotno in drugače poimenujejo nekaj, kar je že poimenovano« (prav tam: 177), v pub- licistiki se taki neologizmi uvrščajo med aktualizme (Korošec 1998: 13–14), ki pa niso rezultat poimenovalne potrebe. Novi termini logično vedno zapolnju- jejo poimenovalno praznino. 24 Splošno o terminologiji: nastajanje, ustaljevanje, raba ja drugih strok, diahrono prevzemanje in prevzemanje iz drugih zvrsti jezika. Pri zunaj ezikovnem prevzemanju gre za prevzemanje iz tujih (sodobnih in klasičnih) jezikov (Žagar Karer 2011: 38; Logar 2005c: 213–216; Vintar 2008: 51). Posebna vrsta terminov so t. i. eponimi ali izlastnoimenski termini, pri katerih gre za izraz, ki je nastal iz lastnega imena. Tvorjeni so lahko iz osebnih ali zemljepisnih imen. Če se terminologizirajo, lahko preide- jo v občno ime (Vintar 2008: 53–54). 2.1.1 Prevzemanje iz tujega jezika Zaradi hitrega razvoja novih strokovnih področij se mora temu pri- merno hitro razvijati tudi terminologija. Ker pogosto ni mogoče spro- ti ustvarjati ustreznih slovenskih strokovnih poimenovanj, je prevze- manje eden pogostejših in produktivnejših postopkov nastajanja nove terminologije (poleg besedotvornih in pomenotvornih postopkov). Prevzemanje v terminologiji poteka na enak način kot prevzemanje v splošnem jeziku, navadno pa je (poleg terminologizacije, ki je opisana v nadaljevanju) eden prvih terminotvornih procesov, saj se »zgodi v prvi terminotvorni fazi, se pravi ko nastopi potreba po komunikaciji v zvezi z novo predmetnostjo, za katero slovensko poimenovanje (še) ne obsta- ja« (Vintar 2008: 51). Postopke prevzemanja iz tujih jezikov ločuje A. Vidovič Muha (2013: 24–25) na zakrito prevzemanje ali kalkiranje in na izraženo prevzemanje. Kalki, ki nastanejo pri zakritem prevzemanju, so lahko denotatni, kar pomeni, da so brez denotata v jeziku prejemnika (npr. izvorno računalniški pojmi), lahko pa so tudi pomenski, kjer se pomen prenese v ciljni jezik. Pomenski kalki nastajajo s prevzemanjem iz kla- sičnih jezikov (internacionalizmi – konverzija > sprevrženje) in iz globalnega jezika (angl. server > strežnik), ter iz drugih, najpogosteje sosednjih jezikov (nem. Wortschatz > besedni zaklad). Izraženo prevzemanje deli avtorica na citatnost (izraz se v ciljni jezik prevzame nespremenjen, npr. Outlook Express), polcitatnost (izraz se v ciljni jezik prevzame nespreme- njen, oblikoslovni in besedotvorni morfemi so iz ciljnega jezika, npr. Schweppes, rod. Schweppesa) in sistemsko prevzetost (vključitev v sistem 25 Slovensko kolesarsko izrazje ciljnega jezika, npr. animacija, ikona). L. Bokal (1998: 149–150 v Bokal 2009: 116) opisuje stopnje prilagajanja prevzetih besed prevzemnemu jeziku: prevzeta beseda se najprej govorno in pisno prilagodi, nato se be- sedotvorno preoblikuje, nazadnje pa lahko dobi tudi domačo ustreznico, kar lahko privede do njene opustitve oziroma stilne zaznamovanosti. Poleg navedene delitve A. Vidovič Muha sta pomembni opredelitvi prevzetosti še po L. Bokal (2009) in J. Toporišiču (2000). L. Bokal (2009: 112–116) ločuje tri tipe prevzemanja: citate, kalkirano prevze- manje in svobodno prevzemanje. Pri citatih pomenska sporočilnost ci- tatnih besed ostaja enaka, kot je v izvornem jeziku, prav tako prevzemni pomen. Kalkirano prevzemanje oblikuje kalke, ki »pridobijo le zvočno podomačeno lupino, ne pa notranje pomenske strukture pojma, ki se prevzema« (Bokal 2009: 114). Pomen ostaja enak pomenu v izvornem jeziku. Kalke naj bi prinašali v jezik predvsem mediji. Tretja vrsta pre- vzemanja je svobodno prevzemanje, ki je v slovenščini najpogostejše. J. Toporišič (2000: 131) ločuje med neprevzetimi (izvirajo iz praslovanske dediščine ali so nastale znotraj slovenščine) in prevzetimi besedami (v slovenščino so prišle iz drugih jezikov). Prevzete besede deli na izposo- jenke in tujke. Izposojenke so se slovenskemu jeziku popolnoma prila- godile, medtem ko so se tujke prilagodile le delno – manj prilagojene so v pisavi, bolj pa v izgovoru in pregibanju. Poleg slovenskih besed (prevzetih ali neprevzetih) navaja J. Toporišič še citatne besede (brez sprememb iz tujega jezika), ki pa niso sestavni del slovenskega jezika.20 2.1.2 Novo opomenjenje in (de)terminologizacija Novo oziroma dodatno (neodvisno) opomenjenje (Žele 2005a: 241) je značilno za jezikovni razvoj in za novejšo leksiko. Besede, ki so že del splošne zavesti, dobijo nov pomen, so na novo leksikalizirane (v raču- 20 V novem pravopisu Pravopis 8.0 sta namesto terminov tujka, izposojenka, prevzeto ime, polcitatno ime itd. uporabljena izraza pisno podomačena in pisno nepodomačena beseda. Iz utemeljitev k novim pravilom je razvidno, da so se snovalci za ta korak odločili zato, da bi uporabnikom olajšali razumevanje pravil, za kar je bistveno poznavanje le osrednje značilnosti posamezne prevzete besede: ali je zapisana v skladu z izgovorom ali ne. 26 Splošno o terminologiji: nastajanje, ustaljevanje, raba nalništvu npr. afna, miška, brisalka). Nov pomen lahko dobijo tudi v novih besednih zvezah, npr. sprehajalec v zvezi sprehajalec psov, kovček v zvezi strešni kovček (Žele 2005a: 241–242). Del pomenskih sprememb in prilagajanja jezika na novo pojavnost (znotraj ezikovno prevzemanje) sta procesa determinologizacije in ter- minologizacije. Pri terminologizaciji gre za poimenovanje posebne ozi- roma malo znane pojavnosti s splošnim izrazom, natančneje za »proces, pri katerem preide izraz iz splošnega pomenskega podsistema besedne- ga zaklada v terminološki« (Novak 2004: 136), pri determinologizaciji pa za širjenje prepoznavnosti denotata in poimenovanja (Žele 2004a: 137). Širitev oziroma oženje pomenja že ustaljene leksike je poleg nasta- janja novih leksemov značilen postopek različnofunkcijske širitve bese- dil in besedja (Žele 2005b: 76). Širša terminologizacija »označuje širitev terminološke rabe že uveljavljenega termina na druga strokovna podro- čja« (Žele 2007: 103). Češki jezikoslovci (Čermák, Blatná idr. 1995 v Žele 2007: 103) so termine delili na eno- in večstrokovne (preskriptivne in psevdopreskriptivne), kjer so enostrokovni termini tipični le za eno stroko, večstrokovni termini pa se s pomočjo metonimičnih in meta- foričnih prenosov širijo tudi v druge stroke. Za terminološko leksiko je značilno prehajanje med strokami in/ali splošnim jezikom, pri tem pa leksika hkrati teži k »edinemu reprezentativnemu poimenovanju« ter k »dvojnicam in različicam v okviru posameznih strok« (Žele 2007: 105). 2.1.3 Pomenski prenosi in pomenska vsebovanost Termini so najprej in predvsem leksemi. A. Vidovič Muha (2013: 33– 113) deli pomene leksemov na obvezne in obvezno izbirne – obvezna sta denotativni in kategorialni, obvezno izbirna pa konotativni in pragma- tični pomen. Denotativni pomen je prvi/izhodiščni slovarski pomen leksema, označuje njegovo vsebino. Sestavljata ga dve pomenski sesta- vini – uvrščevalna (UPS) in razločevalna pomenska sestavina (RPS), ki ju A. Vidovič Muha (1988: 84) definira takole: »Namreč vsak predmetni pomen (‘P’) in tako tudi pomen strokovnega izrazja vsebuje t. i. uvrščevalno pomensko sestavino (UPS), ki je vedno najbližji (neposredni) hipernim in tudi skladenjsko vodilni člen, ki mu 27 Slovensko kolesarsko izrazje ustreza vprašalnica npr. kaj je (za samostalnike), kaj dela (za glagole), kakšen, kateri … (za pridevnike) itd., in tolikšno število (x) razločevalnih pomenskih sestavin (RPS), da je dosežena pomenska neprekrivnost v okviru uvrščevalne pomenske sestavine. Vse to lahko zapišemo ‘P’ → UPS/xRPS (/ = podredno razmerje)«. Kategorialni pomen je lahko slovnični ali besedotvorni, označuje pa kategorialno slovarsko oziroma jezikovnosistemsko lastnost leksema. Konotativni pomen je fakultativen – spremlja denotativni pomen in mu dodaja subjektivnost. Pragmatični pomen imajo predvsem pragma- tično-komunikacijske prvine kot uslovarjena govorna dejanja (medme- ti, členki ipd.). Kadar obstaja med pomeni pomenska motiviranost, ki nima mor- foloških pokazateljev (kot besedotvorna), govorimo o tvorbi pomenov s pomočjo pomenskih prenosov. Na podlagi pomenskega prenosa novi leksemi najpogosteje nastajajo s sinekdoho, metonimijo in metaforo.21 Sinekdoha je pojav, kjer prihaja do menjave celote z delom (npr. drevo – les: hrast) ali dela s celoto (npr. glas – pevec: tenor), na ravni slovarja pa to pomeni hierarhično preurejanje uvrščevalne in razločevalne pomenske sestavine (Vidovič Muha 2013: 144–149). Metonimija je relativno pogost način zapolnjevanja poimenovalne praznine. Gre za menjavo dejanja z rezultatom, sredstvom, vršilcem, časom ali mestom dejanja, za menjavo materiala in snovi ipd. (npr. de- janje – rezultat dejanja: pisanje; material – tehnika – slika: olje). Za metonimijo velja, da je pri njej »vsaj do določene mere predvidljivo gibanje pomenskih sestavin motivirajočega pomena glede na motivirani meto- nimični pomen. V ta pomen vstopa nova UPS, pomenske sestavine mo- tivirajočega pomena pa se ohranijo na ravni pomenske razločevalnosti, razločevalnih pomenskih sestavin« (Vidovič Muha 2013: 154). Pri metafori gre za vnašanje novih pomenskih sestavin na podlagi medsebojnega vplivanja sestavin dveh denotatov, pri tem je razviden povezovalni element – predvsem tam, kjer je metafora vir terminolo- 21 Govorimo seveda o metafori in metonimiji v leksikalnem (konvencionalna metafora oz. metonimija), ne besedilnostilnem smislu (kreativna metafora oz. metonimija). V terminologiji prevladuje pomenskosestavinska (semska) meta- fora, ki je motivirana s pomenskimi sestavinami (Vidovič Muha 2013: 163). 28 Splošno o terminologiji: nastajanje, ustaljevanje, raba ških poimenovanj, naj bi temeljila na pomenski asociacijski prepoznav- nosti (npr. roka: (1) UPS okončina človeka, RPS za prijemanje, delo; (2) UPS del stroja, RPS (po funkciji) kot roka) (Vidovič Muha 2013: 144–169). Izrazna podoba leksemov, nastalih z metaforo ali metonimijo, je lahko enobesedna ali večbesedna. Kot metonimične in metaforične ter- minološke zveze se lahko pojavljajo predvsem skupi, kjer so pomenske spremembe vezane na jedro (npr. strelni bombaž) ali prilastek (npr. lo- garitemski papir). Sestavo določa nespremenjenost pomenskosestavinske zgradbe podstavnih prvin (npr. samostalniški prilastek), pri sklopu se spremenijo pomenske sestavine obeh delov stalne besedne zveze, kar se do pomenske neprepoznavnosti glede na izhodiščni pomen zgodi tudi pri zrasleku (Vidovič Muha 2013: 154).22 Pomenska vsebovanost je tip večpomenskosti, pri katerem je dolo- čen neprvi pomen (ali več pomenov) implicitno vsebovan v nadrejenem pomenu (pogosto glavnem) (npr. človek: (1) UPS bitje, RPS sposobno misliti in govoriti; (2) UPS človek (1), RPS neimenovan, neprepoznan; (3) UPS človek (1), RPS ne glede na natančnejšo določitev) (Vidovič Muha 2013: 132–136). 2.2 Terminologija besednovrstno in strukturno Š. Vintar (2008: 18) poudarja, da strokovni termini besednovrstno niso le samostalniki in besedne zveze, temveč tudi glagoli, pridevniki, pri- slovi. Samostalniški termini so najpogostejši. Čeprav naj bi bili glago- li netipična terminološka besedna vrsta, pa A. Žele (2007: 106–121) ugotavlja, da so tipični potencialni termini desno nevezljivi pomensko 22 A. Vidovič Muha je poimenovalno tipologijo stalnih besednih zvez glede na predvidljivost pomena povzela po J. Toporišiču (1973/74), ta pa po N. M. Šan- skem (1963). J. Toporišič tako ločuje: a) sestave, katerih pomen je enak vsoti pomenov posameznih sestavin (npr. spalna srajca); b) skupe, v katerih ima- jo posamezne besede poseben pomen (npr. kriva prisega); c) sklope, ki imajo kot celote sicer nepredvidljiv pomen, a ga je mogoče razumeti, ker so pogosto metaforične (npr. zavihati si rokave); in č) zrasleke, katerih pomen je povsem nepredvidljiv (npr. kozje molitvice). 29 Slovensko kolesarsko izrazje specializirani glagoli z zabrisano vidskostjo ali dvovidskostjo. Naslednja stopnja k terminologizaciji glagola je oženje vezljivosti v tožilniško veza- vo. Merilo za ugotavljanje terminološkosti glagola je strokovno besedi- lo, v katerem se glagol pojavi – za ozko specializirane glagole je značilna primarna terminološkost, za temeljne ali pomensko primitivne glagole, ki so navadno del terminološke zveze, pa sekundarna terminološkost. Prvotni glagolski termini težijo v smeri determinologizacije, drugotni glagolski termini pa se lahko terminologizirajo (Žele 2004b: 78–79). O tožilniški (in drugačni) vezavi glagolov in njihovem prehodu med ter- mine piše tudi A. Gruntar Jermol (2013: 93–94), ki ugotavlja, da so v pravnem jeziku glagolske in podobne kolokacije precej pogoste in lahko zaradi svoje ustaljenosti povzročajo težave pri prevajanju. Termini so, kot rečeno, besednovrstno večinoma samostalniški; majhen delež pridevniških terminov pojasnjujeta enopomenskost in sistemskost kot glavni značilnosti terminološke leksike. Pridevniki so eksogeni leksemi, zato v svojem pomenu ne morejo izkazovati uvršče- valne pomenske sestavine (UPS) – s svojimi razločevalnimi pomen- skimi sestavinami (RPS) lahko le modificirajo jedrno besedo, ki je samostalnik (Vidovič Muha 2013: 76–77). Pridevnik v zvezi s samo- stalniškim jedrom tvori pomensko specializirani leksem. Terminološke besedne zveze lahko tvorijo le vrstni (prvotni ali konverzni) in svojilni pridevniki, ki imajo v podstavi možno množinsko svojilnorodilniško pretvorbo (Vidovič Muha 1988: 88). Pridevnik lahko poleg prilastka v besedni zvezi opravlja tudi vlogo povedkovega določila, kjer njegov pomen natančneje določa glagolska vezljivost. Pridevnik je potencialno terminološki, če je izsamostalniški (iz terminološkega samostalnika) ali izglagolski (iz terminološkega ali terminološko rabljenega glagola) (Vi- dovič Muha 1988: 89). Termini so lahko tudi večbesedni, torej besedne zveze (Vidovič Muha 1988: 83–86). Stalne besedne zveze kot slovarske enote so prire- dne ali podredne. Strokovni termini so večinoma podredni večbesedni samostalniški leksemi brez konotativnega pomena, v slovenščini pogo- sto vezani s pridevniškim prilastkom (Vidovič Muha 2013: 29). Slovenske terminološke besedne zveze so po Š. Vintar (2008: 40) lahko dvo-, tro- ali štiribesedne, čeprav dolžina termina ni omejena: 30 Splošno o terminologiji: nastajanje, ustaljevanje, raba • pridevnik + samostalnik ( aromatična snov), • samostalnik + samostalnik ( emisija snovi), • samostalnik + samostalnik + samostalnik ( odbor načelnikov štabov), • pridevnik + samostalnik + samostalnik ( dosežena raven storitve), • samostalnik + pridevnik + samostalnik ( obdelava naravnega jezika), • samostalnik + predlog + samostalnik ( prošnja za azil), • pridevnik/prislov + pridevnik + samostalnik ( govorno podprta apli- kacija), • samostalnik + predlog + samostalnik + samostalnik ( Odbor o gi- banju blaga), • samostalnik + pridevnik + samostalnik + samostalnik ( določitev kemične sestave snovi). A. Vidovič Muha (2013: 27) o leksikaliziranih večbesednih leksemih, med katere spadajo tudi večbesedni termini, pravi, da je njihova raz- poznavna lastnost avtomatiziranost, medtem ko so neleksikalizirane besedne zveze aktualizirane in po govornem dejanju razpadejo ( rdeči bor : rdeč pulover). Za večbesedne termine oziroma strokovne besedne zveze je značilno, da so ustaljene. Ločujemo štiri tipe terminoloških besednih zvez, ki se med seboj razlikujejo po predvidljivosti pomenskih sestavin in/ali motiviranosti: • sestava: v pomenskih sestavinah se ponovijo korenskomorfemske besede ali korenski morfemi – posamezne besede v besedni zvezi imajo iste pomenske sestavine kot terminološka besedna zveza: barvna slepota: UPS → slepota, RPS → za barv-e/-o; povedna skladnja: UPS → skladnja, RPS → povedi; sestava je značilna predvsem za zveze samostalnika s tvorjenim vrstnim pridevnikom (ki ni konverzni izkakovostni); • skup: vsaj ena izmed besed ohrani pomenske sestavine osnovnega pomena, druga beseda (ali več besed) pa dobi nove pomenske sestavine (metaforične/metonimične): belgijski konj: UPS → konj, RPS → belgijske pasme; belgijska pasma: UPS → pasma; RPS → težkega voznega konja; v zvezah, ki spadajo med skupe (in sklope), se lahko pojavljajo tudi konverzni vrstni izkakovostni pridevniki: 31 Slovensko kolesarsko izrazje bela klobasa: UPS → klobasa, RPS → iz riža ali kaše, mesa in drobovine; mrtvi jezik: UPS → jezik, RPS → ki ga noben narod /…/ več ne govori; določujoča sestavina skupa je lahko izražena simbolno ( vitamin C, ton b, žarki alfa); terminološkost v zvezo vnaša prilastek (vrstni pridevnik); lastnosti skupa imajo lahko tudi zloženke, ki nastanejo iz besednih zvez: bakrorez – um. rezati v baker; besednokorenski – jezikosl. besedni koren; • sklop: pomenske sestavine besedne zveze in posameznih besed iz nje niso prekrivne – večinoma gre za metaforična, metonimič- na poimenovanja, pomenskosestavinska (asociativna) povezava je ohranjena: beraški red: UPS → skupnost ljudi, RPS → brez premoženja /…/; programski jezik: UPS → ukazi, RPS → za raču- nalnik; bela krvnička: UPS → celica, RPS → krvna, brezbarvna; tudi lastnosti sklopa lahko imajo iz besedne zveze nastale zloženke: jajcevod: UPS → cevast organ, RPS → po katerem gre jajčece /…/; krvoskrunstvo: UPS → spolni odnosi, RPS → med sorodniki; • zraslek: obe skupini pomenskih sestavin sta izrazno neprekrivni z besedami iz besedne zveze, pomenske sestavine zrasleka so v primerjavi s sklopi nepredvidljive, ni asociativne povezave med pomenskimi sestavinami besedne zveze in posameznih besed v njej: črne koze: UPS → kožna bolezen, RPS → s krvavimi mehurčki /…/; bodeča neža: UPS → rastlina, RPS → s cveti /…/ (Vidovič Muha 2013: 29–31). A. Vidovič Muha (1988: 86–90) glede slovničnih lastnosti strokovnih besednih zvez ugotavlja, da strokovna poimenovanja ne morejo imeti stavčne oblike. Med strokovnimi besednimi zvezami ni povedkovni- ških, prav tako za strokovno izrazje ni značilno stopnjevanje. Glagol- ske strokovne besedne zveze se pojavljajo kot povedek s predmetom ali prislovnim določilom ( braniti vrata, hoditi po gredi). Samostalniške strokovne besedne zveze deli glede na mesto prilastka (na levi ali desni strani jedra). Ugotovila je, da je v jeziku več strokovnih besednih zvez z levim prilastkom kot z desnim. Desni prilastek se »lahko popridevi in preide na levo zlasti ob neglagolniškem samostalniškem jedru« (Vidovič Muha 1988: 90). Pridevniška beseda v levem prilastku ne more biti zai- 32 Splošno o terminologiji: nastajanje, ustaljevanje, raba menska, prav tako pridevniški levi prilastek ne more biti kakovostni ali svojilni (s samo edninsko svojilnorodilniško pretvorbeno možnostjo) – da je zveza terminološka, mora biti terminološki tudi/vsaj prilastek, ta pa je lahko vrstni pridevnik ali svojilni pridevnik s potencialno mno- žinsko svojilnorodilniško pretvorbeno možnostjo. Vrstne pridevniške (leve) prilastke, ki tvorijo strokovne besedne zveze, deli avtorica na dve skupini: na konverzne (ki so nastali iz kakovostnih pridevnikov, najpo- gosteje gre za pridevnike barve in merne ter podobnostne pridevnike – beli fosfor, črni bor; lahki bencin, čisti bencin; svileni papir, biblijski papir, biserna preja) in nekonverzne/prvotne (vrstni pridevniki – snovni, namenski, sredstveni, izvornostni krajevni: asfaltni premaz, filmska ka-mera, magnetni zapis, idrijska čipka). Desni samostalniški prilastek je lahko razvit ali nerazvit. Termini so glavna in najbolj prepoznavna značilnost posameznih strok, vendar so kot taki le del njihovega strokovnega jezika, ki pa lah- ko ima še druge značilnosti. L. Bokal (2016: 61) orisuje, kako se lahko strokovni jeziki posameznih strok med seboj razlikujejo tudi po neka- terih drugih razlikovalnih značilnostih: • po terminih iz različnih socialnih zvrsti (narečni izrazi v geografiji: črča; pogovorni izrazi v gledališki terminologiji: foršpilati; knjižni jezik – prevzeti izrazi, npr. v smučanju: duck stance); • po terminih glede na besedno vrsto (glagolski termini v klekljarski terminologiji: posukati, prekrižati; prislovni termini v glasbi: allegro; medmeti v gledališki terminologiji: Bis! ); • po terminih besedotvorno (navadna izpeljava v besednih zvezah v likovni umetnosti: grško zelena; značilna priponska obrazila v klekljarstvu: -ov/ -ev – močeradovke; zlaganje v kemiji: metilalkohol; značilna priponska obrazila v kemiji: -ik, -ij – vodik, radij); • po terminih besednozvezno (značilne besedne zveze z desnim prilastkom v elektrotehniki: čas diagnosticiranja okvare); • po skladenjskih značilnostih (hkratna raba prve in tretje osebe v pravnem jeziku; skladenjski klišeji v matematiki: natanko tedaj, ko; veljati; obstajati; naj … potem); • po neverbalnih terminoloških znamenjih (simboli, ločila, številke, formule, grafični pripomočki). 33 Slovensko kolesarsko izrazje 2.3 Sinonimija v terminologiji Sinonimi za terminologijo niso značilni (Humar 2009: 75–79), saj je sopomenskost v nasprotju z načelom enoznačnosti (Vintar 2008: 27), ki mu terminološko izrazje sledi. Sopomenskost znotraj znanstvenega diskurza ne more biti funkcionalna zaradi lastnosti terminov, da imajo le denotativni pomen – sopomenskost je vezana na konotativni pomen (Vidovič Muha 2013: 127–130), ki pa ga terminologija izključuje. Si- nonimi naj bi tudi ovirali strokovno komunikacijo (Kocourek 1994: 139). Namesto o terminološki sinonimiji je tako v terminologiji bolj ko- rektno govoriti o terminološki variantnosti oz. (pri nekaterih avtorjih) o terminoloških variacijah, kjer je isti pojem lahko poimenovan z več izrazi. Čeprav so variante v terminologiji nezaželene, se jim večinoma ni mogoče izogniti (Trebar 2014: 109; Vintar 2008: 27). Z njimi se ukvarjajo novejši pristopi preučevanja terminologije (zlasti korpusni), ki ugotavljajo, da »raba v besedilih ne potrjuje enoznačne povezave med pojmom in terminom« (Fajfar 2017: 55; prim. Daille 2005: 181). Terminološke variante nastajajo na različne načine – s prevajanjem tujih terminov, tvorbo novih poimenovanj itd. Tipi terminoloških va- riacij po B. Trebarju (2014) so: besedotvorne variacije ( skrbnik sistema in oskrbnik sistema), sintagmatske variacije ( pristop modeliranja, pristop za modeliranje in pristop k modeliranju), permutacije ( podatkovno rudarjenje in rudarjenje podatkov), substitucije ( rudarjenje podatkov in izkopavanje podatkov), razširitve ( algoritem za iskanje in algoritem za iskanje pravil) in koordinacije ( širokopasovne tehnologije in širokopasovna omrežja → širokopasovne tehnologije in omrežja). V. Gorjanc (1995/96: 267–274) navaja, da so tipi terminoloških va- riant naslednji: • glede na jezik se pojavljajo pari (ali skupine več terminov) citatno – domače ( actus purus : čisti akt), prevzeto – domače ( princip kavzal-nosti : načelo vzročnosti), prevzeto – prevzeto ( faktoriela : fakulteta) in domače – domače ( odsev : odsvit), • glede na izrazno podobo najdemo pare enobesedno – enobesedno ( alienacija : odtujitev), enobesedno – večbesedno ( mimobežnica : 34 Splošno o terminologiji: nastajanje, ustaljevanje, raba mimobežna premica) in večbesedno – večbesedno ( prehod prek desetic : desetični prehod), • glede na tvorjenost pa pare (lahko z različnim besedotvornim po- menom) z enako besedotvorno podstavo in različnim obrazilom ( Kartezijev : kartezijski) ter pare z različno besedotvorno podstavo in enakim obrazilom ( introvertiranost : introvertnost). M. Humar (2009: 79–92) je v analizi sinonimov iz treh terminoloških slovarjev (meteorološkega, medicinskega in čebelarskega) najdene ter- mine razdelila na sinonimne pare (1) enakovrednih ( aproksimacija in približek), (2) delno enakovrednih ( efekt in učinek), (3) neenakovrednih terminov ( vpoj in absorbcija) ter na (4) sinonimne pare, kjer je en termin neustrezen ( primitivna enačba in prvotna enačba). Ugotovila je, da se termini, ki tvorijo sinonimne pare, razlikujejo po izvoru, pomenskih sestavinah in zgradbi. Termini tujega izvora so večinoma (vsaj delno) prilagojeni slovenščini. Iste pomenske sestavine so značilne za termino- loškovariantne pare domačih in tujih poimenovanj. Obstaja več tipologij terminološke variantnosti (oz. pri nekaterih av- torjih terminoloških variacij), v tej monografiji pa pojav definiram in razumem kot na izrazni ravni preoblikovano obliko termina, ki ozna- čuje isti pojem kot osnovni termin (Fajfar 2017: 55). 35 III oris skladenjskega besedotvorja Raziskava, predstavljena v monografiji, temelji na besedotvorni teoriji J. Toporišiča (2000: 156–232), zlasti pa A. Vidovič Muha (2011) – osno- vana je na pretvorbeno-tvorbenem načinu in se zato imenuje skladenj- sko besedotvorje.23 Opredeljeno je kot »del skladnje v pretvorbeno-tvor- beni zvezi z besedotvorjem; kot enota jo določa skladenjska podstava« (Vidovič Muha 2011: 331). Besedotvorni postopki, ki so po tej besedotvorni teoriji uporabljeni pri tvorbi poimenovanj iz lastnega jezika, so lahko sistemsko predvi- dljivi ali nepredvidljivi. Predvidljivi besedotvorni postopki omogočajo, da lahko tvorjenko pretvorimo v predvidljivo nestavčno besedno zvezo, imenovano skladenjska podstava. Sem sodijo vsi besedotvorni postopki (izpeljava, sestavljanje, zlaganje) razen sklapljanja, kjer se beseda tvo- ri iz govorne, ne skladenjske podstave. Med sistemsko nepredvidljive tvorjenke poleg sklopov sodijo še kratice in besede, nastale s poeno- besedenjem (Vidovič Muha 2013: 23). Novejša leksika izkazuje tudi produktivnost novejših sistemsko nepredvidljivih besedotvornih vrst, npr. e-tvorjenk, prekrivank, okrnjenk in različnih mešanih tvorb. 23 Z besedotvorjem na Slovenskem se je med prvimi podrobno ukvarjal A. Bajec (1950, 1952, 1959), ki je izdal trodelno monografijo Besedotvorje slovenskega jezika I–IV. Med splošno veljavnimi sodobnimi besedotvornimi teorijami je najbolj znana teorija J. Toporišiča (2000: 156–232), ki temelji na besedotvor- nem algoritmu, z besedotvorjem slovenskega jezika (zlasti z novejšimi besedo- tvornimi tendencami) pa se ukvarjata tudi npr. I. Stramljič Breznik (1999) in N. Logar (2004a, 2004b, 2005a, 2005b, 2005c, 2006). Teoretična izhodišča uveljavljene besedotvorne teorije od J. Toporišiča naprej so pregledno pred- stavljena v delu I. Stramljič Breznik (2020a). 37 Slovensko kolesarsko izrazje 3.1 Sistemsko predvidljivi besedotvorni postopki Sistemsko predvidljive tvorjenke so dvodelne, sestavljene iz besedotvorne podstave (dalje BPo) in obrazila. Besedotvorna podstava je »del tvorjenke, nastal iz neobraziljenih korenskomorfemskih besed v skladenjski podsta- vi; del tvorjenke, na katerega se razvršča obrazilo« (Vidovič Muha 2011: 331). Obrazilo je »definicijski del tvorjenke iz enega ali več morfemov kot pretvorba samo slovničnega pomena skladenjske podstave, lahko pa še njenega jedra ali razvijajočega člena« (Vidovič Muha 2011: 332). Obra- zila so lahko priponska, medponska ali predponska, hkrati pa še eno- ali večmorfemska. Tvorjenko lahko pretvorimo v skladenjsko podstavo (dalje SPo), ki je podredna besedna zveza (priredna je le pri medponskih zloženkah). Skladenjska podstava je nestavčna podredna besedna zveza, pretvorbena varianta tvorjenke, ki »jo lahko zapišemo x /x ali x /x , pri 1 2 2 1 čemer je x jedro skladenjske podstave in x njegov razvijajoči oziroma 1 2 dopolnjujoči člen, torej SPo → x /x « (Vidovič Muha 2011: 23). 1 2 Del skladenjske podstave je besedotvorni pomen, ki je definiran kot »pomen, ki ga dobi tvorjenka v besedotvornem postopku« (Vidovič Muha 2011: 334). Tvorjenke lahko povežemo tudi s povedno skladnjo – propozicijski besedotvorni pomen (dejanje, vršilec dejanja itd.) je pretvor- ba ene izmed sestavin pomenske podstave (propozicije povedi) (to, da … → De (dejanje)). Pomenska podstava povedi je opisna (Vidovič Muha 2011: 23–39). Propozicijskega besedotvornega pomena ni mogoče pripi- sati vsem tipom tvorjenk (Vidovič Muha 2011: 82): »Glede na pomensko podstavo povedi je mogoče besedotvorni pomen tvorjenk ločiti na dve veliki skupini, in sicer na tisto, ki izkazuje pre- tvorbeno povezavo s propozicijo oziroma pomensko podstavo povedi, govorimo o propozicijskem besedotvornem pomenu, in na tisto, ki ta- kšne povezave ne izkazuje. Med slednjo sodijo vse modifikacijske izpe- ljanke, tip (c ), in medponskoobrazilne zloženke, tip (b), ter priredne 1 zloženke, tip (č).« Propozicijski besedotvorni pomen lahko določimo samostalniškim tvor- jenkam tipa (a).24 Zunaj pretvorbene povezave je modifikacijska izpeljava. 24 A. Vidovič Muha (2011: 84) piše, da so »posebej zanimive samostalniške, ev. 38 Oris skladenjskega besedotvorja Ločimo sedem besedotvornih pomenov: 1. dejanje, lastnost in stanje – z njimi se pretvorbeno povezuje povedje, pri L in S se obrazili tudi vezni glagol ( pisanje, bledica, hudobija); 2. vršilec dejanja, nosilec lastnosti in nosilec povezave – z nji- mi se pretvorbeno povezuje prvi delovalnik, ki je v stavčni vlogi potencialni osebek, ločuje se na podlagi kategorije živo : neživo ( delavec, belec, brezdomec); 3. predmet dejanja, predmet kot nosilec lastnosti in predmet kot nosilec povezave – nimajo samostojne propozicijske bese- dotvorne povezave, izhajajo iz prvega delovalnika in temeljijo na kategoriji neživosti ( bodica, medenjak, bohoričica); 4. rezultat dejanja – z njim se pretvorbeno povezuje tožilniški de- lovalnik, ki je potencialni tožilniški predmet ( dodatek, časopis); 5. sredstvo dejanja – nastane iz orodniškega delovalnika, ki je ve- zan na izglagolske samostalniške tvorjenke ( odpirač, toplomer); 6. mesto dejanja in mesto, kjer je kdo/kaj – vanju se pretvarjajo okoliščine kraja ( ledenica, gostilna, imenik); 7. čas dejanja; čas, ko je kdo/kaj – vanju se pretvarjajo okoliščine časa ( listopad, žetev, mladost) (Vidovič Muha 2011: 84–87). V obrazilo se lahko pretvarjajo vse tri prvine skladenjske podstave (je- dro x , odvisni del x in slovnično razmerje med njima) – glede na to, 1 2 katera sestavina se obrazili v posamezni tvorjenki, ločuje A. Vidovič Muha (2011: 27–82, 289–300) tri strukturne tipe iz podredne in en tip iz priredne skladenjske podstave: • tip (a) SPo → [x /]x , pri čemer je x zaimek ali glagolski primitiv, x 1 2 1 2 prilastkov odvisnik ali predmetnopomenska beseda, [ ] pa pripona oziroma priponsko obrazilo: tudi glagolske tvorjenke tipa (a), torej s priponskim obrazilom (navadna izpel- java) oz. pripono (tvorjenje iz predložnih zvez, medponsko-priponsko zlagan- je), nastalo s pretvorbo (samostalniškega) zaimka v jedru skladenjske podstave tvorjenega samostalnika /…/ oz. glagolskega primitiva v skladenjski podstavi tvorjenega glagola /…/«. 39 Slovensko kolesarsko izrazje ◦ tip (a1) – navadne izpeljanke (In); v priponsko obrazilo se pre- tvarjata jedro in slovnično razmerje:25 – samostalniške (BPo je lahko iz glagola ( učitelj), samostalnika ( gozdar) ali pridevnika ( belec)), – pridevniške (BPo je iz samostalnika ( sosedski)), – glagolske (BPo je iz samostalnika ( gozdariti) ali pridevnika ( bledeti), x je glagolski primitiv); 1 ◦ tip (a ) – tvorjenke iz predložne zveze (Tpz); v pripono se pre- 2 tvarja jedro, v predpono pa predlog z ustrezno sklonsko konč- nico iz x :2 – samostalniške ( brezdomec), – pridevniške ( podstrešni), – glagolske ( obkoliti); ◦ tip (a ) – medponsko-priponske zloženke (Zmp); v medpono 3 se pretvarja stavčno razmerje, v pripono pa jedro: – samostalniške ( čudodelec), – pridevniške ( belolas), – glagolske – takšnih tvorjenk je relativno malo ( gostobesediti); • tip (b) – medponskoobrazilne zloženke (Zom) – SPo → x {/}x , 1 2 pri čemer x ni zaimek ali glagolski primitiv, x ni prilastkov od- 1 2 visnik, { } je medponsko obrazilo, obrazili se slovnično razmerje ( avtogaraža); glagolske zloženke s samo medponskim obrazilom so izjemne ( knjigotržiti); mednje sodijo npr. medponskoobrazilne zloženke iz dveh samostalnikov (npr. vikendhiša), medponskoo- brazilne zloženke z nadomestnimi (prevzetimi) sestavinami ( eko- trgovina), medponskoobrazilne zloženke z določujočo sestavino sam- ( samoobramba), medponskoobrazilne zloženke s količinskim, razsežnostnim prilastkom v skladenjski podstavi ( polfinale) itd.; • tip (c) SPo → [x /]x , x je lahko tudi desno, [ ] je priponsko ali 2 1 2 predponsko obrazilo: ◦ tip (c ) – modifikacijske izpeljave (Im) – x je količinska pri- 1 2 25 Nekatere raziskave potrjujejo, da je navadna izpeljava v slovenščini kot v šte- vilnih slovanskih jezikih najproduktivnejša besedotvorna vrsta (npr. Logar 2005c). 40 Oris skladenjskega besedotvorja devniška beseda ali lastnostni (merni in kakovostni) pridevnik oziroma pri glagolskih tvorjenkah kolikostni prislov ali prislov, ki izraža pozitivno ali negativno vrednotenje: – samostalniške ( glavica), – pridevniške ( drobcen), – glagolske – priponsko obrazilo je lahko izrazno nesamostojno ( doživljati) ali izrazno samostojno (čohljati, dremuckati); ◦ tip (c ) – modifikacijske sestavljenke (Se): 2 – samostalniške – x je pravi vrstni pridevnik, ki izraža časov- 2 no ali hierarhično razsežnost in se pretvarja v predponsko obrazilo ( pradomovina), – pridevniške ( prastar), – glagolske – x je prislov kraja ali časa ( napisati, predpripraviti); 2 • tip (č) – priredne zloženke – SPo → x {+} x {+} x {+} …, kjer je { } 1 1 1 medpona oziroma medponsko obrazilo; ta tip je vezan na priredno razmerje v SPo ( slovensko-nemški). 3.1.1 Hibridizacija sistemsko predvidljivih besedotvornih vrst Hibridne tvorjenke v slovenščini so dveh vrst: 1) ena od sestavin (ali obe) je internacionalizem, torej ima grško ali latinsko poreklo (npr. ae- rodrom); 2) ena od sestavin je mednarodna beseda ali globalizem, torej prihaja iz drugih sodobnih jezikov, v zadnjem času zlasti angleščine (npr. densati, heavy metal klub) (Stramljič Breznik 2005a: 7–9, 2008: 149–158; Vranjek Ošlak 2018: 98–99).26 26 O delitvi prevzetih besed na internacionalizme in globalizme piše A. Vidovič Muha (2004: 73–81). Bistvo razlikovanja je v tem, da prihajajo globalizmi iz globalnega jezika (sodobni jezik časa, ki ga določa informacijskotehnološka družba), internacionalizmi pa večinoma iz klasičnih jezikov, lahko pa tudi iz (ne)evropskih jezikov, in sicer v primerih, ko širijo »semiotični prostor evrop- skih jezikov /…/ z lastno semiotiko, pogojeno npr. geografsko, zgodovinsko in sploh izkušenjsko« (Vidovič Muha 2004: 75). L. Bokal (2004: 49) med globa- lizme uvršča tudi kratice z angleško skladenjsko podstavo, npr. SARS (Severe Acute Respiratory Syndrome), SMS (Short Message Service). 41 Slovensko kolesarsko izrazje Zelo značilne za novejšo slovensko leksiko so t. i. zloženke z nado- mestnimi (prevzetimi) sestavinami (npr. agrotehnika, kostumografija),27 ki jih A. Vidovič Muha (2011: 297) formalno ni uvrstila v slovenski be- sedotvorni sistem, ker nimajo nedvoumne skladenjske podstave.28 Av- torica (2011: 296–297) jih strukturno (oba korenska morfema prevzete zloženke sta zamenljiva) umesti med medponskoobrazilne zloženke, pri čemer sta dela besedotvorne podstave prevzeta. Prevzeti del imenuje na- domestna sestavina, zloženke pa glede na število nadomestnih sestavin in njihovo mesto deli na: a) zloženke z nadomestno določujočo (torej prvo) sestavino (npr. etnogeneza – etnična geneza), b) zloženke z nadomestno do-ločano (torej drugo) sestavino (npr. faktografija – opis dejstev/ faktov) in c) zloženke z obema nadomestnima sestavinama (npr. filologija – nauk o jeziku). Slovenski jezikoslovci so v zadnjih dveh desetletjih nadgradili tipologijo hibridnih tvorjenk, in sicer naj bi se kot mešane oziroma hi- bridne tvorjenke razumelo »tvorbe, pri katerih se prevzete morfemske prvine združujejo oziroma kombinirajo z domačimi ali po domačem ali po tujem tvorbenem vzorcu« (Stramljič Breznik in Voršič 2009: 830).29 I. Stramljič Breznik (2008: 156; 2011a: 125–126) je hibridne zlo- ženke z nadomestnimi sestavinami, pri katerih je ena sestavina domača, druga pa prevzeta, razdelila na (1) take, ki so tvorjene po slovenskem besedotvornem vzorcu (npr. džuskati, fotopis, zreklamirati), in (2) take, ki so tvorjene po tujem tvorbenem vzorcu in vsebujejo morfeme, ki so blizu korenskim, vendar vedno vezani (konfikse oziroma afiksoide)30 27 Pravzaprav je to značilno za slovanske jezike na splošno (Stramljič Breznik 2005b: 238–239). 28 J. Toporišič (2000: 164, 193) jih nasprotno uvršča v svoj besedotvorni algori- tem, in sicer med samomedponske zloženke. 29 O družljivosti afiksoidov z domačimi tvorbenimi podstavami in tujih sestavin z domačimi sufiksoidi piše tudi I. Voršič (2013: 322). 30 I. Stramljič Breznik (2005a: 9) po E. Link (1991) navaja, da v slovenskem be- sedotvorju ni popolnoma uzaveščeno spoznanje, da se besedotvorne morfeme deli na korenske morfeme in kombineme, slednje pa na afikse (ki so vedno vezani in ne morejo biti podstava) in konfikse (ki so prav tako vedno vezani, a zaradi pomenskosti bližji korenskim morfemom, npr. eko-, - teka itd.). Avtorica v opombi 7 opozarja na možnost osamosvajanja konfiksov ( Hrana je bio). Afiksoidi so tuje ali domače sestavine, ki so bile prvotno podstavne besede 42 Oris skladenjskega besedotvorja ((a) prevzeta sestavina je v prvem delu: kvazisvoboda, megaslaven; (b) prevzeta sestavina je v drugem delu: bogračfest, čokoholik; (c) prevzeta sestavina je v obeh delih: avtomat). Tvorjenke z iz angleščine prevzeto sestavino blog- navaja tudi po besedotvornih vrstah: 1) izpeljanke ( blo- gataš), 2) zloženke ( blogokleten), 3) sestavljenke ( izblogirati), 4) sklopi ( hvala-blogu). Takšno razdelitev je mogoče aplicirati tudi na tvorjenke s prevzetimi sestavinami iz drugih jezikov.31 3.2 Sistemsko nepredvidljivi besedotvorni postopki Sistemsko nepredvidljivi besedotvorni postopki so bolj spremenljivi od sistemsko predvidljivih, ni jim mogoče določiti skladenjske podsta- ve ali jih enoumno morfemsko razdeliti na besedotvorno podstavo in obrazilo. V slovenščino prihajajo novi načini tvorbe zlasti iz tujih je- zikov – v času globalizacije in pospešenega tehnološkega razvoja je to še zlasti očitno. Terminologija je za besedotvorne in druge spremembe sicer nekoliko manj dovzetna kot splošno izrazje, saj mora biti stabil- nejša in pri rabi ustvarjati čim manj novih pomenov (Sinclair 2005 v Stramljič Breznik 2007: 544). Prevzemanje vpliva tudi na sistemskost jezika – na spremembe v pogostnosti obrazil, nevtralizacijo slovničnih kategorij živosti in človeškosti, naraščanje posameznih besedotvornih vrst (npr. zloženk), jezikovno metaforizacijo in metonimizacijo (Žele in Kern 2017: 467). Med sistemsko nepredvidljive tvorjenke sodijo sklo- pi, kratice oziroma krajšave, poenobesedenja, e-tvorjenke, prekrivanke, okrnjenke in različne mešane tvorbe.32 v zloženkah, s pogostejšo tvorbo pa je njihov pomen oslabel, zaradi česar so postale tvorbeno sredstvo (Stramljič Breznik 2011b: 64). 31 B. Kern (2012: 144) zveze (ne zloženke), pri katerih je prvi element anglici- zem, drugi pa neprevzeta beseda, po Filipoviću (1990) definira kot hibride. Anglicizmi kot sestavine tvorjenk so pogosti tudi v drugih jezikih, v nemščini po nekaterih raziskavah (npr. Burmasova 2010) že ena tretjina novejših besed vsebuje prevzeto besedo. 32 Pri I. Voršič (2010: 117) je poimenovanje mešana tvorba uporabljeno za kom- binacijo sklopa in konverzije Teja Stuša < Teja iz Tuša. V slovenskem besedo-43 Slovensko kolesarsko izrazje 3.2.1 Kratice Kratica je opredeljena kot »samostalnik, nastal iz začetnih delov večbese- dnega poimenovanja« (SP 2001: 200) oziroma kot »beseda, nastala iz sklo- pljenih krnov večbesedne zveze« (Toporišič 1992: 89). Kratice spadajo med sistemsko nepredvidljive besedotvorne vrste, saj ni mogoče predvideti, ka- tere črke/glasovi podstavne besede se bodo v kratici ohranili, poleg tega jim ni mogoče določiti niti skladenjske in besedotvorne podstave niti obrazila.33 V slovenščini so se začele pogosteje pojavljati sredi 20. stoletja – prvič so bile uslovarjene v Slovenskem pravopisu 1950, pravopis iz leta 1962 pa je že opažal njihov porast. Pisno sklanjanje kratic z dodanimi glasovnimi konč- nicami in tvorjenke iz njih so bili v omenjenih dveh pravopisih za knjižno rabo prepovedani (Logar 2005c: 220–223). Kratice so tvorjenke iz eno- ali večbesedne podstave (samostalniška stal- na besedna zveza ali stavčna zveza). Iz kratic je mogoče tvoriti navadne in modifikacijske izpeljave, tvorjenke iz predložne zveze, medponsko-pri- ponske in medponskoobrazilne zloženke, priredne zloženke in sestavljenke ter številne sistemsko nepredvidljive tvorjenke (Logar 2003b: 140–141). V terminologiji je največ občnoimenskih kratic,34 saj mora termin natanč- no poimenovati vsebino, zato je pogosto večbeseden in zaradi praktičnosti sporazumevanja skrajšan v kratico.35 Prevzete kratice naj bi se v slovenšči- ni večinoma izgovarjale in sklanjale po pravilih slovenskega jezika (Logar 2005c: 220–223). Poznamo črkovalne in nečrkovalne kratice – pri prvih preberemo vsako črko posebej, druge pa lahko preberemo tudi kot besede ( SDS proti NATO) ( Pravopis 8.0, poglavje Krajšave, člen 5). tvorju so mešane/hibridne tvorbe sicer razumljene kot tvorjenke s prevzeto sestavino. 33 J. Toporišič (2000: 159) uvršča kratice med sistemsko predvidljive besedotvorne vrste, in sicer med zloženke – nastale naj bi s kombinacijo krnitve in sklapljanja ter obraziljenja s končniškim morfemom. 34 Poimenovane so tudi kratični termini, saj so to kratice, tvorjene iz terminov. Lastnoimenske kratice, ki so tvorjene iz lastnih imen, so v terminoloških slo- varjih redkejše od kratičnih terminov (Fajfar in Žagar Karer 2019: 556). 35 V terminologiji so kratice pričakovane – po načelu gospodarnosti imajo krajši termini prednost pred daljšimi (Fajfar in Žagar Karer 2019: 551). 44 Oris skladenjskega besedotvorja N. Logar (2006: 95) ugotavlja, da je tvorba kratic univerzalen jezikovni pojav. Med kraticami so v slovenščini in angleščini najpogostejše takšne, ki so nastale iz do začetne črke/glasu krnjenih vseh predmetnopomenskih podstavnih besed, npr. CD < Cankarjev dom. Manj je takšnih, ki so nastale s kombinacijo inicialnih krnov in do prvih črk krnjenih besedotvornih morfemov, in sicer obeh delov besedotvorne podstave podstavnih zloženk, npr. ZRC < Znanstvenoraziskovalni center, ali pa predponskega obrazila in besedotvorne podstave sestavljenk, npr. MF < medfrekvenčni. Poseben pojav so kratice z angleško skladenjsko podstavo,36 o katerih piše L. Bokal (2004). Zanje je značilno, da nimajo »semantičnega pome- na, ampak se ‘pomen’ zvede na glasovje, ki pa je vendarle nekakšen osta- nek izrazne polnosti, ki je pred pojavom kratice glasovno uresničevala denotat« (Bokal 2004: 49). Pogosto jih v sobesedilu spremlja razvezava v angleščini in/ali ustrezen slovenski izraz, nastopajo lahko tudi kot prvi deli zloženk ali se ustalijo in leksikalizirajo ter pretvorijo v kratičnice.37 Lahko vsebujejo tudi številke in nastopajo v internetnih naslovih (prav tam: 49–54).38 3.2.2 Sklapljanje Sklopi39 so po raziskavah sodobne leksike sodeč živa in stilno učinkovi- ta besedotvorna vrsta (Logar 2005a: 172), glede njihove produktivnosti v slovenščini pa raziskovalci niso enotni – raziskave kažejo, da so sklopi 36 Pogoste so npr. v farmaciji. Kratični termini, tvorjeni iz tujejezičnega termina, se imenujejo citatni kratični termini (Fajfar in Žagar Karer 2019: 555–556). 37 Kratičnice so besede, ki nastanejo iz kratic po zapisanem črkovalnem branju (Sicherl in Žele 2018a: 57). 38 Pri prenovi pravopisnih pravil se je Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU (v utemeljitvi zapisovanja zvez kratic s samostalniki v členu II/19) odlo- čila za opuščanje vezaja med kratico in jedrno besedo, vezaj se ne ohranja niti kot dvojnica. Razloga za to sta: 1) nekatere kratice so po nastanku pridevniške, zato zapis z vezajem ni utemeljen (npr. UV žarki ‘ultravijolični’); 2) težave nastajajo pri zapisu kratic pred drugo pridevniško sestavino (npr. CRP hitri test) in pri prirednih zvezah s pridevniško prvino in skupno odnosnico ( EU in bilateralni projekti). 39 Podroben pregled obravnave sklopov v slovenskem jezikoslovju je v Logar 2005a. 45 Slovensko kolesarsko izrazje nekoliko produktivnejši v publicistiki in oglaševanju,40 na splošno pa je sklapljanje v primerjavi z drugimi besedotvornimi vrstami med manj produktivnimi besedotvornimi postopki (Logar 2005a: 190, 2006: 94). Po J. Toporišiču (2000: 160) je sklapljanje besedotvorna vrsta, pri kateri »[e]note večdelne podstave enostavno sklopimo v novo besedo«, pri čemer se lahko »izgubi kak naglas podstave ali pa se le-ta tudi kako drugače spremeni«. Za sklope je po A. Vidovič Muha (2011: 111–112) značilno, da je njihova skladenjska podstava lahko stavčna, njene la- stnosti so poljubne in nepredvidljive, prav tako ni nujno, da sta v skla- denjski podstavi vsaj dve predmetnopomenski besedi – to uvršča sklope med naključne tvorbe, ki so v tesni zvezi z govorom. Zato je »z večjim upravičilom v teh primerih mogoče skladenjsko podstavo preimenovati v govorno podstavo« (Vidovič Muha 2011: 111).41 Vse podstavne sesta- vine so pretvorbeno enakovredne – tudi zaimenske, členkovne, vezni- ške in predložne, besedni red se ohrani. Izrazno se sklop (torej tvorjenka) od svoje skladenjske podstave loči le po strnjenem zapisu (pisni prenosnik) (Vidovič Muha 2011: 112), kar je tudi po N. Logar (2005a: 185–189) glavni in edini pogoj, da lahko neko tvorjenko uvrstimo med sklope, saj lahko druge značilnosti sklo- pov variirajo (eno-, dvo- ali večnaglasnost; zapis skupaj ali z vezajem; denotativni in kategorialni pomen sta lahko seštevka posameznih po- menov sestavin ali pa novi, »zliti« pomen; izvorna stilna zaznamovanost sklopa se lahko z razširjenostjo in ustaljenostjo izgubi). Avtorica ovrže definicijo A. Vidovič Muha (2011: 112) o obraziljenju slovničnih la- stnosti podstave, saj meni, da o obrazilu pri sklapljanju (kot pri drugih sistemsko nepredvidljivih besedotvornih postopkih) ne moremo govo- riti. Pri besedotvorni podstavi, ki je najmanj dvodelna, pa se strinja z A. Vidovič Muha, da vse motivirajoče besede postanejo sestavine besedo- tvorne podstave. Glede na morfemsko zgradbo deli N. Logar (2005a: 40 I. Voršič (2010: 115–116) je v oglaševalskih besedilih opazila sklope iz be- sed (npr. dabest), stavčne sklope ( KAJPOVSEMNEPRIČAKOVANEGAKAR), sklope iz krnov ( najsimpa), sklope s prekrivanjem ( jaffantastično), sklope iz besede in krna s prekrivanjem ( brrrcaffe) ter sklope iz kratice in besede s prekrivanjem ( EUsklajen). 41 O povezavi sklopov z govorjenim jezikom (natančneje narečjem) v Žele 2016. 46 Oris skladenjskega besedotvorja 188) sklope na nezaključene in zaključene. Pri nezaključenih sklopih se »končnice podstavnih besed tudi v sklopu obnašajo kot končnice« (Lo- gar 2005a: 188) (npr. babanaga babenage), pri zaključenih pa ne (npr. zdravamarija zdravamarije). 3.2.3 Poenobesedenje Poseben besedotvorni postopek je poenobesedenje oz. univerbizacija, ki je (v ožjem pomenu) definirano kot »zamenjava dvo- ali večbesednega poimenovanja z enobesednim po besedotvornem postopku« (Toporišič 1992: 187).42 Poenobesedenje naj bi predstavljalo mesto v jeziku, kjer se spojita najočitnejši jezikovni tendenci: na eni strani intelektualizacija in z njo terminologizacija jezika, na drugi pa njegovi demokratizacija in determinologizacija (Stramljič Breznik 2018: 380). Do začetka 21. stoletja slovenski jezikoslovci tej temi niso posvečali večje pozornosti – v sodobni slovenski leksikografiji je poenobesedenje svoje mesto dobilo šele v Slovarju novejšega besedja iz leta 2012, kjer je pri leksemih, na- stalih z univerbizacijo, motivirajoča besedna zveza označena z oznako »univerbizirano iz« (Stramljič Breznik 2018: 369, 376). I. Stramljič Breznik (2018: 373) je na podlagi slovanskih raziskav univerbizacije43 ta pojav v slovenskem besedotvorju opredelila kot: 1) postopek, pri katerem iz samostalniške besedne zveze (najpogosteje s strukturo pridevnik + samostalnik) nastane poenobesedenka, ki je iz- peljanka (npr. dlančni računalnik > dlančnik), in 2) postopek, pri katerem se opusti jedro samostalniške besedne zveze, njegove lastnosti pa prevzame pridevniška sestavina, iz katere s konverzijo nastane posamo- staljena pridevniška beseda (npr. diplomska naloga > diplomska). A. Žele (2015a: 73) pri tipu 2, kjer poenobesedenje omogoča skladenjsko oziroma slovnično izpeljavo (nasprotno pa pri tipu 1 besedotvorno izpeljavo), opozarja, da je lahko rezultat poenobesedenja tudi konverzija, pri čemer 42 I. Stramljič Breznik (2018: 373) predlaga uporabo slovenskih terminov poeno- besedenje (za tuji izraz univerbizacija, ki poimenuje besedotvorni postopek) in poenobesedenka (za tuji izraz univerbat, ki poimenuje rezultat). 43 Univerbizacijo v slovenščini v primerjavi s tem pojavom v poljščini predstavlja M. Wtorkowska (2009, 2010, 2011). 47 Slovensko kolesarsko izrazje pa je »bistveni del konverzije tudi leksikalizacija« (Žele 2015a: 73). Za poenobesedenje je značilna popolna ohranitev pomena (prav tam: 74).44 Med pogostejšimi obrazili I. Stramljič Breznik (2018: 377–380) na- vaja obrazila - ec, - ik, - ka in - ica, redkejša so - ak, - ar, - ke (ž. mn.) in - ice (ž. mn.). Sprememba spola poenobesedenke v razmerju do jedrne besede je sicer mogoča, a redka. Poenobesedenke so najpogosteje moškega ali ženskega spola, redko srednjega. Jezikoslovci so poenobesedenje do zdaj večinoma uvrščali med sis- temsko nepredvidljive besedotvorne postopke, A. Žele (2015a: 73) to utemeljuje tako: »Poenobesedenje je nesistemsko oziroma nepredvidljivo, ker omogoča tako a) skladenjsko oziroma slovnično izpeljavo (z izpustom), ko se na- mesto besedotvornih morfemov uporabljajo oblikospreminjevalni mor- femi, npr. kateri človek → kateri, dežurni človek → dežurni, kot tudi b) besedotvorno izpeljavo, ko se brez sporočilne škode obrazili široko- in hkrati splošnopomensko jedro besedne zveze, npr. sušilnik, upravljalec, krimič, popačenka ipd.« Eden od razlogov za uvrščanje poenobesedenja med sistemsko nepred- vidljive besedotvorne postopke je tudi to, da je pogosto v govorjenem jeziku, za poenobesedenke je tako značilna »inherentna pogovornost« (Vidovič Muha 2013: 111). Vendar pa poenobesedenke »zaradi jezikov- ne gospodarnosti v veliki meri in razmeroma hitro izgubljajo svojo ko- notativnost« (Vidovič Muha 2013: 112). K. Anželj (2015) je v svoji diplomski nalogi predlagala uvrstitev poe- nobesedenja med sistemsko predvidljive besedotvorne postopke, saj se v priponsko obrazilo pretvori jedrni del besedne zveze, ki se ga doda do- ločujoči besedi. Predlagala je tudi uvrstitev poenobesedenja v teorijo A. Vidovič Muha, in sicer tako, da bi poenobesedenje predstavljalo tip d. Nasprotno pa se je I. Voršič (2013) v doktorski disertaciji zaradi nejasne definicije in neenotnega razumevanja tega pojma odločila za opustitev 44 »Konverzija je skladenjska izpeljava in zato hkrati tudi slovnična izpeljava, ki omogoči spremembo skladenjske vloge in s tem prevedbo ene besedne vrste v drugo z neizraženimi slovničnimi spremembami, tj. brez morfemiziranja, ali s slovničnimi (oblikospreminjevalnimi in oblikotvornimi) morfemi /…/« (Žele 2015a: 66). 48 Oris skladenjskega besedotvorja obravnave poenobesedenja: »Pojmu univerbizacija se namenoma izogi- bamo iz dveh razlogov: prvič zaradi neustaljenosti pojma v slovenski besedotvorni disciplini in drugič zaradi pomanjkanja jasno opredeljene definicije, ki bi podprla enoumno razumevanje in označevanje takih ‘univerbiziranih’ tvorjenk« (prav tam: 104). Avtorica navaja dva prime- ra nedosledne obravnave: nerazložljivo odsotnost oznake univerbizira- no (iz) pri geslih narekovalnik in dirkalnik v Slovarju novejšega besedja (naj bi bili tvorjeni iz podstavnih besednih zvez narekovalni aparat in dirkalni avtomobil) in preveliko splošnost definicije univerbizacije v smislu, da so navsezadnje tudi zloženke, sestavljenke in modifikacijske izpeljanke rezultat poenobesedenja ( biopredelava – biološka predelava). 3.3 Novejši besedotvorni postopki in nove tvorjenke A. Žele (2013a: 503–505) je ugotovila, da so novejše tvorjenke lahko sistemsko predvidljive ali nepredvidljive. Med sistemsko predvidljivimi omenja: • izpeljanke, ki so praviloma višjestopenjske, značilna priponska obra- zila, ki nakazujejo višjo stopnjo tvorjenosti, pa so - nica ( čokoladnica), - ovec/- evec ( dnevnikovec), - nina ( pristopnina), - nje ( očetovanje), - ost ( raz-središčenost); opaža brisanje slovničnih kategorij živosti in človeškosti, stilno zaznamovanost nekaterih novih tvorjenk na - ica ( frendica), - ič ( kafič) in - aš ( forumaš) ter rabo prevzetih obrazil - ing ( rafting z drugo ustreznico raftanje, parking proti parkiranje/ parkirišče), - (j)ada ( golažijada), - (c)ija ( berlusconizacija), - or ( privatizator – privatizer), - er ( marker), - ar ( marketingar), - id ( karotenoid), - ist ( blogist – bloger/ blogar); izpeljanke so lahko pridevniške ali glagolske, ki z aktual- nim korenskim morfemom označujejo novejšo pojavnost ( jogurtni, facebookati), pogoste pa so tudi izpeljavne kratičnice ( cede, betece, esemes, dedeve); • zloženke: ◦ afiksoidne zloženke z uveljavljenimi sufiksoidi - mat, - teka, - drom, - fil, - holik, - manija, - pat, - man ( kruhomat, darilomani-ja), redkeje tudi s prefiksoidi avto-, ultra-, paro-, mini-, maksi-, 49 Slovensko kolesarsko izrazje mikro- ( ultramaraton, mikročip); zelo produktivno je obrazilo sam-, ki je na meji med prefiksoidom in polnopomenskim prvim delom zloženke ( samovzdrževanje); razširjajo se domači afiksoidi - pis ( dobropis), - vod ( plinovod), - mer ( plinomer), malo- ( malopod-jetnik), vele- ( veletrgovec), ki so obdržali le besedotvorni pomen; ◦ medponsko-priponske zloženke, ki so med novejšimi tvorjen- kami redkejše ( črnogradnja, novorek); ◦ medponskoobrazilne zloženke, ki so med novejšimi tvorjenkami zelo pogoste ( adidasoprema, internetkafe); ◦ zloženke s prevzeto določujočo ali določano sestavino, ki je zamenljiva ( afro-, aero-, agro-, avdio-, akva-, bio-, eko-, info-, kiber-: akvapark, ekotrgovina); ◦ e-tvorjenke s črkovno sestavino e-, i- ali m-, ki zaradi ustaljene rabe že sodijo v podtip zloženk z vezajno začetnico, ki imajo predvidljivo besednozvezno skladenjsko podstavo (‘elektronski’, ‘mobilni’ ali ‘internetni’); • sestavljenke ( prapok, prenajedati se); • tvorjenke iz predložne zveze ( ufilmiti, vprogramirati); • modifikacijske izpeljanke ( ježek, miška). Med sistemsko nepredvidljivimi pa A. Žele (2013a: 505–506) navaja: • sklope ( enodnas, nevemkateriže); • potencialne zloženke, ki nimajo pretvorbeno-tvorbenih vezi med tvorjenko in skladenjsko podstavo ( mobitel, mobikartica), med njimi tudi take z obojestransko stičnim vezajem in drugimi ločili ( off-line, si-mobil); • prekrivanke ( protestival); • okrnjenke ( mobi). N. Logar (2004a: 121–132) je v raziskavah besedotvornih značilnosti novih tvorjenk ugotovila, da so se v slovenščini razvili ali vanjo prišli iz drugih jezikov nekateri novi, večinoma sistemsko nepredvidljivi načini tvorjenja besed. V besedilih, kjer gre za opisovanje tehnološko novejših področij (računalništvo, mobilna tehnologija), je odkrila tri tipe novih tvorjenk, in sicer e-tvorjenke, kratice in simbole s piko ter kombinirana pisna znamenja. Za e-tvorjenke je značilno, da so sestavljene iz enogla- 50 Oris skladenjskega besedotvorja snega krna, katerega podstava lahko ima različne pomene. Primer je krn e-, katerega podstava je elektronski, pomeni pa lahko nekaj, kar je računalniško, internetno ali informacijsko. Med kraticami in simboli s piko so najpogostejše končnice tipa .com, .net, .org itd., za kombinirana pisna znamenja pa je značilno, da so v njih ločila, črke, števke in druga pisna znamenja poljubno kombinirana (npr. :), mi2, 8-) itd.) Kombinirana pisna znamenja so značilna zlasti za SMS sporočila. V raziskavi stilno zaznamovanih novih tvorjenk je N. Logar (2006: 87–101) poleg že omenjenih zaznala še naslednje stilno zaznamovane sistemsko ne- predvidljive besedotvorne tipe: • sklopi: Igrače-smo-mi, babanaga;45 • kratice: CD, RK, UHF; • okrnjenke: mobi, demo; • prekrivanke: japanimacija, nogomanija; • besednozvezne menjavanke: zvok in grafika → grak in zvofika; • opustitev notranjega dela besede: h’woodski; • vnos ločila v besedo: na-klada, Si.mobil. Z besedotvornimi značilnostmi novonastalega besedja s področja mo- bilne telefonije se je ukvarjala I. Stramljič Breznik (2003: 105–112), ki je v raziskavi prav tako ugotovila, da na spremembe v leksikalnem sistemu v sedanjem času vplivata predvsem prevzemanje iz tujih jezikov in prevladujoča govorna komunikacija. Nova poimenovanja so lahko glede na izvorni jezik prevzeta, hibridna ali domača, prihajajo lahko iz jedra ali obrobja nekega jezika. Tudi za obravnavano področje mobil- ne telefonije so zelo značilni tujejezični vplivi, zlasti vpliv angleščine. Glede na nastanek so nova poimenovanja lahko poimenovanja nove vsebine z že obstoječo besedo (poimenovanja telefonov: čuk, kosec; me- taforično poimenovanje tipke lojtra), poenobesedenja obstoječe besedne zveze ( mobilnik) ali novotvorjeni izrazi. Med novotvorjenimi izrazi so za področje mobilne telefonije značilni naslednji tipi tvorbe: • medponsko-priponske zloženke ( kratkopis), 45 Pogostost sklapljanja v novejši leksiki je potrdila tudi I. Stramljič Breznik (2010: 171–172), ki je ugotovila, da je sklapljanje pri spletnih priložnostnicah tipično za imenske besedne vrste ( Maribor-je-ful-bomba, prov-mi-je-kva-pa-spim). 51 Slovensko kolesarsko izrazje • medponskoobrazilne zloženke s sestavino mobi-, kjer je druga sestavina lahko domača ali prevzeta ( mobipaket, mobibonus),46 • tvorjenke s sestavino mobi- in drugim krnom ( mobitel), • zloženke s kratico ali enočrkovno sestavino ( GSM-omrežje, e-pošta, M-vstopnica), • kratice (iz angleških ali slovenskih besednih zvez: GPRS, GSM, MMS). N. Logar (2006: 96) definira prekrivanke kot »tvorjenke iz dveh ali več besed, ki nastanejo tako, da se podstavne besede, ki so deloma enake, v enakem delu prekrijejo«. E. Sicherl in A. Žele (2018b: 75–87) opozar- jata, da naj bi bile prekrivanke posledica treh besedotvornih postopkov, in sicer sklapljanja, krnjenja in prekrivanja. Prekrivanke morajo biti po- mensko prepoznavne, smiselne in stilno učinkovite ter se pri krnitvi v izgovoru prilagajati možnostim jezika. Po I. Plagu (2003) navajata definicijo prekrivanke, ki pravi, da ima prava prekrivanka »pomen, ki ni seštevek pomenov podstavnih besed« (prav tam: 80). V raziskoval- ne namene pa priporočata uporabo najširše definicije, kjer posamezne značilnosti prekrivank za uvrstitev v to kategorijo niso obvezne, temveč tipske, saj je »stopnja obsega morfemskega in fonemskega prekrivanja in krnitve odvisna od vsakega primera posebej«, pogosto je pri analizi tudi težko določiti uporabljeno podstavo (zlasti prvega) dela prekrivan- ke (prav tam: 85).47 Za slovenščino sta na podlagi angleške teorije L. Bauerja (2002) zasnovali razdelitev na: (1) prekrivanke iz prvega dela podstavne besede in celotne druge podstavne besede (npr. švepivo < šve ps + pivo; dokuportret < dokumentarni portret); (2) prekrivanke iz celotne prve podstavne besede in zadnjega dela druge podstavne besede (npr. tvitnoba < tvit + sitnoba); (3) prekrivanke iz prvega dela prve podstavne besede in zadnjega dela druge podstavne besede (npr. krutika 46 Pri tem tipu je izpostavljeno vprašanje zapisovanja skupaj oz. narazen, ki je v današnjem času zaradi pospešenega prevzemanja leksike in skladenjskih struk- tur iz angleščine zelo aktualno, hkrati pa je pravopisno nerestriktivno urejeno – pravopis dopušča obe možnosti (Stramljič Breznik 2003: 114–115). 47 Nezmožnost, da bi vedno prepoznali podstavne besede, kaže na sistemsko ne- predvidljivost prekrivank (Sicherl in Žele 2018b: 78). 52 Oris skladenjskega besedotvorja < kruta kritika); (4) osrednji del je prekriven ( pivolan < pivo + volan) (prav tam: 83–85). M. Michelizza (2008: 328–338) je na primeru Wikipedije obravna- vala naslednje tipe jezikovnosistemsko nepredvidljivih besedotvornih vrst: 1) okrnjenke ( logo < logotip, admin < administrator), 2) e-tvorjenke ( e-oblika, e-storitev), 3) kratice ( ppt < PowerPoint, bp < brez proble-mov, IE < Internet Explorer), 4) dvozačetnice ( WikiProjekt, JavaScript), 5) wikitvorjenke ( wikikoda, wikikošarica, wikislog).48 Med nove tvorjenke spadajo tudi grafoderivati, ki so besede, »oblikovan[e] s pomočjo najrazličnejših ortografskih in grafičnih prvin oziroma s kombinacijo različnih pisnih znamenj in znakovnih ter sli- kovnih sredstev« (Stramljič Breznik in Voršič 2009: 836). Z grafemski- mi sredstvi so lahko spremenjene tako netvorjene kot tvorjene besede, med pogostejša grafemska sredstva pa spadajo ločila ( Si.mobil), znaki ( PRIHRAN€K), števila ( ju3), anagrami ( pirgrizek), naivno etimologi-ziranje ( nezNOSen), kombinacije tiska ( policaj), vključevanje slik itd. (prav tam: 832–836). 3.4 Spremembe pogostnosti obrazilnih morfemov Raziskave terminologije različnih strok potrjujejo, da se sistemsko predvidljivi besedotvorni postopki v slovenščini skozi čas bistveno ne spreminjajo,49 spreminjajo se le obrazilni morfemi, ki prevladujejo pri posameznem besedotvornem pomenu/postopku.50 To je v svoji mono- grafiji potrdila tudi A. Legan Ravnikar (2008: 119–188). Ugotovila je, da so za krščansko terminologijo značilni besedotvorni postopki, ki so tudi danes aktualni in produktivni. V raziskavi se je osredotočila na samostalniške (izglagolske, izsamostalniške in izpridevniške) tvorjen- ke, ki jih je razvrstila glede na besedotvorni pomen in nekatere druge značilnosti. Ugotovila je, da pri večini besedotvornih pomenov prevla- 48 Več o značilnostih spletnega jezika v Michelizza 2015. 49 Zaradi tujejezičnega vpliva se bolj spreminjajo sistemsko nepredvidljivi besedo- tvorni postopki. 50 Ustaljena obrazila so pregledno predstavljena v Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 156–232), stanje v novejšem besedju pa v doktorski disertaciji I. Voršič (2013). 53 Slovensko kolesarsko izrazje dujeta eden ali dva obrazilna morfema, ki sta zelo produktivna, drugi pa so redkejši: • izglagolske navadne izpeljanke: ◦ dejanje: -(a/ e/ ova)nje, -Ø, - a; ◦ vršilec dejanja: - nik, - vec; ◦ rezultat dejanja: - a, -(a/ e)nje itd. • izpridevniške navadne izpeljanke: ◦ lastnost/stanje: - ost; ◦ nosilec lastnosti/stanja: - ik, - ec (živo), - inja (neživo) itd.51 • izsamostalniške navadne izpeljanke: ◦ lastnost/stanje: - stvo; ◦ nosilec lastnosti/stanja: - ar, - ica, - ik, - inja (živo), - nik, - njak (neživo) itd. • modifikacijske izpeljanke: božič, ovčica; • sestavljenke: ne-, pre-; • medponskoobrazilne zloženke: farman, samohvalec; • sklopi: očanaš, avemarija. A. Žele in B. Kern (2017: 462–463) med vplivi prevzemanja na slo- venski besedotvorni sistem navajata naraščanje pogostnosti priponskih obrazil - ka ( balerinka, magistralka, rolarka), - ar ( trimčkar, disketar) in - er ( newager, marker, rotvajler). Obrazili -(n)ik ( čitalnik, notesnik, ho-stesnik) in -(v/ l)ec ( mobilec, lokalec, socialec) se uveljavljata z novejšimi besedotvornimi podstavami. Pri naštetih obrazilih se pojavlja tudi nev-tralizacija slovničnih kategorij živosti in človeškosti. I. Stramljič Breznik (2010: 22–31, 37–46) se je ukvarjala s primer- javo obrazil v leksiki Slovarja slovenskega knjižnega jezika in zbirki no- vejšega besedja Novejša slovenska leksika v povezavi s spletnimi viri. Ugo- tovila je, da so v elektronski izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika 51 A. Legan Ravnikar (2008: 169–188) je izpostavila pogostnost konverzije pri terminološki tvorbi. Določila je štiri tipe konverzije: (1) konverzija lastnostnih pridevnikov v nedoločni obliki ( bogaboječi), (2) izmenjevanje posamostaljenega pridevnika z izpeljanimi besedotvornimi različicami ( bolni – bolnik), (3) konverzija pridevnikov brez potrjenih izpeljanih samostalniških različic ( križani) in (4) nepričakovani primeri ( duhovni). 54 Oris skladenjskega besedotvorja najpogostejša obrazila za vršilca dejanja -alec, -ač (stilno zaznamovano obrazilo), -nik, -ilec, -ator (prevzeto obrazilo), -itelj (tvorbena moč obrazila se zmanjšuje), -ar (prevzeto, a sprejeto v slovenski besedotvorni sis- tem), -ê r (prevzeto, a sprejeto v slovenski besedotvorni sistem), -ec, -atelj (tvorbena moč obrazila se zmanjšuje), -ež in -alo (zelo redko). V novejši leksiki so najpogostejša obrazila za vršilca dejanja -alec, -er (prevzemanje tvorjenk, variantnost zapisa besed), -ê r, -ator, -ar, -nik, - ilec/ -itelj/ -or, -ec/ -atelj/ -ant/ -ist/ -aš. Novejša leksika izkazuje večjo pogostnost prevzetih obrazil za vršilca dejanja in kontinuiteto rabe obrazila -lec v primer- javi z -vec. Tipična domača obrazila -lec, -ač, -nik in -telj so še vedno med produktivnejšimi. Pri obrazilih za nosilca lastnosti je ugotovila, da so v Slovarju slovenskega knjižnega jezika najpogostejša obrazila -ik, -ež, -ec, -i, -jak, -ak, -in, -uh, -ič, -nik, -e, v novejši leksiki pa obrazila -ec, -ež, -ik, -ak, -jak, -i, -ič, -ščik in -ud. Najproduktivnejša obrazila za ta besedotvorni pomen se v slovenščini niso bistveno spremenila, v novejši in specializirani leksiki je drugačna le zastopanost posameznih obrazil – avtorica (Stramljič Breznik 2020b: 63) tako za pravna besedila ugotavlja, da so za vršilca dejanja v spremenjenem zaporedju še vedno tipična domača obrazila -nik, - lec, - telj in prevzeto obrazilo - ant; za nosilca stanja pa je najpogostejše obrazilo - ec. I. Voršič (2013: 320–325) je ugotovila, da so v novejšem besedju v pomenski skupini opravkar (človek ali žival, ki ima s čim opraviti) zelo produktivna ničto obrazilo, obrazilo -ar in obrazilo -ist. Narašča tudi pogostnost obrazila -(o/ e)vec v pomenu pripadnosti. Za priložnostno rabo je zelo produktivno obrazilo - i(j)ada. Pri tvorbi samostalnikov so produktivna naslednja obrazila: -(a/ i)lec, -er, -ar, -ator, -ec, -nik, -(a/ i)telj, -ist, -ant, - ik, - ka, - (šč)ina, -(al)išče, - arna, - arnica, - ica, - inja, -acija, -anje, nekoliko manj -ež in -ač. Značilne so hibridne tvorbe prevzetih podstav z domačimi obrazili. Nova obrazila za tvorbo samostalnikov moškega spola so - ščak, - enik, - onar, - oner, - onist, - onizem, za tvorbo samostalnikov ženskega spola pa - alija, - ilija, - uška, - esa, istika, mno- žinski pa sta še - ke in - ice. Pri tvorbi feminativov navaja J. Toporišič (2000: 183) naslednja ti- pična obrazila: -a/ -á, -ica/ -íca, - ja, - úlja, - inja/- ínja, - ka, - ovka in - íčna. T. Markežič (2019: 442–445) je za feminative v slovenščini ugotovila, 55 Slovensko kolesarsko izrazje da so najpogostejša obrazila - ka, - ica in - inja, preostala obrazila so precej redkejša. A. Žele (2005a: 244) navaja izrazito živost (in celo dvojnično oziro- ma vzporedno rabo) naslednjih obrazil: • izpeljanke: - anca, - cija, - ar, - er, - or, - ar/- ač, - alo/- ač/- ek, - ič, - ka/- inja, - ija/- ka, - ec/- nik, - ovec/- ist, - nik/- ist, - ing; • sestavljenke: brez-, čez-, anti-, de-; pri glagolih tudi do-, po-, pre-, za-, raz-, z-/ s-, o-, v-/ u-; • zloženke: akva-, avdio-, avto-, bio-, eko-, evro-, e-, hidro-, kiber-, multi-, samo-, sam-. 3.5 Aktualna besedotvorno-skladenjska proble- matika: medponskoobrazilna zloženka ali besedna zveza Leksemske enote s strukturo nepridevnik (prilastek) + samostalnik (jedro)52 so bile v slovenščini do 90. let sicer znane, a ne prav pogo- ste.53 Jezikoslovci njihov porast zaznavajo skladno z večanjem vpliva angleščine,54 po nekaterih raziskavah (npr. Logar 2003a, 2005b) naj bi bilo medponskoobrazilno zlaganje v sodobnosti na drugem mestu po pogostnosti. Problematika njihovega uvrščanja med medponskoo- brazilne zloženke s končniško homonimnim medponskim obrazilom (Vidovič Muha 2011: 34) oziroma med besedne zveze (hkrati pa tudi zapisa skupaj ali narazen)55 se izkazuje v jezikoslovnih obravnavah v slovenskih jezikovnih priročnikih 20. stoletja, pa tudi pri posameznih 52 Oznaka za leksemske enote, obravnavane v tem podpoglavju, je povzeta po A. Gložančev (2012: 125), ki navaja, da gre le za »zunanji opis leksemske enote glede na besednovrstnost njenih sestavin«. 53 Že v prvih slovenskih pravopisih so jih pripisovali vplivu tujih jezikov (Dobro- voljc 2008: 93). 54 To je razvidno npr. iz Slovarja novejšega besedja, v katerega so vključene številne prevzete besede iz angleščine, ki s samostalniškim jedrom tvorijo besedne zveze s strukturo nepridevnik (prilastek) + samostalnik (jedro). O tem tudi v Gložančev (2012) in Štumberger (2015, 2018). 55 B. Kern (2016: 430) izpostavlja kontradiktornost uvrščanja narazen zapisanih leksemskih enot med zloženke. 56 Oris skladenjskega besedotvorja jezikoslovcih.56 Glavna značilnost leksemskih enot tega tipa je, da pro- blematika njihove obravnave posega na več ravni jezika (v skladnjo, be- sedotvorje, oblikoslovje, besedoslovje itd.), z njihovim uvrščanjem med zloženke ali besedne zveze pa je deloma povezano tudi pravopisno vpra- šanje zapisa skupaj oziroma narazen (Gložančev 2012: 126). Po Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 558) ima lahko samostalniška besedna zveza v slovenščini na levi strani le ujemalni prilastek, ki je le pridevniški. Na tem mestu v slovnici so izpostavljeni »izrazi kot alfa, cekas ipd. v primerih kot alfa žarki, cekas žica (zato bolje alfažarki, cekasžica)«, ki pa niso prilastki, temveč prvi deli zloženk (prav tam: 559), poimenovanih samomedponske zloženke (prav tam: 193). Med (medponskoobrazilne) zloženke jih uvršča tudi A. Vidovič Muha (tip b), in sicer jih glede na obrazilo uvršča med tiste s končniško homoni- mnim ali ničtim obrazilom (npr. avt-o-garaža, golf-ø -igrišče)57 (Vidovič Muha 2011: 29, 34). V Slovarju slovenskega knjižnega jezika so leksemske enote, ki so bo- disi medponskoobrazilne zloženke bodisi besedne zveze, obravnavane na tri načine: (1) v ponazarjalnem gradivu so s kvalifikatorjem »neskl. pril.« (nesklonljivi prilastek)58 prikazane zveze, ki se zapišejo le narazen (npr. holding družba); (2) v samostojnem geslu z enakovredno dvojnico so prikazane tiste iztočnice, ki se pišejo skupaj in narazen (npr. elektro- gospodarstvo in elektro gospodarstvo); (3) v samostojnem geslu so prikazane tiste iztočnice, ki se pišejo le skupaj (npr. avtogaraža proti avtocesta in avto cesta). Problematika uvrščanja teh leksemskih enot »zaradi neenotne rabe« v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ni izpeljana dosledno 56 Podrobno je polemiko obravnave te problematike med jezikoslovci opisala N. Logar (2005b). 57 Druga skupina so medponskoobrazilne zloženke z izrazno samostojnim med- ponskim obrazilom (npr. zob-o-zdravnik), kjer pa ni dileme glede zapisa skupaj oziroma narazen. 58 J. Toporišič (1974/1975: 35) je zagovarjal stališče, da so leksemske enote s strukturo nepridevnik (prilastek) + samostalnik (jedro) zloženke, zaradi če- sar je nasprotoval oznakama nesklonljivi pridevnik (iz poskusnega snopiča) in nesklonljivi prilastek v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. O neustreznosti oznake nesklonljivi pridevnik je pisala tudi B. Pogorelec (1964: 235–236). 57 Slovensko kolesarsko izrazje (Uvod, § 173). Po izidu prve knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika se je med jezikoslovci vnela pestra razprava o pravilnosti navajanja tako zapisa skupaj kot tudi narazen – J. Toporišič (1971: 66–70) je zagovarjal obravnavo te problematike znotraj zloženk in s tem zapis skupaj, J. Ri- gler (1971: 457–458) pa je glede na dejansko rabo priporočal zapis na- razen. V drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2, 2014) je kvalifikator »neskl. pril.« zamenjal kvalifikator »v prid. rabi« (v pri- devniški rabi), ki ga je uvedel Slovar novejšega besedja (SNB).59 Uvrstitev teh leksemskih enot med besedne zveze je tako utemeljena s konverzi- jo.60 V SNB in SSKJ2 prvi deli teh leksemskih enot niso označeni kot pridevniki, kar bi bilo glede na slovarsko tradicijo slovenskih slovarjev sicer prelomno, a bi tudi »zrelativiziral[o] tradicionalne opredelitve na besedne vrste v slovenščini« (Kern 2012: 143).61 SP 2001 v pravilih navaja, da pišemo »zloženke z imenovalniško ali katero drugo medpono: pikapolonica, figamož; generalpolkovnik, bru-cmajor, violončelo, pedenjčlovek; Hasanaga, multinacionalka, teleobjektiv, veleposestnik, pešpot« (§ 494) skupaj, lahko pa tudi skupaj ali narazen, kadar se sestavine teh zloženk »lahko uporabljajo kot besedne zveze: alfažarki/ alfa žarki; bolj priporočljive so besedne zveze: ž arki alfa; prim. še legokocke/ lego kocke, temperabarve/ tempera barve, angoravolna/ angora volna, dumdumkrogla/ dumdum krogla, avto-motodruštvo/ avto- moto društvo« (§ 498).62 Skupaj ali narazen pišemo tudi »zloženke iz zveze pridevnika, ki se ne sklanja z glasovnimi končnicami, + samostalnika: brutoteža/ bruto teža, minigolf/ mini golf« (§ 499). Pri tem je zloženke z lastnim imenom kot prvo sestavino priporočeno pisati skupaj (npr. 59 Več o uvrščanju zloženk oz. besednih zvez v SNB v Kern (2012). 60 Tudi pri Žele (2015a, 2015b). 61 K lažjemu reševanju problematike ne prispeva dejstvo, da v slovenščini obstajajo tudi pridevniki, ki seveda sodijo na mesto pred jedrni samostalnik, sklanjajo pa se po ničti sklanjatvi in tako dajejo vtis, da gre za podobno, če že ne enako strukturo kot v primeru leksemskih enot tipa nepridevnik + samostalnik. N. Logar (2005c: 217) navaja primere bež ton, blond lasje, bordo barva, fer igra, fejst ljudje in gala predstava. 62 N. Logar (2005b: 227) opozarja, da je v slovarskem delu SP 2001 pravilo raz- širjeno tudi na tiste zloženke, pri katerih se raba sestavin v zamenjanem vrst- nem redu ne potrjuje. 58 Oris skladenjskega besedotvorja Slovenijavino) oziroma z besedno zvezo, kjer je to mogoče ( Knorr juha > juha Knorr/ knorova juha) (§ 500). V slovarskem delu SP so leksemske enote s strukturo nepridevnik + samostalnik, ki jih je SP 2001 prevladujoče prevzel iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, predstavlje- ne najprej pod t. i. morfemskimi iztočnicami,63 nato pa še samostojno v iztočnici, zapisani skupaj, ki ji za kvalifikatorjem tudi sledi zapis na- razen.64 Tudi v SP 2001 je opozorjeno, da je pisanje skupaj ali narazen »kompromisno in nedosledno tudi zaradi rabe in tujih vplivov« (§ 487). A. Gložančev (2012: 130–133) je (poleg kritike obravnave te proble- matike v SP 2001) opisala štiri težavna mesta pri obravnavi medponsko- obrazilnih zloženk: 1) prevzete (zlasti citatno pisane in večbesedne) prve sestavine zloženk, 2) kratične prve sestavine zloženk, ki alternirajo v zapis po črkovalnem branju (npr. teveoddaja tudi teve oddaja), 3) ustreznost priponskoobrazilnih pridevnikov kot sopomenskih variant prve sestavine in 4) leksemske enote, katerih prva sestavina je lastnoimenska. O variantnosti zapisa skupaj oziroma narazen pri teh leksemskih enotah piše H. Dobrovoljc (2008: 84–109). O njih ne glede na zapis skupaj ali narazen piše kot o zloženkah. Glede na predpis v SP 2001 jih deli v tri skupine: a) zloženke z nadrejeno65 pridevniško besedno zvezo (geslo angoravolna: angóravôlna -e tudi angóra vôlna ~ -e [u̯n] ž, snov. (ọ̑ó) angorska volna); b) zloženke brez nadrejene variante (geslo diskoklub: dískoklúb -a tudi dísko klúb ~ -a m (ȋȗ) |lokal|); c) zložen- ke z nadrejeno samostalniško besedno zvezo (geslo alfažarek: álfažárek -rka tudi álfa žárek ~ -rka m (ȃȃ) fiz. žarek alfa). Ugotavlja, da je raba v prvih dveh skupinah naklonjena zapisu narazen, v tretji skupini pa zapisu narazen in priporočenemu zapisu v obliki samostalniške besedne zveze, zato meni, da bi bilo treba ločiti obravnavo posameznih skupin teh zloženk. I. Stramljič Breznik (2005a: 8–9) znotraj medponskoobrazilnih zlo- ženk, ki so strukturno zelo raznolika besedotvorna vrsta, obravnava 63 V SNB t. i. zbirno mesto (Kern 2012: 143). 64 O tem podrobneje v Spremni besedi k slovarskemu delu SP 2001, str. IX. 65 Nadrejena besedna zveza je besedna zveza v funkciji nadrejene sopomenke, ki je v SP 2001 navedena na koncu geselskega članka. Zapisana je z ležečim tiskom in predstavlja implicitni način vrednotenja variant v SP 2001. 59 Slovensko kolesarsko izrazje prefiksoidne zloženke, kjer v prvem delu zloženke nastopa krn. Za- pisovalno so problematične, saj izkazujejo veliko mero dvojničnosti v zapisu, zlasti v slovarjih, manj pa v rabi, ki kaže na prevladujoč zapis skupaj, če je druga sestavina prevzeta, ter na zapis narazen, če je druga sestavina domača (Nadelsberger idr. 2016: 13). A. Žele (2015b: 257–263) nasprotno povezuje zapis skupaj ali na- razen z uvrščanjem bodisi med zloženke bodisi med besedne zveze, ki jih tvorijo sestavine tipa bio, eko, etno, alter, orto glede na prvotno besednovrstnost (samostalniškost ali pridevniškost).66 Izvorno gre za samostalnike ali pridevnike, sinhrono pa za okrajšanke izpeljank bi- ološko, ekološko, etnološko, alternativno, pri čemer imajo okrajšanke v besedni zvezi širši pomen kot v medponskoobrazilni zloženki – »pomenje bio zaobseže pomen pridevnika biološko in širšo dodano ka- kovost« (prav tam: 258). Avtorica kot glavno merilo pri odločanju za zloženko ali besedno zvezo navaja pomenske razlike, in sicer oženje pomena »v smeri povedkovo določilo > nesklonljiv prilastek > zložen- ka in še besednovrstno: prislov > pridevnik (nesklonljiv) > sestavina zloženke« (prav tam: 259). Raba okrajšank v povedkovem določilu (in s tem v besedni zvezi) kaže na njihov širši/splošnejši pomen, ki se v zloženki zoži oziroma specializira, npr. sestavina eko v besedni zvezi ( eko ponudba, eko izdelek itd.) izraža pomen ‘sobivanja in skla- dnosti z naravo, življenjskim okoljem’, v zloženki ( ekošola, ekolog, eko-turizem itd.) pa izraža ‘tesno povezanost in soodvisnost z naravo in življenjskim okoljem’. Pomensko ožje zloženke so lahko prekrivne s (terminološkimi) besednimi zvezami, ki vsebujejo izpeljavne pridev- nike okrajšank ( biološko, ekološko, etnološko, alternativno), npr. ekolo- ška kmetija ali ekokmetija, ekološki otok ali ekootok itd. Konverzija67 v (nesklonljivi) pridevnik z ničtim priponskim obrazilom pri umestitvi v besedno zvezo okrajšankam omogoči ohranitev vloge samostojnih besed, s čimer avtorica utemeljuje besednozvezne rešitve tipa vikend 66 Več o hibridnih tvorjenkah z afiksoidi v Stramljič Breznik (2011b). 67 Konverzija ali sprevrženje je po J. Toporišiču (2000: 157) vrsta izpeljave, kjer se določena besedna vrsta spremeni v drugo s pomočjo slovničnih morfemov oz. skladenjskih značilnosti. 60 Oris skladenjskega besedotvorja hiša (‘hiša je vikend’, poenobesedeno vikendica) proti vikendhiša (‘hiša za vikend’) (prav tam: 263). Pri problematiki zapisa skupaj ali narazen A. Žele (2015a: 70–72) navaja tudi konverzno rabo proti nekonverzni: konverzni pridevnik vikend v besedni zvezi vikend hiša nasproti nekonverznemu samostal- niku vikend v podredni zloženki vikendhiša (podobno tudi disko klub in diskoklub). Na tem temelji pomensko in izrazno ločevanje med »a) konverzno stalno besedno zvezo dveh prvotnih samostalnikov, kjer je samostojno besednost prve konverzne sestavine možno utemeljiti z možno nadomestno pridevniško (pogosto tudi slovensko) ustreznico«, in »b) nekonverzno podredno zloženko, nastalo s pretvorbo razmerja med samostalnikoma« (prav tam: 71). N. Logar Berginc (2012: 121–122) ugotavlja, da je slovarski opis in predpis dvojne narave teh leksemskih enot (torej nihanja med zloženko in besedno zvezo ter med zapisom skupaj in narazen) glede na dejan- sko jezikovno rabo ustrezen, saj ni splošnega pravila oziroma težnje. Treba bi bilo le prilagoditi pravopisno pravilo, da bi bilo uporabniku prijaznejše, zgledi pa aktualnejši. B. Kern (2012, 2016) opaža, da je mogoče pri zapisu tovrstnih le- ksemskih enot opaziti naklonjenost zapisu narazen, saj narašča šte- vilo zvez, pri katerih se zapis skupaj ne izkazuje, pa tudi ker prihaja do določene avtomatiziranosti pri tvorbi zvez s strukturo nepridevnik (prilastek) + samostalnik (jedro).68 Avtor je v raziskavi (Kern 2016: 429–437) med lektorji identificiral štiri skupine medponskoobrazil- nih zloženk oziroma besednih zvez, ki so problematične: 1) zloženke s kratično prvo sestavino, ki se po SP 2001 (§ 417) pišejo z vezajem, težava pa nastane pri zapisovalno težavnejših primerih tipa Hi-Fi, r’n’ b itd.; 2) zloženke s krnjenim pridevnikom tipa eko, alter, pop itd., ki izkazujejo pogost zapis skupaj (Kern 2012: 145–146); 3) zveze dveh samostalnikov, katerih zaporedje ni zamenljivo ( videokonferenca, taksi služba); in 4) (zlasti prevzete) besedne zveze v vlogi levega prilastka. N. Logar (2005c: 220–222) navaja, da tudi kratice in izkratična poimenovanja sodijo v okvir problematike zapisa zloženk iz dveh sa- 68 Tudi v Gložančev (2012). 61 Slovensko kolesarsko izrazje mostalnikov, in sicer izkratični tip TV-program. V Slovarju slovenske- ga knjižnega jezika so izkratična poimenovanja tipa TV-sprejemnik ob kvalifikatorju »neskl. pril.« zapisana narazen. V pravilih SP 2001 je v členu 496 navedeno pravilo o zapisu izkratičnih poimenovanj tipa TV- -program z vezajem. N. Logar (2005b) v izčrpni predstavitvi problematike ločeno obrav- nava (1) zloženke iz dveh samostalnikov, ki se v dveh tretjinah pri- merov pišejo narazen ( disko klub, diskoklub) (prav tam: 229–232); (2) zloženke z nadomestnimi (prevzetimi) sestavinami, ki se v polovici primerov pišejo skupaj, v drugi polovici pa narazen ( videostran, video stran) (prav tam: 233); (3) izkratične zloženke z medponskim obrazi- lom, ki se v dveh petinah primerov pišejo z vezajem, v treh pa narazen ( MR-sprememba, UPS naprava) (prav tam: 233–234); in (4) zveze s citatnim prilastkom, ki pa jih ne moremo šteti med zloženke, saj jih zaradi citatnosti69 prevzetega prilastka ni mogoče pisati skupaj ( art di- rektor, jumbo plakat) (prav tam: 234–235). A. Gložančev (2012: 125) meni, da je tvorba leksemskih enot s strukturo nepridevnik + samostalnik nov jezikovni trend, ki je v slo- venščini danes že tako pogost, da postaja običajen tvorbeni model. B. Kern (2012: 148) pa izraža dvom o tem, ali je mogoče ta novejši be- sedotvorni tip res obravnavati med zloženkami, saj zanj niso značilni ustaljeni slovenski besedotvorni vzorci. Iz pregledane literature je tako razvidno, da sta pri obravnavi in za- pisovanju medponskoobrazilnih zloženk najbolj izraziti dilemi, (1) ali gre za uvrščanje med zloženke ali besedne zveze in (2) ali je primernejši zapis skupaj ali narazen. Dilemi sta medsebojno povezani. Težavna mesta znotraj medponskoobrazilnih zloženk so naslednja: • medponskoobrazilne zloženke s končniško homonimnim ali nič- tim obrazilom: ◦ medponskoobrazilne zloženke z občnoimensko besedo v prvi sestavini ( angoravolna), 69 N. Logar (2005b: 234) opozarja, da je meja med citatnostjo in polcitatnostjo »zelo tanka, hkrati pa ni zares transparentna«. 62 Oris skladenjskega besedotvorja ◦ medponskoobrazilne zloženke s prevzeto besedo ali besedno zvezo v prvi sestavini ( wellness paket, all inclusive počitnice), ◦ medponskoobrazilne zloženke z lastnim imenom v prvi sesta- vini ( Knorr juha); • prefiksoidne zloženke s krnom v prvi sestavini ( ekošola), • medponskoobrazilne zloženke s kratično prvo sestavino (uvrščanje je neproblematično, težava je lahko zapis, kadar je kratica zaple- tenejša ali prevzeta).70 Namig, v katero smer se premika reševanje problematike leksemskih enot s strukturo nepridevnik (prilastek) + samostalnik (jedro), lah- ko najdemo v poglavju »Krajšave« v novem slovenskem pravopisnem priročniku Pravopis 8.0.71 Člen 19 pravi, da »[k]ratice v besednih zve- zah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote, za njimi je presledek ( EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema)«. Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU v utemeljitvi zapisovanja zvez kratic s samostalniki (člen II/19) piše, da gre pri tem pravilu za globlji pre- mik v slovenski skladnji, ki se ne dotika le zvez s kratično ali črkovno prvo sestavino. V zvezah kratic s samostalniki se vezaj opušča in se ne ohranja niti kot dvojnica, razloga za to pa sta: 1) nekatere kratice so po nastanku pridevniške, zato zapis z vezajem ni utemeljen (npr. UV žarki ‘ultravijolični’); 2) težave nastajajo pri zapisu kratic pred drugo pridevniško sestavino (npr. CRP hitri test) in pri prirednih zvezah s pridevniško prvino in skupno odnosnico ( EU in bilateralni projekti). Iz te utemeljitve je mogoče razbrati, da bo novi pravopisni priročnik favoriziral zapis narazen tudi pri medponskoobrazilnih zloženkah, ki jih uporabniki vedno pogosteje tako zapisujejo, »saj njihove prve dele dojemajo kot nesklonljive prilastke« (prav tam). Za potrebe v monografiji predstavljene raziskave, ki je prevladujoče besedotvorna, bodo leksemske enote s strukturo nepridevnik (prila- 70 V pregledani literaturi ni posebej izpostavljen zloženski tip visokoleteč, zato se mu posebej ne posvečam. Kot je izpostavljeno v SP 2001 (člen 519), imajo uporabniki slovenščine pri tem tipu večinoma težave pri ločevanju med zloženko in zvezo prislova in pridevnika ( visokoleteče misli proti visoko leteče ptice). 71 Dostopno na portalu Fran: https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/2/krajsave. 63 Slovensko kolesarsko izrazje stek) + samostalnik (jedro) uvrščene med zloženke (oziroma zložene enote) ne glede na pisno podobo, ki sicer teži k zapisu narazen. To velja tudi za leksemske enote s citatnimi prilastki, ki pri N. Logar (2005b) niso uvrščene med zloženke. 64 IV raznolikost besedil s kolesarsko tematiko Kolesarsko izrazje, obravnavano v tej raziskavi, je zbrano iz različnih vrst in tipov besedil, zato je treba na tem mestu opisati uporabljeno tipologijo. Čeprav je bilo preučevanje knjižnega jezika v začetku 20. stoletja po- drejeno preučevanju t. i. »naravnega« jezika (Havránek 1969: 196), so jezikoslovci razmeroma hitro spoznali, da je jezik na videz sicer enoten, a hkrati tudi razslojen, knjižni jezik predvsem glede funkcijskosti, torej glede na to, »čemu služi v konkretnih jezikovnih sporočilih in s kakšnim namenom ter v katerih položajih ga uporabljamo« (prav tam: 196). Prevladalo je spoznanje, da je bistvo jezika najprej posredovanje neke- ga sporočila, šele nato pa tudi poimenovanje in označevanje stvarnosti (Hafner 1980: 54). Oblikovale so se številne delitve jezika glede na ne- katere njegove značilnosti, ki služijo sporočanju. Zvrsti jezika so njegove različne oblike, ki jih J. Toporišič (2000: 13–14) deli na socialne (knjižni jezik, narečja in pokrajinski pogovor- ni jeziki, poleg njih pa še interesne, starostne, spolnostne, vitalnostne, interesnodružbene itd. zvrsti), funkcijske (praktičnosporazumevalna, strokovna, publicistična in umetnostna zvrst), prenosniške (govorjena, pisana zvrst), časovne ali zgodovinske (sodobna zvrst in pretekle zvrsti) in mernostne zvrsti (vezana, nevezana zvrst).72 D. Dukič (2010: 311–331) s povzemanjem razvoja koncepta funk- cijske zvrstnosti navaja, da je funkcijska delitev na različne zvrsti knji- žnega jezika v slovenistično jezikoslovje prišla iz praškega funkciona- 72 Razmerje med besedilno zvrstjo in besedilno vrsto razumem kot pri Mikolič (2007a: 341) in Bešter (1994: 44–45), in sicer je besedilna zvrst širša od bese- dilne vrste, ki je lahko poimenovana tudi tip besedila, žanr ali stalna oblika sporočanja. Primer besedilne zvrsti so znanstvena besedila, znotraj njih pa se kot (tipična) besedilna vrsta pojavlja znanstveni članek. Tako tudi v Toporišič 2000: 715–716. 65 Slovensko kolesarsko izrazje lizma in Praškega lingvističnega krožka. V prvi polovici 20. stoletja (v času razdeljenosti na puristično in funkcijsko vrednotenje jezika) so se s funkcijsko členjenostjo jezika ukvarjali Anton Breznik, Božo Vodu- šek in Anton Bajc, a le znotraj obravnave nekega širšega jezikovnega problema. Celovita teorija funkcijske zvrstnosti se je v slovenističnem jezikoslovju oblikovala v 60. in 70. letih 20. stoletja, in sicer v delih Borisa Urbančiča, Jožeta Toporišiča, Jožeta Pogačnika, Janeza Dularja in Toma Korošca. Po 70. letih 20. stoletja so nekateri mlajši jezikoslovci (med njimi Andrej Ermenc Skubic in Drago Bajt) predstavili pragma- lingvistični pogled na funkcijsko zvrstnost. Začetnik funkcijske delitve knjižnega jezika je Bohuslav Havránek, predstavnik praškega funkcionalizma, ki je v 20. in 30. letih 20. sto- letja kritiziral na Češkem uveljavljeno de Saussurjevo strukturalistično razumevanje knjižnega jezika. Češko jezikoslovje je prvo predstavilo pojmovanje knjižnega jezika kot »diasistema več podjezikov« (Skubic 2005: 40), znotraj katerega je B. Havránek knjižni jezik razdelil glede na njegovo funkcijo v konkretni situaciji, njegov namen in na položaj, v katerem ga uporabljamo. B. Havránek je ločeval štiri funkcije jezika in glede na to štiri funkcijske jezike/stile: • komunikativna/sporazumevalna funkcija → govorni/konverzacij- ski jezik/stil, • praktičnostrokovna funkcija → delovni/predmetni jezik/stil, • teoretičnostrokovna funkcija → znanstveni jezik/stil, • estetska funkcija → pesniški jezik/stil (Havránek 1969: 201; Po- gorelec 1986: 13). 4.1 Osrednji funkcijski besedilni delitvi v slovenskem jezikoslovju V slovenističnem jezikoslovju sta se uveljavili dve funkcijski delitvi jezi- ka – strukturalisti (Jože Toporišič, Janez Dular) so besedila delili glede na njihove skupne lastnosti oziroma skupno funkcijo, pragmatiki (Olga Kunst Gnamuš, Andrej Ermenc Skubic) pa so kot glavno merilo delitve določili funkcijo oziroma vlogo posamezne zvrsti besedil. Medtem ko je strukturalistično jezikoslovje besedila funkcijsko delilo glede na prepo- 66 Raznolikost besedil s kolesarsko tematiko znavne značilnosti z vidika sporočevalčevega namena, je bilo bistveno merilo za delitev v pragmatičnem jezikoslovju razmerje med performa- tivno (vplivanjsko) in reprezentacijsko (predstavitveno) vlogo, ki jima je lahko dodana še tretja – okoliščinska vloga (Vogel 2007: 125–129). Poleg (in hkrati znotraj) strukturalistične in pragmalingvistične je tre- ba omeniti še delitev J. Dularja (1974), širšo besedilnotipsko delitev A. Žele (2005b, 2007) in korpusnojezikoslovno delitev po L. Bowker pri M. Žagar Karer (2011: 143). Sodobne jezikovnozvrstne teorije se osredotoča- jo na besedilo »v polnem delovanju«, ki je »realizirano v konkretnih oko- liščinah in s konkretnim vplivom«, tipologije pa se oblikujejo na podlagi ubeseditvenega načina, prevladujoče vplivanjske vloge besedila, okoliščin sporočanja, reference itd. (Mikolič 2007a: 341). Številni jezikoslovci (npr. Kržišnik 2004: IX–X; Petek 2018: 63–65) opozarjajo na dejstvo, da uve- ljavljena funkcijskozvrstna delitev ne sledi aktualnemu stanju v jeziku in njegovemu razvoju, zato bi jo bilo treba posodobiti. Za potrebe raziskave bosta na tem mestu predstavljeni le osrednji splo- šno sprejeti teoriji členitve besedil. V slovenskem jezikoslovnem prostoru je najbolj uveljavljena funkcij- skozvrstna delitev besedil J. Toporišiča (2000: 715–716), ki ločuje vrste besedil po posebnih oziroma žanrskih značilnostih. Uvršča jih v štiri be- sedilne funkcijske zvrsti: v praktičnosporazumevalno, publicistično, stro- kovno in umetnostno zvrst. Za vsako od zvrsti je značilen poseben jezik: • praktičnosporazumevalni jezik uporabljamo v navadnih pogovorih, preprostih opisih in naznanilih, obvestilih; zanj je značilno splošno besedje in preprosti stavki; • strokovni jezik delimo na več podzvrsti: ◦ poslovni jezik je jezik gospodarske in politične uprave, ki je skla- denjsko precej zapleten in nejasen;73 ◦ praktičnostrokovni jezik je podoben praktičnosporazumevalne- mu, v njem je le več strokovnega izrazja, je natančnejši in bolj izdelan, zanj sta značilna raba trpnika in neglagolsko izražanje, uporabljajo ga delavci različnih strok v zadevah svojega poklic- nega dela; 73 M. Kalin Golob (2003: 13) ga imenuje tudi uradovalni ali poslovno-uradovalni jezik. 67 Slovensko kolesarsko izrazje ◦ poljudnoznanstveni jezik ima vmesni položaj med praktičnostro- kovnim in znanstvenim jezikom – uporablja se za seznanjanje širše javnosti z vsebino znanstvenih del, zanj je značilna raba domačega izrazja namesto tujega, raba zgledov itd., med poljudnoznanstvena besedila sodijo učbeniki, pa tudi besedila za dodatno ozaveščanje ljudi o splošno zanimivih temah; ◦ znanstveni jezik je najvišja vrsta strokovnega jezika, strokovno izrazje je znanstveno obširnejše in znano manjšemu krogu ljudi, je natančen in popolnoma enopomenski, zanj so značilna poi- menovanja novega s pomočjo sposojenk, tujk, kalkov in citatnih besed, ni besednih iger in pomenskih prenosov, zanj so značilni nevtralni besedni red in tipični stavčni vzorci, znanstveno spo- ročanje je značilno za priročnike, razprave, presoje itd.; • publicistični jezik se uporablja v časopisju v uvodnikih, komentar- jih, vesteh itd., zanj je značilna raznovrstnost, pa tudi propaganda, senzacionalnost in čustvenost; • umetnostni jezik je jezik literature – njegov cilj je ustvarjanje fiktiv- nega sveta, zato je zanj značilna likovnost (Toporišič 2000: 27–32). Nasproti strukturalistični delitvi je A. E. Skubic razlago funkcijske čle- nitve besedil oblikoval na podlagi teorije govornih dejanj (Austin, Searl, Strawson) in na pragmatičnofunkcijskih merilih Olge Kunst Gnamuš. Pri Toporišičevi delitvi pogreša vnaprej postavljena merila razločevanja jezikovnih funkcij, pri posameznih funkcijskih zvrsteh pa opaža odso- tnost navedbe njihove funkcije (Skubic 1994/95: 155). A. E. Skubic glede na pragmatično funkcijo izrekov (tvorec želi z be- sedilom v primerni obliki in s pravo vsebino spremeniti zunaj ezikovno dejanskost) ločuje štiri vrste govora, na podlagi česar so oblikovani štirje tipi diskurza: 1. znanstveni govor: zanj je značilna spoznavna funkcija, logični su- bjekt s pomočjo čim manj zaznamovanega jezika posreduje novo vednost → kognitivni (spoznavni) diskurz; 2. sporočanjsko-vplivanjski govor: zanj je značilna perlokucijska funk- cija, tvorec uporablja jezik kot sredstvo informiranja naslovnika ali vplivanja nanj, ta govor zajema Toporišičeve praktičnosporazu- 68 Raznolikost besedil s kolesarsko tematiko mevalni, publicistični in strokovni jezik (razen znanstvene zvrsti) → pragmatični (uporabnostni) diskurz; 3. konvencionalnoperformativni govor: zanj je značilna funkcija spre- minjanja stanja, jezik je sredstvo za doseganje želenih sprememb (predpisi, pogodbe, obrazci itd.) → performativni (izvršni) di- skurz; 4. umetnostni govor: zanj je značilna funkcija predelave »neizreklji- vega v izrekljivo«, ki je pogosta v literarnih besedilih, lahko pa se realizira tudi v vsakdanjem govoru → imaginativni diskurz (Skubic 1994/95: 155–167, 2005: 98–105; Dukič 2010: 328). Navedeni razdelitvi J. Toporišiča in A. E. Skubica se v nekaterih segmen- tih prekrivata, v določenih pa ne, kar je razvidno iz spodnje preglednice. STRUKTURALISTIČNA DELITEV PRAGMALINGVISTIČNA DELITEV praktičnosporazumevalni jezik publicistični jezik praktičnostrokovni pragmatični diskurz jezik poljudnoznanstveni strokovni jezik jezik znanstveni jezik kognitivni diskurz poslovni jezik performativni diskurz umetnostni jezik imaginativni diskurz Preglednica 1: Prekrivanje strukturalistične in pragmalingvistične delitve funkcijskih jezikovnih zvrsti A. E. Skubic (1994/95: 158–159) navaja, da je znanstveni govor oziro- ma kognitivni diskurz po pragmatičnofunkcijskih merilih pojmovan precej ožje od Toporišičevega strokovnega jezika, vanj namreč spada le Toporišičev znanstveni jezik in še ta le znotraj tipičnih stalnih oblik znanstvenega sporočanja, kot so razprave, referati in članki. Praktično- strokovni in poljudnoznanstveni jezik spadata po Skubicu v sporočanj- sko-vplivanjski govor oziroma pragmatični diskurz. Glavna razlika med znanstvenimi in strokovnimi (ter znotraj njih poljudnoznanstvenimi in praktičnostrokovnimi) besedili, ki po A. E. 69 Slovensko kolesarsko izrazje Skubicu spadajo v sporočanjsko-vplivanjski govor oziroma pragmatični diskurz, po V. Mikolič pa med sporazumevalna/interaktivna besedila, je, da želi znanstveno besedilo pojave »teoretično razčleniti in razložiti, tj. razkriti doslej neznana ali premalo pojasnjena razmerja med pojavi ali njihovimi deli« (Mikolič 2007a: 346), strokovno besedilo s prika- zovalno vlogo pa pojave le opiše in jih predstavi naslovniku – subjekt strokovnih besedil je človek, vreden zaupanja (Kunst Gnamuš 1991 v Skubic 1994/95: 158), subjekt znanstvenih besedil pa je logični subjekt, ki se ne zavezuje resničnosti povedanega (Skubic 1994/95: 159). Znan- stveno besedilo se od strokovnega besedila loči po izvirnosti spoznanj – strokovno besedilo podaja tuja spoznanja, znanstveno pa avtorjeve la- stne ugotovitve (Starc 2007: 181). A. E. Skubic (1994/95: 159) piše, da spadajo didaktična strokovna besedila v »sporočanjski pol« sporočanjsko-vplivanjskega govora, ka- mor bi sodila tudi nekatera druga prikazovalna besedila, in sicer publi- cistična besedila, kot so poročila in vesti. 4.1.1 Med znanstvenim in sporočanjsko-vplivanjskim govorom74 Strukturalistično jezikoslovje uvršča poljudnoznanstvena besedila v strokovno zvrst (ob bok znanstvenim besedilom), medtem ko jih pra- gmalingvistika uvršča v sporočanjsko-vplivanjski (prevladuje perloku- cijska funkcija) in ne znanstveni govor (prevladuje kognitivna funkcija). Učbeniki spadajo med poljudnoznanstvena besedila – znanstvena spo- znanja posredujejo nepoznavalcem (v tem primeru srednješolcem), in sicer na preprost, nazoren in naslovniku prilagojen način (Vogel 2007: 127–132). Korpusno jezikoslovje učbenike uvršča med didaktična stro- kovna besedila. Poleg učbenikov spadajo med poljudnoznanstvena besedila še članki v poljudnoznanstvenih revijah. Naslovnik poljudnoznanstvenih bese- dil je nestrokovnjak, temeljni namen besedil je prikazovalni.75 Za knji- 74 Lastnosti poljudnoznanstvenih besedil so povzete po T. Sajovicu (1986), E. Kržišnik (1986), M. Križaj Ortar (1989), B. Kobeji (2001) in J. Vogel (2007). 75 J. Vogel (2007: 141) piše, da je za revijalni tip poljudnoznanstvenega besedila 70 Raznolikost besedil s kolesarsko tematiko žni oziroma učbeniški tip poljudnoznanstvenih besedil je značilno, da vsebujejo sredstva, ki omogočajo večjo razumljivost besedila (domača terminologija) in malo ali nič ekspresivnih sredstev. Za poljudnoznan- stvena besedila je značilno tudi, da težijo k stavčnemu razvezovanju stavčnih členov in so shematično prilagojena laičnemu bralcu (pona- zorila – skice, fotografije, opisi). Značilna je redundantnost jezikovnih sredstev, ki se kaže v preprostejši obliki in kopičenju kohezivnih sred- stev.76 Avtorji učbeniških poljudnoznanstvenih besedil so strokovnjaki na svojem področju, besedila so namenjena polstrokovnjakom (učen- cem, dijakom in študentom). Snov je predstavljena sistematično in pre- gledno, pri tem je težavnost odvisna od stopnje šolanja (Žagar Karer 2011: 175–176). Poljudnoznanstvena besedila so osredotočena na bralca, medtem ko so znanstvena usmerjena predvsem na predmet besedila. Od znanstvenih se poljudnoznanstvena besedila razlikujejo predvsem po funkcijah – »iz- razna/razodevalna funkcija je deloma različna (v znanstvenem besedilu se avtor/pošiljalec razodeva kot strokovnjak/znanstvenik /…/; v poljudno- znanstvenem delu pa avtor nastopa kot strokovnjak/znanstvenik in kot metodik, ki skuša znanstvena dognanja posredovati preprosto in na- zorno), bistveno drugačna pa je vplivanjska funkcija, ki je v poljudno- znanstvenem besedilu močno izražena /…/« (Križaj Ortar 1989: 213). Tudi po pragmalingvistični teoriji se znanstveni in poljudnoznanstveni govor razlikujeta po vlogi – v znanstvenem prevladuje predstavitvena, v poljudnoznanstvenem pa vplivanjska vloga (Vogel 2007: 131). Učbeniška in revijalna poljudnoznanstvena besedila imajo skupno vplivanjsko funkcijo (torej posredovanje znanstvenih dognanj laikom), med seboj pa se razlikujejo predvsem po namenu in po »povezoval- ni/občevalni funkciji« – učbenik naslovnika (učenca) ne le seznanja s snovjo, temveč ga tudi spodbuja k razmišljanju, učenec pa po učbeni- značilna poudarjena vplivanjska funkcija. 76 V nasprotju s poljudnoznanstvenim besedilom opredeljuje J. Toporišič znan- stveno besedilo takole: »Znanstvenik mora predmet svojih raziskav znati po- dajati natančno in popolnoma enopomensko. Na kratko pa mora tudi podati bistvo stvari in pojavov oz. stanj stvari. /…/ Stavčni vzorci so najtipičnejši, neindividualni« (Toporišič 2000: 29). 71 Slovensko kolesarsko izrazje ku navadno ne poseže iz zanimanja (kot naslovnik revijalnega polju- dnoznanstvenega besedila), temveč zato, ker to od njega zahteva pro- ces šolanja (Križaj Ortar 1989: 213–214). Naslovnika pri revijalnem in učbeniškem tipu poljudnoznanstvenega besedila se razlikujeta tudi po tem, da je učenec (zaradi zahtev šolanja) že motiviran za sprejema- nje sporočila, ki ga nosi besedilo, medtem ko mora avtor revijalnega poljudnoznanstvenega besedila pozornost svojega bralca šele pridobiti (Vogel 2007: 132). Ob revijalnih poljudnoznanstvenih besedilih je treba omeniti publi- cistična strokovna besedila, ki so strokovna (terminološka) besedila, ob- javljena v publicistiki, zaradi česar imajo nekatere značilnosti publici- stičnega jezika (Bokal 2004: 47). Poimenovanje se pri L. Bokal (2004) nanaša na strokovna besedila s področij računalništva, informacijske tehnologije, avtomobilizma, medicine, popularne glasbe itd., objavljena v časniku Delo. Slovenski publicistični strokovni jezik se med funkcij- skimi jezikovnimi zvrstmi oblikuje kot nov podtip strokovnega jezika (prav tam: 55), lahko ga torej vzporejamo s poljudnoznanstvenim in praktičnostrokovnim jezikom.77 Nekateri jezikoslovci so v raziskavah že ugotavljali, da je delitev stro- kovnih besedil J. Toporišiča za sodobna besedila neustrezna, zato na tem mestu navajam delitev strokovnih besedil M. Žagar Karer (2011: 151–152), ki je strokovna besedila s področja elektrotehnike razdelila na znanstvena, strokovna in slovarska. Za znanstvena besedila je zna- čilno ustvarjanje novega znanja, za strokovna pa njegovo posredovanje. Naslovnik znanstvenih besedil je strokovnjak, naslovnik strokovnih besedil pa strokovnjak ali polstrokovnjak, lahko pa tudi nestrokovnjak. Strokovna besedila je M. Žagar Karer nadalje razdelila na štiri podsku- pine, in sicer na splošnostrokovna, didaktičnostrokovna, poljudnostro- kovna in praktičnostrokovna besedila. Za splošnostrokovna besedila je značilno, da sta tako tvorec kot naslovnik strokovnjaka (tvorec je lahko tudi znanstvenik), namen besedila je prenašanje znanja, okoli- ščine sporazumevanja so manj formalne kot pri znanstvenih besedilih. Za didaktičnostrokovna besedila je značilno, da je tvorec strokovnjak 77 Prim. Mikolič 2007b: publicistična besedila s področja turizma. 72 Raznolikost besedil s kolesarsko tematiko (ali znanstvenik), naslovnik pa polstrokovnjak ali nestrokovnjak, na- men didaktičnostrokovnih besedil je sistematično prenašanje znanja na učence, dijake in študente. Okoliščine sporazumevanja so formalne, saj gre za izobraževalni proces. Tretjo podskupino sestavljajo poljudnostro- kovna besedila, ki se od didaktičnostrokovnih razlikujejo po tem, da so manj formalna, saj naslovnika v besedilu obravnavana tematika zanima iz lastnih, notranjih vzgibov in ne kot del formalnega izobraževanja. Tematika je manj sistematično predstavljena, v besedilu pa je zaradi želje po večji privlačnosti več vplivanjskih sestavin. V četrto podskupi- no so uvrščena praktičnostrokovna besedila, ki so (kot v Toporišičevi delitvi) že blizu praktičnosporazumevalnemu jeziku. Tvorec je še vedno strokovnjak, naslovnik pa večinoma nestrokovnjak. Ta besedila prena- šajo praktičnostrokovno znanje. V raziskavi bom poskusila pokazati, ali se kaže razlika v besedotvor- nih in drugih značilnostih leksike znotraj sporočanjsko-vplivanjskega govora, in sicer med strokovnimi kolesarskimi besedili in novinarski- mi78 kolesarskimi besedili. Glede na ugotovitve bom poskusila sklepati o tem, ali so strokovna besedila po besedotvornih značilnostih kolesar- skega izrazja bližja kognitivnemu ali pragmatičnemu diskurzu. 4.2 Funkcijsko uvrščanje spletnih besedil Splet se od drugih pisnih medijev najbolj razlikuje po tem, da je notra- nje besedilno- in jezikovnozvrstno izredno pester – gotovo se potrjuje rek, da če nečesa ni na spletu, potem ne obstaja. Številni raziskovalci ugotavljajo, da je splet besedilno zelo kompleksen, zaradi česar ga je te- žavno umeščati v doslej definirane jezikovnozvrstne okvire. I. Stramljič Breznik (2010: 110) ugotavlja, da spletna besedila spadajo v več funkcij- skih zvrsti – besedila blogov in klepetalnic uvršča v praktičnosporazu- mevalno zvrst, spletne dnevnike in revije pa v publicistično zvrst. Tudi 78 V monografiji uporabljam izraz novinarska besedila, ki ga razumem po defi- niciji M. Košir (1988). Za novinarska besedila je značilno, da novinar v njih ni prisoten s svojim mnenjem; opisujejo, kaj se je zgodilo, ne pa, kaj si o tem misli pisec. Novinarska besedila niso napisana v prvi osebi, jezik je večinoma nevtralen in nezaznamovan. 73 Slovensko kolesarsko izrazje D. Crystal (2001: 3) v svoji raziskavi spletnega jezika piše, da je splet nabor najrazličnejših informacij v najrazličnejših oblikah. M. Michelizza (2015: 83–100) pri zvrstnem uvrščanju spletnih be- sedil opozarja na ločevanje med spletnimi stranmi in spletnimi mesti, saj so lahko na enem spletnem mestu objavljena funkcijsko različna besedila in že »ena sama spletna stran lahko izkazuje značilnosti različ- nih žanrov oziroma besedilnih tipov«. Avtorica zato predlaga uporabo poimenovanja tipi elektronsko posredovane komunikacije, ki je širše od pojma tipi besedila – tipi besedila se manifestirajo znotraj tipov ele- ktronsko posredovane komunikacije. Navaja primer, kjer je lahko tip besedila oglas tako del bloga kot elektronske pošte, pri čemer pa sta (1) blog in (2) elektronska pošta ločena tipa elektronsko posredovane komunikacije. Drugi tipi elektronsko posredovane komunikacije so še (3) spletni forumi, (4) klepetalnice, (5) kratka sporočila ali SMS-i, (6) Wikipedija in (7) družbena omrežja. V. Mikolič in M. Rolih (2015: 511–517) sta glede na definicijo sple- ta, ki je »fuzija besedil« (511),79 v katerih pa še vedno lahko prepoznamo prevladujoče vloge oziroma funkcije, spletna besedila razdelili na: • pogovarjalne besedilne vrste (e-pošta, klepetalnice, družbena omrežja, forumi), • predstavitvene in promocijske besedilne vrste (osebne spletne strani, strani podjetij in ustanov), • oglasne in komercialne besedilne vrste (oglasi, zbirke povezav, spletne trgovine, portali za trženje in prodajo), • poročevalske in širšepublicistične besedilne vrste (spletni časopisi, novičarski portali, nasveti v zvezi z življenjskim slogom), • programerske besedilne vrste (tehnični podatki, pomoč, podpora, pogosta vprašanja), • akademske besedilne vrste (prosto dostopni članki), • uradne in uradovalne besedilne vrste (zapisniki sej, strani borze, pravilniki, e-uprava), 79 M. Michelizza (2012: 174) izpostavlja glavne lastnosti spleta, ki vplivajo na jezik in z njim tudi na značilnosti besedil: hiperbesedilnost, interaktivnost, medkulturnost, večpredstavnost, arhivskost in aktualnost ter anonimnost. 74 Raznolikost besedil s kolesarsko tematiko • literarne in polliterarne besedilne vrste (literatura, blogi, spletni dnevniki, eseji). V monografiji zajeta spletna besedila so prevladujoče novinarska (ko- lesarske vesti) in strokovna/praktičnostrokovna (besedila o kolesarski opremi, tekmovanjih). Po razdelitvi spletnih besedil (Mikolič in Rolih 2015: 511–517) se zato uvrščajo med poročevalske in širšepublicistične besedilne vrste, po razdelitvi področnih besedil (Mikolič 2007b: 110, 2013: 256) pa sodijo obravnavna besedila med sporazumevalna besedi- la, saj je v ospredju stik z naslovnikom. Značilnosti kolesarskega izrazja iz teh besedil bi torej morale biti bližje značilnostim kolesarskega izrazja iz pragmatičnega kot kognitivnega diskurza. 4.3 Med izrazjem in besedilom V monografiji je poleg splošnih leksikalnih značilnosti kolesarskega iz- razja predstavljen tudi vpliv besedilne vrste na leksikalne značilnosti kolesarskih izrazov. V tem krajšem poglavju so zato predstavljeni teo- retični okviri za obravnavo povezav med značilnostmi leksike in bese- dilno zvrstnostjo. (Novejše) tvorjenke so tisti del jezika, ki najbolj jasno in eksplicitno odraža težnje v njegovem razvoju. Hkrati so tvorjenke tudi mesto, kjer se leksika in skladnja najočitneje povezujeta – gre za razmerje med be- sedotvorno in besedilotvorno stilistiko oziroma za vpliv tipa besedila na značilnosti uporabljenih tvorjenk. A. Žele (2013a: 506–508) je ugoto- vila, da jezik vzajemno deluje besedotvorno in besedilotvorno – glede na vrsto besedila je mogoče pričakovati nekatere lastnosti uporabljenih tvorjenk. Tako je ugotovila, da je za pragmatična in domišljijska besedi- la značilna živahna in aktualna besedotvorna dejavnost, ki se kaže kot: • izmenjavanje tvorjenih in netvorjenih prvin znotraj istopomenske rabe leksema ( bandži – bungee – bandžiskok – bungee jumping – bandžati), • besedotvorna in pomenotvorna širitev istokorenskih tvorjenk ( staj- kunizirati, očetovanje) in njihovo pomensko razhajanje ( odpadnik – odpadar), 75 Slovensko kolesarsko izrazje • širitev obrazilne sinonimije in homonimije ( blogar – bloger – blogist – blogaš; ploščarna, kruharna, bukvarna), • aktualizacija besedotvorne igre in ekspresije ( šerati, všečkati). V pragmatičnih in domišljijskih besedilih je mogoče opaziti tudi bri- sanje meje med posameznimi sociolekti oziroma med sociolekti in standardno rabo – zlasti s spontanimi priložnostnimi tvorjenkami, npr. sklopi ( tvojihpetminut agencija) in modifikacijskimi izpeljankami ( kengurujček, lupinica). Na drugi strani pa je za kognitivna in perfor- mativna besedila značilna besedotvorno bolj predvidljiva leksika, zato ostajajo novotvorjenke v ustaljenih besedotvornih vzorcih. V strokov- nih besedilih je močno zastopano obrazilo - nik ( kodralnik, ravnalnik, urejevalnik). Podobno raziskavo povezave med besedjem in besedilom je opra- vila tudi Š. Antloga (2016) – raziskovala je besedotvorne značilnosti novejšega besedja v blogovskih besedilih in potrdila povezavo med na- stajanjem novih tvorjenk in tipom besedila, v katerem se pojavijo. V strokovnih blogih, ki znanstvena spoznanja posredujejo širšemu krogu ljudi, je v nasprotju z blogi z nestrokovnimi, družabnimi in družbeno aktualnimi vsebinami opazila več tvorjenk, ki so v splošno rabo prišle z determinologizacijo, in hibridnih tvorjenk s prefiksoidi, ki nadomešča- jo vrstni pridevnik. V strokovnih blogih je bilo tudi najmanj sistemsko nepredvidljivih tvorjenk. 76 V Predstavitev uPorabljenega gradiva Raziskava leksikalnih značilnosti kolesarskega izrazja ter povezave med leksiko in besedilotvorjem na primeru kolesarskih besedil je poteka- la v dveh delih – prvi del je predstavljalo zbiranje izrazja, drugi del pa njegova analiza in primerjava. V tem podpoglavju so predstavljeni obravnavani besedilni viri s področja kolesarstva, iz katerih je bilo s paberkovalno metodo zbrano kolesarsko izrazje. Najdeni so bili s po- močjo iskalnika Cobiss in lastnega poznavanja področja. Vsi viri so bili objavljeni po letu 2000; tako predstavljajo reprezentativen vir sodobne kolesarske terminologije zadnjih 20 let, pri kateri je mogoče pričakovati tudi nekatere značilnosti novejše leksike. Raziskava predstavlja sinhrono (zlasti besedotvorno) raziskavo ko- lesarskega izrazja iz pisnih virov, zato so vanjo vključena le zapisana kolesarska besedila v knjižnem jeziku. S kolesarsko terminologijo zunaj pisnih virov se nisem ukvarjala,80 vendar to ne pomeni, da v zapisanih kolesarskih besedilih ni žargonizmov. V raziskavo je zaradi pomanj- kanja slovarjev, s katerimi bi lahko zagotovo potrdili terminološkost kolesarske leksike, vključeno vse potencialno terminološko izrazje, tudi žargonizmi, pri katerih je meja med žargonskostjo in knjižno rabo po- gosto zabrisana. Poleg tega žargonizmi niso posebej analizirani v govor- jeni rabi, zato jasne ločnice ni mogoče potegniti.81 V nadaljevanju predstavljam jezikovnozvrstno delitev besedil s po- dročja kolesarstva, ki sem jo oblikovala za namen pričujoče raziskave. V navedene zvrsti spadajo tudi besedila, ki so bila uporabljena v razi- 80 Kolesarsko terminologijo v govorjeni (tudi narečni) slovenščini je v diplomski nalogi raziskovala M. Zevnik (2011). 81 Zlasti je meja med žargonskostjo in knjižno rabo zabrisana v spletnih bese- dilih, ki imajo več tvorcev in so redkeje lektorirana, zato se raba pogosteje približuje pogovornosti. 77 Slovensko kolesarsko izrazje skavi.82 Delitev temelji na funkcijskozvrstni delitvi J. Toporišiča (2000: 27–32) in razdelitvi M. Žagar Karer (2011: 150–155). Pri vsaki od (pod)zvrsti so navedeni tipični besedilni tipi, ki imajo določene skupne značilnosti – tvorec, naslovnik, namen besedila in okoliščine sporoča- nja – ki so opisane v nadaljevanju. Besedila s področja kolesarstva lahko po Žagar Karer 2011: 153 raz- delimo na: • znanstvena besedila (znanstvena razprava, znanstvena monografija, zaključna dela višje- in visokošolskega izobraževanja); • strokovna besedila: ◦ splošnostrokovna besedila (strokovni članek); ◦ didaktičnostrokovna besedila (učbenik); ◦ poljudnostrokovna besedila (poljudni članek, poljudna knjiga); ◦ praktičnostrokovna besedila (praktični priročnik);83 • novinarska besedila (vest, intervju); • umetnostna besedila (biografija, avtobiografija).84 Izbrani viri so glede na svoje značilnosti razvrščeni po besedilnih zvr- steh, ki so del kognitivnega (znanstvena besedila) oziroma pragmatič- nega diskurza (didaktično- in poljudnostrokovna besedila, ki ustrezajo Toporišičevim poljudnoznanstvenim besedilom, ter (športno)novinar- ska besedila). Izbor besedil je v skladu z raziskovalnim vprašanjem, na katero sem želela odgovoriti, namreč ali so poljudnoznanstvena besedila po (besedotvornih) značilnostih terminologije bližja kognitivnemu ali pragmatičnemu diskurzu. Zato umetnostna besedila s tega področja, čeprav obstajajo, v analizo niso vključena. Enako velja za splošnostro- kovna in praktičnostrokovna kolesarska besedila, pri katerih se je tudi 82 Na tem mestu je nujno zapisati še, da uvrščanje besedil kljub jasno določenim merilom ni nujno vedno enoznačno, saj lahko nekatera besedila (npr. zaradi notranje pestrosti, hibridnosti) spadajo tudi v več zvrsti. Besedila v tej raziskavi so razvrščena v tisto zvrst, ki ji pripadajo glede na prevladujoče značilnosti. 83 Poleg naštetih obstajajo tudi slovarska kolesarska besedila, in sicer kot del Športnega terminološkega slovarja (Kristan 2012), ki pa ima le delovno verzijo. 84 Poslovnih besedil s tega področja, ki po Skubicu spadajo v performativni dis- kurz, nisem zasledila. 78 Predstavitev uporabljenega gradiva izkazalo, da je težje najti taka področna besedila, ki bi jih bilo mogoče nedvoumno uvrstiti v splošnostrokovno oz. praktičnostrokovno zvrst. 5.1 Besedila po zvrsteh 5.1.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila Poljudnostrokovna besedila s področja kolesarstva so različne poljudne knjige in revije na temo kolesarstva. Tvorec besedila je strokovnjak (lah- ko tudi znanstvenik), namen besedila je posredovanje (znanstvenih) spoznanj nestrokovnjakom in polstrokovnjakom (kolesarskim navdu- šencem) zunaj formalnega izobraževanja – naslovnik se želi s tematiko seznaniti iz lastne želje oziroma zanimanja. Besedila so manj sistematič- na in urejena kot didaktičnostrokovna, vsebujejo tudi več vplivanjskih elementov. Nekatera od vključenih besedil so mejna in bi lahko bila pogojno vključena tudi v drugo strokovno podzvrst. Poljudnostrokovna kolesarska besedila so v raziskavi zastopana s strokovno revijo Bicikel.com, kolesarskima priročnikoma Človek na bi- ciklu (Penko 2005) in Sem kolesar. Gorski kolesar (Stražišar 2007) ter katalogom Dve kolesi in par nog (Brovinsky 2010). Revija Bicikel.com izhaja od leta 2007 in je prva slovenska speciali- zirana kolesarska revija. Vsebuje poljudne prispevke z izključno kole- sarsko vsebino: ocene koles, vsebine o prehrani, treningih, nasveti za popravila ipd. Publicistika je zastopana v manjši meri, in sicer v obliki komentarjev, kolumn in intervjujev – ta besedila zaradi želje po eno- tnem gradivu v analizo niso vključena. Tudi oglaševalska besedila, ki jih je v reviji približno petina, niso vključena v analizo. V raziskavo so vključene vse številke revije iz leta 2013, to je deset revij, dve sta dvojni. Praktična priročnika Človek na biciklu (Penko 2005) in Sem kole- sar. Gorski kolesar (Stražišar 2007) opisujeta vse vidike gorskega ko- lesarjenja – od tehnike in opreme do spretnosti in veščin na kolesu. Namenjena sta kolesarskim navdušencem, ki se želijo spoznati kolo in se naučiti (boljšega) kolesarjenja. Priročnika sta opremljena s foto- grafijami, ki nazorneje ilustrirajo opisano tematiko. V priročniku Sem kolesar. Gorski kolesar so poleg osrednjega dela še nekateri predhodno 79 Slovensko kolesarsko izrazje objavljeni prispevki in kolumne, ki spadajo med publicistična besedila in v analizo zaradi želje po enotnem gradivu niso vključeni. Zaradi dejstva, da priročnika opisujeta tudi osnovne kolesarske veščine, bi ju morda lahko uvrstili tudi med praktičnostrokovna besedila, vendar pa je njuna vsebina širša od navodil za uporabo kolesa, besedilo pa vsebuje številne vplivanjske sestavine, s katerimi želi privabiti bralce. Zato sta priročnika uvrščena med poljudnostrokovna besedila. Katalog k razstavi Dve kolesi in par nog (Brovinsky 2010) je leta 2010 pospremil istoimensko razstavo koles in kolesarske tehnike ter zgodovi- ne v Tehniškem muzeju Slovenije. Uredil ga je Boris Brovinsky. Katalog k razstavi je navadno zelo strokovno, če ne celo znanstveno besedilo, na kar kaže tudi notranja členjenost – ker so v njem prispevki več avtorjev, bi ga lahko prištevali med splošnostrokovna besedila (strokovni članek, zbornik), vendar pa podroben pregled pričujočega kataloga pokaže, da gre zaradi nekaterih vplivanjskih sestavin pravzaprav za poljudnostro- kovno besedilo. Posamezni prispevki nimajo večine sestavnih delov, tipičnih za znanstvena in strokovna besedila: izvlečka, ključnih besed, delitve na uvod, jedro in zaključek ter opomb; viri in literatura so nave- deni, a v besedilu nenatančno citirani. Katalog je namenjen širši publi- ki, saj je napisan preprosto in poučno (Bezlaj Krevel 2011: 334), veliko je slikovnega gradiva in zanimivih dejstev, ki pritegnejo tudi laičnega bralca. Zato je to besedilo uvrščeno v poljudnostrokovno podzvrst. 5.1.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila Didaktičnostrokovna besedila s področja kolesarstva so večinoma osnovno-, srednje- in visokošolski učbeniki za predmete, ki obravna- vajo katerega od vidikov kolesarstva. Tvorec besedila je strokovnjak (lahko tudi znanstvenik), namen besedila je posredovanje (znanstve- nih) spoznanj nestrokovnjakom in polstrokovnjakom (učenci, dijaki, študentje) v formalnih izobraževalnih okoliščinah. Besedilo je sistema- tično in urejeno, da pritegne bralca, pa vsebuje tudi nekatere vplivanj- ske elemente. Didaktičnostrokovna kolesarska besedila so v raziskavi zastopana s štirimi učbeniki s področja kolesarstva. 80 Predstavitev uporabljenega gradiva Osnovnošolski učbeniki Z glavo na kolo (Cuderman 2019), S kole- som v promet (Kuclar 2003) in Priročnik za varno kolesarjenje (Breznik 2012) so namenjeni osnovnošolcem pri usvajanju vožnje s kolesom v ce- stnem prometu. Zajemajo predstavitev osnovnih sestavnih delov kolesa, tehnike vožnje in obnašanja v cestnem prometu. Za lažje razumevanje vsebujejo veliko ilustracij in drugega slikovnega gradiva. Vsebino po- skušajo približati osnovnošolski publiki s pomočjo različnih didaktič- nih pristopov, npr. z izpostavljanjem zanimivih ali pomembnih dejstev. Učbenik Trening kolesarjev (Kavaš 2013) je visokošolski učbenik ozi- roma učbenik za športne trenerje. V njem so podrobno opisane zakoni- tosti kolesarskega treninga. Učbenik je razdeljen na tri dele – v prvem so opisane fiziološke osnove, v drugem metode treniranja in testiranja, v tretjem pa konkretni napotki za treninge posameznih tekmovalnih kategorij. Delo se v okviru kolesarstva dotika tudi drugih strokovnih področij, npr. medicine. Učbenik je namenjen predvsem polstrokovnja- kom, zlasti trenerjem oziroma posameznikom, ki so s problematiko že nekoliko seznanjeni, npr. študentom športnih smeri in tekmovalcem. Znanstvena dognanja so podana na razumljiv način in s pomočjo gra- fov in tabel. 5.1.3 Znanstvena kolesarska besedila Znanstvena besedila s področja kolesarstva so večinoma znanstveni članki ter zaključna dela višje- in visokošolskih programov na temo kolesarstva. Tvorec besedila je znanstvenik oziroma tudi strokovnjak, namen besedila pa je posredovanje znanstvenih spoznanj drugim znan- stvenikom oziroma strokovni javnosti. Okoliščine sporočanja so izrazi- to formalne – besedilni tipi imajo natančno določeno obliko in sestavne dele, besedila so objavljena v obliki zaključnih del ali v specializiranih znanstvenih revijah (zlasti izstopa revija Šport) ali zbornikih. V besedilu je malo vplivanjskih elementov. Osnovno gradivo znanstvenih kolesarskih besedil so znanstve- ni članki iz strokovne revije Šport, ki jo izdajata Fakulteta za šport in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. V reviji so ob- javljeni zlasti znanstveni članki z različnih področij in disciplin znotraj 81 Slovensko kolesarsko izrazje športa, revija pa je »osrednja strokovna nacionalna revija na področju športa« ( Revija Šport, b. d.). Revija pod različnimi naslovi izhaja vse od leta 1949. Na leto izideta dve številki. Avtorji znanstvenih člankov so (večinoma slovenski) znanstveniki in strokovnjaki s področja športa, revija pa je namenjena strokovni javnosti. V raziskavo so bili vključeni naslednji znanstveni članki tematik s področja kolesarstva (poleg člankov iz revije Šport še prispevek iz Go- riškega letnika): Rauter in Doupona Topič (2007); Fonda in Šarabon (2010); Štuhec idr. (2011); Pavlin (2015); Brovinsky (2015); Zevnik (2015); Videmšek idr. (2015); Kavaš (2015); Rauter idr. (2015); Fonda in Šarabon (2015); Žiberna (2015); Pritržnik in Šarabon (2015); Hönig (2017); Jošt idr. (2018); Rauter idr. (2018). V člankih so predstavlje- na različna znanstvena spoznanja s tega področja, članki pa vsebujejo sestavne dele, značilne za to besedilno vrsto: izvleček, ključne besede, uvod, jedro, zaključek, vire, opombe. Jezik je objektiven in zgoščen, pogosti so grafi in tabele, slikovno gradivo pa je večinoma simbolično in namenjeno popestritvi golega besedila. 5.1.4 Novinarska kolesarska besedila Novinarska besedila85 so v raziskavi zastopana s prispevki iz dnevni- kov Delo in Dnevnik ter specializirane mesečne športne revije EkipaSN revija. Gre za prispevke, ki sodijo v sklop športnega novinarstva, zato bi ta besedila lahko poimenovali tudi publicističnostrokovna, vendar ne popolnoma v smislu kot pri L. Bokal (2004: 47), ki pod izrazom »publicistična strokovna besedila« razume strokovna (terminološka) besedila, objavljena v časopisju, ki oblikujejo nov podtip strokovnega jezika. Tukaj gre dejansko za podtip publicističnega jezika, ki se obli- kuje s pomočjo tipičnih novinarskih žanrov, tematika pa je šport. Pri 85 V analizo sem vključila tako interpretativna kot informativna novinarska be- sedila in različne žanre, saj sem želela zbrati čim več gradiva in s pomočjo ra- ziskave dobiti splošnejši vpogled v stanje kolesarskega izrazja. Za podrobnejšo raziskavo novinarskih kolesarskih besedil in kolesarskega izrazja v njih bi bilo treba narediti celovito analizo izrazja tudi z vidika posameznih žanrov in razlik med njimi. 82 Predstavitev uporabljenega gradiva tem je športni novinar v vlogi strokovnjaka ali polstrokovnjaka, ki se s športom ukvarja z vidika novinarstva, ne z vidika športa kot stroke v ožjem smislu. Časnika Delo in Dnevnik sta dnevnika nacionalnega značaja, ki iz- hajata šest dni v tednu. Vsaka številka teh dveh časnikov ima športno rubriko, ki vsebuje novinarska kolesarska besedila tipičnih besedilnih vrst: vesti iz sveta kolesarstva, intervjuje, kolumne itd. V raziskavo so vključena ustrezna področna besedila vseh številk časnika Delo iz leta 2013 in vseh številk časnika Dnevnik iz leta 2017. EkipaSN revija je športni mesečnik, ki pokriva dogajanje v številnih športih v Sloveniji, zlasti ekipnih. Drugi športi, tudi kolesarstvo, so red- keje obravnavani, zlasti pa v času pomembnejših športnih dogodkov. V raziskavo so vključena kolesarska besedila iz številk letnika 2019. 5.1.5 Spletna kolesarska besedila Spletno kolesarsko izrazje sem zbrala s spletišč www.mtb.si, www.bi- cikel.com in kolesarji.org v obdobju med marcem in majem 2016. Z izbranih spletnih portalov sem s pomočjo spletnega orodja www.xml- -sitemaps.com in orodja za gradnjo korpusov BootCaT zbrala besedila s 500 podstrani vsakega spletišča. Izbirala sem podstrani z (večinoma poljudnostrokovnimi) prispevki in vestmi, izločila pa forume in klepe- talnice. Spletni portal www.mtb.si je osrednja slovenska gorskokolesarska spletna stran, ki je v zadnjih letih prehitela prej zelo priljubljen forum Tabla.mtb.si. Na spletni strani objavljajo novice iz gorskokolesarskega sveta in kolesarske nasvete za navdušence nad gorskimi kolesi. O dru- gih kolesarskih zvrsteh pišejo redko. Spletni portal www.bicikel.com je osrednja slovenska cestnokolesar- ska spletna stran, ki s svojimi prispevki in forumom pokriva tako pro- fesionalno kot rekreativno cestno kolesarstvo. Občasno objavljajo tudi gorskokolesarske prispevke. Spletna stran kolesarji.org je uradna spletna stran civilne iniciative za kolesarjem prijaznejše prometne povezave Slovenska kolesarska mreža. Objavljajo prispevke o prizadevanjih za izboljšanje položaja rekreativ- 83 Slovensko kolesarsko izrazje nega kolesarja v prometu, zlasti pa se trudijo za promocijo kolesarjenja na delo in v šolo. Spletna besedila izkazujejo veliko tematsko, žanrsko in zvrstno pe- strost, zaradi česar jih je težko razvrščati v funkcijske delitve besedil. So tudi redkeje lektorirana od tiskanih besedil, objavljanje na spletu pa je omogočeno širšemu krogu ljudi. Zaradi teh razlogov pričakujem pri spletnem kolesarskem izrazju večjo pestrost besedotvornih postopkov, kar je lahko dragoceno za primerjavo s tiskanimi besedili, pa tudi za morebitno oceno primernosti funkcijskozvrstne delitve besedil. Glede na delitev M. Michelizza (2015: 83–100) na spletna mesta in spletne strani je mogoče izbrana spletna besedila opisati takole: • spletišče www.mtb.si: tip elektronsko posredovane komunikacije: specializirani spletni portal; tip besedila: večinoma novinarski žanri (vesti, intervjuji, poročila, reportaže), v manjši meri tudi poljudnostrokovni in praktičnostrokovni prispevki (predstavitve kolesarske opreme, nasveti); • spletišče www.bicikel.com: tip elektronsko posredovane komunika- cije: specializirani spletni portal; tip besedila: večinoma novinarski žanri (vesti, intervjuji, poročila, reportaže), v manjši meri tudi poljudnostrokovni in praktičnostrokovni prispevki (predstavitve kolesarske opreme, nasveti) ter oglaševalska besedila (mali oglasi, oglasi); portal ima forum, vendar forumska besedila niso bila vključena v analizo; • spletišče kolesarji.org: tip elektronsko posredovane komunikacije: specializirani spletni portal; tip besedila: večinoma poljudnostro- kovni prispevki (teme: varnost kolesarjev, kolesarska infrastruk- tura, kolesarski turizem itd.), v manjši meri tudi novinarski žanri (zlasti vesti). Glede na to delitev se vključena spletna besedila v grobem uvrščajo v pragmatični diskurz in bodo tako predstavljala zanimivo primerjavo drugim besedilom, ki so bolj konvencionalna in se lažje uvrščajo v uve- ljavljeno besedilnozvrstno delitev. 84 Predstavitev uporabljenega gradiva 5.2 Obravnavano izrazje – oris vzorca Glavna značilnost obravnavanega izrazja je, da gre za eno- in večbesedno kolesarsko izrazje. Zbrano je bilo s paberkovalno metodo in večinoma pre- sojano s pomočjo lastnega poznavanja področja, deloma pa tudi s pomočjo delovne verzije Športnega terminološkega slovarja (Kristan 2012), ki pa vsebu- je le zelo omejen nabor kolesarske terminologije. Zaradi pomanjkanja termi- noloških slovarjev s tega področja zato ni mogoče zagotovo trditi, v katerih primerih gre za ustaljene termine, kdaj pa za potencialno terminologijo ali žargonizme. Zato je v obravnavo vključeno vse izrazje, ki ima potencial, da je/postane terminološko. Področje kolesarstva vključuje tudi nekatere vidike drugih strok (biologija, fizika, mehanika, strojništvo itd.), vendar pa ozko- specifično izrazje s teh področij v raziskavo ni vključeno (izpuščeno je torej izrazje drugih strok, ki je v kolesarstvo prišlo s terminologizacijo zaradi del- ne prekrivnosti področij, npr. izrazi, ki poimenujejo posamezne mišice nog; izrazi v zvezi s cestnoprometnimi predpisi, ki niso povezani s kolesarjenjem v ožjem smislu; izrazi iz fizike in mehanike, ki opisujejo zakonitosti učinko- vitega vrtenja pedalov itd.). Poglavitni razlog za to odločitev je v enotnosti zbranega gradiva (osredotočenost na eno področje v ožjem smislu) in večji reprezentativnosti vzorca – zbiranje strokovnega izrazja z več področij, ki so povezana z osrednjim, bi pomenilo manj jasno sliko o stanju v kolesarski terminologiji, posredno pa tudi v kolesarskih besedilih. Nekatere druge stro- ke, ki v kolesarska besedila prispevajo svoje izrazje, so namreč precej starejše ter bolj razvite in uveljavljene, zato bi bilo manj utemeljeno predpostavljati, da bo zbrana terminologija izkazovala določene značilnosti novejše leksike. Vzorec kot tak bi lahko v prihodnjih raziskavah služil kot osnova za pripravo kolesarskega slovarja, vendar bi bilo pri tem gradivo nujno razširiti. Iz nabora kolesarske terminologije so bili izločeni manj znani starinski izrazi in neaktualna oziroma zgodovinska kolesarska terminologija ( ciklobal, draisina, dandy horse, polževa dirka, celerifer, samovoz, samotek itd.), saj je v središču raziskave aktualna kolesarska terminologija, ki, kot je značilno za novejše besedje na splošno, potencialno izkazuje nekatere besedotvorne novosti in zanimivosti. Obdržala sem le tiste starejše izraze, ki so splošno znani in so pogosto del besedotvorne podstave novih tvorjenk (npr. velociped – velocipist ‘kolesar’). 85 Slovensko kolesarsko izrazje Homonimnih izrazov nisem združevala, temveč sem jih ločevala po pomenih (npr. spust ali vzpon kot del dirke/proge in kot kolesarska disciplina). V nabor sem vključila homonimne termine s tistimi pomeni, ki so se pojavili v določenem besedilu, saj je razlikovanje po pomenu bistveno za analizo tam, kjer gre za različne besedotvorne značilnosti ali pome- notvorne postopke ( rumena majica – ‘nagrada za najboljšega kolesarja’ in ‘najboljši kolesar’ (metonimija); spust ‘del dirke’ ⟵ tam, kjer se spusti; spust ‘disciplina’ ⟵ to, da se spusti). Prav tako sem kot posamezne termine navajala tudi različne dvojnice (pravopisne, oblikoslovne in stilne, npr. pedal m in pedalo s) in terminološke variante (npr. kraljeva/ kraljevska etapa, maksimalna srčna frekvenca in maksimalni srčni utrip). V nadaljevanju analize sem nabor izrazja iz posameznih besedilnih vrst primerjala tudi glede na pojavljanje takih dvojnic oziroma variant. Pri tem sem kot dvojnice opredelila tiste izraze, kjer se za isto pojavnost uporablja en iz- raz z različnimi načini zapisa oziroma slovničnega vedenja (pravopisni ali oblikoslovni vidik). Izraz terminološka varianta pa označuje različne izraze, ki se jih uporablja za označevanje iste pojavnosti. Izrazja nisem pravopisno popravljala oz. spreminjala njegove pisne podobe. 5.2.1 Zbrano izrazje v številkah V nabor kolesarskih terminov iz poljudnostrokovnih besedil je bilo vključe- nih 671 kolesarskih izrazov (Preglednica 2). Skoraj polovica je bila samostal- niških besednih zvez, malo več kot 40 % pa enobesednih samostalniških terminov. Pridevniških in glagolskih terminov je bilo manj kot 10 %. IZRAZJE ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) Enobesedno samostalniško 287 42,8 Besednozvezno 323 48,1 Pridevniško 43 6,4 Glagolsko 18 2,7 671 Preglednica 2: Poljudnostrokovna besedila – strokovno izrazje glede na bese- dno vrsto 86 Predstavitev uporabljenega gradiva V nabor kolesarskih terminov iz didaktičnostrokovnih besedil je bilo vključenih 254 kolesarskih izrazov (Preglednica 3). Več kot polovica terminov je bila besednozveznih, tretjina pa enobesednih samostalni- ških. Pridevniških in glagolskih terminov je bilo malo več kot 10 %. Pri tem izstopa podatek, da je bilo glagolskih terminov nekoliko več kot pridevniških, kar je mogoče pripisati dejstvu, da so med didaktičnimi besedili tudi osnovnošolski učbeniki, ki v nekaterih delih besedila (ki se zvrstno približujejo praktičnostrokovnim priročnikom) podrobno opisujejo izvajanje vožnje s kolesom in zato z glagoli tudi postopke, kot so zaviranje, prehitevanje, nakazovanje smeri itd., čemur je v drugih besedilnih zvrsteh posvečene manj pozornosti. IZRAZJE ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) Enobesedno samostalniško 84 33,1 Besednozvezno 142 55,9 Pridevniško 9 3,5 Glagolsko 19 7,5 254 Preglednica 3: Didaktičnostrokovna besedila – strokovno izrazje glede na be- sedno vrsto V nabor kolesarskih terminov iz znanstvenih besedil je bilo vključe- nih 276 kolesarskih izrazov (Preglednica 4). Več kot polovico izrazov so predstavljale samostalniške besedne zveze, približno eno tretjino pa enobesedni samostalniški termini. Pridevniških in glagolskih terminov je bilo manj kot 10 %. IZRAZJE ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) Enobesedno samostalniško 104 37,7 Besednozvezno 154 55,8 Pridevniško 15 5,4 Glagolsko 3 1,1 276 Preglednica 4: Znanstvena besedila – strokovno izrazje glede na besedno vrsto 87 Slovensko kolesarsko izrazje V nabor gradiva iz novinarskih kolesarskih besedil sta bila vključena 302 kolesarska izraza (Preglednica 5). Terminološke samostalniške be- sedne zveze so predstavljale malo manj kot dve tretjini vseh terminov, enobesedni samostalniški termini pa skoraj 30 %. Pridevniških in gla- golskih terminov je bilo malo več kot 10 %. IZRAZJE ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) Enobesedno samostalniško 89 29,5 Besednozvezno 179 59,3 Pridevniško 14 4,6 Glagolsko 20 6,6 302 Preglednica 5: Novinarska besedila – strokovno izrazje glede na besedno vrsto V nabor gradiva iz spletnih kolesarskih virov je bilo vključenih 939 kolesarskih izrazov (Preglednica 6), pri tem so besednozvezni samostal- niški termini predstavljali skoraj polovico, enobesedni samostalniški termini pa približno 45 % izrazja. Pridevniških in glagolskih terminov je manj kot 10 %. IZRAZJE ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) Enobesedno samostalniško 417 44,4 Besednozvezno 458 48,8 Pridevniško 44 4,7 Glagolsko 20 2,1 939 Preglednica 6: Spletna besedila – strokovno izrazje glede na besedno vrsto Skupno je bilo v analizo kolesarskega izrazja iz različnih besedilnih zvr- sti vključenih 2394 terminov (z izrazom iz korpusnega jezikoslovja bi jim lahko rekli pojavnice), pri čemer se nekateri termini pojavijo v več besedilnih zvrsteh, saj je kolesarska terminologija zaključena množica izrazov, ki je skupna vsem besedilom s tega področja. Skupno število analiziranih različnic, torej število terminov brez ponovljenih izrazov, pa je bilo 1809. Ustrezno splošnim značilnostim terminologije so v na- 88 Predstavitev uporabljenega gradiva boru prevladovali enobesedni in besednozvezni samostalniški termini, pridevniških in glagolskih terminov (lahko v terminoloških besednih zvezah) pa je bilo manj. 89 VI analiza sodobnega kolesarskega izrazja V nadaljevanju predstavljam analizo zbranega kolesarskega izrazja, in sicer na več ravneh. Osnovna delitev izrazja je po njegovi strukturi na enobesedne samostalniške termine, besednozvezne samostalniške ter- mine, pridevniške termine in glagolske termine. Znotraj osnovne de- litve je izrazje razdeljeno po besedilnih zvrsteh, pri čemer je poudarek na besedotvornem vidiku. Pozamezne besedotvorne vrste, ki sem jih opredelila že v teoretičnih poglavjih, navajam le tam, kjer so se dejansko pojavile v obravnavanih besedilih, zaradi česar nekatere besedotvorne vrste v analizi niso obravnavane (npr. od novejših besedotvornih vrst se pojavijo samo e-tvorjenke). Pregledu analize zbranega izrazja sledi primerjava značilnosti. Zbrano kolesarsko izrazje sem glede na besedno vrsto in enobese- dnost oziroma besednozveznost najprej delila na enobesedno samo- stalniško, besednozvezno ali večbesedno samostalniško in glagolsko izrazje. Iz samostalniških stalnih besednih zvez sem črpala nabor eno- besednega pridevniškega izrazja – vključila sem vse pridevnike, ki se v večbesednih samostalniških terminih pojavijo v levem prilastku. Eno- besedno izrazje sem analizirala glede na besedotvorne vrste (Vidovič Muha 2011), besednozvezno samostalniško izrazje pa glede na različne kombinacije prilastka in jedra (Toporišič 2000: 557–562). Enobesedno samostalniško izrazje sem delila na netvorjeno in tvorjeno, slednje pa sem besedotvorno analizirala. Tvorjeni termini so tipično dvodelni in sestavljeni iz besedotvorne podstave in obrazila, ne- tvorjeni termini pa nimajo prepoznavnih sestavnih delov. Med tvorjeno izrazje sem uvrstila tudi tiste termine, ki so sicer izvorno morda pre- vzeti, a niso popolnoma novi oziroma jih je mogoče razložiti z zako- nitostmi slovenskega besedotvornega sistema. Netvorjene enobesedne 91 Slovensko kolesarsko izrazje samostalniške kolesarske termine sem glede na ustaljenost v slovenščini in izvorni jezik delila na 1) domače izrazje, ki je v slovenščini prisotno že dalj časa in ga v ožjem smislu več ne uvrščamo med prevzeto, saj se je slovenščini popolnoma prilagodilo (prihaja lahko tudi iz skupnega slovanskega prednika oziroma je pomen razložljiv samo etimološko), in 2) mlajše prevzeto izrazje, ki izkazuje jasno povezavo s tujejezičnimi izrazi iz sodobnih jezikov, v slovenščini pa je relativno novo. Domače netvorjeno izrazje izkazuje določeno stopnjo terminologizacije, v kole- sarsko terminologijo pa pride s pomenskim prenosom. Mlajše prevzeto izrazje je v slovenščino prišlo iz sodobnih tujih jezikov, stopnje prevze- tosti pa so različne – gre večinoma za specializirane kolesarske izraze. Lahko izkazujejo postopno determinologizacijo (zaradi popularizacije kolesarstva), a precej redkeje kot starejši netvorjeni samostalniški izrazi (zlasti recimo izrazi iz nemščine, ki izkazujejo tudi določeno mero po- govornosti oziroma žargonskosti, npr. fajfa, špica itd.). Tvorjeno enobesedno samostalniško, pridevniško in glagolsko izrazje sem analizirala glede na besedotvorne vrste. Med enobesedne samostalniške termine sem uvrstila tudi narazen pisane medponskoo- brazilne zloženke oziroma zložene enote, saj sem želela v raziskavi dati večji poudarek besedotvorni analizi zbranega izrazja. Enobesedno pri- devniško izrazje sem najprej obravnavala znotraj samostalniških bese- dnih zvez, saj je to tipično mesto pridevnika v terminologiji (Vidovič Muha 2013: 76–77), besedotvorno pa sem pridevnike obravnavala tudi samostojno. Glagole sem obravnavala kot enobesedne termine ne gle- de na okolje (čeprav so pogosto del glagolskih terminoloških besednih zvez) in jih besedotvorno analizirala, pri tem pa sem v analizi in gradivu navajala tudi določila in dopolnila. Pri analizi (ne)tvorjenosti sem si po- magala s Slovenskim etimološkim slovarjem (Snoj 2015), pri identifikaciji obrazil pa s Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 156–232), Slovenskim skladenjskim besedotvorjem (Vidovič Muha 2011) in preglednim prika- zom obraziljenja v slovenščini v doktorski disertaciji I. Voršič (2013). Besednozvezno samostalniško izrazje sem analizirala strukturno, in sicer sem besedne zveze razdelila glede na mesto in vrsto prilastka (Toporišič 2000: 557–562). 92 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja 6.1 Enobesedni samostalniški termini 6.1.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila Od skupaj 287 enobesednih samostalniških terminov iz poljudnostro- kovnih besedil jih je 198 tvorjenih (69 %) in 89 netvorjenih (31 %). 6.1.1.1 Tvorjeni enobesedni samostalniški termini Skupaj 198 tvorjenih enobesednih samostalniških terminov iz poljudno- strokovnih besedil je po besedotvornih vrstah razporejeno tako, kot pri- kazuje Preglednica 7. Prevladujejo navadne izpeljanke (42,4 %), ki jim po pogostnosti sledijo medponskoobrazilne zloženke (32,8 %) in poenobe- sedenke (8,6 %). Drugih besedotvornih vrst je manj.86 BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) In 84 42,4 Zom 65 32,8 Univ 17 8,6 Im 10 5,1 Zmp 8 4,0 Se 6 3,0 Kratica 4 2,0 Tpz 3 1,5 E-tvorjenka 1 0,5 198 Preglednica 7: Poljudnostrokovna besedila – tvorjeni enobesedni samostalni- ški termini po besedotvornih vrstah 86 Legenda: BPo – besedotvorna podstava; Čd – čas dejanja; De – dejanje; Im – modifikacijska izpeljanka; In – navadna izpeljanka; L – lastnost; Md – mesto dejanja, mesto, kjer je kdo/kaj; Nl – nosilec lastnosti; Np – nosilec povezave; Pd – predmet, ki opravlja dejanje; Pl – predmet kot nosilec lastnosti; Pp – predmet kot nosilec povezave; Rd – rezultat dejanja; S – stanje; Sd – sredstvo dejanja; Se – sestavljenka; SPo – skladenjska podstava; Tpz – tvorjenka iz predložne zveze; Univ – poenobesedenka; Vd – vršilec dejanja; Zmp – medponsko-priponska zloženka; Zom – medponskoobrazilna zloženka; Zprir – priredna zloženka. 93 Slovensko kolesarsko izrazje 6.1.1.1.1 Navadne izpeljanke Glede na propozicijski besedotvorni pomen so v poljudnostrokovnih besedilih, kot kaže Preglednica 8, najpogostejše navadne izpeljanke s pomenom nosilec povezave (21,4 %), enak delež predstavljajo še na- vadne izpeljanke s pomenom predmet kot nosilec lastnosti (21,4 %). Navadne izpeljanke s pomenom dejanje so prav tako zelo pogoste (20,2 %). Drugih propozicijskih besedotvornih pomenov je manj. PROPOZICIJSKI ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) BESEDOTVORNI POMEN Np 18 21,4 Pl 18 21,4 De 17 20,2 Md 7 8,3 Pd 6 7,1 Sd 6 7,1 Pp 3 3,6 L 3 3,6 Vd 2 2,4 Nl 1 1,2 Rd 1 1,2 Čd 1 1,2 S 1 1,2 84 Preglednica 8: Poljudnostrokovna besedila – navadne izpeljanke Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom dejanje (izglagolske) so moškega (6 tvorjenk), ženskega (3 tvorjenke) in sre- dnjega spola (8 tvorjenk). Pri tvorjenkah moškega spola je zastopana le tvorba z ničtim priponskim obrazilom (npr. hod ⟵ to, da hodi; posed ⟵ to, da se posede; prenos, skok, spust, vzpon ‘disciplina’). Pri tvorjenkah ženskega spola imata 2 tvorjenki priponsko obrazilo -acija ( hidracija ⟵ to, da hidrira; regeneracija ⟵ to, da regenerira), 1 pa obrazilo -itev ( zakislitev ⟵ to, da zakisli). Pri tvorjenkah srednjega spola je najbolj produktivno priponsko obrazilo -anje s sedmimi pojavitvami ( ogrevanje 94 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja ⟵ to, da se ogreva; pedaliranje ⟵ to, da pedalira; plezanje, pospeševanje, prestavljanje, raztegovanje, zaviranje), priponsko obrazilo - enje ima eno pojavitev ( kolesarjenje ⟵ to, da kolesari). Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom lastnost (izpridevniške) so ženskega (2 tvorjenki) in srednjega spola (1 tvorjenka). Tvorjenki ženskega spola imata priponsko obrazilo - ost ( hitrost ⟵ to, da je hiter; vzdržljivost ⟵ to, da je vzdržljiv), tvorjenka srednjega spola pa priponsko obrazilo -je ( vzmetenje ⟵ to, da je vzmeten). Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom sta- nje (izsamostalniška) je v poljudnostrokovnih besedilih 1, in sicer kole- sarstvo ⟵ to, da je kolesar. Tvorjenka je srednjega spola s pripono - stvo. Navadni izpeljanki s propozicijskim besedotvornim pomenom vrši- lec dejanja (izglagolski) sta 2, obe moškega spola, 1 s priponskim obra- zilom - er ( serviser ⟵ tisti, ki servisira), druga pa s priponskim obrazilom - ist ( velocipist ⟵ tisti, ki *velocipira).87 Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom no- silec lastnosti (izpridevniška) je v poljudnostrokovnih besedilih 1, in sicer z moškospolskim priponskim obrazilom - ec ( dopingiranec ⟵ tisti, ki je dopingiran).88 Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom no- silec povezave (izsamostalniških) je 18, in sicer 12 moškega spola in 5 ženskega. Med moškospolskimi obrazili je obrazilo - ar zastopano štiri- krat ( muslaufar ⟵ tisti, ki je v zvezi z muslaufom; specialkar, velocipedar, kolesar), obrazili - er in - ist pa po trikrat ( bajker ⟵ tisti, ki je v zvezi z bajkom; freerider, frirajder; biciklist ⟵ tisti, ki je v zvezi z biciklom; ciklokrosist, traktorist ‘gorski kolesar’). Obrazilo - aš se pojavi dvakrat ( rundaš ⟵ tisti, ki je v zvezi z rundo; spustaš ⟵ tisti, ki je v zvezi s spu-87 Z zvezdico pred besedo so označene potencialne podstavne besede, ki sicer niso izpričane v rabi, a so nujne za tvorbno-pretvorbeno razlago tvorjenke. 88 Kot izpridevniške so obravnavane tudi navadne izpeljanke s pomenom nosilec lastnosti z obrazilom - ik. I. Stramljič Breznik (2011c: 264) pravi, da se med izpridevniške štejejo tiste tvorjenke, pri katerih obstaja ustrezni podstavni pri- devnik na - en, če takega pridevnika ni, pa jih štejemo med izsamostalniške navadne izpeljanke s pomenom nosilec povezave. 95 Slovensko kolesarsko izrazje stom), sponsko razširjeno obrazilo - ovec pa enkrat ( Rogovec ⟵ tisti, ki je v zvezi z Rogom). Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom predmet, ki opravlja dejanje (izglagolskih), je bilo 6 s petimi različ- nimi priponskimi obrazili: moškospolskimi -é, - aj in ničtim obrazilom ( bloke ⟵ tisti, ki blokira; ležaj, vlak) ter ženskospolskima -(a)lka in -a ( nihalka ⟵ tista, ki niha; napera ⟵ tista, ki naperi; prestava). Priponsko obrazilo - é v referenčnih delih (Toporišič 2000; Voršič 2013) ni zabeleženo, saj je najverjetneje prevzeto iz tujega jezika (morda franco- ščine) po vzoru podobnih besed, kot so npr. dekolte, draže itd., tvorjenost besede bloke pa se lahko pojasni z zakonitostmi slovenskega bese- dotvornega sistema. Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom predmet kot nosilec lastnosti (izpridevniških) je v poljudnostrokov- nih besedilih 18 – 9 moškega spola in 9 ženskega. Med moškospol- skimi obrazili z osmimi pojavitvami prevladuje priponsko obrazilo - ik ( blatnik ⟵ tisti, ki je blaten; brezrokavnik ⟵ tisti, ki je brezrokaven; menjalnik, obročnik, prtljažnik, trikotnik, verižnik, zobnik),89 ničto priponsko obrazilo se pojavi enkrat ( kompozit ⟵ tisti, ki je kompoziten). Med ženskospolskimi obrazili se šestkrat pojavi priponsko obrazilo - ica ( enoslednica ⟵ tista, ki je enosledna; ključavnica ⟵ tista, ki je *ključav-na; gugalnica, pletenica, verižnica, zračnica), obrazila - ina, - ka in - ika pa po enkrat ( glavnina ⟵ tista, ki je glavna; plastenka ⟵ tista, ki je plastena;90 pnevmatika ⟵ tista, ki je pnevmatska). Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom predmet kot nosilec povezave (izsamostalniške) so v poljudnostrokov- nih besedilih 3: 2 moškega spola s priponskima obraziloma - ar in - er ( enosledničar ⟵ tisti, ki je v zvezi z enoslednico; trenažer ⟵ tisti, ki je v zvezi s trenažo) in 1 ženskega spola s sponsko razširjenim obraziloma - ovka ( vetrovka ⟵ tista, ki je v zvezi z vetrom). 89 Take tvorjenke, ki poimenujejo neživo, so v skladu s slovensko besedotvorno teorijo obravnavne kot izpridevniške in imajo zato obrazilo - ik, ne - nik (Toporišič 2000: 171; Stramljič Breznik 1994). 90 SSKJ2: plastén2 -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz plasta, plastične mase: plasteni izdelki. 96 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom re- zultat dejanja (izglagolska) je 1, in sicer moškega spola z ničtim obra- zilom: zid ⟵ to, kar zidamo. Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom sredstvo dejanja (izglagolskih) je v poljudnostrokovnih besedilih 6. 1 je moškega spola z ničtim obrazilom ( okvir ⟵ to, s čimer okvirimo), 3 pa so ženskega spola, pri čemer se priponsko obrazilo -(i)lka pojavi dvakrat ( gonilka ⟵ to, s čimer gonimo; tlačilka ⟵ to, s čimer tlačimo), obrazilo - a pa enkrat ( zavora ⟵ to, s čimer zavremo). 2 tvorjenki sta tvorjeni s srednjespolskima obraziloma - alo in - ilo ( zapenjalo ⟵ to, s čimer zape-njamo; krmilo ⟵ to, s čimer krmilimo). Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom mesto dejanja, mesto, kjer je kdo/kaj, je 7, in sicer 5 izglagolskih, 1 izpridevniška in 1 izsamostalniška. Izglagolske navadne izpeljanke so tvorjene z moškospolskima ničtim obrazilom (3 tvorjenke: spust ‘del dirke’ ⟵ tam, kjer se spusti; vzpon ‘del dirke’ ⟵ tam, kjer se vzpne; za-voj ⟵ tam, kjer zavije) in obrazilom - ež (1 tvorjenka: sedež ⟵ tam, kjer sedimo) ter srednjespolskim obrazilom -(a)lišče ( dirkališče ⟵ tam, kjer se dirka). Izpridevniška navadna izpeljanka je tvorjena z ženskospolskim obrazilom - ina ( ravnina ⟵ tam, kjer je raven). Izsamostalniška navadna izpeljanka je tvorjena z obrazilom srednjega spola - išče ( platišče ⟵ tam, kjer je plat). Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom čas dejanja, čas, ko je kdo/kaj, je bila v poljudnostrokovnih besedilih 1, in sicer s prevzetim obrazilom - ing: trening ⟵ tedaj, ko trenira. 6.1.1.1.1.1 Navadne izpeljanke s prevzeto ali domačo besedo v BPo V poljudnostrokovnih besedilih je imelo 76 navadnih izpeljank (90,5 %) v besedotvorni podstavi domačo besedo, 8 (9,5 %) pa prevze- to.91 Navadne izpeljanke s prevzeto besedo v besedotvorni podstavi so 91 Domače besede so v slovenščini prisotne že dalj časa in jih v ožjem smislu več ne uvrščamo med prevzete, saj so se slovenščini popolnoma prilagodile (pri- hajajo lahko tudi iz skupnega slovanskega prednika oz. sta njihova pomen in nastanek razložljiva samo etimološko). Prevzete besede pa po drugi strani iz- 97 Slovensko kolesarsko izrazje lahko različnih stopenj:92 muslaufar ( muslauf ); velocipedar ( velociped); bajker ( bajk); freerider/ frirajder ( freeride/ frirajd); downhil erka ( downhill-er); muslaufarka ( muslauf-ar); velocipist (* velocip-irati). 6.1.1.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze Tvorjenk iz predložne zveze je v poljudnostrokovnih besedilih zelo malo, le 3, torej 1,5 % vseh samostalniških tvorjenk v teh besedilih. Vse 3 so izsamostalniške, 1 je moškega spola, 2 pa srednjega. Tvorjenka moškega spola ima propozicijski besedotvorni pomen predmet kot no- silec povezave, tvorjena je s predpono ob- in ničto pripono ( obroč ⟵ tisti, ki je ob roki). Tvorjenki srednjega spola imata propozicijski besedotvorni pomen mesto dejanja, tvorjeni pa sta s predponama brez- in za- ter pripono - je ( brezpotje ⟵ tam, kjer je brez poti; zavetrje ⟵ tam, kjer je za vetrom). 6.1.1.1.3 Medponsko-priponske zloženke V poljudnostrokovnih besedilih sem našla 8 medponsko-priponskih zloženk (4 % vseh samostalniških tvorjenk). 2 medponsko-priponski zloženki sta izglagolski, obe sta moškega spola in imata propozicijski besedotvorni pomen vršilec dejanja: hribo- lazec ⟵ tisti, ki lazi po hribih; vodonoša ⟵ tisti, ki nosi vodo. Tvorjeni sta s primarnim o-jevskim medponskim morfemom (Vidovič Muha 2011: 184) ter priponskima obrazilnima morfemoma - ec in - ja. kazujejo jasno povezavo s tujejezičnimi izrazi iz sodobnih jezikov, v slovenščini pa so relativno nove. 92 Stopenjskost tvorjenk je odvisna od števila besedotvornih obrazil, s katerimi jedro tvori novo besedo. »Višjestopenjska tvorjenost je vezana na spremembo besedne vrste ali na spremembo besedotvornega pomena, kar je seveda izraže- no v skladenjski podstavi (SPo). Če ne gre za enega od teh dveh pojavov, nima- mo opraviti z višjestopenjsko, ampak istostopenjsko tvorjenostjo z več možni- mi sopomenskimi priponskimi obrazili, npr. - ø/- ec za vršilca dejanja, - ø/- en za pridevniško besedo« (Vidovič Muha 1988: 91). Tako je npr. izraz downhill-er prvostopenjska tvorjenka, izraz downhill-er-ka pa drugostopenjska, pri čemer je podstavna beseda downhill prevzeta in zato razumljena kot netvorjena. O stopenjskem besedotvorju je pisal tudi B. Kern (2017). 98 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja 6 medponsko-priponskih zloženk je izsamostalniških, v skladenjski podstavi imajo količinski pridevnik. 2 imata propozicijski besedotvorni pomen stanje, sta pisni dvojnici in pomenska kalka angleškega izraza four-cross: 4-kros in štiri kros ⟵ to, da so štirje v krosu. Tvorjeni sta z ničtim medponskim in ničtim priponskim obrazilnim morfemom. 4 izsamostalniške medponsko-priponske zloženke imajo propozicijski bese- dotvorni pomen predmet kot nosilec povezave, in sicer dvokolo ⟵ tisto, ki ima dve kolesi; trikolo ⟵ tisto, ki ima tri kolesa. Med medponsko- -priponske zloženke zaradi količinskega pridevnika v podstavi uvrščam tudi tvorjenki tricikel (⟵ tisti, ki ima tri cikle ‘kolesa’) in štiricikel (⟵ tisti, ki ima štiri cikle ‘kolesa’), saj sestavina - cikel ni nadomestna sestavina v ožjem pomenu besede (prevzeta je iz sodobnih jezikov), sta pa ta izraza tvorjena po analogiji tako z besedami tipa bicikel kot tudi npr. dvokolo. Tvorjenke iz te skupine so tvorjene z izkončniškima medpona- ma - i- in - o- (dvojnica medpone - e-) in ničtim priponskim obrazilnim morfemom. 6.1.1.1.4 Modifikacijske izpeljanke Modifikacijskih izpeljank je v poljudnostrokovnih besedilih 10, zasto- pane so naslednje pomenske skupine (Vidovič Muha 2011: 37–61): • v pomensko skupino majhen (lahko čustveno pozitivno) se je uvrstilo 8 modifikacijskih tvorjenk, in sicer 2 moškega spola z obraziloma - ec in - ek ( zajček ⟵ majhen zajec; zvonec ⟵ majhen zvon) ter 6 ženskega spola z obrazili - ca (1 tvorjenka: furca ⟵ majhna fura), - ica (2 tvorjenki: singlica ⟵ majhna singla ‘enoslednica’; torbica ⟵ majhna torba), - ka (2 tvorjenki: tuljavka ⟵ majhna tuljava; tačka ⟵ majhna taca) in - ice (1 tvorjenka: vilice ⟵ majhne vile); • v pomensko skupino velik (lahko čustveno negativno) se je uvrstila 1 tvorjenka, in sicer modifikacijska izpeljanka ženskega spola košara ⟵ velik koš s priponskim obrazilom - ara;93 • v pomensko skupino več, veliko (skupna imena) se je uvrstila 1 93 Obrazilo - ara omenja M. Snoj (2015) v Slovenskem etimološkem slovarju – šlo naj bi za večalnostno pripono po zgledu punčara. 99 Slovensko kolesarsko izrazje tvorjenka, in sicer modifikacijska izpeljanka ženskega spola kilo- metrina ⟵ več, veliko kilometrov s priponskim obrazilom - ina. 6.1.1.1.5 Sestavljenke V poljudnostrokovnih besedilih je bilo 6 samostalniških sestavljenk (3 % vseh samostalniških tvorjenk), 5 moškega spola in 1 ženskega. Se- stavljenke moškega spola so tvorjene s predponskimi obrazili eks- (po- menska skupina hierarhizacija v prostoru: ekscenter – eks- v pomenu ‘iz, raz’), inter- (pomenska skupina hierarhizacija v prostoru: interval – inter- v pomenu ‘obstajanje česa med čim’) in ultra- (pomenska skupina hierarhizacija višje ali nižje: ultra kolesar,94 ultrakolesarjenje, ultrakolesarstvo – ultra- v pomenu ‘stanje nad običajno mero’). Sestavljenka ženskega spola je tvorjena s predponskim obrazilom de- (po- menska skupina hierarhizacija (nasprotnost): dehidracija ⟵ naspro- tna hidracija).95 Vsa predponska obrazila so prevzeta. 6.1.1.1.6 Medponskoobrazilne zloženke V poljudnostrokovnih besedilih je bilo 65 medponskoobrazilnih zlo- ženk, od tega jih ima večina (51 oziroma 78,5 %) v skladenjski podstavi samostalniški prilastek (lahko tudi prevzet iz sodobnih jezikov), nado- mestno sestavino ima 12 zloženk (18,5 %), količinski ali razsežnostni prilastek pa imata 2 zloženki (3,1 %). Najpogostejše so torej medponskoobrazilne zloženke s samostalni- škim prilastkom v skladenjski podstavi. Ta je lahko v tožilniku (npr. ciklokros kolo ⟵ kolo za ciklokros ‘disciplina’; enduro kolo ⟵ kolo za enduro ‘disciplina’; švic majica ⟵ majica za švic; dirt park ⟵ park za dirt ‘disciplina’), orodniku (npr. disk zavora ⟵ zavora z diskom; klik pedal ⟵ pedal s klikom; muslauf kolo ⟵ kolo z muslaufom), rodilniku (npr. 94 (Napačni) zapis narazen se pojavi najverjetneje zato, ker lahko beseda ultra nastopa tudi kot pridevnik s pomenom ‘ki v zelo visoki stopnji presega navadne, običajne lastnosti česa, skrajen’ (SSKJ2). 95 Pomenske skupine samostalniških sestavljenk so povzete po referenčni litera- turi (Stramljič Breznik 1998, 2004; Voršič 2013), pomeni predponskih obrazil pa tudi po SSKJ2. 100 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja monokok okvir ⟵ okvir iz monokoka), mestniku (npr. 4-kros tekmovalec ⟵ tekmovalec v 4-krosu; enduro tekmovalec ⟵ tekmovalec v enduru; solo vožnja ⟵ vožnja v solu) in svojilnem rodilniku (npr. imbus ključ ⟵ ključ (od) imbusa ‘znamka’; SPD-pedal ⟵ pedal (od) SPD-ja ‘znamka’). Samostalnik v prilastku je sicer lahko domač (npr. lezikol ⟵ ležeče/ ležalno kolo – kol(o) za ležanje)96, vendar je veliko pogosteje prevzet iz globalnih jezikov, stopnje prevzetosti pa se razlikujejo (npr. all mountain kolo ⟵ kolo za all mountain ‘disciplina’; freeride/ frirajd kolo ⟵ kolo za freeride/ frirajd ‘disciplina’; pump proga ⟵ proga za pump ‘disciplina’; bikepark ⟵ park za bike; trekking/ treking kolo ⟵ kolo za trekking/ treking; dirt jump park ⟵ park za dirt jump ‘disciplina’; fixed gear kolo ⟵ kolo s fixed gearom; cantilever zavora ⟵ zavora s cantileverjem).97 Samostalnik v prilastku je lahko tudi kratična (npr. MTB-dirka ⟵ dirka v MTB ‘gorsko kolesarjenje’; XC-kolo ⟵ kolo za XC ‘disciplina’; BMX- -proga ⟵ proga za BMX ‘disciplina’) ali črkovna sestavina ( V zavora oziroma V-zavora ⟵ zavora v obliki V-ja; U-ključavnica ⟵ ključavnica v obliki u-ja). Črkovne sestavine in kratice iz zloženk so prav tako pogosto prevzete oziroma imajo tujejezično podstavo. Medponskoobrazilne zloženke z nadomestno sestavino so večino- ma take z nadomestno določujočo sestavino:98 mikro- ( mikrovzmete- nje), termo- ( termo plastenka), ciklo- ( ciklokros),99 aero- ( aerobari (v mn.), 96 Zloženko lezikol bi na prvi pogled lahko prištevali k imperativnim zloženkam (Bajec 1952: 83) in jo razlagali kot medponsko-priponsko zloženko, npr. ka- žipot ⟵ tisti, ki kaže pot. Vendar pa taka besedotvorna uvrstitev pomensko ni ustrezna, saj prisojevalno razmerje v skladenjski podstavi ( kolo leži) ni mogoče v propozicijskem besedotvornem pomenu predmet, ki opravlja dejanje (Vidovič Muha 2011: 159). 97 Ker gre v teh primerih za sestavine, prevzete iz sodobnih jezikov, ki niso afiksoidi, jih nisem uvrstila med medponskoobrazilne zloženke z nadomestno sestavino. 98 Nadomestno sestavino razumemo kot afiksoid v širšem smislu – kot krn, ki lahko nastane iz zloženk, prevzetih iz sodobnih jezikov, ki imajo navadno ko- renske sestavine iz klasičnih jezikov (Stramljič Breznik 2005a: 9; Nadelsberger idr. 2016: 6). 99 Ne gre za prefiksoid ciklo-, ki ima v slovenščini pomen ‘krog, kroženje’. Beseda ciklokros je prevzeta iz angleščine ( cyclo-cross); sestavina ciklo- ima sekundarni pomen ‘kolo’, izvorno pa je iz latinščine oz. grščine. 101 Slovensko kolesarsko izrazje aerodinamika, aeronastavek, aerorogovi (v mn.)). V enem primeru ima zloženka nadomestno določano sestavino ( velodrom – določujoča sestavina velo- je prevzeta iz francoščine, tvorjenka je nastala deloma s pre- vzemanjem, deloma pa verjetno po analogiji z aerodrom), 4 zloženke pa imajo v obeh delih nadomestni sestavini: geometrija – merjenje zemlje, kronometer – merilec časa, bicikel – dvokolo, monocikel – enokolo. Medponskoobrazilni zloženki s količinskim ali razsežnostnim prilast- kom v skladenjski podstavi sta bili v poljudnostrokovnih besedilih 2, in sicer terminološki varianti poltabular in poltubular ⟵ tabular/ tubular do pol (sebe). Najdene medponskoobrazilne zloženke potrjujejo ugotovitve razi- skav novejšega besedja o tem, da se pri njih kaže omahovanje pri zapisu skupaj oziroma narazen, in sicer manj pogosto pri tistih s količinskim ali razsežnostnim prilastkom v skladenjski podstavi, pogosteje pa pri tistih s prevzeto (redkeje nadomestno) sestavino. Pri medponskoobra- zilnih zloženkah s kratično ali črkovno prvo sestavino se redko opazi omahovanje v rabi vezaja. 6.1.1.1.7 Kratice V gradivu iz poljudnostrokovnih besedil so 4 kratice, vse so prevzete iz angleščine in imajo zato angleško podstavo oziroma razvezavo. Vse 4 poimenujejo različne kolesarske discipline. Kratica BMX je nastala iz angleške besedne zveze bicycle motocross, pri čemer je zadnja črka kratice grafična predstavitev besede cross ( križ – dve črti v črki x se križata). Kratica poimenuje kolesarsko disciplino, pri kateri se tekmuje na posebni progi, podobni progi za motokros. Kratica nima slovenske ustreznice (besedna zveza kolesarski motokros oziroma motokros s kolesi se ni uveljavila). Kratica je pisna in govorna – izgovar- jamo jo črkovalno. Kratica DH je nastala iz angleške besede downhill in poimenuje kolesarsko disciplino, v kateri se tekmuje v vožnji navzdol. Kratico se v govoru pogosto razvezuje, redkeje se jo izgovarja črkovalno. Disciplina DH ima tudi slovensko poimenovanje – spust. 102 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja Kratica XC je nastala iz angleške besede cross-country, ki poimenuje kolesarsko disciplino, v kateri se tekmuje na krožni progi v naravnem okolju. Prva črka v kratici je (tako kot v kratici BMX) grafična predsta- vitev besede cross. Kratico se v govoru razvezuje ali izgovarja črkovalno. V slovenščini se disciplini XC reče tudi (olimpijski/ gorskokolesarski) kros. Kratica 4X je nastala iz angleške besede four-cross, ki poimenuje kolesarsko disciplino, v kateri po štirje kolesarji naenkrat na posebni progi tekmujejo v vožnji navzdol. Prva črka v kratici je s števko zapisana beseda four (štiri), druga pa je grafična predstavitev besede cross, kot v kraticah BMX in XC. Kratico se v govoru večinoma razvezuje, pogosto pa se uporablja tudi slovensko ustreznico – pomenski kalk 4-kros ozi- roma štirikros. 6.1.1.1.8 Poenobesedenke V poljudnostrokovnih besedilih sem našla 16 poenobesedenk, ki so na- stale z izpeljavo iz podstavne besedne zveze (8,1 % vseh enobesednih samostalniških tvorjenk), in eno poenobesedenko, ki je nastala s kon- verzijo pridevnika v samostalnik (0,5 % vseh enobesednih samostalni- ških tvorjenk). 6.1.1.1.8.1 Poenobesedenke kot izpeljanke Tvorjenke, ki so nastale s pomočjo izpeljave iz samostalniških besednih zvez, so v tej raziskavi zaradi obstoječe podstavne besedne zveze uvrščene med poenobesedenke, ker pa bi se v slovenski besedotvorni sistem lahko uvrščale tudi kot izpeljanke iz pridevnika ali samostalnika s propozicijski- mi besedotvornimi pomeni nosilec lastnosti, nosilec povezave, pred- met kot nosilec lastnosti in predmet kot nosilec povezave, je tudi ta možnost pri vsaki poenobesedenki upoštevana in opisana. Razvrščene so glede na potencialni propozicijski besedotvorni pomen. 12 poenobesedenk iz te skupine je moškega spola, 4 pa so ženskega. Potencialni propozicijski besedotvorni pomen nosilec lastnosti imata tvorjenki rekreativec ⟵ rekreativni kolesar (ali tisti, ki je rekreativen) in ultraš ⟵ ultrakolesar (ali tisti, ki je ultra), ki sta tvorjeni s priponskima obraziloma - ec in - aš. Zlasti zanimiva je poenobesedenka ultraš, ki je nastala 103 Slovensko kolesarsko izrazje iz podstavne sestavljenke, in sicer najverjetneje po analogiji s podobno tvorbo v položajih, kjer je beseda ultra pridevnik. Spol podstavne besedne zveze se pri teh poenobesedenkah ohrani. 1 tvorjenka ima potencialni propozicijski besedotvorni pomen nosilec povezave, in sicer cestaš ⟵ cestni kolesar (ali tisti, ki je v zvezi s cesto). Tvorjena je z obrazilom - aš. Spol podstavne besedne zveze se ohrani. 9 tvorjenk ima potencialni propozicijski besedotvorni pomen predmet kot nosilec lastnosti. Z obrazilom - ak je tvorjena poenobesedenka trdak ⟵ trdo kolo (ali tisti, ki je trd), z obrazilom - ec pa tvorjenka polnovzmetenec ⟵ polnovzmeteno kolo (ali tisti, ki je polnovzmeten). Z obrazilom - ik so nastale naslednje tvorjenke: 20-palčnik ⟵ 20-palčno kolo (ali tisti, ki je 20-palčen); 24-palčnik ⟵ 24-palčno kolo (ali tisti, ki je 24-palčen); 26-palč- nik ⟵ 26-palčno kolo (ali tisti, ki je 26-palčen); enokolesnik ⟵ enokolesno kolo (ali tisti, ki je enokolesen); enoprestavnik ⟵ enoprestavno kolo (ali tisti, ki je enoprestaven). 2 tvorjenki sta tvorjeni z obrazilom - ka, in sicer klasika ⟵ klasično kolo (ali tista, ki je klasična) in specialka ⟵ specialno kolo (ali tista, ki je specialna). V vseh primerih se spol podstavne besedne zveze spremeni. V sedmih primerih gre za spremembo iz srednjega v moški spol, v dveh primerih pa za spremembo iz srednjega v ženski spol. 4 tvorjenke imajo potencialni propozicijski besedotvorni pomen pred- met kot nosilec povezave. 2 sta moškega, 2 pa ženskega spola. Poenobe- sedenki moškega spola sta tvorjeni z obraziloma - aš in - ec: cestaš ⟵ cestno kolo (ali tisti, ki je v zvezi s cesto); gorec ⟵ gorsko kolo (ali tisti, ki je v zvezi z goro). Poenobesedenki ženskega spola sta tvorjeni z obraziloma - ca in - ka: kronometrca ⟵ kronometrsko kolo (ali tista, ki je v zvezi s kronometrom); šprinterka ⟵ šprinterski čevelj (ali tista, ki je šprinterska).100 V vseh primerih se spol podstavne besedne zveze spremeni. V dveh primerih gre za spremembo iz srednjega v moški spol, v enem primeru za spremembo iz srednjega v ženski spol in enkrat za spremembo iz moškega v ženski spol. 100 Gre pravzaprav za kolesarski čevelj, namenjen cestnemu kolesarjenju, ki nima neposredne povezave s šprintanjem oz. maksimalnim poganjanjem kolesa. Šprinterke/šprintarke in šprintar(i)ce (različni zapisi) poznajo tudi v drugih športih, tako da gre verjetno za širšo terminologizacijo. 104 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja 6.1.1.1.8.2 Poenobesedenke kot rezultat konverzije S konverzijo in obrazilom -i je nastala le 1 tvorjenka iz poljudnostrokov- nih besedilih: vodilni ⟵ vodilni kolesar. 6.1.1.1.9 E-tvorjenke V poljudnostrokovnih besedilih se pojavi le 1 e-tvorjenka, in sicer e-kolo ⟵ električno kolo. 6.1.1.2 Netvorjeni enobesedni samostalniški termini V gradivu iz poljudnostrokovnih besedil je 89 netvorjenih enobesednih samostalniških kolesarskih terminov. Med domače netvorjene izraze sem uvrstila 39 terminov (43,8 %), med novejše prevzete izraze pa 50 terminov (56,2 %). Domači netvorjeni izrazi so v slovenščini že dalj časa in jih v ožjem smislu ne uvrščamo med prevzete, saj so se slovenščini popolnoma prila- godili ali pa izhajajo iz skupnega slovanskega prednika. Pogosto izkazujejo določeno stopnjo terminologizacije,101 nastanejo pa lahko s pomenskim prenosom, navadno metaforo. Taki izrazi so npr. boben (kol. ‘del zavore’, avt. zavorni boben, v splošnem jeziku ‘bobnu podoben del naprave, stro- ja’), čelada (kol. ‘zaščitno pokrivalo’, v rabi tudi v splošnem jeziku in izraz-ju drugih športov), kolo (kol. ‘ploščata priprava okrogle oblike, ki omogo- ča premikanje vozila’, ‘vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon’, v obeh pomenih v rabi tudi v splošnem jeziku), maraton (kol. ‘daljše kolesarsko tekmovanje’, šport. ‘tek na razdaljo 42,195 km’), miza (kol. ‘del naprave za skakanje pred začetkom skoka’, šport. (odskočna) miza ‘del smuške ska- kalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let’), mleko (kol. ‘snov, podobna mleku, ki zatisne odprtine v zračnici’, v splošnem jeziku ‘bela tekočina, ki se izloča pri samicah sesalcev določen čas po porodu kot hra- na za mladiče’ in ‘mleku podobna tekočina’), veriga (kol. ‘del pogonskega sklopa kolesa’, teh. veriga ‘iz členov sestavljen gonilni ali vlečni element’), želva (kol. ‘želvjemu oklepu podobna zaščita za hrbet’, v splošnem jeziku ‘plazilec s hrbtnim in trebušnim oklepom’). 101 Drugi pomeni izrazov povzeti po SSKJ2. 105 Slovensko kolesarsko izrazje Mlajši prevzeti izrazi so v slovenščino prišli iz tujih jezikov, stopnje prevzetosti so različne. Nekateri izkazujejo tudi določeno stopnjo deter- minologizacije (zlasti izrazi iz nemščine, ki so manj novi od npr. izrazov iz angleščine in se pogosto pojavljajo v splošnem pogovornem jeziku), a precej redkeje kot starejši netvorjeni samostalniški izrazi. V gradivu iz po- ljudnostrokovnih besedil je največ izrazov (34 ali 38,2 % vseh netvorjenih enobesednih izrazov iz te zvrsti) prišlo iz angleščine, npr. bunny, cantilever, chainstay, cross-country, čoper, doping, double, downhil , drop, fiksi, freeride, fully, granny. 9 jih je prišlo iz nemščine ( aufzic, banda, fajfa, grupa, muskel-fiber, muslauf, runda, šajba, špica), 4 iz francoščine ( bidon, brevet, peloton, velociped), po 1 pa iz italijanščine ( grupetto), srbohrvaščine ( hupser) in iz lastnega imena ( valy – iz pri mka izdelovalca koles Ivana Valanta). 6.1.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila Od skupaj 84 enobesednih samostalniških terminov iz didaktičnostro- kovnih besedil jih je 61 tvorjenih (72,6 %) in 23 netvorjenih (27,4 %). 6.1.2.1 Tvorjeni enobesedni samostalniški termini Skupaj 61 tvorjenih enobesednih samostalniških terminov iz didaktično- strokovnih besedil je po besedotvornih vrstah razporejeno tako, kot pri- kazuje Preglednica 9. Prevladujejo navadne izpeljanke (68,9 %), ki jim po pogostnosti sledijo medponskoobrazilne zloženke (13,1 %). Drugih besedotvornih vrst je manj. BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) In 42 68,9 Zom 8 13,1 Im 3 4,9 Zmp 3 4,9 Univ 2 3,3 Kratica 2 3,3 Tpz 1 1,6 61 Preglednica 9: Didaktičnostrokovna besedila – tvorjeni enobesedni samostal- niški termini po besedotvornih vrstah 106 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja 6.1.2.1.1 Navadne izpeljanke Glede na propozicijski besedotvorni pomen so, kot je razvidno iz tabele 10, najpogostejše navadne izpeljanke s pomenom predmet kot nosilec lastnosti (28,6 %), po pogostnosti jim sledijo navadne izpeljanke s po- menom mesto dejanja (21,4 %) ter navadne izpeljanke s pomenoma dejanje (19 %) in sredstvo dejanja (16,7 %). Drugih propozicijskih besedotvornih pomenov je manj. PROPOZICIJSKI ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) BESEDOTVORNI POMEN Pl 12 28,6 Md 9 21,4 De 8 19,0 Sd 7 16,7 Pd 3 7,1 Np 2 4,8 Nl 1 2,4 42 Preglednica 10: Didaktičnostrokovna besedila – navadne izpeljanke Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom dejanje (izglagolske) je v didaktičnostrokovnih besedilih 8. 1 je bila tvorjena z moškospolskim ničtim obrazilom ( tlak ⟵ to, da tlači), 1 pa z ženskospolskim obrazilom - nja ( vožnja ⟵ to, da vozi). 4 tvorjenke so imele srednjespolsko obrazilo - anje ( prehitevanje ⟵ to, da prehiteva; razvrščanje ⟵ to, da se razvršča; zavijanje, zaviranje), 2 pa - enje ( kolesarjenje ⟵ to, da kolesari; sedenje). Navadnih izpeljank s propozicijskimi besedotvornimi pomeni la- stnost (izpridevniške), stanje (izsamostalniške) in vršilec dejanja (izglagolske) v didaktičnostrokovnih besedilih ni. Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom no- silec lastnosti (izpridevniška) je v didaktičnostrokovnih besedilih 1, in sicer ubežnik ⟵ tisti, ki je ubežen z moškospolskim priponskim obrazilom - ik.102 102 Primer za tvorbo živega s priponskim obrazilom - ik (prim. Toporišič 2000: 170). 107 Slovensko kolesarsko izrazje Navadni izpeljanki s propozicijskim besedotvornim pomenom no- silec povezave (izsamostalniški) sta v didaktičnostrokovnih besedilih 2, obe moškega spola. Tvorjeni sta z obraziloma - ist in - ar ( kronometrist ⟵ tisti, ki je v zvezi s kronometrom; kolesar ⟵ tisti, ki je v zvezi s kolesom). Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom predmet, ki opravlja dejanje (izglagolske), so 3, in sicer 1 moškega spola s priponskim obrazilom - aj ( ležaj ⟵ tisti, ki leži) in 2 ženskega spola s priponskim obrazilom - a ( napera ⟵ tista, ki naperi; prestava ⟵ tista, ki prestavi). Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom predmet kot nosilec lastnosti (izpridevniških) je v didaktičnostro- kovnih besedilih 12. 7 je tvorjenih z moškospolskim obrazilom - ik ( menjalnik ⟵ tisti, ki je menjalen; odsevnik ⟵ tisti, ki je odseven; blatnik, odsojnik, prtljažnik, ščitnik, verižnik), 3 z ženskospolskim obrazilom - ica ( pletenica ⟵ tista, ki je pletena; zračnica ⟵ tista, ki je zračna; ključavnica), 2 pa z ženskospolskima obraziloma - ina in - ika ( glavnina ⟵ tista, ki je glavna; pnevmatika ⟵ tista, ki je pnevmatska). Navadnih izpeljank s propozicijskima besedotvornima pomenoma predmet kot nosilec povezave (izsamostalniške) in rezultat dejanja (izglagolske) v didaktičnostrokovnih besedilih ni. Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom sredstvo dejanja (izglagolskih) je 7, in sicer 1 moškega spola, 3 žen- skega in 3 srednjega. Navadna izpeljanka moškega spola je tvorjena z ničtim obrazilom ( okvir ⟵ to, s čimer okvirimo). Tvorjenke ženskega spola so v dveh primerih tvorjene z obrazilom - a ( oprema ⟵ to, s čimer opremimo; zavora ⟵ to, s čimer zavremo), v enem pa z obrazilom -(i) lka ( tlačilka ⟵ to, s čimer tlačimo). Tvorjenke srednjega spola so v dveh primerih tvorjene s priponskim obrazilom - alo ( ogledalo ⟵ to, s čimer ogledamo; stojalo), v enem pa z obrazilom - ilo ( krmilo ⟵ to, s čimer krmilimo). Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom mesto dejanja, mesto, kjer je kdo/kaj, je v didaktičnostrokovnih besedilih 9, 5 moškega spola in 4 srednjega. Pri tvorjenkah moškega spola sta 2 (izglagolski) tvorjeni z ničtim obrazilom ( spust ‘del dirke’ ⟵ tam, 108 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja kjer se spustimo; vzpon ‘del dirke’ ⟵ tam, kjer se vzpnemo), 2 (izpridevni- ški) z obrazilom - ik ( robnik ⟵ tam, kjer je roben; pločnik ⟵ tam, kjer je *pločen) in 1 (izsamostalniška) z obrazilom - ež ( sedež ⟵ tam, kjer sedimo). Tvorjenke srednjega spola so bile v vseh 4 primerih (2 izsamostalniški in 2 izglagolski) tvorjene s srednjespolskim obrazilom - išče ( osišče ⟵ tam, kjer je os; platišče ⟵ tam, kjer je plat; križišče ⟵ tam, kjer se križa; vozišče ⟵ tam, kjer se vozi). Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom čas dejanja, čas, ko je kdo/kaj, v didaktičnostrokovnih besedilih ni. 6.1.2.1.1.1 Navadne izpeljanke s prevzeto ali domačo besedo v BPo V didaktičnostrokovnih besedilih so imele vse navadne izpeljanke v besedotvorni podstavi domačo besedo. 6.1.2.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze V didaktičnostrokovnih besedilih je bila 1 tvorjenka iz predložne zveze, kar predstavlja le 1,6 % vseh samostalniških tvorjenk. Gre za tvorjen- ko ogrodje ⟵ tam, kjer je ob grodu, ki je tvorjena s predpono o(b)- in pripono - je ter ima propozicijski besedotvorni pomen mesto dejanja. 6.1.2.1.3 Medponsko-priponske zloženke V didaktičnostrokovnih besedilih sem našla 3 medponsko-priponske zloženke (4,9 % vseh samostalniških tvorjenk). Ena je moškega, druga ženskega, tretja pa srednjega spola. Tvorjenka moškega spola hribolazec ⟵ tisti, ki lazi po hribih ima propozicijski besedotvorni pomen vršilec dejanja. Tvorjena je s primarnim o-jevskim medponskim morfemom in pripono - ec. Tvorjenka ženskega spola mimovožnja ⟵ to, da vozi mimo ima propozicijski besedotvorni pomen dejanje. Tvorjena je z nič- tim medponskim morfemom in pripono - nja, v skladenjski podstavi pa ima prislov zunanjih okoliščin. 1 izsamostalniška medponsko-pri- ponska zloženka ima propozicijski besedotvorni pomen predmet kot nosilec povezave: dvokolo ⟵ tisto, ki ima dve kolesi. Tvorjena je z izkončniško medpono (dvojnico medpone - e-). 109 Slovensko kolesarsko izrazje 6.1.2.1.4 Modifikacijske izpeljanke Modifikacijske izpeljanke so v didaktičnostrokovnih besedilih 3, vse spadajo v pomensko skupino majhen (lahko čustveno pozitivno). 2 sta ženskega spola in tvorjeni s priponskim obrazilom - ica ( bombica ⟵ majhna bomba; gumica ⟵ majhna guma), 1 pa je moškega spola in tvorjena s priponskim obrazilom - ec ( zvonec ⟵ majhen zvon). 6.1.2.1.5 Medponskoobrazilne zloženke V didaktičnostrokovnih besedilih je bilo 8 medponskoobrazilnih zlo- ženk, 5 jih ima v skladenjski podstavi samostalniški prilastek, 3 pa na- domestno sestavino. Samostalniški prilastek v skladenjski podstavi medponskoobrazilnih zloženk je domač ( lezikol ⟵ ležeče/ ležalno kolo – kol(o) za ležanje) ali prevzet ( imbus ključ ⟵ ključ (od) imbusa ‘znamka’), v treh primerih pa gre za kratico ( BMX kolo ⟵ kolo za BMX ‘disciplina’, BMX-poligon, MTB- -kolesar). Medponskoobrazilne zloženke z nadomestno sestavino imajo v dveh primerih obe nadomestni sestavini ( bicikel – dvokolo, ergometer – merilec dela), v enem primeru pa nadomestno določano sestavino ( velodrom – določujoča sestavina velo- je prevzeta iz francoščine). Tudi pri medponskoobrazilnih zloženkah iz didaktičnostrokovnih besedil se kaže omahovanje v zapisu skupaj oziroma narazen in z vezajem. 6.1.2.1.6 Kratice V didaktičnostrokovnih besedilih sem našla 2 kratici, ki predstavljata 3,3 % vseh samostalniških tvorjenk v tej zvrsti. Obe sta prevzeti iz an- gleščine in imata angleško podstavo oziroma razvezavo. Kratica LED je nastala iz angleške besedne zveze light-emitting diode, izgovarjamo jo nečrkovalno.103 Kratica BMX je nastala iz angleške besedne zveze bicycle motocross. 103 V slovenščini se pogosto pojavlja v podstavi nekaterih izpeljank in zloženk, npr. pogovorno ledica, LED-dioda itd. 110 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja 6.1.2.1.7 Poenobesedenke V didaktičnostrokovnih besedilih sem našla 2 poenobesedenki, ki sta nastali z izpeljavo iz podstavne besedne zveze (3,3 % vseh enobesednih samostalniških tvorjenk iz te zvrsti). Poenobesedenk, ki so rezultat kon- verzije, v tej besedilni zvrsti ni bilo. 6.1.2.1.7.1 Poenobesedenke kot izpeljanke Obe najdeni poenobesedenki imata potencialni propozicijski besedo- tvorni pomen predmet kot nosilec lastnosti. Sta ženskega spola in tvorjeni z obrazilom - ka: klasika ⟵ klasično kolo (ali tista, ki je klasič- na); specialka ⟵ specialno kolo (ali tista, ki je specialna). Pri obeh se spol podstavne besedne zveze spremeni, in sicer iz srednjega v ženski spol. 6.1.2.2 Netvorjeni enobesedni samostalniški termini V gradivu iz didaktičnostrokovnih besedil je 23 netvorjenih enobese- dnih samostalniških kolesarskih terminov. Med domače netvorjene iz- raze sem uvrstila 18 terminov (78,3 %), med novejše prevzete izraze pa 5 terminov (21,7 %). Domači netvorjeni izrazi pogosto izkazujejo določeno stopnjo ter- minologizacije. Taki izrazi iz didaktičnostrokovnih besedil so npr. dinamo (kol. ‘naprava, ki proizvaja elektriko za kolesarsko svetilko’, v splošnem jeziku ‘stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti’), plašč (kol. in v splošnem jeziku ‘obroč iz gume za na kolo vozila’), prolog (kol. ‘uvodna etapa večetapne dirke’, lit. ‘posebni, uvodni del kakega literarnega dela’, knjiž. ‘uvod, uvodni govor sploh’). Mlajši prevzeti izrazi ponekod izkazujejo določeno stopnjo determi- nologizacije. V gradivu iz didaktičnostrokovnih besedil je bilo 5 mlaj- ših prevzetih izrazov, in sicer 2 iz nemščine ( špica, šprikla), 2 iz franco- ščine ( peleton, velociped) in le 1 iz angleščine ( cruiser). 6.1.3 Znanstvena kolesarska besedila Od skupaj 104 enobesednih samostalniških terminov iz znanstvenih besedil jih je bilo 82 tvorjenih (78,8 %) in 22 netvorjenih (21,2 %). 111 Slovensko kolesarsko izrazje 6.1.3.1 Tvorjeni enobesedni samostalniški termini Skupaj 82 tvorjenih enobesednih samostalniških terminov iz znanstve- nih besedil je po besedotvornih vrstah razporejeno tako, kot prikazuje Preglednica 11. Prevladujejo navadne izpeljanke (56,1 %), ki jim po pogostnosti sledijo medponskoobrazilne zloženke (24,4 %). Drugih be- sedotvornih vrst je manj. BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) In 46 56,1 Zom 20 24,4 Im 5 6,1 Se 3 3,7 Zmp 3 3,7 Univ 2 2,4 Kratica 2 2,4 Tpz 1 1,2 82 Preglednica 11: Znanstvena besedila – tvorjeni enobesedni samostalniški ter- mini po besedotvornih vrstah 6.1.3.1.1 Navadne izpeljanke Glede na propozicijski besedotvorni pomen so, kot prikazuje Preglednica 12, najpogostejše navadne izpeljanke s pomenom dejanje (21,7 %), po pogostnosti jim sledijo navadne izpeljanke s pomenom mesto dejanja (17,4 %) in navadne izpeljanke s pomenoma sredstvo dejanja (15,2 %). Drugih propozicijskih besedotvornih pomenov je manj. 112 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja PROPOZICIJSKI ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) BESEDOTVORNI POMEN De 10 21,7 Md 8 17,4 Sd 7 15,2 Pl 5 10,9 L 4 8,7 Vd 4 8,7 Čd 2 4,3 Np 2 4,3 Pd 2 4,3 Pp 1 2,2 S 1 2,2 46 Preglednica 12: Znanstvena besedila – navadne izpeljanke Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom dejanje (izglagolskih) je v znanstvenih besedilih 10, od tega 5 moškega spola in 5 srednjega. Najproduktivnejše moškospolsko obrazilo je s petimi primeri ničto obrazilo ( navor ⟵ to, da navre; odstop ⟵ to, da odstopi; oprijem ⟵ to, da oprime; pobeg, šprint). Med srednjespolskimi obrazili s 4 primeri prevladuje obrazilo - anje ( pospeševanje ⟵ to, da pospešuje; prehitevanje ⟵ to, da prehiteva; šprintanje, treniranje), 1 tvorjenka pa ima obrazilo - enje ( kolesarjenje ⟵ to, da kolesari). Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom lastnost (izpridevniške) so v znanstvenih besedilih 4, vse ženskega spola z obrazilom - ost ( gibljivost ⟵ to, da je gibljiv; hitrost ⟵ to, da je hiter; pretreniranost, vzdržljivost). Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom stanje (izsamostalniška) je v znanstvenih besedilih 1, in sicer kolesarstvo ⟵ to, da je kolesar s priponskim obrazilom - stvo. Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom vrši- lec dejanja (izglagolske) so v znanstvenih besedilih 4, vse moškega spola. Dvakrat je zastopano obrazilo - er ( serviser ⟵ tisti, ki servisira; sprinter 113 Slovensko kolesarsko izrazje ⟵ tisti, ki sprinta), po enkrat pa obrazili - ač in -(a)lec ( dirkač ⟵ tisti, ki dirka; tekmovalec ⟵ tisti, ki tekmuje). Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom nosi- lec lastnosti (izpridevniških) v znanstvenih besedilih ni bilo. Navadni izpeljanki s propozicijskim besedotvornim pomenom nosi- lec povezave (izsamostalniški) sta 2, obe moškega spola, tvorjeni z obra- zilom - ar ( kolesar ⟵ tisti, ki je v zvezi s kolesom) ter sponsko razširjenim obrazilom - ovec ( rogovec ⟵ tisti, ki je v zvezi z Rogom). Navadni izpeljanki s propozicijskim besedotvornim pomenom pred- met, ki opravlja dejanje (izglagolski), sta 2, tvorjeni z ženskospolskim obrazilom - a ( napera ⟵ tista, ki naperi) in ničtim obrazilom ( vzmet ⟵ tista, ki *vzmeče).104 Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom pred- met kot nosilec lastnosti (izpridevniških) je v znanstvenih besedilih 5, 4 so tvorjene z moškospolskim obrazilom - ik ( priklopnik ⟵ tisti, ki je priklopen; vztrajnik ⟵ tisti, ki je vztrajen; blatnik, prtljažnik), 1 pa z obrazilom za ženski spol - a ( komponenta ⟵ tista, ki je komponentna). Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom pred- met kot nosilec povezave (izsamostalniška) je 1, in sicer stopalka ⟵ tista, ki je v zvezi s stopalom z obrazilom za ženski spol - ka. Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom rezul- tat dejanja (izglagolskih) v znanstvenih besedilih ni. Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom sred- stvo dejanja (izglagolskih) je 7, 2 moškega spola, 4 ženskega in 1 sre- dnjega. Navadni izpeljanki moškega spola sta bili tvorjeni z obrazilom -(a)lec ( poganjalec ⟵ to, s čimer se poganjamo) in ničtim obrazilom ( okvir ⟵ to, s čimer okvirimo). 3 tvorjenke ženskega spola so bile tvorjene z obrazilom -(i)lka ( gonilka ⟵ to, s čimer gonimo; svetilka ⟵ to, s čimer svetimo; tlačilka), 1 pa z obrazilom -a ( zavora ⟵ to, s čimer zavremo). Navadna izpeljanka srednjega spola je imela obrazilo - ilo ( krmilo ⟵ to, s čimer krmilimo). 104 Po Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 2015) gre za izpeljanko iz *vъzmesti ̋, kar naj bi pomenilo ‘gor vreči, gor metati’. 114 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom mesto dejanja, mesto, kjer je kdo/kaj, je v znanstvenih besedilih 8, in sicer 5 moškega spola, 1 ženskega in 2 srednjega. Navadne izpeljanke moškega spola so v vseh petih primerih izglagolske, tvorjene pa z ničtim obrazilom (3 tvorjenke: štart ⟵ tam, kjer se štarta; spust ‘del dirke’; vzpon ‘del dirke’), obrazilom - ež ( sedež ⟵ tam, kjer sedimo) in obrazilom - ek ( ovinek ⟵ tam, kjer *ovine).105 Navadna izpeljanka ženskega spola je izpridevniška z obrazilom - ina ( ravnina ⟵ tam, kjer je raven), tvorjenki srednjega spola pa sta tvorjeni z obraziloma - išče (izsamostalniška) in -(a)lišče (izglagolska): platišče ⟵ tam, kjer je plat; dirkališče ⟵ tam, kjer se dirka. Navadni izpeljanki s propozicijskim besedotvornim pomenom čas de- janja, čas, ko je kdo/kaj, sta v znanstvenih besedilih 2, obe izglagolski, z moškospolskim obrazilom - ing ( trening ⟵ tedaj, ko trenira) in obrazilom za ženski spol - a ( tekma ⟵ tedaj, ko se tekmuje). 6.1.3.1.1.1 Navadne izpeljanke s prevzeto ali domačo besedo v BPo V znanstvenih besedilih so imele vse navadne izpeljanke v besedotvorni podstavi domačo besedo. 6.1.3.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze V znanstvenih besedilih sem našla le eno tvorjenko iz predložne zveze, kar predstavlja 1,2 % vseh samostalniških tvorjenk iz te zvrsti. Tvorjenka je moškega spola in ima propozicijski besedotvorni pomen predmet kot nosilec povezave, tvorjena pa je iz predpone ob- in ničte pripone: obroč ⟵ tisti, ki je ob roki. 6.1.3.1.3 Medponsko-priponske zloženke V znanstvenih besedilih sem našla 3 medponsko-priponske zloženke (1,2 % vseh samostalniških tvorjenk). Izglagolska je tvorjenka moškega spola hribolazec ⟵ tisti, ki lazi po hribih, ki ima propozicijski besedotvorni pomen vršilec dejanja. Tvorjena je s primarnim o-jevskim medpon- skim morfemom in pripono - ec. Tvorjenki dvokolo ⟵ tisto, ki ima dve 105 Nastanek povzet po Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 2015). 115 Slovensko kolesarsko izrazje kolesi in tricikel ⟵ tisti, ki ima tri cikle (‘kolesa’)106 imata propozicijski besedotvorni pomen predmet kot nosilec povezave in sta tvorjeni z izkončniškima medponama - o- in - i- in ničto pripono. 6.1.3.1.4 Modifikacijske izpeljanke Modifikacijskih izpeljank je v znanstvenih besedilih 5, zastopani sta na- slednji pomenski skupini: • v pomensko skupino majhen (lahko čustveno pozitivno) spadajo 4 tvorjenke, 1 moškega spola in 3 ženskega; modifikacijska izpe- ljanka moškega spola je tvorjena z obrazilom - ec ( zvonec ⟵ majhen zvonec), modifikacijske izpeljanke ženskega spola pa s priponskima obraziloma - ica in - ka ( ročica ⟵ majhna roka; ročka ⟵ majhen roč; dirka ⟵ majhen dir); • v pomensko skupino velik (lahko čustveno negativno) spada tvor- jenka ženskega spola skupina ⟵ velik skup z obrazilom - ina. 6.1.3.1.5 Sestavljenke V znanstvenih besedilih sem našla 3 samostalniške sestavljenke (3,7 % vseh samostalniških tvorjenk). Vse 3 so moškega spola. Tvorjene so s predponskimi obrazili eks- (pomenska skupina hierarhizacija v prosto- ru: ekscenter – eks- v pomenu ‘iz, raz’), inter- (pomenska skupina hierarhizacija v prostoru: interval – inter- v pomenu ‘obstajanje česa med čim’) in anti- (pomenska skupina hierarhizacija (nasprotnost): antidoping ⟵ nasprotni doping). Vsa 3 predponska obrazila so prevzeta. 6.1.3.1.6 Medponskoobrazilne zloženke Medponskoobrazilne zloženke (20) predstavljajo v znanstvenih besedilih 24,4 % celotnega nabora enobesednih samostalniških kolesarskih izra- zov. Polovica (10 zloženk) jih ima v skladenjski podstavi samostalniški prilastek (večinoma prevzet iz sodobnih jezikov, različne stopnje prevze- 106 Tvorjenko tricikel uvrščam med medponsko-priponske zloženke zaradi koli- činskega pridevnika v podstavi. 116 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja tosti), polovica pa ima v skladenjski podstavi nadomestno sestavino (iz- vorno iz latinskega oziroma grškega jezika). Samostalniški prilastek v skladenjski podstavi medponskoobrazilnih zloženk je najpogosteje tožilniški ( antidoping/ anti-doping organizacija ⟵ organizacija za antidoping/ anti-doping; trekking kolo ⟵ kolo za trekking ‘disciplina’; bike park ⟵ park za bike), pojavijo pa se tudi samostalniški prilastki v svojilnem in brezpredložnem rodilniku ( Conconi test ⟵ test (od) Conconija; doping kontrola ⟵ kontrola dopinga). Vsi samostalniški prilastki so do neke mere prevzeti, so se pa nekateri bolj ustalili in prila-godili slovenščini kot drugi, npr. doping testiranje proti over size cev. 4 medponskoobrazilne zloženke imajo nadomestno določujočo sesta- vino, in sicer se pojavijo nadomestne sestavine eritro- ( eritropoetin), mono- ( monokolesarjenje, monokolo) in ciklo- ( ciklokros). 3 medponskoobrazilne zloženke imajo nadomestno določano sestavino, in sicer - drom ( velodrom, pri čemer je sestavina velo- prevzeta iz francoščine), - tlon ( triatlon) in - meter ( power meter). 3 medponskoobrazilne zloženke imajo nadomestni obe sestavini: geometrija – merjenje zemlje, ergometer – merilec dela, kronometer – merilec časa. V tej besedilni zvrsti ni bilo medponskoobrazilnih zloženk s črkovno ali kratično sestavino. 6.2.3.1.7 Kratice V znanstvenih besedilih sem našla 2 kratici, ki predstavljata 2,4 % vseh samostalniških tvorjenk iz te zvrsti. Kratica EPO je nastala iz besede eritropoetin, verjetno pa je bila sprva prevzeta iz angleščine, kjer je v podstavi angleška beseda erythropoietin. Izgovarja se jo nečrkovalno. Kratica NSO ima slovensko podstavo, in sicer besedno zvezo nastavljiva sedežna opora. Ta kratica je le pisna, zdi se, da se jo v govoru večinoma razvezuje.107 6.1.3.1.8 Poenobesedenke V znanstvenih besedilih sem našla 2 poenobesedenki, ki sta nastali z izpeljavo iz podstavne besedne zveze (2,4 % vseh enobesednih samostal- 107 Iz pogovora s strokovnjaki na Fakulteti za šport UL. 117 Slovensko kolesarsko izrazje niških tvorjenk iz te zvrsti). Poenobesedenk, ki so rezultat konverzije, v tej besedilni zvrsti ni bilo. 6.1.3.1.8.1 Poenobesedenke kot izpeljanke Prva poenobesedenka iz znanstvenih besedil ima potencialni propozicij- ski besedotvorni pomen nosilec lastnosti, in sicer gre za tvorjenko re- kreativec ⟵ rekreativni kolesar (ali tisti, ki je rekreativen), ki ima obrazilo - ec. Druga poenobesedenka ima potencialni propozicijski besedotvorni pomen predmet kot nosilec lastnosti in je tvorjena z obrazilom - ka: specialka ⟵ specialno kolo (ali tista, ki je specialna). Pri prvi se spol podstavne besedne zveze ohrani, pri drugi pa se spremeni iz srednjega v ženski spol. 6.1.3.2 Netvorjeni enobesedni samostalniški termini V gradivu iz znanstvenih besedil je 22 netvorjenih enobesednih samo- stalniških kolesarskih terminov. Med domače netvorjene izraze sem uvr- stila 17 terminov (77,3 %), med novejše prevzete izraze pa 5 terminov (22,7 %). Domači netvorjeni izrazi pogosto izkazujejo določeno stopnjo termi- nologizacije. Taki izrazi iz znanstvenih besedil so npr. etapa (kol. ‘del ve- četapne dirke’, v splošnem jeziku ‘časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja’), klub (kol. ‘osnovna kolesarska organizacija’, v splošnem jeziku ‘organizacija, ki združuje ljudi s skupnimi interesi’), pedal (kol. ‘priprava za poganjanje na gonilki’, v splošnem jeziku ‘del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja’),108 profil (kol. ‘prečni prerez poteka proge ali trase glede na nadmorsko višino’, v splošnem jeziku ‘prečni prerez’, geol. geološki profil ‘geološki presek’). Mlajši prevzeti izrazi ponekod izkazujejo določeno stopnjo determi- nologizacije. Takih izrazov je bilo v znanstvenih besedilih 5, in sicer 4 iz angleščine ( doping, pacing, tabular, tubular) in 1 iz nemščine ( Freilauf ). 108 Tudi v srednjem spolu množine ( pedala), redkeje že v ednini ( pedalo), pri čemer je srednji spol po SSKJ stilno zaznamovan. 118 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja 6.1.4 Novinarska kolesarska besedila Od skupaj 89 enobesednih samostalniških terminov iz novinarskih bese- dil jih je 62 tvorjenih (69,7 %) in 27 netvorjenih (30,3 %). 6.1.4.1 Tvorjeni enobesedni samostalniški termini Skupaj 62 tvorjenih enobesednih samostalniških terminov iz novinarskih besedil je po besedotvornih vrstah razporejeno tako, kot prikazuje Pregle- dnica 13. Prevladujejo navadne izpeljanke (67,7 %), ki jim po pogostno- sti sledijo medponskoobrazilne zloženke (14,5 %). Drugih besedotvornih vrst je manj. BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) In 42 67,7 Zom 9 14,5 Im 4 6,5 Kratica 2 3,2 Zmp 2 3,2 Univ 1 1,6 Se 1 1,6 Tpz 1 1,6 62 Preglednica 13: Novinarska besedila – tvorjeni enobesedni samostalniški ter- mini po besedotvornih vrstah 6.1.4.1.1 Navadne izpeljanke Glede na propozicijski besedotvorni pomen (Preglednica 14) so v novi- narskih besedilih najpogostejše navadne izpeljanke s pomenom dejanje (26,2 %), po pogostnosti jim sledijo navadne izpeljanke s pomenom nosilec povezave (19 %). Drugih propozicijskih besedotvornih pomenov je manj. 119 Slovensko kolesarsko izrazje PROPOZICIJSKI ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) BESEDOTVORNI POMEN De 11 26,2 Np 8 19,0 Md 5 11,9 Pl 4 9,5 Pd 3 7,1 Sd 3 7,1 Vd 3 7,1 Čd 1 2,4 L 1 2,4 Nl 1 2,4 Rd 1 2,4 S 1 2,4 42 Preglednica 14: Novinarska besedila – navadne izpeljanke Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom dejanje (izglagolskih) je v novinarskih besedilih 11, in sicer 5 moškega, 1 žen- skega in 5 srednjega spola. Navadne izpeljanke moškega spola so v petih primerih tvorjene z ničtim obrazilom ( beg ⟵ to, da beži; pobeg ⟵ to, da pobegne; skok, spust ‘disciplina’, sprint). Tvorjenka ženskega spola ima obrazilo - acija ( regeneracija ⟵ to, da se regenerira). Navadne izpeljanke srednjega spola so v 4 primerih tvorjene s priponskim obrazilom - anje ( pedaliranje ⟵ to, da pedalira; plezanje ⟵ to, da pleza; spuščanje, vzpe-njanje), 1 tvorjenka pa ima obrazilo - enje ( kolesarjenje). Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom la- stnost (izpridevniška) je 1, in sicer hitrost ⟵ to, da je hiter z ženskospolskim obrazilom - ost. Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom sta- nje (izsamostalniška) je v novinarskih besedilih 1, in sicer kolesarstvo ⟵ to, da je kolesar s priponskim obrazilom - stvo. Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom vrši- lec dejanja (izglagolske) so 3, vse moškega spola. 2 sta tvorjeni z obra- 120 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja zilom - er ( sprinter ⟵ tisti, ki sprinta; trener ⟵ tisti, ki trenira), 1 pa z obrazilom - ač ( navijač ⟵ tisti, ki navija). Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom no- silec lastnosti (izpridevniška) je v novinarskih besedilih 1, in sicer mo- škega spola s priponskim obrazilom - ik ( ubežnik ⟵ tisti, ki je ubežen). Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom nosilec povezave (izsamostalniških) je 8, in sicer 6 moškega spola in 2 ženskega. Navadne izpeljanke moškega spola so tvorjene s šestimi različnimi obrazili: ničtim obrazilom ( mehanik ⟵ tisti, ki je v zvezi z mehaniko), sponsko109 razširjenim obrazilom - evec ( protourjevec ⟵ tisti, ki je v zvezi s ProTourom), - ar ( kolesar), - ec ( mladinec ⟵ tisti, ki je v zvezi z mladino), - ist ( kronometrist), - nik ( pomočnik ⟵ tisti, ki je v zvezi s pomočjo). Navadni izpeljanki ženskega spola sta tvorjeni z obraziloma - ica in - ka ( članica ⟵ tista, ki je v zvezi s članom; mladinka ⟵ tista, ki je v zvezi z mladino). Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom predmet, ki opravlja dejanje (izglagolske), so v novinarskih besedilih 3, vse moškega spola. 2 sta tvorjeni z ničtim obrazilom ( valji (v mno- žini) ⟵ tisti, ki valjajo; vlak ⟵ tisti, ki vleče), 1 pa z obrazilom - ator ( eliminator ⟵ tisti, ki eliminira). Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom predmet kot nosilec lastnosti (izpridevniške) so v novinarskih bese- dilih 4, 3 moškega spola in 1 ženskega. Navadne izpeljanke moškega spola so tvorjene z obrazilom - ik ( menjalnik ⟵ tisti, ki je menjalen; obročnik, verižnik), tvorjenka ženskega spola pa z obrazilom - ina ( glavnina ⟵ tista, ki je glavna). Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom predmet kot nosilec povezave (izsamostalniških) v novinarskih be- sedilih ni. Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom re- zultat dejanja (izglagolska) je 1, in sicer moškega spola z ničtim obra- zilom: zid ⟵ to, kar zidamo. 109 Spona je »morf brez pomena, ki omogoča pridruževanje morfemov v besedi: /…/ egipt- ov-ski« (Toporišič 1992: 298). 121 Slovensko kolesarsko izrazje Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom sredstvo dejanja (izglagolske) so v novinarskih besedilih 3, 1 moškega spola z ničtim obrazilom ( okvir), 1 ženskega spola z obrazilom -(i)lka ( tlačilka ⟵ to, s čimer tlačimo) in 1 srednjega spola z obrazilom - ilo ( krmilo ⟵ to, s čimer krmilimo). Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom me- sto dejanja, mesto, kjer je kdo/kaj, je v novinarskih besedilih 5, 4 moškega spola in 1 ženskega. 3 tvorjenke moškega spola so izglagolske z ničtim priponskim obrazilom ( naklon ⟵ tam, kjer (se) nakloni; spust ‘del dirke’ ⟵ tam, kjer se spustimo; vzpon ‘del dirke’), 1 pa je izpridevniška z obrazilom - ij ( kriterij ⟵ tam, kjer je *kriteren). Tvorjenka ženskega spola (izsamostalniška) je tvorjena z obrazilom - arnica ( kolesarnica ⟵ tam, kjer je kolo). Obrazilo - arnica je v referenčni literaturi (Toporišič 2000: 181; Voršič 2013: 82) navedeno kot značilno za izglagolske samostalniške tvorjenke, vendar pa za besedo kolesarnica tvorba iz glagola pomensko ni smiselna. Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom čas dejanja, čas, ko je kdo/kaj, je v novinarskih besedilih 1, in sicer izglagolska navadna izpeljanka moškega spola z obrazilom - ing ( trening ⟵ tedaj, ko trenira). 6.1.4.1.1.1 Navadne izpeljanke s prevzeto ali domačo besedo v BPo V novinarskih besedilih je imelo 41 navadnih izpeljank (97,6 %) v be- sedotvorni podstavi domačo besedo, 1 (2,4 %) pa prevzeto: protourjevec ( ProTour). 6.1.4.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze V novinarskih besedilih sem našla le eno tvorjenko iz predložne zveze, kar predstavlja 1,6 % vseh samostalniških tvorjenk v tej zvrsti. Tvorjen- ka je srednjega spola in ima propozicijski besedotvorni pomen mesto dejanja, tvorjena pa je s predpono za- in pripono - je ( zavetrje ⟵ tam, kjer je za vetrom). 122 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja 6.1.4.1.3 Medponsko-priponske zloženke V novinarskih besedilih sem našla 2 enobesedna samostalniška kole- sarska izraza, ki sta tvorjena z medponsko-priponskim zlaganjem. Oba sta moškega spola in imata propozicijski besedotvorni pomen vršilec dejanja: hribolazec ⟵ tisti, ki lazi po hribih; vodonosec ⟵ tisti, ki nosi vodo. Tvorjena sta s primarnim o-jevskim medponskim morfemom in pripono - ec. 6.1.4.1.4 Modifikacijske izpeljanke Modifikacijske izpeljanke so v novinarskih besedilih 4, 1 moškega spola in 3 ženskega: 3 iz pomenske skupine majhen (lahko čustveno pozi- tivno) (obrazilo - ka: žuželka ⟵ majhen *žužel; dirka ⟵ majhen dir; obrazilo - ec: padec ⟵ majhen pad) in 1 iz pomenske skupine več, veliko (skupna imena) (obrazilo - ina: kilometrina ⟵ več, veliko kilometrov). 6.1.4.1.5 Sestavljenke V novinarskih besedilih sem našla le eno sestavljenko, ki predstavlja 1,6 % vseh samostalniških tvorjenk, in sicer nehribolazec ⟵ nasprotni hribolazec, ki je tvorjena z domačim predponskim obrazilom ne- in pri- pada pomenski skupini hierarhizacija (nasprotnost). 6.1.4.1.6 Medponskoobrazilne zloženke V novinarskih besedilih se je pojavilo 9 medponskoobrazilnih zloženk, ki predstavljajo 14,5 % vseh enobesednih samostalniških tvorjenk iz te zvrsti. 6 zloženk ima v skladenjski podstavi samostalniški prilastek, 3 pa nadomestno sestavino. Samostalniški prilastek v skladenjski podstavi je najpogosteje tožil- niški ( spinning kolo ⟵ kolo za spinning ‘vrsta kolesarske vadbe’; BMX park ⟵ park za BMX ‘disciplina’), pojavi se tudi samostalniški prilastek v svojilnem rodilniku ( elite licenca [elít] ⟵ licenca (od) elite ‘tekmovalna kategorija’) in mestniku ( solo napad ⟵ napad v solu). Kot v drugih besedilnih zvrsteh tudi v medponskoobrazilnih zloženkah iz novinarskih 123 Slovensko kolesarsko izrazje besedil v samostalniškem prilastku v skladenjski podstavi prevladujejo prevzete sestavine, stopnje prevzetosti pa so različne. 2 medponskoobrazilni zloženki imata nadomestno določujočo sesta- vino, in sicer foto- ( fotofiniš) in ciklo- ( ciklokros). Zloženka kronometer – merilec časa ima obe sestavini nadomestni. 6.1.4.1.7 Kratice V novinarskih besedilih sta se pojavili 2 kratici, ki predstavljata 3,2 % vseh samostalniških tvorjenk iz gradiva te zvrsti. Obe sta prevzeti iz angleščine. Kratica MTB je nastala iz angleške besedne zveze mountain biking oziroma mountain bike – pomeni lahko kolesarsko zvrst ali pa vrsto kolesa. Kratica je pisna in govorna, v govoru jo lahko izgovarjamo črkovalno ali pa jo razvezujemo glede na pomen. V slovenščini ima ustreznici gorsko kolesarstvo oziroma gorsko kolo. Kratica U23 je prav tako prevzeta iz angleščine, nastala je iz zveze under-23 oziroma under twen- ty-three. Gre za oznako starostne kategorije, v kratico se prenese drugi, številčni del podstavne zveze. Kratico se v govoru deloma razvezuje s slovenskim prevodom podstavne zveze, in sicer kot »u triindvajset«. Kratica ima tudi slovensko ustreznico pod 23 (let). 6.1.4.1.8 Poenobesedenke V novinarskih besedilih sem našla le eno poenobesedenko, ki je nastala z izpeljavo iz podstavne besedne zveze (1,6 % vseh enobesednih samo- stalniških tvorjenk iz te zvrsti). Poenobesedenk, ki so rezultat konverzije, v tej besedilni zvrsti ni bilo. 6.1.4.1.8.1 Poenobesedenke kot izpeljanke Poenobesedenka klasika ⟵ klasična dirka (ali tista, ki je klasična) ima potencialni propozicijski besedotvorni pomen predmet kot nosilec lastno- sti in je tvorjena z obrazilom - ka. Spol podstavne besedne zveze se ohrani. 6.1.4.2 Netvorjeni enobesedni samostalniški termini V gradivu iz novinarskih besedil je 27 netvorjenih enobesednih samo- 124 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja stalniških kolesarskih terminov. Med domače netvorjene izraze sem uvr- stila 20 terminov (74,1 %), med novejše prevzete izraze pa 7 terminov (25,9 %). Domači netvorjeni izrazi pogosto izkazujejo določeno stopnjo termi- nologizacije. Taki izrazi iz novinarskih besedil so npr. cesta (kol. ‘cestno kolesarstvo’ – metonimija, v splošnem jeziku ‘širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili’), dres (kol. ‘kolesarsko oblačilo’, šport. klubski dres ‘oblačilo določene barve z znakom kluba, organizacije’, v splošnem jeziku ‘oblačilo za nošenje pri vadbi ali tekmovanju’), koza (kol. ‘kolo za kronometer’ – metafora: po videzu kot koza, šport. ‘telovadno orodje za preskoke’, grad. ‘lesena, kovinska priprava, na katero se položi deska, ploh’), pilot (kol. ‘pomočnik sprinterjev, ki vodi sprinterski vlak’ – me- tafora: po funkciji kot pilot, v splošnem jeziku ‘kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje’). Mlajši prevzeti izrazi ponekod izkazujejo določeno stopnjo determi- nologizacije. V gradivu iz novinarskih besedil je bilo 7 mlajših prevzetih izrazov, in sicer 4 iz angleščine ( all-rounder, doping, enduro, spinning), 2 iz francoščine ( peloton, bidon) in 1 iz italijanščine ( gruppetto). 6.1.5 Spletna kolesarska besedila V analizo spletnih besedil je vključenih 417 enobesednih samostalniških terminov, od tega 308 tvorjenih (73,9 %) in 109 netvorjenih (26,1 %). 6.1.5.1 Tvorjeni enobesedni samostalniški termini Skupaj 308 tvorjenih enobesednih samostalniških terminov iz sple- tnih besedil je po besedotvornih vrstah razporejeno tako, kot prikazuje Preglednica 15. Prevladujejo medponskoobrazilne zloženke (40,9 %), ki jim po pogostnosti sledijo navadne izpeljanke (35,1 %). Pomembne deleže imajo še poenobesedenke (6,8 %), kratice (5,5 %) in modifika- cijske izpeljanke (5,5 %). Drugih besedotvornih vrst je manj. 125 Slovensko kolesarsko izrazje BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) Zom 126 40,9 In 108 35,1 Univ 21 6,8 Kratica 17 5,5 Im 17 5,5 Zmp 9 2,9 Se 4 1,3 Tpz 2 0,6 E-tvorjenka 2 0,6 Sklop 2 0,6 308 Preglednica 15: Spletna besedila – tvorjeni enobesedni samostalniški termini po besedotvornih vrstah 6.1.5.1.1 Navadne izpeljanke Glede na propozicijski besedotvorni pomen (Preglednica 16) so v sple- tnih besedilih najpogostejše navadne izpeljanke s pomenoma dejanje (22,2 %) in nosilec povezave (21,3 %). Pomemben delež predstavljajo še navadne izpeljanke s propozicijskima besedotvornima pomenoma predmet kot nosilec lastnosti (15,7 %) in predmet kot vršilec deja- nja (11,1 %). Drugih propozicijskih besedotvornih pomenov je manj. 126 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja PROPOZICIJSKI ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) BESEDOTVORNI POMEN De 24 22,2 Np 23 21,3 Pl 17 15,7 Pd 12 11,1 Sd 9 8,3 Md 8 7,4 Čd 3 2,8 L 3 2,8 Pp 3 2,8 Vd 3 2,8 S 2 1,9 Nl 1 0,9 108 Preglednica 16: Spletna besedila – navadne izpeljanke Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom deja- nje (izglagolske) so moškega (10 tvorjenk), ženskega (2 tvorjenki) in srednjega spola (12 tvorjenk). Vse navadne izpeljanke moškega spola so tvorjene z ničtim priponskim obrazilom: sprint ⟵ to, da sprinta; hod ⟵ to, da hodi; napad ⟵ to, da napade; pobeg ⟵ to, da pobegne; posed, prenos, skok, spust ‘disciplina’, zaklep, šprint. Navadni izpeljanki ženskega spola sta tvorjeni z obraziloma - acija oziroma - nja ( regeneracija ⟵ to, da regenerira; vožnja ⟵ to, da vozi), izpeljanke srednjega spola pa z obraziloma - anje (11 tvorjenk: makadamčkanje ⟵ to, da makadamčka; centriranje ⟵ to, da centrira; dirkanje ⟵ to, da dirka; furanje ⟵ to, da fura; makadamkanje ⟵ to, da makadamka; pedaliranje, pospeševanje, zaviranje, grevlanje, pumpanje, šredanje) in - enje (1 tvorjenka: kolesarjenje ⟵ to, da kolesari). Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom la- stnost (izpridevniške) so 3, 2 sta tvorjeni z ženskospolskim obrazilom - ost ( hitrost ⟵ to, da je hiter; brezprestavnost ⟵ to, da je brezprestaven), 1 pa s srednjespolskim obrazilom - je ( vzmetenje ⟵ to, da je vzmeten). 127 Slovensko kolesarsko izrazje Navadni izpeljanki s propozicijskim besedotvornim pomenom sta- nje (izsamostalniški) sta v spletnih besedilih 2, obe sta tvorjeni s pri- ponskim obrazilom za srednji spol - stvo ( kolesarstvo ⟵ to, da je kolesar; enoprestavništvo ⟵ to, da je enoprestavnik). Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom vrši- lec dejanja (izglagolske) so 3, in sicer so tvorjene s priponskima obrazi- loma za moški spol -(a)lec ( plezalec ⟵ tisti, ki pleza) in - er ( sprinter ⟵ tisti, ki sprinta; šprinter ⟵ tisti, ki šprinta). Navadna izpeljanka s propozicijskim besedotvornim pomenom no- silec lastnosti (izpridevniška) je v spletnih besedilih le 1, in sicer ube- žnik ⟵ tisti, ki je ubežen. Tvorjena je s priponskim obrazilom - ik. Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom no- silec povezave (izsamostalniških) je v spletnih besedilih 23. Izpeljan- ke moškega spola so tvorjene s priponskimi obrazili - ar (6 izpeljank: kolesar ⟵ tisti, ki je v zvezi s kolesom; specialkar ⟵ tisti, ki je v zvezi s specialko; vrečkar ⟵ tisti, ki je v zvezi z vrečko;110 beemiksar, BMX- -ar, grevlar), - aš (4 izpeljanke: spustaš ⟵ tisti, ki je v zvezi s spustom; tablaš ⟵ tisti, ki je v zvezi s Tablo;111 enduraš ⟵ tisti, ki je v zvezi z endurom; kroskantrijaš ⟵ tisti, ki je v zvezi s kroskantrijem), - er (7 izpeljank: bajker ⟵ tisti, ki je v zvezi z bajkom; downhil er ⟵ tisti, ki je v zvezi z downhil om; freerider ⟵ tisti, ki je v zvezi s freeridom; frirajder, fristajler, singlespeeder, skibajker), - ist (3 tvorjenke: traktorist ⟵ tisti, ki je v zvezi s traktorjem;112 ciklokrosist ⟵ tisti, ki je v zvezi s ciklokrosom; trialist ⟵ tisti, ki je v zvezi s trialom) in - ovec (1 tvorjenka: dosovec ⟵ tisti, ki je v zvezi z DOS-om).113 Izpeljanki ženskega spola sta tvorjeni s priponskim obrazilom - ka ( kolesarka ⟵ tista, ki je v zvezi s kolesarjem; bajkerka ⟵ tista, ki je v zvezi z bajkerjem). Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom pred- met, ki opravlja dejanje (izglagolskih) je v spletnih besedilih 12. Izpeljanke moškega spola, ki jih je 9, so tvorjene z ničtim priponskim obrazi- 110 Vrečkarji so kolesarji, ki kolo uporabljajo za vsakdanja opravila in ki na krmilu pogosto prevažajo vrečke. 111 Nekdaj zelo priljubljena kolesarska spletna stran s forumom. 112 Traktor je v kolesarskem žargonu poimenovanje za gorsko kolo. 113 DOS – Dirka okoli Slovenije. 128 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja lom (1 izpeljanka: valji ⟵ tisti, ki valjajo) ter obrazili -(i)lec (2 izpeljanki: blažilec ⟵ tisti, ki blaži; drobilec ⟵ tisti, ki drobi), - ar (1 izpeljanka: cirkular ⟵ tisti, ki cirkulira),114 - ator (1 izpeljanka: eliminator ⟵ tisti, ki eliminira), - e (1 izpeljanka: bloke ⟵ tisti, ki blokira), - er (1 izpeljanka: amortizer ⟵ tisti, ki amortizira), - evec (1 izpeljanka: števec ⟵ tisti, ki šteje) in - or (1 izpeljanka: rotor ⟵ tisti, ki rotira). Izpeljanke ženskega spola so 3 in so tvorjene z ničtim priponskim obrazilom ( vzmet ⟵ tista, ki vzmeti) in obrazilom - a ( napera ⟵ tista, ki naperi; prestava ⟵ tista, ki prestavi). Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom pred- met kot nosilec lastnosti (izpridevniških) je v gradivu iz spletnih besedil 17. Izpeljanke moškega spola so tvorjene z obraziloma - ik (8 izpeljank: dvokolesnik ⟵ tisti, ki je dvokolesen;115 blatnik ⟵ tisti, ki je blaten; menjalnik ⟵ tisti, ki je menjalen; obročnik, odsevnik, ščitnik, verižnik, zobnik) in - uh (1 izpeljanka: debeluh ⟵ tisti, ki je debel). Izpeljanke ženskega spola so tvorjene z obrazili - a (1 izpeljanka: komponenta ⟵ tista, ki je komponentna), - ica (4 izpeljanke: enoslednica ⟵ tista, ki je enosledna; ključavnica ⟵ tista, ki je *ključavna; pletenica, zračnica), - ika (1 izpeljanka: pnevmatika ⟵ tista, ki je pnevmatska) in - ina ( glavnina ⟵ tista, ki je glavna). Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom predmet kot nosilec povezave (izsamostalniške) so 3, tvorjene so z moškospolskim obrazilom - er ( trenažer ⟵ tisti, ki je v zvezi s trenažo), z ženskospolskim obrazilom - avica ( rokavica ⟵ tista, ki je v zvezi z roko) in z množinskim srednjespolskim obrazilom - ala ( očala ⟵ tista, ki so v zvezi z očmi).116 114 Priponsko obrazilo - ar je pri J. Toporišiču (2000: 162) in I. Voršič (2013: 64) izkazano pri besedotvornih pomenih vršilec dejanja, opravkar in opravljalnik, ne pa vršilnik. Morda bi bilo tvorjenko mogoče uvrščati tudi v propozicijski bese- dotvorni pomen predmet kot nosilec lastnosti: cirkular ⟵ tisti, ki je cirkularen. 115 V nasprotju z besedo enokolesnik, ki je potencialno tudi poenobesedenka (iz besedne zveze enokolesno kolo), dvokolesnik to ni, saj besedna zveza dvokolesno kolo zaradi redundantnosti (večina koles je dvokolesnih, zato se te značilnosti ne poudarja) ni ustaljena. 116 Obrazilo - ala je po Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 2015) prilagoditev priponskega obrazila - alo. 129 Slovensko kolesarsko izrazje Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom rezul- tat dejanja (izglagolskih) v spletnih besedilih ni bilo. Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom sred- stvo dejanja (izglagolskih) je v spletnih besedilih 9. 1 je moškega spola in tvorjena z ničtim priponskim obrazilom ( okvir ⟵ to, s čimer okvirimo). 6 izpeljank je ženskega spola in tvorjenih z obraziloma -(i)lka (3 izpeljanke: gonilka ⟵ to, s čimer gonimo; svetilka ⟵ to, s čimer svetimo; tlačilka ⟵ to, s čimer tlačimo) in - a (3 izpeljanke: oprema ⟵ to, s čimer opremimo; opora ⟵ to, s čimer opremo; zavora ⟵ to, s čimer zavremo). 2 izpeljanki sta srednjega spola in tvorjeni z obraziloma - alo ( stojalo ⟵ to, s čimer stoji) oziroma - ilo ( krmilo ⟵ to, s čimer krmilimo). Navadnih izpeljank s propozicijskim besedotvornim pomenom mesto dejanja, mesto, kjer je kdo/kaj, je bilo v spletnih besedilih 8, 4 izglagolske ter po 2 izpridevniški in izsamostalniški. Izglagolske izpeljanke so moškega spola in tvorjene z ničtim priponskim obrazilom (3 izpeljanke: start ⟵ tam, kjer se starta; štart ⟵ tam, kjer se štarta; vzpon ‘del dirke’ ⟵ tam, kjer se vzpne) in obrazilom - ež (1 tvorjenka: sedež ⟵ tam, kjer sedimo). Izpridevniški tvorjenki sta ženskega spola in tvorjeni z obrazilom - ica ( okrepčevalnica ⟵ tam, kjer je okrepčevalen; samopopravljalnica ⟵ tam, kjer je samopopravljalen). Izsamostalniški tvorjenki sta ženskega (- arnica: kolesarnica ⟵ tam, kjer je kolo) in srednjega spola (- išče: toporišče ⟵ tam, kjer je topor). Navadne izpeljanke s propozicijskim besedotvornim pomenom čas dejanja, čas, ko je kdo/kaj, so bile v spletnih besedilih 3, 2 ženskega in 1 moškega spola, tvorjene z obraziloma - a ( fura ⟵ tedaj, ko fura; tekma ⟵ tedaj, ko tekmuje) in - ing ( trening ⟵ tedaj, ko trenira.) 6.1.5.1.1.1 Navadne izpeljanke s prevzeto ali domačo besedo v BPo V spletnih besedilih je imelo 91 navadnih izpeljank (84,3 %) v bese- dotvorni podstavi domačo besedo, 17 (15,7 %) pa prevzeto. Navadne izpeljanke s prevzeto besedo v besedotvorni podstavi so lahko različnih stopenj: grevlanje ⟵ to, da se grevla; pumpanje ⟵ to, da se pumpa; šredanje ⟵ to, da se šreda; beemiksar ⟵ tisti, ki je v zvezi z beemiksom; BMX-ar ⟵ tisti, ki je v zvezi z BMX-om; grevlar ⟵ tisti, ki je v zvezi z 130 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja grevlom; enduraš ⟵ tisti, ki je v zvezi z endurom; kroskantrijaš ⟵ tisti, ki je v zvezi s kroskantrijem; bajker ⟵ tisti, ki je v zvezi z bajkom; downhiller ⟵ tisti, ki je v zvezi z downhil om; freerider ⟵ tisti, ki je v zvezi s freeridom; frirajder ⟵ tisti, ki je v zvezi s frirajdom; fristajler ⟵ tisti, ki je v zvezi s fristajlom; singlespeeder ⟵ tisti, ki je v zvezi s singlespeedom; skibajker ⟵ tisti, ki je v zvezi s skibajkom; trialist ⟵ tisti, ki je v zvezi s trialom; bajkerka ⟵ tista, ki je v zvezi z bajkerjem. 6.1.5.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze Tvorjenk iz predložne zveze je v spletnih besedilih zelo malo, le 2, torej manj kot odstotek vseh samostalniških tvorjenk v teh besedilih. 1 je moškega spola, 1 pa ženskega, obe imata propozicijski besedotvorni pomen predmet kot nosilec povezave. Tvorjenka moškega spola je tvorjena s predpono ob- in ničto pripono ( obroč ⟵ tisti, ki je ob roki). Tvorjenka ženskega spola je tvorjena s predpono pri- in pripono - nica ( prirobnica ⟵ tista, ki je pri robu).117 6.1.5.1.3 Medponsko-priponske zloženke V spletnih besedilih sem našla 9 medponsko-priponskih zloženk (2,9 % vseh samostalniških tvorjenk iz spletnih besedil). 2 medponsko-priponski zloženki sta izglagolski, obe sta moškega spola in imata propozicijski besedotvorni pomen dejanje oziroma vr- šilec dejanja: dvoboj ⟵ to, da se bojujeta dva; hribolazec ⟵ tisti, ki lazi po hribih. Tvorjeni sta z (izkončniškim in primarnim) o-jevskim medponskim morfemom in ničtim priponskim obrazilnim morfemom oz. pripono - ec. 7 medponsko-priponskih zloženk je izsamostalniških, 6 jih ima v skladenjski podstavi količinski pridevnik. 2 imata propozicijski besedo- tvorni pomen stanje, sta pisni dvojnici in pomenska kalka angleškega izraza four-cross: 4-kros in 4kros ⟵ to, da so štirje v krosu. Tvorjeni sta z ničtim medponskim in ničtim priponskim obrazilnim morfemom. 117 Legitimna bi bila tudi uvrstitev med navadne izpeljanke s propozicijskim bese- dotvornim pomenom rezultat dejanja: prirobnica ⟵ to, kar prirobimo. 131 Slovensko kolesarsko izrazje 4 izsamostalniške medponsko-priponske zloženke imajo propozicijski besedotvorni pomen predmet kot nosilec povezave, in sicer npr. eno- ležajec ⟵ tisti, ki ima en ležaj. Med medponsko-priponske zloženke zaradi količinskega pridevnika v podstavi uvrščam tudi pisni dvojnici tricikel in tricikelj (⟵ tisti, ki ima tri cikle ‘kolesa’) in štiricikel (⟵ tisti, ki ima štiri cikle ‘kolesa’). Tvorjenke iz te skupine so tvorjene z izkonč- niškima medponama - i- in - o- (dvojnica medpone - e-) in predpono - ec oz. ničtim priponskim obrazilnim morfemom. 1 izsamostalniška medponsko-priponska zloženka v skladenjski podstavi nima količinskega pridevnika, in sicer trdorepec ⟵ tisti, ki ima trd rep. Zloženka je tvorjena s primarnim o-jevskim medponskim morfemom in pripono - ec ter ima propozicijski besedotvorni pomen predmet kot nosilec povezave. 6.1.5.1.4 Modifikacijske izpeljanke Modifikacijskih izpeljank je bilo v spletnih besedilih 10, zastopane so na- slednje pomenske skupine: • v pomensko skupino majhen (lahko čustveno pozitivno) se je uvrsti- lo 13 modifikacijskih izpeljank, in sicer 6 moškega spola s priponskimi obrazili - ček, - ec in - ek ( ventilček ⟵ majhen ventil; rokavček ⟵ majhen rokav; nogavček ⟵ majhen *nogav – po analogiji z rokavček; zvonec, bajsek, mleček) ter 8 ženskega spola s priponskimi obrazili - ca, - ica, - ice in - ka ( singelca in singlca ⟵ majhna singla; torbica ⟵ majhna torba; vezica ⟵ majhna veza; vilica, vilice, tačka, dirka); • v pomensko skupino velik (lahko čustveno negativno) sta se uvrstili 2 tvorjenki ženskega spola, in sicer košara ⟵ velik koš s priponskim obrazilom - ara in sredina ⟵ velika sreda s priponskim obrazilom - ina; • v pomensko skupino čustveno pozitivno se je uvrstila 1 tvorjenka, in sicer modifikacijska izpeljanka moškega spola bajsi ⟵ čustveno pozitivno bajs s priponskim obrazilom - i. 6.1.5.1.5 Sestavljenke V spletnih besedilih so bile 4 samostalniške sestavljenke, in sicer 2 moškega in po 1 ženskega in srednjega spola. Sestavljenki moškega spola sta tvorjeni 132 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja s predponskima obraziloma ne- (pomenska skupina hierarhizacija (na- sprotnost): netablaš ⟵ nasprotni tablaš) in super- (pomenska skupina hierarhizacija višje ali nižje: superrajder – super- v pomenu ‘visoka stopnja’). Sestavljenka ženskega spola je tvorjena s predponskim obrazilom pod- (po- menska skupina hierarhizacija v prostoru: podkapa – pod- v pomenu ‘spo-dnji’). Sestavljenka srednjega spola je tvorjena s predponskim obrazilom ultra- (pomenska skupina hierarhizacija višje ali nižje: ultrakolesarstvo – ultra- v pomenu ‘stanje nad običajno mero’). 6.1.5.1.6 Medponskoobrazilne zloženke V spletnih besedilih so medponskoobrazilne zloženke najbolj številna bese- dotvorna vrsta, saj jih je kar 126 (40,9 % vseh enobesednih samostalniških terminov iz spletnih besedil). Od tega jih ima večina (113 oziroma 89,7 %) v skladenjski podstavi samostalniški prilastek (lahko tudi prevzet iz sodob- nih jezikov), nadomestno sestavino ima 11 zloženk (8,7 %), količinski ali razsežnostni prilastek pa imata 2 zloženki (1,6 %). Najpogostejše so torej medponskoobrazilne zloženke s samostalniškim prilastkom v skladenjski podstavi. Ta je lahko v tožilniku (npr. avto ventil ⟵ ventil za avto; kros kolo ⟵ kolo za kros), orodniku (npr. disk zavora ⟵ zavora z diskom; tricikel dostava ⟵ dostava s triciklom) in rodilniku (npr. alu okvir ⟵ okvir iz alu(minija); alu cestak ⟵ cestak iz alu(minija)). Samostalnik v prilastku je lahko domač (9 zloženk), vendar je v naboru veliko pogosteje prevzet iz globalnih jezikov – od 113 zloženk s samostal- niškim prilastkom v skladenjski podstavi je takih s prevzeto sestavino kar 56, stopnje prevzetosti pa se razlikujejo ( bajkpark; dirt proga; enduro vilica; fixie kolesar; flow linija; kroskantri vilica; press fit ležaj; quick release sistem). Samostalnik v prilastku je zelo pogosto tudi kratica (48 zloženk od 113), kratice pogosto izkazujejo dvojnični zapis z velikimi ali malimi črkami, raba vezaja je bolj izjema kot pravilo (npr. MTB klub in mtb klub ⟵ klub za MTB ‘gorsko kolesarjenje’; CX kolo ⟵ kolo za CX ‘disciplina’; dh vilica ⟵ vilica za dh ‘disciplina’). V 4 primerih je prva sestavina kombinacija črk in številk ( 4X tekmovalec, 650b kolo, BB30 standard, CO bombica). Črkovne 2 sestavine in kratice iz zloženk so prav tako zelo pogosto prevzete oziroma imajo tujejezično podstavo. 133 Slovensko kolesarsko izrazje Medponskoobrazilnih zloženk z nadomestno sestavino je v spletnih besedilih 11 (8,7 %). 3 zloženke imajo nadomestno določujočo sestavino: eritro- ( eritropoetin), izo- ( izo prah), ciklo- ( ciklokros). 3 zloženke imajo nadomestno določano sestavino ( velodrom, pulzmeter, gumomat), 5 zloženk pa ima nadomestni sestavini v obeh delih: geometrija – merjenje zemlje, kronometer – merilec časa, ergometer – merilec dela, bicikel (pisna dvojnica iz pogovornega jezika bicikl) – dvokolo. Medponskoobrazilni zloženki s količinskim ali razsežnostnim prilast- kom v skladenjski podstavi sta bili v spletnih besedilih 2, obe označujeta posebno vrsto kolesa: pol-debeluh ⟵ debeluh do pol (sebe) in polfetbajk ⟵ fetbajk do pol (sebe). Tudi tukaj najdene medponskoobrazilne zloženke potrjujejo ugotovitve raziskav novejšega besedja o tem, da se pri njih kaže omahovanje pri zapisu skupaj oziroma narazen, in sicer manj pogosto pri tistih s količinskim ali razsežnostnim prilastkom v skladenjski podstavi, pogosteje pa pri tistih s prevzeto (redkeje nadomestno) sestavino. Pri medponskoobrazilnih zložen- kah s kratično prvo sestavino je vezaj zelo redko uporabljen. 6.1.5.1.7 Kratice V spletnih besedilih se je pojavilo 17 kratic, kar predstavlja 5,5 % vseh enobesednih samostalniških terminov iz teh besedil. Odstotek je tudi višji od deleža, ki ga ima ta besedotvorna vrsta v drugih obravnavanih besedi- lih, kjer predstavljajo kratice okoli 3 % vseh enobesednih samostalniških terminov. Večji delež je morda posledica številnih pisnih dvojnic v spletnih besedilih, ki so zaradi jasnejše slike variantnosti v rabi obravnavane sa- mostojno – v spletnih besedilih so 4 pari pisnih dvojnic: BMX in bmx, CX in cx, MTB in mtb ter XC in xc. 15 kratic ima v podstavi angleško besedo oziroma besedno zvezo, 2 pa slovensko. Kratici BMX in bmx sta nastali iz angleške besedne zveze bicycle mo-tocross, pri čemer je zadnja črka grafična predstavitev besede cross ( križ – dve črti v črki x se križata). Kratici poimenujeta kolesarsko disciplino, pri kateri se tekmuje na posebni progi, podobni progi za motokros. Nimata slovenske ustreznice (besedna zveza kolesarski motokros oziroma 134 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja motokros s kolesi se ni uveljavila). Kratici imata pisno in govorno realiza- cijo – izgovarjamo ju črkovalno. Kratica DH je nastala iz angleške besede downhill in poimenuje kolesarsko disciplino, v kateri se tekmuje v vožnji navzdol. Kratico se v govoru pogosto razvezuje, redkeje se jo izgovarja črkovalno. Disciplina DH ima tudi slovensko poimenovanje – spust. Kratici XC in xc sta nastali iz angleške besede cross-country, ki poimenuje kolesarsko disciplino, v kateri se tekmuje na krožni progi v na- ravnem okolju. Prva črka je (tako kot v kratici BMX) grafična predsta- vitev besede cross. Kratici se v govoru razvezuje ali izgovarja črkovalno. V slovenščini se disciplini XC reče tudi (olimpijski/ gorskokolesarski) kros. Kratica 4X je nastala iz angleške besede four-cross, ki poimenuje kolesarsko disciplino, v kateri po štirje kolesarji naenkrat na posebni progi tekmujejo v vožnji navzdol. Prva črka v kratici je s števko zapisana beseda four (štiri), druga pa je grafična predstavitev besede cross, kot v kraticah BMX in XC. Kratico se v govoru večinoma razvezuje, pogosto pa se uporabi tudi slovensko ustreznico – pomenski kalk 4-kros oziro- ma štirikros. Kratica AM ima angleško podstavo all-mountain in pomeni, da je nekaj (najpogosteje kolo) namenjeno za vožnjo po različnih terenih. Kratico se v govoru večinoma razvezuje ali nadomešča s slovensko ustreznico – kalkiranim pridevnikom vsegorski. Kratici CX in cx imata v podstavi angleški izraz cyclo-cross, ki poimenuje kolesarsko disciplino, v kateri se na krožni progi v naravnem okolju tekmuje s kolesi, podobnimi cestnim. Druga črka je (tako kot v kratici BMX) grafična predstavitev besede cross. Kratico se v govoru večinoma razvezuje in nadomešča s podomačeno različico ciklokros. Kratici MTB in mtb imata angleško podstavo mountain biking ali mountain bike, glede na podstavno besedno zvezo pa lahko pomenita gorsko kolesarjenje ali gorsko kolo. Kratici imata tako pisno kot govorno realizacijo – izgovarja se ju črkovalno, razvezuje pa redko, navadno s slovensko ustreznico. Kratica SPD ima v podstavi angleško stvarno lastno ime Shimano Pedaling Dynamics, ki je znamka oziroma koncept vpenjanja kolesarskega čevlja v pedal. Kratica SPD se je poobčnoimenila in danes pome- 135 Slovensko kolesarsko izrazje ni vse vrste in znamke sistemov za vpenjanje, ne le izvornega sistema podjetja Shimano. Kratico se izgovarja črkovalno, zaradi poobčnoime- njenja do razvezave ne prihaja. Kratice XCO, XCE in XCM imajo v podstavah uradna angleška po- imenovanja za različne gorskokolesarske discipline, in sicer Cross-Country Olympic, Cross-Country Eliminator in Cross-Country Marathon. Prva črka je grafična predstavitev besede cross. Kratice izgovarjamo čr- kovalno ali jih nadomeščamo s slovenskimi ustreznicami – olimpijski kros, eliminator in gorskokolesarski maraton. Kratici EPO in KK imata v podstavi slovensko besedno zvezo, in sicer eritropoetin in kolesarski klub. Kratica EPO se uporablja tudi v angleščini (iz erythropoietin) in drugih sodobnih jezikih. Kratici EPO in KK izgovarjamo (prvo nečrkovalno, drugo črkovalno) in ju razvezu- jemo. 6.1.5.1.8 Poenobesedenke V spletnih besedilih sem našla 21 poenobesedenk, ki so nastale z izpe- ljavo iz podstavne besedne zveze (6,8 % vseh enobesednih samostalni- ških tvorjenk). 6.1.5.1.8.1 Poenobesedenke kot izpeljanke Tvorjenke, ki so nastale s pomočjo izpeljave iz samostalniških besednih zvez, so v tej raziskavi zaradi obstoječe podstavne besedne zveze uvršče- ne med poenobesedenke, ker pa bi se v slovenski besedotvorni sistem lahko uvrščale tudi kot navadne izpeljanke, je tudi ta možnost pri vsaki poenobesedenki upoštevana in opisana. Razvrščene so glede na poten- cialni propozicijski besedotvorni pomen. 14 poenobesedenk iz te skupine je moškega spola, 7 pa ženskega. Potencialni propozicijski besedotvorni pomen nosilec lastnosti imata tvorjenki rekreativec ⟵ rekreativni kolesar (ali tisti, ki je rekreativen) in rekreativka ⟵ rekreativna kolesarka (ali tista, ki je rekreativna), ki sta tvorjeni s priponskima obraziloma - ec in - ka. Spol podstavne besedne zveze se pri teh poenobesedenkah ohrani. 136 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja 1 tvorjenka ima potencialni propozicijski besedotvorni pomen nosi- lec povezave, in sicer cestar ⟵ cestni kolesar (ali tisti, ki je v zvezi s cesto). Tvorjena je z obrazilom - ar. Spol podstavne besedne zveze se ohrani. 1 tvorjenka ima potencialni propozicijski besedotvorni pomen predmet kot vršilec dejanja, in sicer dirkalec ⟵ dirkalno kolo (ali tisti, ki dirka). 11 tvorjenk ima potencialni propozicijski besedotvorni pomen predmet kot nosilec lastnosti. Z obrazilom - ak je tvorjena poenobese- denka trdak ⟵ trdo kolo (ali tisti, ki je trd), z obrazilom - ec pa tvorjenki polnovzmetenec ⟵ polnovzmeteno kolo (ali tisti, ki je polnovzmeten) in prednjevzmetenec ⟵ prednjevzmeteno kolo (ali tisti, ki je prednjevzmeten). Z obrazilom - ež je tvorjen izraz tolstež ⟵ tolsto kolo (ali tisti, ki je tolst). Z obrazilom - ik so nastale naslednje tvorjenke: enoprestavnik ⟵ enoprestavno kolo (ali tisti, ki je enoprestaven); štirikolesnik ⟵ štirikolesno kolo (ali tisti, ki je štirikolesen); trokolesnik; 29-palčnik. 3 tvorjenke so tvorjene z obrazilom - ka, in sicer klasika ⟵ klasično kolo (ali tista, ki je klasična), specialka ⟵ specialno kolo (ali tista, ki je specialna) in špecjalka ⟵ špecjalno kolo (ali tista, ki je špecjalna). V vseh primerih se spol podstavne besedne zveze spremeni, in sicer iz srednjega v moški oziroma ženski spol. 6 tvorjenk ima potencialni propozicijski besedotvorni pomen pred- met kot nosilec povezave. 3 so moškega, 3 pa ženskega spola. Poeno- besedenke moškega spola so tvorjene z obraziloma - ak in - ec: cestak ⟵ cestno kolo (ali tisti, ki je v zvezi s cesto); višinec ⟵ višinski meter (ali tisti, ki je v zvezi z višino); gorec ⟵ gorsko kolo (ali tisti, ki je v zvezi z goro). Poenobesedenke ženskega spola so tvorjene z obrazilom - ca: kronometr- ca ⟵ kronometrsko kolo (ali tista, ki je v zvezi s kronometrom); šprintarca ⟵ šprintarski čevelj (ali tista, ki je v zvezi s šprintarjem); kramparca ⟵ kramparska guma (ali tista, ki je v zvezi s kramparjem). V nekaterih primerih se spol podstavne besedne zveze spremeni, npr. iz srednjega v moški oziroma ženski spol in iz moškega v ženski spol. 6.1.5.1.9 E-tvorjenke V enobesednem samostalniškem gradivu iz spletnih besedil se pojavita 137 Slovensko kolesarsko izrazje 2 e-tvorjenki. Tvorjenka e-kolo ⟵ električno kolo je zaradi populariza- cije kolesarjenja s pomočjo električnega motorja zelo razširjena tudi v splošnem jeziku. Zanimiva je e-tvorjenka eMTB ⟵ električni MTB, ki je zapisana brez vezaja. Takšen zapis se uveljavlja tudi v e-tvorjenkah z drugih področij, najverjetneje pod vplivom angleščine.118 6.1.5.1.10 Sklopi V spletnih besedilih sta se pojavila tudi 2 sklopa, ki sta nastala s prekri- vanjem, in sicer kolunter in mtbajker. Izraz kolunter je sklop dveh krnov iz besed kolo in volunter z možnostjo prekrivanja, izraz mtbajker pa je prekrivanka iz kratice mtb in besede bajker. 6.1.5.2 Netvorjeni enobesedni samostalniški termini V gradivu iz spletnih besedil je 109 netvorjenih enobesednih samostal- niških kolesarskih terminov. Med domače netvorjene izraze sem uvr- stila 44 terminov (40,4 %), med novejše prevzete izraze pa 62 terminov (59,6 %). 3 izrazi (2,8 %) so nastali s poobčnoimenjenjem stvarnih lastnih imen. Domači netvorjeni izrazi pogosto izkazujejo določeno stopnjo ter- minologizacije. Domači netvorjeni izrazi iz spletnih besedil so npr. cesta (kol. ‘cestno kolesarstvo’ – metonimija, v splošnem jeziku ‘širša, načr- tno speljana pot, zlasti za promet z vozili’), čip (kol. ‘pripomoček za merjenje časa tekmovalca’ – metonimija in širša terminologizacija, ele- ktr. ‘ploščica, navadno iz silicija, na kateri je integrirano vezje’), gel (kol. ‘športnoprehranski izdelek za uživanje med kolesarjenjem, ki vsebuje snov v obliki gela’ – metonimija, v splošnem jeziku ‘snov v poltrdem stanju z malo vode, navadno za nanašanje (na kožo)’), meh (kol. ‘pripo- moček za prenašanje pijače, po obliki in funkciji kot meh’ – metafora, v splošnem jeziku ‘posoda iz živalske kože za shranjevanje ali prenašanje tekočine, zrnja’), štafeta (šport. ‘tekmovanje, pri katerem se tekmovalci 118 Občnoimenske e-tvorjenke se v slovenščini pravopisno pravilno zapisujejo z vezajem, medtem ko vezaj pri tovrstni lastnoimenski leksiki (tudi pod vplivom angleščine) večinoma odpada, npr. eDavki, eZdravstvo, iSlovar. 138 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih zame- njavajo’; kol. ‘tako tekmovanje na kolesih’). Mlajši prevzeti izrazi ponekod izkazujejo določeno stopnjo determi- nologizacije. V gradivu iz spletnih besedil je bilo 62 mlajših prevzetih izrazov, in sicer 47 iz angleščine (npr. rebound, sharrow, singla, singlespeed, skibike, slopestyle, snakebite, spinning, tabular, tallbike, trail), 2 iz francoščine ( brevet, bidon), 12 iz nemščine (npr. fajfa, feltna, ketna, klipsna, pakna) in 1 iz srbohrvaščine ( hupser). 3 prevzeti izrazi so nastali s poobčnoimenjenjem stvarnih lastnih imen, in sicer buf (iz imena znamke športnih rut in šalov Buff), polar (iz imena znamke športnih ur Polar) in pony (iz imena Rogovega kolesa znamke Pony). 6.2 Besednozvezni samostalniški termini Iz gradiva zbrane samostalniške besedne zveze v tem podpoglavju ana- liziram glede na strukturo, in sicer jih delim glede na mesto in vrsto prilastka (Toporišič 2000: 558–562). 6.2.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila Iz poljudnostrokovnih besedil sem zbrala 323 samostalniških stalnih besednih zvez (Preglednica 17). Največ, skoraj tri četrtine, je bilo zvez pridevniškega levega prilastka in samostalniškega jedra. Pogoste so bile še zveze jedra in neujemalnega rodilniškega (nepredložnega) desnega prilastka (6,2 %) ter zveze dveh pridevniških levih prilastkov in sa- mostalniškega jedra (5,6 %), ostalih struktur samostalniških besednih zvez pa je bilo manj.119 119 Legenda: BZNIP – besednozvezni neujemalni imenovalni prilastek; BZNPredP – besednozvezni neujemalni predložni desni prilastek; BZNRP – besednozvezni neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek; BZPLP – besednozvezni pridevniški levi prilastek; BZUSP – besednozvezni ujemalni (samostalniški) desni prilastek; J – samostalniško jedro; NIP – neujemalni imenovalni prilastek; NPredP – neujemalni predložni desni prilastek; NPrislP – neujemalni prislovni desni prilastek; NRP – neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek; PLP – pridevniški levi prilastek; USP – ujemalni (samostalniški) desni prilastek. 139 Slovensko kolesarsko izrazje STRUKTURA SAMOSTAL- ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) NIŠKE BESEDNE ZVEZE PLP + J 234 72,4 J + NRP 20 6,2 PLP + PLP + J 18 5,6 J + NPredP 16 5,0 J + BZNRP 10 3,1 J + NIP 9 2,8 Prevzeta besedna zveza 6 1,9 PLP + J + NPredP 3 0,9 J + BZNPredP 2 0,6 J + NPrislP 2 0,6 J + BZNIP 1 0,3 PLP + J + NRP 1 0,3 J + BZUSP 1 0,3 323 Preglednica 17: Samostalniške besedne zveze v poljudnostrokovnih besedilih V celoti prevzetih samostalniških besednih zvez je 6 (1,9 %): beach cruiser, bunny hop, cross country, North Shore, pump track, V brake. Vse so prevzete iz angleščine, po stopnji prevzetosti so citatne ali polcitatne. PLP + J Samostalniške besedne zveze s strukturo pridevniški levi prilastek + sa- mostalniško jedro so najštevilnejše in za terminologijo tudi najbolj tipične. Najproduktivnejši pridevniki za tvorbo takih besednih zvez so npr. cestni ( cestna dirka, cestna vožnja, cestni kolesar, cestno kolesarstvo, cestno kolo), gonilni ( gonilna os, gonilni ležaj, gonilni sklop, gonilni zobnik), gorski ( gorska dirka, gorska etapa, gorski cilj, gorski kolesar, gorsko kolesarjenje, gorsko kolesarstvo, gorsko kolo), kolesarski ( kolesarska čelada, kolesarska dirka, kolesarska ekipa, kolesarska galoša, kolesarska oprema, kolesarska svetilka, kolesarska šola, kolesarska tehnika, kolesarske hlače itd.), krmilni ( krmilna cev, krmilna opora, krmilni ležaj, krmilno kolo), prestavni ( prestavna ročica, prestavna skupina, prestavno razmerje), turni ( turni kolesar, turni sedež, turno kolesarstvo, turno kolo, turno pedalo) itd. V nekaterih primerih se v besednih zvezah poja-140 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja vi tudi vrstni pridevnik, ki je tvorjen iz lastnostnega, npr. togi okvir, trda guma, rumena majica, votla guma itd. PLP + PLP + J Samostalniških besednih zvez s strukturo dva pridevniška leva prilastka + samostalniško jedro je 18. Zanje je značilno, da drugi od obeh prilastkov z jedrom tvori primarno samostalniško besedno zvezo, ki jo prvi levi prila- stek dodatno določa, npr. hidravlična kolutna zavora in mehanska kolutna zavora; moško turno kolo in žensko turno kolo; prednji verižni menjalnik in zadnji verižni menjalnik itd. Pojavljajo se tudi terminološke variante, npr. maksimalna srčna frekvenca, maksimalni srčni utrip, najvišji srčni utrip. PLP + J + NRP Samostalniška besedna zveza s strukturo pridevniški levi prilastek + samo- stalniško jedro + neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek je 1: zaprti ščitnik verige. PLP + J + NPredP Samostalniške besedne zveze s strukturo pridevniški levi prilastek + samo- stalniško jedro + neujemalni predložni desni prilastek so 3: državno prven- stvo v krosu, gorsko kolo za spust, svetovni pokal v spustu. J + BZUSP Samostalniška besedna zveza s strukturo samostalniško jedro + besedno- zvezni ujemalni (samostalniški) desni prilastek je 1: BMX prosti slog (pod- disciplina BMX-a, obstajajo še druge, npr. BMX Race oziroma BMX dirka). Samostalniško jedro je kratica, zato se lahko pregiba z glasovno ali ničto končnico; pregiba se tudi prilastek. J + NIP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + neujemal- ni imenovalni prilastek je 9. V treh primerih je v prilastku kratica ( kolo 141 Slovensko kolesarsko izrazje AM, kolo BMX, kolo XC), v enem primeru lastno ime ( test Conconi), v petih primerih pa (prevzeti) samostalnik ( kolo cros , kolo kros, plašč tubeles , tekmovanje slopestyle, zavora cantilever). Pojavljajo se terminološke variante (npr. kolo XC in kolo cros ) in pisne dvojnice (npr. kolo cros in kolo kros). J + BZNIP Samostalniška besedna zveza s strukturo samostalniško jedro + besedno- zvezni neujemalni imenovalni prilastek je v poljudnostrokovnih besedilih 1: kategorija elite ženske [elít]. J + NRP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + neujemal- ni rodilniški (nepredložni) desni prilastek je v poljudnostrokovnih besedi- lih 20, gre večinoma za poimenovanja delov kolesa (npr. cev okvirja, držalo krmila, glava okvirja, indeks prestav, krivina krmila, merilnik utripa, nosilec krmila, okvir kolesa, opora krmila, pesto kolesa, ročica zavore, ščitnik verige) in faz oziroma procesov, ki sestavljajo dejavnost vožnje s kolesom (npr. faza pospeševanja, faza potiska, faza pritiska, narekovanje ritma, narekovanje tempa, tehnika pedaliranja, tehnika vožnje). J + BZNRP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + besedno- zvezni neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek je v poljudno- strokovnih besedilih 10, besednozvezni desni prilastek je večinoma sesta- vljen iz zveze pridevnika in samostalnika ( kategorija mlajših mladincev, kategorija starejših mladincev, merilnik srčnega utripa, os prednjega kolesa, pesto zadnjega kolesa, sedež gonilnega ležaja, sedež krmilnega ležaja), redkeje pa samostalnika in prislova ( faza potega nazaj, faza vlečenja navzgor) oziroma dveh samostalnikov ( os krmila kolesa). J + NPredP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + neujemal- ni predložni desni prilastek je v poljudnostrokovnih besedilih 16, in sicer so 142 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja tipični predlogi v prilastku na (npr. dirka na dirkališču, dirka na kronometer, drža na kolesu, kros na izpadanje, položaj na kolesu, vožnja na pedalih, vožnja na vzpon), za (npr. kolo za ciklokros, kolo za dirt, kolo za treking) in v ( utrip v mirovanju, vožnja v skupini, vožnja v zavetrju). J + BZNPredP Samostalniški besedni zvezi s strukturo samostalniško jedro + besednozve- zni neujemalni predložni desni prilastek sta 2, in sicer s predlogoma s/ z in za: kolo s polnim vzmetenjem, sistem za hitro vpenjanje kolesa. J + NPrislP Samostalniški besedni zvezi s strukturo: samostalniško jedro + neujemalni prislovni desni prilastek sta 2: vožnja navzdol, vožnja sede. 6.2.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila Iz didaktičnostrokovnih besedil sem zbrala 142 samostalniških stalnih besednih zvez (Preglednica 18). Največ je bilo zvez pridevniškega levega prilastka in samostalniškega jedra (68,3 %). Pogoste so bile še zveze jedra in neujemalnega predložnega desnega prilastka (8,5 %) ter zveze jedra in be- sednozveznega neujemalnega predložnega desnega prilastka (7 %). Ostalih samostalniških besednih zvez je bilo manj. STRUKTURA SAMOSTAL- ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) NIŠKE BESEDNE ZVEZE PLP + J 97 68,3 J + NPredP 12 8,5 J + BZNPredP 10 7,0 J + NRP 9 6,3 PLP + PLP + J 7 4,9 J + BZNRP 4 2,8 J + NPrislP 2 1,4 J + NIP 1 0,7 142 Preglednica 18: Samostalniške besedne zveze v didaktičnostrokovnih besedilih 143 Slovensko kolesarsko izrazje PLP + J Samostalniških zvez s strukturo pridevniški levi prilastek + samostal- niško jedro je bilo tudi v didaktičnostrokovnih besedilih največ. Naj- produktivnejši pridevniki za tvorbo takih besednih zvez so npr. bočni ( bočna razdalja, bočni odsevnik, bočni odsojnik), kolesarski ( kolesarska po-vršina, kolesarska steza, kolesarski izpit, kolesarski pas, kolesarski zvonec), odsevni ( odsevni brezrokavnik, odsevni telovnik, odsevni trak), sprednji ( sprednja luč, sprednja verižnica, sprednja zavora, sprednje kolo, sprednje vilice, sprednji blatnik, sprednji menjalnik, sprednji verižnik), zavorni ( zavorna čeljust, zavorna gumica, zavorna obloga, zavorna pot, zavorna ročica, zavorna sila, zavorni sistem). V nekaterih primerih se v besednih zvezah pojavi tudi vrstni pridevnik, ki je tvorjen iz lastnostnega, npr. rdeča luč, rumeni odsevnik. Pojavljajo se tudi terminološke variante, npr. rdeči odsevnik in rdeči odsojnik, odsevni brezrokavnik in odsevni telovnik. PLP + PLP + J Samostalniških zvez s strukturo dva pridevniška leva prilastka + samo- stalniško jedro je v didaktičnostrokovnih besedilih 7. Zanje je značilno, da drugi od obeh prilastkov z jedrom tvori primarno samostalniško besedno zvezo, ki jo prvi levi prilastek dodatno določa, npr. dvosmerna kolesarska steza, enosmerna kolesarska steza, gorsko tekmovalno kolesarjenje, hitrostno tekmovalno kolesarjenje. J + NIP Samostalniška zveza s strukturo samostalniško jedro + neujemalni ime- novalni prilastek je v didaktičnostrokovnih besedilih 1, v prilastku je kratica: kolo BMX. J + NRP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + neuje- malni rodilniški (nepredložni) desni prilastek je 9, tudi tukaj gre veči- noma za poimenovanja delov kolesa (npr. dolžina kolesa, obloga krmila, 144 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja obloga ročaja, okvir kolesa, položaj krmila, položaj sedeža, ročica zavore), drugih pomenskih skupin je manj ( nakazovanje smeri, topilec maščob). J + BZNRP Samostalniške besedne zveze s strukturo samostalniško jedro + bese- dnozvezni neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek so 4, be- sednozvezni desni prilastek je lahko sestavljen iz zveze pridevnika in samostalnika ( nosilec zadnjega kolesa, zaščita zadnjega kolesa), dveh samostalnikov ( nakazovanje spremembe smeri) ali priredne samostalniške zveze ( ščitnik verige in verižnega pogona). J + NPredP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + neuje- malni predložni desni prilastek je v didaktičnostrokovnih besedilih 12, predlogi v prilastku so za (npr. držalo za roke, izpit za kolesarja, mast za ležaje, območje za pešce, površina za kolesarje, prehod za kolesarje, ročica za prestavljanje, torbica za orodje), s/ z ( distančnik z odsojnikom, sestop s kolesa), na in po (le po en primer, gre za terminološki varianti: vožnja na brezpotju, vožnja po brezpotju). J + BZNPredP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + bese- dnozvezni neujemalni predložni desni prilastek je 10. V besednozve- znem prilastku se ob predlogu pojavijo zveze pridevnika in samostal- nika ( kolo s pomožnim motorjem, križišče s kolesarsko stezo, menjalnik na sprednjem verižniku, menjalnik na zadnjem verižniku), dveh samostalnikov ( ročica za upravljanje menjalnika, sistem za nastavljanje zavor, torbica za shranjevanje orodja, vzvod za snemanje zračnic) in priredne samostalniške zveze ( steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, steza za pešce in kolesarje). Najpogostejši je predlog za, pojavita se še predloga s/ z in na. 145 Slovensko kolesarsko izrazje J + NPrislP Samostalniški besedni zvezi s strukturo samostalniško jedro + neuje- malni prislovni desni prilastek sta 2: vožnja mimo in vožnja vštric. 6.2.3 Znanstvena kolesarska besedila Iz znanstvenih besedil sem zbrala 154 samostalniških stalnih besednih zvez (Preglednica 19). Največ je bilo zvez pridevniškega levega prilast- ka in samostalniškega jedra (73,4 %). Pogoste so bile še zveze jedra in neujemalnega rodilniškega desnega prilastka (9,7 %) ter zveze dveh pridevniških levih prilastkov in samostalniškega jedra (4,5 %). Drugih samostalniških besednih zvez je bilo manj. STRUKTURA SAMOSTAL- ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) NIŠKE BESEDNE ZVEZE PLP + J 113 73,4 J + NRP 15 9,7 PLP + PLP + J 7 4,5 J + BZNPredP 6 3,9 J + NPredP 5 3,2 PLP + PLP + PLP + J 3 1,9 PLP + J + NPredP 3 1,9 Prevzeta besedna zveza 1 0,6 J + BZNRP 1 0,6 154 Preglednica 19: Samostalniške besedne zveze v znanstvenih besedilih V znanstvenih besedilih se je pojavila 1 v celoti prevzeta besedna zveza: bike fitting. PLP + J Samostalniške besedne zveze s strukturo pridevniški levi prilastek + samostalniško jedro so tudi pri znanstvenih besedilih najštevilnejši tip samostalniškega besednozveznega termina – skoraj tri četrtine vseh besednozveznih terminov ima tako strukturo. Najproduktivnejši pri- devniki za tvorbo takih besednih zvez so npr. aerobni ( aerobna vzdr- 146 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja žljivost, aerobni proces, aerobni šport), anaerobni ( anaerobna kapaciteta, anaerobna sposobnost, anaerobni prag), cestni ( cestni kolesar, cestni prvak, cestno kolesarjenje, cestno kolesarstvo), otroški ( otroška prikolica, otroški poganjalec, otroško kolo), protidopinški ( protidopinška organizacija, protidopinški program, protidopinški zakon), športni ( športni kolesar, športno kolesarstvo, športno kolo), tekmovalni ( tekmovalna kategorija, tekmovalna sezona, tekmovalno kolesarstvo) itd. Redko se v besednih zvezah pojavi tudi vrstni pridevnik, ki je tvorjen iz lastnostnega, npr. mladi kolesar, prosti tek. PLP + PLP + J Samostalniških zvez s strukturo dva pridevniška leva prilastka + samo- stalniško jedro je v didaktičnostrokovnih besedilih 7. Zanje je značil- no, da lahko drugi od obeh prilastkov z jedrom tvori primarno samo- stalniško besedno zvezo, ki jo prvi levi prilastek dodatno določa, npr. cestno državno prvenstvo, dirkališčno državno prvenstvo. Drugi izrazi s to strukturo so še npr. modificirani kolesarski test, nastavljiva sedežna opora, rekreativna kolesarska prireditev, zadnja stegenska mišica. PLP + PLP + PLP + J Samostalniške besedne zveze s strukturo trije pridevniški levi prilastki + samostalniško jedro so v znanstvenih besedilih 3. Tudi za te besedne zveze je značilno, da lahko drugi in tretji prilastek z jedrom tvorita primarno (morda tudi sekundarno) samostalniško besedno zvezo, ki jo prvi prilastek dodatno določa: hormonski biološki potni list, krvni bio- loški potni list, steroidni biološki potni list. Struktura PLP + PLP + PLP + J v znanstvenih besedilih pomeni dodatno drobljenje pojmovnega sveta, dodatne podkategorije znotraj obstoječih, kar je v znanstvenih besedilih pričakovano. PLP + J + NPredP V znanstvenih besedilih so 3 samostalniške besedne zveze s strukturo pridevniški levi prilastek + samostalniško jedro + neujemalni predložni 147 Slovensko kolesarsko izrazje desni prilastek, in sicer 2 s predlogom na ( ekipna vožnja na čas, posamič- na vožnja na čas) in 1 s predlogom za ( otroški sedež za kolo). J + NRP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + neuje- malni rodilniški (nepredložni) desni prilastek je v znanstvenih besedi- lih 15, to je skoraj 10 %. Gre večinoma za poimenovanja delov kolesa ( naklon krmila, naklon sedeža, položaj krmila, položaj sedeža) in faz oziroma procesov, ki sestavljajo dejavnost vožnje s kolesom ( aktivacija mi- šic, faza potiskanja, faza vlečenja, kontrola dopinga, tehnika kolesarjenja, tehnika vožnje, odsek dirke, zaključek dirke). J + BZNRP Samostalniška besedna zveza s strukturo samostalniško jedro + bese- dnozvezni neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek je bila v znanstvenih besedilih 1, v prilastku je zveza dveh samostalnikov: fre- kvenca obračanja pedalov. J + NPredP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + neu- jemalni predložni desni prilastek je 5, in sicer so zastopani predlogi na ( drža na kolesu, vožnja na čas), v ( vožnja v klanec, vožnja v skupini) in proti ( vožnja proti vetru). Kot je razvidno, je v jedru zelo pogost samostalnik vožnja. J + BZNPredP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + bese- dnozvezni neujemalni predložni desni prilastek je v znanstvenih bese- dilih 6, zastopani so predlogi za ( sistem za hitro vpenjanje kolesa, specialist za končni sprint, specialist za vožnjo na čas), na ( kolesarjenje na velike razdalje), s/ z ( kolo s prostim tekom) in v ( vodilni v skupnem seštevku). V zadnjem primeru je v jedru posamostaljeni pridevnik. 148 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja 6.2.4 Novinarska kolesarska besedila Iz novinarskih besedil sem zbrala 179 samostalniških stalnih besednih zvez (Preglednica 20). Največ je bilo zvez pridevniškega levega prilastka in samostalniškega jedra (76 %). Pogoste so bile še zveze jedra in ne- ujemalnega rodilniškega desnega prilastka (6,7 %) ter zveze samostal- niškega jedra in besednozveznega neujemalnega rodilniškega desnega prilastka (5 %). Drugih samostalniških besednih zvez je bilo manj. STRUKTURA SAMOSTAL- ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) NIŠKE BESEDNE ZVEZE PLP + J 136 76,0 J + NRP 12 6,7 J + BZNRP 9 5,0 J + NPredP 8 4,5 PLP + J + NPredP 4 2,2 J + BZNPredP 3 1,7 Prevzeta besedna zveza 2 1,1 J + NIP 2 1,1 PLP + PLP + J 2 1,1 PLP + J + BZNRP 1 0,6 179 Preglednica 20: Samostalniške besedne zveze v znanstvenih besedilih V novinarskih besedilih sta se pojavili 2 v celoti prevzeti besedni zvezi: grand tour in BMX race. PLP + J Samostalniške besedne zveze s strukturo pridevniški levi prilastek + samostalniško jedro so v novinarskih besedilih najpogostejše, saj pred- stavljajo 76 % vseh samostalniških besednozveznih terminov. Najpro- duktivnejši pridevniki za tvorbo takih besednih zvez so npr. ciljni ( ciljni sprint, ciljni vzpon), dopinški ( dopinška kontrola, dopinški test), etapni ( etapna dirka, etapna uvrstitev, etapna zmaga, etapni zmagovalec), gorski ( gorska etapa, gorska kolesarka, gorski cilj), kolesarski ( kolesarski izpit, kolesarski maraton, kolesarski park), ravninski ( ravninska etapa, ravninska 149 Slovensko kolesarsko izrazje trasa), skupni ( skupna razvrstitev, skupna zmaga, skupni seštevek, skupno vodstvo), startni ( startna lista, startna rampa, startna številka) itd. Zelo pogosto (pogosteje kot pri drugih jezikovnih zvrsteh) se v besednih zvezah pojavlja tudi vrstni pridevnik, ki je tvorjen iz lastnostnega, npr. zelena majica (‘nagrada’), zelena majica (‘oseba’), rožnata majica (‘nagrada’), rožnata majica (‘oseba’), rumena majica (‘nagrada’), rumena majica (‘oseba’), rdeča majica (‘nagrada’), rdeča majica (‘oseba’), prosti dan, pikčasta majica (‘nagrada’), pikčasta majica (‘oseba’), leteči cilj, leteči sprint itd. PLP + PLP + J Samostalniški zvezi s strukturo dva pridevniška leva prilastka + samo- stalniško jedro sta bili v novinarskih besedilih 2, in sicer biološki potni list, maksimalni srčni utrip. PLP + J + BZNRP V novinarskih besedilih je bila 1 samostalniška besedna zveza s struk- turo pridevniški levi prilastek + samostalniško jedro + besednozvezni neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek, in sicer gorski cilj prve kategorije. PLP + J + NPredP V novinarskih besedilih so 4 samostalniške besedne zveze s strukturo pridevniški levi prilastek + samostalniško jedro + neujemalni predložni desni prilastek. Zastopana sta predloga na ( ekipna vožnja na čas, posamič- na vožnja na čas, ravninska vožnja na čas) in za ( parkirno mesto za kolo). J + NIP Samostalniški zvezi s strukturo samostalniško jedro + neujemalni ime- novalni prilastek sta v novinarskih besedilih 2, in sicer kategorija ma- sters (prilastek je prevzeta beseda) in komisar UCI (prilastek je kratica s prevzeto podstavo – fr. Union Cycliste Internationale). 150 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja J + NRP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + neujemal- ni rodilniški (nepredložni) desni prilastek je v novinarskih besedilih 12. V primerjavi z besednimi zvezami z enako strukturo iz drugih besedilnih zvrsti je tukaj mogoče opaziti 3 glavne pomenske skupine: poimenovanja delov kolesa ( merilnik moči, regulator težavnosti), faze oziroma procesi, ki sestavljajo dejavnost vožnje s kolesom ( obrat pedala), in faze oziroma procesi, ki sestavljajo dejavnost tekmovanja v vožnji s kolesom ( čas zma- govalca, čelo kolone, dan počitka, dolžina kolesa, majica vodilnega, nosilec majice, padec skupine, prepoved nastopanja, sprint glavnine). J + BZNRP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + bese- dnozvezni neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek je bilo v novinarskih besedilih 9: dirka ekstra kategorije, dirka prve kategorije, vzpon prve kategorije, majica državnega prvaka, majica najboljšega hribo-lazca, majica najboljšega mladega kolesarja, majica najboljšega na gorskih ciljih, majica najboljšega sprinterja, sprint zasledovalne skupine. J + NPredP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + neu- jemalni predložni desni prilastek je 9, zastopani so predlogi za ( kolo za kronometer, parkirišče za kolesa, specialist za bege, specialist za kronometer), na ( kros na izpadanje) in v ( sprint v klanec). Opaziti je mogoče nekaj terminološke variantnosti, npr. vožnja na čas, vožnja na kronometer. J + BZNPredP Samostalniške besedne zveze s strukturo samostalniško jedro + bese- dnozvezni neujemalni predložni desni prilastek so v novinarskih be- sedilih 3: spust z gorskimi kolesi, specialist v vožnji na čas, specialist za vožnjo na čas. Zadnji zvezi sta terminološki varianti. 151 Slovensko kolesarsko izrazje 6.2.5 Spletna kolesarska besedila Iz spletnih besedil sem zbrala 458 samostalniških stalnih besednih zvez (Preglednica 21). Največ, skoraj dve tretjini, je bilo zvez pridevniškega levega prilastka in samostalniškega jedra. Pogoste so bile še zveze jedra in neujemalnega predložnega desnega prilastka (9,8 %), prevzete be- sedne zveze (6,6 %), zveze jedra in neujemalnega rodilniškega (nepre- dložnega) desnega prilastka (5,7 %) ter zveze dveh pridevniških levih prilastkov in samostalniškega jedra (4,8 %), ostalih struktur samostal- niških besednih zvez pa je bilo manj. STRUKTURA SAMOSTAL- ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) NIŠKE BESEDNE ZVEZE PLP + J 292 63,8 J + NPredP 45 9,8 Prevzeta besedna zveza 30 6,6 J + NRP 26 5,7 PLP + PLP + J 22 4,8 J + BZNPredP 13 2,8 J + BZNRP 8 1,7 J + NIP 8 1,7 PLP + J + NPredP 4 0,9 J + USP 3 0,7 PLP + J + NRP 3 0,7 BZPLP + J 2 0,4 PLP + J + BZNPredP 2 0,4 458 Preglednica 21: Samostalniške besedne zveze v spletnih besedilih V spletnih besedilih je bila večina besednih zvez domačih, 30 oziroma 6,6 % pa prevzetih, npr. gravel grinding, head tube, kick shift, missing link, mountain bike, pump track, chain stay, dirt jump, drop out itd. PLP + J Samostalniške besedne zveze s strukturo pridevniški levi prilastek + samostalniško jedro so najštevilnejše in za terminologijo tudi najbolj 152 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja tipične. Najproduktivnejši pridevniki za tvorbo takih besednih zvez so npr. cestni ( cestna dirka, cestni kolesar, cestno kolesarstvo, cestno krmilo), enoprestavniški ( enoprestavniški ciklokros, enoprestavniško prvenstvo), gorskokolesarski ( gorskokolesarska dirka, gorskokolesarska tekma, gorskokolesarska tura, gorskokolesarski klub, gorskokolesarski maraton, gorskokolesarski park) itd. Pogoste so tudi zveze, ki imajo v pridevniku zloženko s številko (kažejo se določena pravopisna odstopanja): 12-urna dirka, 13-redna kaseta, 20 colski obroč, 26-palčni obročnik, 29-palčni plašč. V nekaterih primerih se v besednih zvezah pojavi tudi vrstni pridevnik, ki je nastal iz lastnostnega, npr. hitri zapenjalec, prosti slog, trda vilica itd. BZPLP + J Samostalniški besedni zvezi s strukturo besednozvezni pridevniški levi prilastek + samostalniško jedro sta bili v spletnih besedilih 2, obe imata v levem prilastku zvezo prislova in pridevnika: spredaj vzmeteni okvir, spredaj vzmeteno kolo. PLP + PLP + J Samostalniških besednih zvez s strukturo dva pridevniška leva prilast- ka + samostalniško jedro je v spletnih besedilih 22 oziroma 4,8 %. Za- nje je značilno, da drugi od obeh prilastkov z jedrom tvori primarno samostalniško besedno zvezo, ki jo prvi levi prilastek dodatno določa, npr. dvosmerna kolesarska steza in enosmerna kolesarska steza; dvosmerna kolesarska pot in daljinska kolesarska pot. PLP + J + NRP Samostalniške besedne zveze s strukturo pridevniški levi prilastek + sa- mostalniško jedro + neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek so v spletnih besedilih 3: diagonalni zamik verige, glavna cev okvirja, mešani režim souporabe.120 120 Termin se nanaša na souporabo prometnih površin za pešce, kolesarje in mo- torna vozila. 153 Slovensko kolesarsko izrazje PLP + J + NPredP Samostalniške besedne zveze s strukturo pridevniški levi prilastek + sa- mostalniško jedro + neujemalni predložni desni prilastek so v spletnih besedilih 4: cestno kolo z vzmetenjem, čakalna površina za kolesarje, kažipotna tabla za kolesarje, talna oznaka za kolesarje. PLP + J + BZNPredP Samostalniški besedni zvezi s strukturo pridevniški levi prilastek + samo- stalniško jedro + neujemalni predložni desni prilastek sta v spletnih be- sedilih 2: kolesarski pas za mešano souporabo koles in avtomobilov, skupna površina za kolesarje in pešce. J + USP Samostalniške besedne zveze s strukturo samostalniško jedro + ujemalni (samostalniški) desni prilastek so v spletnih besedilih 3; pri dveh gre za pravopisni dvojnici z napačno rabo pomišljaja, pri tretji pa za napačno rabo vezaja: kolesar – starodobnik, kolesar–starodobnik, kolesar-turist. Iz teh treh kolesarskih terminov je mogoče razbrati pravopisne težave, ki jih imajo uporabniki slovenščine pri zapisovanju zvez z ujemalnim samostal- niškim desnim prilastkom. J + NIP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + neuje- malni imenovalni prilastek je bilo v spletnih besedilih 8. V treh primerih je v prilastku kratica ( kolo BMX, sistem SPD, sistem TL), v treh primerih prevzeti samostalnik ( koncept shared space, obroč tubular, sistem tubeles ), v dveh primerih pa kombinacija črk in številk ( obročnik 650b, standard 650b). Pojavljajo se terminološke variante (npr. sistem TL in sistem tubeles ). J + NRP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + neuje- malni rodilniški (nepredložni) desni prilastek je v spletnih besedilih 26, 154 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja večinoma gre za poimenovanja delov in lastnosti kolesa (npr. geometri- ja kolesa, glava kolesa, glava okvirja, nosilec bidona, nosilec krmila, nosilec menjalnika, nosilec osi, okvir kolesa, opora krmila, os gonilke), manj pa je poimenovanj za faze oziroma procese, ki sestavljajo dejavnost vožnje s kolesom (npr. hitrost vračanja, tehnika vožnje). J + BZNRP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + bese- dnozvezni neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek je v sple- tnih besedilih 8, besednozvezni desni prilastek je večinoma sestavljen iz zveze pridevnika in samostalnika ( dres državnega prvaka, kolesar prostega sloga, nosilec prednjega menjalnika, nosilec sedežne opore) oziroma dveh samostalnikov ( tehnika obvladovanja kolesa), v enem primeru pa tudi samostalnika z neujemalnim predložnim desnim prilastkom ( prepoved kolesarjenja v naravnem okolju). J + NPredP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + neuje- malni predložni desni prilastek je v spletnih besedilih 45, in sicer so najpo- gostejši predlogi v prilastku za (npr. ključavnica za kolo, kolo za ciklokros, nosilec za bidon, park za BMX, parkirišče za kolesa, prehod za kolesarje), v ( DP v spustu, pokal v krosu, prvenstvo v ciklokrosu, tekmovalec v spustu) in na ( kros na izpadanje, policist na kolesu, položaj na kolesu), predloga ob in s/ z pa se pojavita samo po enkrat: cev ob verigi, kolo z motorjem. J + BZNPredP Samostalniških besednih zvez s strukturo samostalniško jedro + bese- dnozvezni neujemalni predložni desni prilastek je v spletnih besedilih 13, in sicer s predlogi s/ z (npr. dirka s skupinskim štartom, spust z gorskimi kolesi), v ( tekma v gorskem kolesarstvu, tekmovalec v pokalu BMX) in za ( kolo za vožnjo na čas, okvir za cestno kolo, okvir za vožnjo na čas, vijak za hitro snemanje koles ali sedeža), predlog na pa je redkejši: vožnja na eno uro. 155 Slovensko kolesarsko izrazje 6.3 Pridevniški termini Pridevniške kolesarske termine sem črpala iz nabora samostalniških besednih zvez. Pridevniški termini ne nastopajo samostojno, temveč kot sestavina terminoloških besednih zvez. V raziskavi so kljub temu obravnavani tudi ločeno od samostalniških jeder, in sicer z (od termi- nologije ločenega) besedotvornega vidika, ki je osrednja tema monogra- fije. V nabor sem vključila pridevnike iz pridevniškega levega prilastka in pridevnike iz besednozveznega desnega prilastka (predvsem iz be- sednozveznega neujemalnega predložnega in besednozveznega neuje- malnega rodilniškega (nepredložnega) desnega prilastka). Za vključitev pridevnikov iz samostalniških besednih zvez sem se odločila, ker je to tipično mesto pojavljanja terminoloških pridevnikov (Vintar 2008). Veliko število pridevnikov v primerjavi s samostalniki in glagoli kaže na za terminologijo netipično nadvlado te besedne vrste. Pridevnik namreč izkazuje velik pretvorbni potencial – iz dinamične pozicije ob glagolu v povedju prehaja v statično pozicijo ob samostalniku v besedni zvezi. Zato sem iz nabora izločila tiste pridevnike, ki niso ozko termi- nološki in spadajo v splošno terminološko leksiko; tako sem dobila za terminologijo bolj reprezentativno razmerje med zastopanostjo samo- stalnikov, pridevnikov in glagolov v vzorcu – skupno je bilo pridevni- kov in glagolov v vzorcih posamezne besedilne zvrsti manj kot 10 %. Pridevniki, ki sem jih vključila v analizo, so ozko kolesarski vrstni pridevniki, redkeje pa tudi lastnostni pridevniki, ki konvertirajo v vr- stne (lahko zaradi ustaljevanja skladenjske določnosti oziroma zaradi označevanja prave vrstnosti v terminološki besedni zvezi). Pri izboru pridevnikov sem se oprla na tipologijo razlag vrstnih pridevnikov, ki so jo pripravili sodelavci Leksikološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Krvina in Petric Žižić, 2021), pri tem pa je bistveno merilo vrstna pomenska razločevalnost glede na je- dro. Večinoma gre za pridevnike, ki imajo terminološko vrednost in so kolokabilnostno odprti, monokolokabilnih pridevnikov v terminih pa je relativno malo. Poudarek analize je na besedotvornih značilnostih pridevnikov v kolesarskih besednozveznih terminih. 156 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja V predstavitvi besedotvorne analize pridevniških terminov navajam termine v obliki z vrstnim obrazilom - ni oziroma - ski, v oklepaju tudi v besednih zvezah. 6.3.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila Iz poljudnostrokovnih besedil sem izpisala 43 tvorjenih pridevniških terminov (Preglednica 22). Največji delež predstavljajo navadne izpe- ljanke (26 pridevnikov oziroma 60,5 %), po pogostnosti jim sledijo medponsko-priponske zloženke (9 pridevnikov oziroma 20,9 %). Se- stavljenk, prirednih zloženk in tvorjenk iz predložne zveze je manj. BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) In 26 60,5 Zmp 9 20,9 Se 4 9,3 Zprir 3 7,0 Tpz 1 2,3 43 Preglednica 22: Poljudnostrokovna besedila – pridevniški termini po besedo- tvornih vrstah 6.3.1.1 Navadne izpeljanke V poljudnostrokovnih besedilih sem našla 26 pridevniških terminov, ki so po nastanku navadne izpeljanke, 23 je izsamostalniških, 2 izgla- golski, 1 pa je nastala iz prevzete besede. Izsamostalniške navadne izpe- ljanke so večinoma izpeljane iz samostalnikov, neposredno povezanih s kolesarstvom, npr. etapni ( etapna dirka) ⟵ ta, ki je povezan z etapo; gonilni ( gonilni ležaj) ⟵ ta, ki je povezan z gonilom; krmilni ( krmilna opora) ⟵ ta, ki je povezan s krmilom; kriterijski ( kriterijska dirka) ⟵ ta, ki je povezan s kriterijem ‘disciplina’; spustaški ( spustaško kolo) ⟵ ta, ki je povezan s spustaši; krosaški ( krosaško kolo) ⟵ ta, ki je povezan s krosaši. Izglagolski tvorjenki sta pridevnika menjalni ( menjalna skupina) ⟵ ta, ki menja in potopni ( potopna sedežna opora) ⟵ ta, ki se potopi. Zanimiv je pridevnik aerobni ( aerobni prag), ki je tvorjen iz prevzete besede, pri 157 Slovensko kolesarsko izrazje čemer ima priponsko obrazilo tudi funkcijo delnega podomačenja pre- vzete besede (Voršič 2013: 188). 6.3.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze V poljudnostrokovnih besedilih sem našla eno pridevniško tvorjenko iz predložne zveze, in sicer podsedežni ( podsedežna cev) ⟵ ta, ki je pod sedežem. 6.3.1.3 Medponsko-priponske zloženke Pridevniške medponsko-priponske zloženke so v poljudnostrokovnih besedilih druga najpogostejša besedotvorna vrsta, izkazujejo pa tudi nekatere zapisovalne težave uporabnikov slovenščine. 3 pridevniške medponsko-priponske zloženke imajo številčno sestavino: 26-palčni ( 26-palčno kolo) ⟵ ta, ki ima 26 palcev; 28-colski ( 28-colsko kolo) ⟵ ta, ki ima 28 col; 11-redni ( 11-redni zadnji verižnik) ⟵ ta, ki ima 11 redov ‘vrst’. Nedoločni števnik v podstavi ima tvorjenka večetapni ( ve- četapna dirka) ⟵ ta, ki ima več etap, tvorjenka vsegorski ( vsegorsko kolo) ⟵ ta, ki je za vse gore pa ima v podstavi zaimek v pridevniški rabi (gre za pomenski kalk angleškega izraza all-mountain). Zapisovalna dilema se pojavi pri pridevniških terminih gorskokole- sarski in gorsko-kolesarski (⟵ ta, ki je v povezan gorskim kolesarjenjem / gorskimi kolesarji) ter polno vzmeteni in polnovzmeteni (⟵ ta, ki je (po)polno(ma) vzmeten). Pisci v prvem primeru nihajo med zapisoma skupaj in z vezajem (v drugih besedilih tudi narazen), v drugem pa med zapisoma skupaj in narazen. 6.3.1.4 Sestavljenke V poljudnostrokovnih besedilih sem našla 4 pridevniške termine, ki so po nastanku sestavljenke. 3 sestavljenke spadajo v pomensko skupino hierarhizacija (nasprotnost), to so anaerobni ( anaerobni prag; obrazilo an-), nevzmeteni ( nevzmeteno kolo; obrazilo ne-) in protidopinški ( protidopinški sistem; obrazilo proti-). 1 sestavljenka spada v pomensko skupino hierarhizacija višje ali nižje: ultrakolesarski ( ultrakolesarska 158 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja preizkušnja; obrazilo ultra- v pomenu ‘stanje nad običajno mero’). 2 predponski obrazili sta prevzeti, 2 pa domači. 6.3.1.5 Priredne zloženke V naboru pridevniških terminov iz poljudnostrokovnih besedil so 3 priredne zloženke. Pridevniška priredna zloženka gonilno menjalniški ( gonilno menjalniški sklop) ⟵ ta, ki je gonilni in menjalniški izkazuje zapisovalno dilemo, saj bi morala biti zapisana z vezajem. Zloženki prestavno-zavorni in zavorno-prestavni ( prestavno-zavorna ročica, zavorno- -prestavna ročica) ⟵ ta, ki je prestavni in zavorni / zavorni in prestavni pa izkazujeta terminološko variantnost, saj zaporedje enakovrednih delov ni ustaljeno, oba pridevniška termina pa se tipično pojavljata ob istem samostalniku. 6.3.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila Iz didaktičnostrokovnih besedil sem izpisala 9 tvorjenih pridevniških terminov, vsi so po besedotvornem nastanku navadne izpeljanke. 6.3.2.1 Navadne izpeljanke Vseh 9 navadnih izpeljank iz didaktičnostrokovnih besedil je izsamo- stalniških navadnih izpeljank, npr. gorski ( gorsko kolo) ⟵ ta, ki je povezan z gorami; prestavni ( prestavno razmerje) ⟵ ta, ki je povezan s prestavami; verižni ( verižni pogon) ⟵ ta, ki je povezan z verigo; vzmetni in vzmeteni ( vzmetni sistem, vzmetene sprednje vilice) ⟵ ta, ki je povezan z vzmetjo itd. 6.3.3 Znanstvena kolesarska besedila Iz znanstvenih besedil sem izpisala 15 tvorjenih pridevniških terminov (Preglednica 23). Prevladujejo navadne izpeljanke (13 pridevnikov ozi- roma 86,7 %), sestavljenki pa sta le 2 (13,3 %). 159 Slovensko kolesarsko izrazje BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) In 13 86,7 Se 2 13,3 15 Preglednica 23: Znanstvena besedila – pridevniški termini po besedotvornih vrstah 6.3.3.1 Navadne izpeljanke V znanstvenih besedilih sem našla 13 pridevniških terminov, ki so po nastanku navadne izpeljanke, 12 je izsamostalniških, 1 pa je tvorjena iz prevzete besede. Izsamostalniške navadne izpeljanke so npr. kolesarski ( kolesarska steza) ⟵ ta, ki je povezan s kolesarji; prestavni ( prestavno razmerje) ⟵ ta, ki je povezan s prestavami; sedežni ( sedežna opora) ⟵ ta, ki je povezan s sedežem; vzdržljivostni ( vzdržljivostni športnik) ⟵ ta, ki je povezan z vzdržljivostjo; zavorni ( zavorna ročica) ⟵ ta, ki je povezan z zavorami. Pridevnik aerobni ( aerobna vzdržljivost) je tvorjen iz prevzete besede, pri čemer ima priponsko obrazilo funkcijo delnega podomačenja. 6.3.3.2 Sestavljenke 2 pridevniški tvorjenki iz znanstvenih besedil sta po nastanku sesta- vljenki, obe spadata v pomensko skupino hierarhizacija (naspro- tnost): anaerobni ( anaerobna kapaciteta; obrazilo an-) in protidopinški ( protidopinška organizacija; obrazilo proti-). 6.3.4 Novinarska kolesarska besedila Iz novinarskih besedil sem izpisala 14 tvorjenih pridevniških terminov (Preglednica 24). Prevladujejo navadne izpeljanke (13 pridevnikov ozi- roma 86,7 %), sestavljenk in medponsko-priponskih zloženk je manj. 160 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) In 10 71,4 Se 2 14,3 Zmp 2 14,3 14 Preglednica 24: Novinarska besedila – pridevniški termini po besedotvornih vrstah 6.3.4.1 Navadne izpeljanke V novinarskih besedilih sem našla 10 pridevniških terminov, ki so po nastanku navadne izpeljanke, vse so izsamostalniške, npr.: ciljni ( ciljni vzpon) ⟵ ta, ki je povezan s ciljem; dopinški ( dopinški test) ⟵ ta, ki je povezan z dopingom; sprinterski ( sprinterski vlak) ⟵ ta, ki je povezan s sprintanjem/ sprinterji; startni ( startna rampa) ⟵ ta, ki je povezan s star-tom; turni ( turno kolesarstvo) ⟵ ta, ki je povezan s turo. 6.3.4.2 Medponsko-priponske zloženke Pridevniški medponsko-priponski zloženki sta v novinarskih besedilih 2: 1 ima številčno sestavino ( 29-palčni ( 29-palčno kolo) ⟵ ta, ki ima 29 palcev), druga pa je tvorjena iz podstavne besedne zveze pridevnika in samostalnika ( turnokolesarski ( turnokolesarski vodnik) ⟵ ta, ki je povezan s turnim kolesarjenjem / turnimi kolesarji). 6.3.4.3 Sestavljenke V novinarskih besedilih sem našla 2 pridevniška termina, ki sta po nastanku sestavljenki. Ena spada v pomensko skupino hierarhizaci- ja (nasprotnost): protidopinški ( protidopinški sistem, obrazilo proti-). Druga sodi v pomensko skupino hierarhizacija višje ali nižje: ultra- maratonski ( ultramaratonski kolesar; obrazilo ultra- v pomenu ‘stanje nad običajno mero’). Prvo predponsko obrazilo je prevzeto, drugo pa domače. 161 Slovensko kolesarsko izrazje 6.3.5 Spletna kolesarska besedila Iz spletnih besedil sem izpisala 44 tvorjenih pridevniških terminov (Preglednica 25). Prevladujejo navadne izpeljanke (26 pridevnikov ozi- roma 59,1 %) in medponsko-priponske zloženke (16 pridevnikov ozi- roma 36,4 %), v naboru pa sta tudi 1 tvorjenka iz predložne zveze in 1 e-tvorjenka. BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) In 26 59,1 Zmp 16 36,4 E-tvorjenka 1 2,3 Tpz 1 2,3 44 Preglednica 25: Spletna besedila – pridevniški termini po besedotvornih vrstah 6.3.5.1 Navadne izpeljanke Navadne izpeljanke so v naboru pridevniškega izrazja iz spletnih be- sedil najpogostejša besedotvorna vrsta. Vse razen ene, ki je izglagolska ( potopni ( potopna opora) ⟵ ta, ki se potopi), so izsamostalniške, npr. dopinški ( dopinški test) ⟵ ta, ki je povezavi z dopingom; enoprestavni- ški ( enoprestavniški ciklokros) ⟵ ta, ki je povezan z enoprestavnikom; trekinški ( trekinško kolo) ⟵ ta, ki je povezan s trekingom; turni ( turni kolesar) ⟵ ta, ki je povezan s turo. Nekateri pridevniki izkazujejo terminološko variantnost, npr. štartni ( štartna številka) ⟵ ta, ki je povezan s štartom in startni ( startna številka) ⟵ ta, ki je povezan s star-tom. Zanimive so tvorjenke, ki imajo v podstavi prevzeto besedo, npr. bajkerski ⟵ ta, ki je povezan z bajkerji; enduraški ⟵ ta, ki je povezan z enduraši; singlspidaški ⟵ ta, ki je povezan s singlspidaši. 6.3.5.2 Tvorjenke iz predložne zveze V spletnih besedilih sem našla le eno pridevniško tvorjenko iz predlo- žne zveze, in sicer podsedežni ( podsedežna cev, podsedežna torbica) ⟵ ta, ki je pod sedežem. 162 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja 6.3.5.3 Medponsko-priponske zloženke V spletnih besedilih so pridevniške medponsko-priponske zloženke re- lativno dobro zastopane, kar je mogoče pripisati dejstvu, da številni opisi koles, pa tudi druga tipična kolesarska spletna besedila (npr. mali oglasi) vsebujejo opis razvrstitve koles glede na velikost obročev oziroma okvirja in število prestav oziroma zobnikov na zadnjem kolesu. Zaradi tega so v spletnih besedilih pogoste pridevniške medponsko-priponske zložen- ke s količinskim pridevnikom v podstavi, pri tem je ta lahko zapisan z besedo ali števko, npr. enajstredni ( enajstredni verižnik) ⟵ ta, ki ima enajst redov ‘vrst’ (število zobnikov); 13-redni ( 13-redna kaseta) ⟵ ta, ki ima 13 redov ‘vrst’ (število zobnikov); 26-palčni ( 26-palčno kolo) ⟵ ta, ki ima 26 palcev (velikost obročev); 27, 5-palčni ( 27, 5-palčni obročnik) ⟵ ta, ki ima 27, 5 cole ‘palca’ (velikost obročev); 28-palčni ( 28-palčni obročnik) ⟵ ta, ki ima 28 palcev (velikost obročev); 29-palčni ( 29-palč- ni plašč) ⟵ ta, ki ima 29 palcev (velikost obročev); devetindvajsetpalčni ( devetindvajsetpalčni plašč) ⟵ ta, ki ima devetindvajset palcev (velikost obročev). Iz samostalniških besednih zvez, ki imajo v levem prilastku pridevniško medponsko-priponsko zloženko, pogosto nastajajo poeno- besedenja, npr. 29-palčnik. Redko se pojavljajo težave v zapisu, npr. 20 colski ( 20 colski obroč) ⟵ ta, ki ima 20 col (velikost obročev). 6.3.5.4 E-tvorjenke V spletnih besedilih se je pojavila 1 pridevniška e-tvorjenka, in sicer e-pogonski. Ker pa so e-tvorjenke navadno samostalniške, bi jo bilo mo- goče razlagati tudi kot navadno izpeljanko: e-pogonski ( e-pogonski sklop) ⟵ ta, ki je povezan z e-pogonom. 6.4 Glagolski termini Glagolski termini so v vseh zbranih besedilnih zvrsteh najmanj številni, kar je v skladu z ugotovitvami terminološke stroke o pogostnosti bese- dotvornih vrst v terminologiji. Razlog za to je v razširjenih pomenskih možnostih, ki jih prinaša glagolska vezljivost – za zadovoljevanje poi- 163 Slovensko kolesarsko izrazje menovalnih potreb se pogosto uporabljajo vezljivostne možnosti, red- keje pa tudi besedotvorne. V nadaljevanju bodo predstavljeni glagolski termini v posameznih besedilnih zvrsteh glede na besedotvorne vrste. Zastopani so štirje be- sedotvorni postopki: navadna izpeljava, modifikacijska izpeljava (oziro- ma tvorba na meji med navadno in modifikacijsko izpeljavo), tvorba iz predložne zveze in sestavljanje. Obravnavani glagolski termini so lahko enobesedni ali del glagolskih besednih zvez (imajo torej terminološko vrednost), pri čemer pa se s terminološkostjo teh zvez nisem posebej ukvarjala – obravnavala sem le glagole, ločene od določil in dopolnil, in sicer z besedotvornega vidika, ki je osrednja tema monografije. Pri navajanju primerov dodajam v oklepaju glagolska določila in dopolnila kot oris morebitnih terminoloških glagolskih besednih zvez. 6.4.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila V naboru gradiva iz poljudnostrokovnih besedil je 18 glagolskih terminov, 2 sta netvorjena (11,1 % – plezati, voziti), 16 pa je tvorjenih (88,9 %). Med tvorjenimi glagolskimi termini (Preglednica 26) je največ na- vadnih izpeljank (43,8 %), sledijo modifikacijske izpeljanke (31,3 %) in sestavljenke (25 %). Druge besedotvorne vrste v glagolskem gradivu iz poljudnostrokovnih besedil niso zastopane. BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) In 7 43,8 Im 5 31,3 Se 4 25,0 16 Preglednica 26: Poljudnostrokovna besedila – glagolski termini po besedo- tvornih vrstah 6.4.1.1 Navadne izpeljanke Navadne izpeljanke predstavljajo 43,8 % vseh tvorjenih glagolskih ter- minov iz poljudnostrokovnih besedil. 3 glagoli so izsamostalniške tvor- jenke ( kolesariti ⟵ biti kolesar ali delati s kolesom; pedalirati ⟵ delati 164 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja s pedali; pumpati [pámpati] ⟵ delati pump [pámp]), 4 pa so navadne izpeljanke z zaimenskim oziroma predložnim poponskim obrazilom, ki jih obravnavam kot posebno vrsto navadnih izpeljank:121 dvigniti se (na pedala), ogreti se, regenerirati se, zakisliti se. 6.4.1.2 Modifikacijske izpeljanke V gradivu iz poljudnostrokovnih besedil je 5 modifikacijskih izpeljank (31,3 % vseh tvorjenih glagolov), ki pa jih lahko po slovenski besedo- tvorni teoriji (Vidovič Muha 2011) razlagamo tudi kot navadne izpe- ljanke, pri katerih ima izrazno nesamostojno priponsko obrazilo tako vidsko kot besedotvorno vlogo, v besedotvorni podstavi tvorjenke pa je dovršni glagol: narekovati (tempo/ ritem) ⟵ delati, da se *nareče / večkrat *nareči; pospeševati ⟵ delati, da se pospeši / večkrat pospešiti; prestavljati ⟵ delati, da se prestavi / večkrat prestaviti; zavijati ⟵ delati, da se zavije / večkrat zaviti; zavirati ⟵ delati, da se zavre / večkrat zavreti. 6.4.1.3 Sestavljenke V glagolskem gradivu iz poljudnostrokovnih besedil so 4 sestavljenke (25 % vseh tvorjenih glagolov), pri eni obrazilo izraža le faznost gla- golskega dejanja ( odkolesariti ⟵ do konca kolesariti), pri treh pa poleg faznosti še prislovni pomen ( nakazati (smer z roko) ⟵ kazati na ‘gor’; prikolesariti ⟵ kolesariti pri ‘do’; vstati (na pedala) ⟵ stati v ‘gor’). 6.4.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila V naboru gradiva iz didaktičnostrokovnih besedil je 19 glagolskih ter- minov, 5 je netvorjenih (26,3 % – peljati, sedeti, stati (na kolesu), voziti (prostoročno/ stoje/ vštric)), 14 pa je tvorjenih (73,7 %). 121 Prim. Toporišič 2000: 224; Žele 2013b: 119–124. Poponsko obrazilo je »prosti morfem zlasti glagola ali pridevnika (ter iz njiju izpeljanega samostalnika)« (To- porišič 1992: 195). Lahko so zaimenska (npr. ga, jo, se, si) ali predložna (npr. na, po). Poponsko obrazilo tvori nov glagolski pomen. A. Vidovič Muha (2011: 24) problematizira Toporišičevo stališče, da so prosti (glagolski) morfemi tudi bese- dotvorni, saj meni, da je se v zgledu napiti se v resnici udeleženec ‘sebe’. 165 Slovensko kolesarsko izrazje Med tvorjenimi glagolskimi termini (Preglednica 27) je največ se- stavljenk (57,1 %), sledijo modifikacijske izpeljanke (21,4 %), navadne izpeljanke (14,3 %) in tvorjenke iz predložne zveze (7,1 %). Druge be- sedotvorne vrste v glagolskem gradivu iz didaktičnostrokovnih besedil niso zastopane. BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) Se 8 57,1 Im 3 21,4 In 2 14,3 Tpz 1 7,1 14 Preglednica 27: Didaktičnostrokovna besedila – glagolski termini po besedo- tvornih vrstah 6.4.2.1 Navadne izpeljanke V glagolskem gradivu iz didaktičnostrokovnih besedil sta 2 navadni izpeljanki (14,3 %), ena je izsamostalniška ( vijugati ⟵ delati vijuge), druga pa je tvorjena z zaimenskim poponskim obrazilom ( razvrstiti se). 6.4.2.2 Tvorjenke iz predložne zveze V glagolskem gradivu iz didaktičnostrokovnih besedil je le 1 tvorjenka iz predložne zveze, in sicer odročiti ⟵ dati roke od. 6.4.2.3 Modifikacijske izpeljanke V gradivu iz didaktičnostrokovnih besedil so 3 modifikacijske izpe- ljanke (21,4 % vseh tvorjenih glagolov), ki jih lahko uvrstimo tudi med navadne izpeljanke: sekati (ovinek) ⟵ delati, da se seče / večkrat seči; prehitevati ⟵ delati, da se prehiti / večkrat prehiteti; zavirati ⟵ delati, da se zavre / večkrat zavreti. 6.4.2.4 Sestavljenke Najpogostejša besedotvorna vrsta v glagolskem gradivu iz didaktično- 166 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja strokovnih besedil so sestavljenke (57,1 %), ki jih je 8. Pri 6 obrazilo izraža le faznost ( stisniti (ročico na krmilu) ⟵ enkrat *tisniti; ustaviti ⟵ do konca staviti; zapeljati (s ceste) ⟵ do konca peljati; zaviti ⟵ do konca viti; zavrteti (pedale) ⟵ začeti vrteti; zmanjšati (hitrost) ⟵ do konca manjšati), pri dveh pa poleg faznosti tudi prislovni pomen ( nakazati (smer / spremembo smeri z roko) ⟵ kazati na ‘gor’; sestopiti (s kolesa) ⟵ stopiti s ‘dol’). 6.4.3 Znanstvena kolesarska besedila V naboru gradiva iz znanstvenih besedil so le 3 glagolski termini, 1 je netvorjen ( voziti (na veter)), 2 pa tvorjena, oba sta navadni izpeljanki. 6.4.3.1 Navadne izpeljanke V glagolskem gradivu iz znanstvenih besedil sta 2 navadni izpeljanki, ena je izsamostalniška ( kolesariti ⟵ biti kolesar ali delati s kolesom), druga pa je tvorjena z zaimenskim poponskim obrazilom ( ogrevati se). 6.4.4 Novinarska kolesarska besedila V naboru gradiva iz novinarskih besedil je 20 glagolskih terminov, 3 so netvorjeni (15 % – biti (na vetru), rezati (veter), vleči ‘biti prvi v koloni kolesarjev’), 17 pa je tvorjenih (90 %). Med tvorjenimi glagolskimi termini (Preglednica 28) je največ sesta- vljenk (58,8 %), sledijo navadne izpeljanke (35,3 %) in 1 modifikacij- ska izpeljanka (5,9 %). Druge besedotvorne vrste v glagolskem gradivu iz didaktičnostrokovnih besedil niso zastopane. BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) Se 10 58,8 In 6 35,3 Im 1 5,9 17 Preglednica 28: Novinarska besedila – glagolski termini po besedotvornih vrstah 167 Slovensko kolesarsko izrazje 6.4.4.1 Navadne izpeljanke V glagolskem gradivu iz novinarskih besedil je 6 navadnih izpeljank, 5 je izsamostalniških ( dirkati ⟵ imeti dirko; kolesariti ⟵ biti kolesar ali delati s kolesom; krožiti ⟵ delati krog; sprintati ⟵ delati sprint; startati ⟵ narediti start), 1 pa je tvorjena s predložnim poponskim obrazilom ( voziti za (ekipo / v dresu) – ‘biti član, zastopati’). 6.4.4.2 Modifikacijske izpeljanke V gradivu iz novinarskih besedil je le 1 glagolska modifikacijska izpe- ljanka, ki jo je mogoče uvrstiti tudi med navadne izpeljanke: nabirati (kilometre) ⟵ delati, da se nabere / večkrat nabrati. 6.4.4.3 Sestavljenke Najpogostejša besedotvorna vrsta v glagolskem gradivu iz novinarskih besedil so sestavljenke (50 %), ki jih je 10. Pri 5 obrazilo izraža le fa- znost ( odsprintati (koga) ⟵ do konca sprintati; pobegniti ⟵ do konca *begniti; priplezati ⟵ do konca plezati; ubraniti (majico) ⟵ do konca braniti; zadržati (majico/ vodstvo) ⟵ do konca držati), pri drugi polovici pa poleg faznosti tudi prislovni pomen ( napasti ⟵ pasti na ‘gor’; po-hoditi (pedale) ⟵ hoditi po ‘zgoraj’; pokriti (napad) ⟵ kriti po ‘zgoraj’; prekolesariti ⟵ kolesariti pre ‘čez’; sestopiti (s kolesa) ⟵ stopiti s ‘dol’). 6.4.5 Spletna kolesarska besedila Glagolski termini so tudi v spletnih besedilih najmanj številni. Zasto- pani so štirje besedotvorni postopki: navadna izpeljava, modifikacijska izpeljava (oziroma tvorba na meji med navadno in modifikacijsko izpe- ljavo), tvorba iz predložne zveze in sestavljanje. V naboru gradiva iz spletnih besedil je 20 glagolskih terminov, 3 so netvorjeni (15 % – bežati, goniti, skočiti), 17 pa je tvorjenih. Med tvorjenimi glagolskimi termini (Preglednica 29) je največ sestavljenk (12 oziroma 70,6 %), sledijo 4 navadne izpeljanke (23,5 %) in 1 mo- difikacijska izpeljanka (5,9 %). Druge besedotvorne vrste v glagolskem gradivu iz spletnih besedil niso zastopane. 168 Analiza sodobnega kolesarskega izrazja BESEDOTVORNA VRSTA ŠTEVILO POJAVITEV DELEŽ (%) Se 12 70,6 In 4 23,5 Im 1 5,9 17 Preglednica 29: Spletna besedila – glagolski termini po besedotvornih vrstah 6.4.5.1 Navadne izpeljanke Navadne izpeljanke predstavljajo 23,5 % vseh tvorjenih glagolskih ter- minov iz spletnih besedil. Vsi 4 glagoli so izsamostalniške tvorjenke ( kolesariti ⟵ biti kolesar ali delati s kolesom; dirkati ⟵ imeti dirko; singlespeedati ⟵ delati singlespeed; furati ⟵ delati furo). 6.4.5.2 Modifikacijske izpeljanke V gradivu iz spletnih besedil je bila le 1 modifikacijska izpeljanka, ki ima izrazno nesamostojno priponsko obrazilo tako z vidsko kot bese- dotvorno vlogo, v besedotvorni podstavi tvorjenke pa je dovršni glagol: zavirati ⟵ delati, da se zavre / večkrat zavreti. 6.4.5.3 Sestavljenke V glagolskem gradivu iz spletnih besedil so sestavljenke najpogostejša besedotvorna vrsta (12 sestavljenk oziroma 70,6 % vseh tvorjenih gla- golov). Pri petih obrazilo izraža le faznost glagolskega dejanja ( odfurati ⟵ do konca furati; splezati ⟵ do konca plezati; zagoniti ⟵ začeti / na kratko goniti; zapeti ⟵ do konca *peti; zvoziti ⟵ do konca voziti), pri sedmih pa poleg faznosti še prislovni pomen ( nakazati (smer z roko) ⟵ kazati na ‘gor’; prikolesariti ⟵ kolesariti pri ‘do’; prekolesariti ⟵ kolesariti pre ‘čez’; prefurati ⟵ furati pre ‘čez’; ekspr. prebrcati ⟵ brcati pre ‘čez’; pofurati ⟵ furati po ‘ čez’; napasti ⟵ pasti na ‘gor’). 169 170 VII Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja V tem poglavju je že predstavljeno kolesarsko izrazje obravnavano pri- merjalno in sintetično: značilnosti kolesarskega izrazja so primerjane najprej glede na strukturo in besedilno zvrst, nato pa še glede na odnos med izrazjem in besedilom. Vsako od obeh podpoglavij prinaša sinte- tični pregled ugotovitev. 7.1 Primerjava po strukturi in besedilnih zvrsteh 7.1.1 Primerjava značilnosti enobesednih samostalniških terminov 7.1.1.1 (Ne)tvorjenost Primerjava (ne)tvorjenosti enobesednega samostalniškega izrazja (Pre- glednica 30) kaže na približno enako razmerje med tvorjenim in ne- tvorjenim izrazjem po besedilnih zvrsteh – v vseh zvrsteh je približno 70 % tvorjenega in 30 % netvorjenega (domačega ali prevzetega) iz- razja. Netvorjeni domači izrazi (npr. cesta, dres, koza itd.) ostajajo na stopnji terminologizacije; zaradi odsotnosti terminološkega slovarja so kot termini brez natančne pomenske opredelitve, zaradi česar je težje določiti, ali gresta njihov razvoj in raba v smeri nadaljnje terminologi- zacije ali determinologizacije. 171 Slovensko kolesarsko izrazje POLJUDNO- DIDAK- ZNAN- NOVI- STROKOVNA TIČNO- STVENA NARSKA SPLETNA BESEDILA STROKOVNA BESEDILA BESEDILA BESEDILA BESEDILA Tvorjeno izrazje 198 69,0 % 61 72,6 % 82 78,8 % 62 69,7 % 308 74 % Netvor- jeno 89 31,0 % 23 27,4 % 22 21,2 % 27 30,3 % 108 26 % izrazje 287 84 104 89 416 Preglednica 30: (Ne)tvorjenost enobesednih samostalniških terminov po be- sedilnih zvrsteh Nekoliko odstopa gradivo iz znanstvenih besedil, kjer je tvorjenega iz- razja 78,8 %, netvorjenega pa 21,1 % – razlog je lahko ta, da pisci znanstvenih besedil raje uporabljajo oziroma tvorijo slovenske izraze kot prevzemajo tuje, saj se zavedajo pomena uporabe slovenske ter- minologije. To deloma potrjuje tudi spodnja preglednica, iz katere je razvidno, da je več kot tri četrtine netvorjenega izrazja iz znanstvenih besedil domačega. Podobno visok odstotek domačega izrazja je tudi v didaktičnostrokovnih in novinarskih besedilih, kar je razumljivo – di- daktičnostrokovna in novinarska besedila se zaradi lažje razumljivosti in jasnosti izogibajo prevzemanju, kjer je to mogoče, saj so naslovniki večinoma nestrokovnjaki (pogojno polstrokovnjaki), v prvem primeru udeleženci formalnega izobraževanja, v drugem pa bralci dnevnega ča- sopisja in revij. Za ta besedila je tudi značilno, da so večinoma dosledno lektorirana, kar lahko prav tako vpliva na rabo prevzetega izrazja – lek- torji navadno spodbujajo k rabi domačih izrazov. 172 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja POLJUDNO- DIDAK- ZNAN- NOVI- STROKOVNA TIČNO- STVENA NARSKA SPLETNA BESEDILA STROKOVNA BESEDILA BESEDILA BESEDILA BESEDILA Domače netvor- jeno 39 43,8 % 18 78,3 % 17 77,3 % 20 74,1 % 44 40,4 % izrazje Mlajše prevzeto izrazje 34 38,2 % 1 4,3 % 4 18,2 % 4 14,8 % 47 43,1 % (angl.) Mlajše prevzeto izrazje 9 10,1 % 2 8,7 % 1 4,5 % 12 11 % (nem.) Mlajše prevzeto izrazje 4 4,5 % 2 8,7 % 2 7,4 % 2 1,8 % (fr.) Mlajše prevzeto izrazje 1 1,1 % 1 3,7 % (it.) Mlajše prevzeto izrazje 1 1,1 % 1 0,9 % (srb.- -hrv.) Mlajše prevzeto izrazje 1 1,1 % 3 2,8 % (lastno ime) 89 23 22 27 109 Preglednica 31: Netvorjeni enobesedni samostalniški termini po besedilnih zvrsteh V nasprotju z drugimi besedilnimi zvrstmi se v poljudnostrokovnih besedilih kaže nižji odstotek domačega netvorjenega izrazja v primer- javi z mlajšimi prevzetimi izrazi (Preglednica 31). Razlog za to je mor- da v tem, da je skupina poljudnostrokovnih besedil precej pestrejša in bolj diferencirana od drugih zvrsti (zajema kolesarska priročnika, raz- stavni katalog in specializirano kolesarsko revijo). Ker so naslovniki v 173 Slovensko kolesarsko izrazje primeru teh besedil poleg nestrokovnjakov pogosto tudi polstrokov- njaki, si pisci lahko privoščijo več svobode pri rabi prevzetega izrazja, saj predvidevajo, da je bralcem (deloma) že znano. Nižji odstotek do- mačega netvorjenega izrazja v primerjavi z mlajšimi prevzetimi izrazi se kaže tudi v spletnih besedilih, razloga sta lahko svobodnejša raba na spletu in nelektoriranost. Med jeziki, iz katerih prihaja mlajše prevzeto izrazje, pričakovano prednjači angleščina. Nekaj izrazja je prevzetega tudi iz francoščine in italijanščine, kar je prav tako pričakovano, saj so Francozi in Ita- lijani od začetkov kolesarskega športa pomembni akterji evropskega in svetovnega kolesarstva. Tudi izrazje iz nemščine, ki je starejše od izrazja iz drugih jezikov, ni nepričakovano, če upoštevamo zgodovin- ski položaj slovenščine ob nemščini. Besede, prevzete iz nemščine, so sicer iz knjižnega jezika večinoma že odstranjene (morda zato njihova odsotnost iz novinarskih besedil, ki so dosledno lektorirana), v kole- sarsko terminologijo pa prihajajo iz pogovornega jezika in kolesarske- ga žargona. 7.1.1.2 Besedotvorne značilnosti V tabeli 19 je po besedilnih zvrsteh predstavljena zastopanost besedo- tvornih vrst enobesednih samostalniških terminov. Iz tabele je mogo- če razbrati, da sta v vseh zvrsteh najpogostejša besedotvorna postopka navadna izpeljava in medponskoobrazilno zlaganje, kar je na splošno značilno za tvorbo terminov v strokovnih besedilih, pri tem pa je na- vadnih izpeljank v vseh besedilnih zvrsteh, razen v spletnih besedilih, največ. V spletnih besedilih je največ medponskoobrazilnih zloženk, navadne izpeljanke so po pogostnosti na drugem mestu. Vsem zvrstem je skupno to, da imajo drugi besedotvorni postopki precej manj pojavitev. 174 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja POLJUDNO- DIDAK- ZNAN- NOVI- STROKOVNA TIČNO- STVENA NARSKA SPLETNA BESEDILA STROKOVNA BESEDILA BESEDILA BESEDILA BESEDILA In 84 42,4 % 42 68,9 % 46 56,1 % 42 67,7 % 108 35,1 % Tpz 3 1,5 % 1 1,6 % 1 1,2 % 1 1,6 % 2 0,6 % Zmp 8 4,0 % 3 4,9 % 3 3,7 % 2 3,2 % 9 2,9 % Im 10 5,1 % 3 4,9 % 5 6,1 % 4 6,5 % 17 5,5 % Se 6 3,0 % 3 3,7 % 1 1,6 % 4 1,3 % Zom 65 32,8 % 8 13,1 % 20 24,4 % 9 14,5 % 126 40,9 % Kratica 4 2,0 % 2 3,3 % 2 2,4 % 2 3,2 % 17 5,5 % E-tvor- jenka 1 0,5 % 2 0,6 % Univ 17 8,6 % 2 3,3 % 2 2,4 % 1 1,6 % 21 6,8 % Sklop 2 0,6 % 198 61 82 62 308 Preglednica 32: Tvorjeni enobesedni samostalniški termini po besedilnih zvrsteh V poljudnostrokovnih besedilih so tretja najpogostejša besedotvorna vrsta poenobesedenke, kar je zaradi pestrosti in diferenciranosti te sku- pine besedil pričakovano. Ker so naslovniki v primeru teh besedil poleg nestrokovnjakov pogosto tudi polstrokovnjaki, si pisci lahko privoščijo več svobode pri rabi poenobesedenk, ki so pogoste v kolesarskem žar- gonu in govorjenem jeziku ter za katere se pričakuje, da so bralcem, ki področje že nekoliko poznajo, znane ali vsaj relativno lahko razumlji- ve.122 Podobno velja tudi za spletna besedila, kjer na pogostnost poeno- besedenk vplivata tudi večja sproščenost pri tvorbi besedil in njihova nelektoriranost. Didaktičnostrokovna in novinarska besedila se zaradi lažje razumljivosti in jasnosti izogibajo rabi poenobesedenk, ta besedila so večinoma tudi lektorirana, kar lahko prav tako vpliva na njihovo manjšo pogostnost – ker dajejo vtis pogovornosti, je verjetno, da jih lektorji odsvetujejo. Zanimivo je, da pri poenobesedenkah večinoma prevladuje sprememba spola jedrne besede, in sicer so poenobesedenke 122 Poenobesedenke so brez dvoma pogostejše v kolesarskem žargonu kot v pisnih kolesarskih besedilih, ker pa kolesarskega žargona posebej nisem analizirala, je težko sklepati o odnosu med žargonskimi in knjižnimi poenobesedenkami. 175 Slovensko kolesarsko izrazje večinoma moškega in ženskega spola, kar je v skladu z ugotovitvami I. Stramljič Breznik (2018: 377–380). Nekoliko nepričakovano je dejstvo, da so v didaktičnostrokovnih, znanstvenih, novinarskih in spletnih besedilih na tretjem mestu po po- gostnosti modifikacijske izpeljanke – pri terminologiji zaradi težnje k jasnosti in enopomenskosti namreč ne bi pričakovali čustvenega vre- dnotenja in konotacije, ki ju modifikacijska izpeljava potencialno pri- naša. Vendar pa podrobnejši pregled pokaže, da gre pri modifikacijskih izpeljankah pravzaprav za termine, ki so v kolesarsko izrazje prišli s terminologizacijo iz splošnega jezika in jezikov drugih strok. Čustveno vrednotenje, ki ga te tvorjenke v splošnem jeziku morda še imajo, se je pri večini že izgubilo oziroma obstaja le še na besedotvorni ravni (npr. ročica, zvonec, singlica, torbica, tačka itd., vendar pa furca, kjer ob majh-nosti iz skladenjske podstave ni mogoče izločiti potencialne pozitivne čustvene naravnanosti). Leksikalni pomen tvorjenke je v terminologiji manj odvisen od besedotvornega pomena, ki ga prinaša obrazilo, v tem primeru manjšalnosti oziroma čustvenega vrednotenja. 7.1.1.2.1 Navadne izpeljanke V tabeli 20 so po besedilnih zvrsteh predstavljeni propozicijski besedo- tvorni pomeni samostalniških navadnih izpeljank. Najpogostejši pro- pozicijski besedotvorni pomeni so predmet kot nosilec lastnosti, no- silec povezave, dejanje, mesto dejanja oziroma mesto, kjer je kdo/ kaj, in sredstvo dejanja, kar pomeni, da so navadne izpeljanke pribli- žno enako pogosto tvorjene tako iz glagolov kot tudi iz samostalnikov in pridevnikov. 176 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja POLJUDNO- DIDAK- ZNAN- NOVI- STROKOVNA TIČNO- STVENA NARSKA SPLETNA BESEDILA STROKOVNA BESEDILA BESEDILA BESEDILA BESEDILA De 17 20,2 % 8 19,0 % 10 21,7 % 11 26,2 % 24 22,2 % L 3 3,6 % 4 8,7 % 1 2,4 % 3 2,8 % S 1 1,2 % 1 2,2 % 1 2,4 % 2 1,9 % Vd 2 2,4 % 4 8,7 % 3 7,1 % 3 2,8 % Nl 1 1,2 % 1 2,4 % 1 2,4 % 1 0,9 % Np 18 21,4 % 2 4,8 % 2 4,3 % 8 19,0 % 23 21,3 % Pd 6 7,1 % 3 7,1 % 2 4,3 % 3 7,1 % 12 11,1 % Pl 18 21,4 % 12 28,6 % 5 10,9 % 4 9,5 % 17 15,7 % Pp 3 3,6 % 1 2,2 % 3 2,8 % Rd 1 1,2 % 1 2,4 % Sd 6 7,1 % 7 16,7 % 7 15,2 % 3 7,1 % 9 8,3 % Md 7 8,3 % 9 21,4 % 8 17,4 % 5 11,9 % 8 7,4 % Čd 1 1,2 % 2 4,3 % 1 2,4 % 3 2,8 % 84 42 46 42 108 Preglednica 33: Propozicijski besedotvorni pomeni samostalniških navadnih izpeljank po besedilnih zvrsteh Za najpogostejše propozicijske besedotvorne pomene navadnih izpeljank, ki jih je v gradivu največ in je zato to smiselno, primerjam tudi pojavnost in pogostnost obrazilnih morfemov, kar prikazuje Preglednica 34. 177 Slovensko kolesarsko izrazje POLJUDNO- DIDAK- ZNAN- NOVI- SPLETNA STROKOVNA TIČNO- STVENA NARSKA BESEDILA STROKOVNA BESEDILA BESEDILA BESEDILA BESEDILA -acija -acija -anje -anje -anje -acija -anje De -enje -enje -enje -anje -enje -itev -nja -Ø -enje -nja -Ø -Ø -Ø -Ø -ar -ar -aš -ec -ar -er -evec -aš Np -ica -ar -ar -ica -ist -ist -ist -ovec -ist -ka -ka -ka -ovec -ovec -nik -Ø -ica -a -ik -ica -ica Pl -ika -ik -a -ik -ik -ina -ika -ik -ina -ika -ka -ina -ina -Ø -uh -(i)lka -(i)lka -(a)lec -(i)lka -a -a -(i)lka -(i)lka -a Sd -alo -alo -a -ilo -alo -ilo -ilo -ilo -Ø -ilo -Ø -Ø -Ø -Ø -(a)lišče -(a)lišče -ež -ež -ež -ež -arnica -ica Md -ina -ik -ina -ij -arnica -išče -išče -išče -Ø -išče -Ø -Ø -Ø -Ø Preglednica 34: Obrazila po pogostejših propozicijskih besedotvornih pome- nih navadnih izpeljank Primerjava obrazilnih morfemov v kolesarskih samostalniških na- vadnih izpeljankah z naborom v Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 161–182) in v doktorski disertaciji I. Voršič (2013: 54–209) pokaže, da so vsi morfemi iz kolesarskega gradiva ustaljeni in pričakovani znotraj posameznih propozicijskih besedotvornih pomenov. Pri pestrosti obrazil je stanje različno po posameznih propozicijskih besedotvornih pomenih. Pri propozicijskem besedotvornem pomenu dejanje je stanje v različnih zvrsteh približno enakovredno, pri pro- 178 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja pozicijskem besedotvornem pomenu nosilec povezave pa po pestrosti obrazil izstopajo poljudnostrokovna in novinarska besedila. Poljudno- strokovna besedila poleg spletnih izkazujejo največjo obrazilno pestrost tudi pri propozicijskem besedotvornem pomenu predmet kot nosilec lastnosti (novinarska imajo tukaj najmanj različnih obrazil), medtem ko je pri pomenih sredstvo dejanja in mesto dejanja, mesto, kjer je kdo/kaj, stanje bolj enakovredno; z najmanjšo obrazilno pestrostjo izstopajo novinarska besedila. Zanimivo sliko pokaže tudi primerjava navadnih izpeljank z doma- čo oziroma prevzeto besedo v besedotvorni podstavi, pri čemer so zajete tvorjenke različnih stopenj (Preglednica 35). V didaktičnostrokovnih in znanstvenih besedilih imajo vse navadne izpeljanke v besedotvorni podstavi domačo besedo, v novinarskih besedilih pa skoraj vse – le ena ima v BPo prevzeto besedo, ki je lastno ime ( protourjevec). Izstopajo poljudnostrokovna in spletna besedila. Pri poljudnostro- kovnih je navadnih izpeljank s prevzeto besedo v besedotvorni podstavi skoraj 10 %. To je zaradi pestrosti in diferenciranosti te skupine besedil po svoje pričakovano. Ker so naslovniki teh besedil poleg nestrokovnja- kov pogosto tudi polstrokovnjaki, si pisci lahko privoščijo več svobode pri rabi terminov s prevzeto besedo v besedotvorni podstavi, saj se zanje lahko pričakuje, da so bralcem, ki področje že nekoliko poznajo, znane ali vsaj relativno lahko razumljive. V spletnih besedilih je navadnih izpeljank s prevzeto besedo v besedotvorni podstavi več kot 15 %, kar je prav tako lahko posledica tega, da so naslovniki tudi polstrokovnjaki, ki prevzeto izrazje že poznajo, poleg tega pa so spletna besedila večino- ma nelektorirana, tudi sproščenost pri tvorbi je večja. 179 Slovensko kolesarsko izrazje POLJUDNO- DIDAK- ZNAN- NOVI- STROKOVNA TIČNO- STVENA NARSKA SPLETNA BESEDILA STROKOVNA BESEDILA BESEDILA BESEDILA BESEDILA Domača beseda v 76 90,5 % 42 100 % 46 100 % 41 97,6 % 91 84,3 % BPo Prevzeta beseda v 8 9,5 % 1 2,4 % 17 15,7 % BPo 84 42 46 42 108 Preglednica 35: Domača ali prevzeta beseda v BPo samostalniških navadnih izpeljank po besedilnih zvrsteh 7.1.1.2.2 Medponskoobrazilne zloženke Zaradi pogostnosti v naboru enobesednega samostalniškega kolesar- skega izrazja je smiselno primerjati tudi značilnosti medponskoobrazil- nih zloženk, in sicer je zlasti zanimiva primerjava različnih tipov te be- sedotvorne vrste in določujočih sestavin, kot prikazuje Preglednica 36. POLJUDNO- DIDAK- ZNAN- NOVI- STROKOVNA TIČNO- STVENA NARSKA SPLETNA BESEDILA STROKOVNA BESEDILA BESEDILA BESEDILA BESEDILA Samo- stalniški prilastek 51 78,5 % 5 62,5 % 10 50 % 6 66,7 % 113 89,7 % v SPo Nado- mestna sestavina 12 18,5 % 3 37,5 % 10 50 % 3 33,3 % 11 8,7 % v SPo Koli- činski oziroma razsež- 2 3,1 % 2 1,6 % nostni prilastek v SPo 65 8 20 9 126 Preglednica 36: Tipi samostalniških medponskoobrazilnih zloženk po bese- dilnih zvrsteh 180 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja Skupina medponskoobrazilnih zloženk je zelo raznolika, v njej najde- mo medponskoobrazilne zloženke z različnimi določujočimi sestavina- mi. Medponskoobrazilne zloženke iz nabora kolesarskega izrazja imajo tako naslednje strukture: kratica + samostalnik ( XC dirka), okrajšani pridevnik + samostalnik ( izo prah), prevzeta beseda + samostalnik ( spinner kolo), prevzeta besedna zveza + samostalnik ( bicycle moto cross kolo), domači samostalnik + samostalnik ( tricikel dostava), afiksoid + samostalnik ( eritropoetin) itd. Določujoča sestavina se lahko spreminja, struktura tvorjenke kot pomenske celote pa je vedno enaka: nepridev- nik (prilastek) + samostalnik (jedro). Čeprav je skupina zelo raznolika in so podtipi razmeroma jasno določe- ni, pa je težko določiti mejo med tvorjenko in klasično besedno zvezo: alu okvir proti MTB-kolo proti disk zavora proti cros kolo proti fixed gear kolo. Pri tem zapis skupaj ali narazen (deloma pa zaradi pravopisnih odstopanj tudi z vezajem) ne more biti merilo ločevanja med tvorjenko in besedno zvezo, saj je to predvsem pravopisno vprašanje, katerega intenzivnost nara- šča z zniževanjem stopnje lektoriranosti besedil. Narazen pisane pomenske enote, pri katerih težje prepoznavamo morfemske meje, je namesto zložen- ke mogoče poimenovati tudi zložene enote – zanje je značilno, da jih ne do-jemamo sestavinsko, temveč kot celoto, zato niso klasične besedne zveze.123 Prevzetim besedam in besednim zvezam pred samostalniškim jedrom je včasih tudi težko določiti besedno vrsto, zato so vse prevzete besede in be- sedne zveze privzeto obravnavane kot samostalniške. V vseh besedilnih zvrsteh so najpogostejše medponskoobrazilne zložen- ke s samostalniškim prilastkom v skladenjski podstavi, ki predstavljajo več kot polovico tvorjenk te besedotvorne vrste. Medponskoobrazilne zloženke z nadomestno sestavino v skladenjski podstavi predstavljajo od petine do polovice primerov, zloženk s količinskim oziroma razsežnostnim prilast- kom v skladenjski podstavi pa je zelo malo in se pojavljajo le v poljudno- strokovnih in spletnih besedilih, kar je verjetno posledica večjega vzorca. V Preglednici 37 primerjam najpogostejši tip medponskoobrazilnih zlo- ženk s samostalniškim prilastkom v skladenjski podstavi glede na določu- joče sestavine. 123 Po posvetu z A. Žele (5. maj 2021). 181 Slovensko kolesarsko izrazje POLJUDNO- DIDAK- ZNAN- NOVI- STROKOVNA TIČNO- STVENA NARSKA SPLETNA BESEDILA STROKOVNA BESEDILA BESEDILA BESEDILA BESEDILA Prevzeta dolo- čujoča 36 70,6 % 1 20 % 10 100 % 4 66,7 % 56 49,6 % sestavina Domača dolo- čujoča 5 9,8 % 1 20 % 1 16,7 % 9 8,0 % sestavina Kratična oziroma črkovna dolo- 10 19,6 % 3 60 % 1 16,7 % 48 42,5 % čujoča sestavina 51 5 10 6 113 Preglednica 37: (Ne)prevzetost določujoče sestavine po besedilnih zvrsteh Iz Preglednice 37 je mogoče razbrati, da v zbranih medponskoobrazilnih zloženkah iz poljudnostrokovnih, znanstvenih, novinarskih in spletnih besedil močno prevladujejo take s prevzeto določujočo sestavino, v znan- stvenih besedilih so take celo vse. V didaktičnostrokovnih besedilih je bilo sicer medponskoobrazilnih zloženk relativno malo, a med njimi je največ takih s kratično oziroma črkovno določujočo sestavino. Zaradi naslovnika didaktičnostrokovnih besedil je manjši delež medponskoo- brazilnih zloženk s prevzeto sestavino pričakovan, saj učbeniška besedila težijo k razumljivosti in jasnosti, zato se izogibajo prevzemanju, kjer je to mogoče. Pri znanstvenih besedilih te zadrege ni – naslovnik je znan- stvenik oziroma strokovnjak, ki pozna tudi prevzeto terminologijo, zato je velik delež medponskoobrazilnih zloženk s prevzeto sestavino lahko pričakovan (zaradi prepletanja terminologij različnih jezikov pa tudi po- gostnost te besedotvorne vrste ni nepričakovana). V spletnih besedilih lahko opazimo močno zastopanost medponsko- obrazilnih zloženk s kratično oziroma črkovno sestavino, kar je deloma odraz metodološkega pristopa, ki sem ga izbrala – (pravo)pisne dvojnice zaradi lažje analize in bolj jasnega prikaza obravnavam kot ločene/samo- 182 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja stojne termine. V spletnih besedilih se zaradi nelektoriranosti in spro- ščenosti te vrste besedil pojavljajo številni zapisi kratic samo z malimi črkami, kar je v manj formalni komunikaciji povsem običajno,124 nena- vadno pa je za terminologijo, ki je strukturno in v zapisu bolj rigidna od splošnega besedja. Zanimiva besedotvorna ugotovitev iz analize enobesednih samo- stalniških terminov je, da se v zloženkah pojavijo nekatere tipične (na- domestne) sestavine (- meter, -cikel in (-) kolo), za katere se zdi, da so se specializirale za področje športa (in z njim kolesarstva): ergometer, kronometer, powermeter, pulzmeter; bicikel, tricikel, štiricikel, monocikel; dvokolo, kros kolo, trekking kolo itd. 7.1.2 Primerjava značilnosti besednozveznih samostalniških terminov V Preglednici 38 primerjam besedilne zvrsti glede na strukturo vključe- nih besednozveznih samostalniških terminov. Primerjava kaže na rela- tivno enakovredno zastopanost besednozveznih struktur po besedilnih zvrsteh. 124 Da se pri komunikaciji na spletu pogosto uporablja izključno male črke, piše M. Michelizza (2015: 112–115). Pri tem navaja tudi ugotovitve N. Jakop (2008: 319), ki meni, da sta glavna razloga za to brezbrižnost do pisne podobe jezika in ležernost pri tipkanju spletnih besedil. 183 Slovensko kolesarsko izrazje POLJUDNO- DIDAK- ZNAN- NOVI- STROKOVNA TIČNO- STVENA NARSKA SPLETNA BESEDILA STROKOVNA BESEDILA BESEDILA BESEDILA BESEDILA Prevzeta besedna 6 1,9 % 1 0,6 % 2 1,1 % 30 6,6 % zveza PLP + J 234 72,4 % 97 68,3 % 113 73,4 % 136 76,0 % 292 63,8 % PLP + PLP + J 18 5,6 % 7 4,9 % 7 4,5 % 2 1,1 % 22 4,8 % PLP + PLP + PLP + J 3 1,9 % BZPLP + J 2 0,4 % PLP + J + NPredP 3 0,9 % 3 1,9 % 4 2,2 % 4 0,9 % PLP + J + BZNPredP 2 0,4 % PLP + J + NRP 1 0,3 % 3 0,7 % PLP + J + BZNRP 1 0,6 % J + USP 3 0,7 % J + BZUSP 1 0,3 % J + NIP 9 2,8 % 1 0,7 % 2 1,1 % 8 1,7 % J + BZNIP 1 0,3 % J + NRP 20 6,2 % 9 6,3 % 15 9,7 % 12 6,7 % 26 5,7 % J + BZNRP 10 3,1 % 4 2,8 % 1 0,6 % 9 5,0 % 8 1,7 % J + NPredP 16 5,0 % 12 8,5 % 5 3,2 % 8 4,5 % 45 9,8 % J + BZNPredP 2 0,6 % 10 7,0 % 6 3,9 % 3 1,7 % 13 2,8 % J + NPrislP 2 0,6 % 2 1,4 % 323 142 154 179 458 Preglednica 38: Struktura besednozveznih samostalniških terminov po bese- dilnih zvrsteh V vseh besedilnih zvrsteh je najbolj tipična struktura pridevniški levi prilastek + samostalniško jedro. Struktura, ki presega petodstotni de- lež, je v vseh besedilnih zvrsteh še struktura samostalniško jedro + neu- jemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek. V poljudnostrokovnih 184 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja besedilih sta pogosti tudi struktura dva pridevniška leva prilastka + sa- mostalniško jedro, ki pa je pravzaprav le razširitev najbolj tipične struk- ture, in struktura samostalniško jedro + neujemalni predložni desni prilastek, ki je med pogostejšimi (poleg svoje besednozvezne variante) tudi v didaktičnostrokovnih besedilih. V novinarskih besedilih so po- goste še besedne zveze s strukturo samostalniško jedro + besednozvezni neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek. Spletna besedila iz- stopajo po pogostnosti prevzetih besednih zvez; razloga za to sta lahko nelektoriranost spletnih besedil in večja sproščenost pri njihovi tvorbi. Znanstvena besedila izstopajo zaradi pojavitve strukture trije pri- devniški levi prilastki + samostalniško jedro. Ta struktura terminolo- ških besednih zvez v znanstvenih besedilih pomeni dodatno drobljenje pojmovnega sveta, kar je v znanstvenih besedilih zaradi primarnosti spoznavne funkcije znanosti pričakovano. V drugih besedilih zaradi manjše poglobljenosti obravnave tematike ni potrebe po dodatnih pod- kategorijah znotraj obstoječih, ki v znanstvenih besedilih predstavljajo način ponatančenja posredovanih spoznanj. Sklenemo lahko, da med besedilnimi zvrstmi ni večjih razlik: v vseh se pojavijo tri najbolj tipične strukture besednozveznih samostalniških terminov, in sicer 1) pridevniški levi prilastek + samostalniško jedro, 2) samostalniško jedro + (besednozvezni) neujemalni rodilniški (ne- predložni) desni prilastek in 3) samostalniško jedro + (besednozvezni) neujemalni predložni desni prilastek. 7.1.3 Primerjava značilnosti pridevniških terminov V Preglednici 39 je po besedilnih zvrsteh predstavljena zastopanost be- sedotvornih vrst pridevniških terminov. Iz tabele je mogoče razbrati, da je v vseh zvrsteh najpogostejši besedotvorni postopek navadna izpeljava, drugi najpogostejši pa medponsko-priponsko zlaganje. To ne drži le za didaktičnostrokovna besedila, kjer so vse tvorjenke navadne izpeljanke. Vsem zvrstem je skupno to, da imajo druge besedotvorne vrste (torej tvorjenke iz predložne zveze, sestavljenke, priredne zloženke in e-tvor- jenke) precej manj pojavitev. 185 Slovensko kolesarsko izrazje POLJUDNO- DIDAK- ZNAN- NOVI- STROKOVNA TIČNO- STVENA NARSKA SPLETNA BESEDILA STROKOVNA BESEDILA BESEDILA BESEDILA BESEDILA In 26 60,5 % 9 100 % 13 86,7 % 10 71,4 % 26 59,1 % Tpz 1 2,3 % 1 2,3 % Zmp 9 20,9 % 2 14,3 % 16 36,4 % Se 4 9,3 % 2 13,3 % 2 14,3 % Zprir 3 7,0 % E-tvor- jenka 1 2,3 % 43 9 15 14 44 Preglednica 39: Pridevniški termini po besedilnih zvrsteh Po pestrosti besedotvornih vzorcev izstopajo poljudnostrokovna in spletna besedila, na splošno pa v vseh besedilnih zvrsteh prevladujejo sistemsko predvidljive besedotvorne vrste. Le 1 tvorjenka je sistemsko nepredvidljiva (e-tvorjenka e-pogonski, ki pa bi jo bilo mogoče razlagati tudi kot navadno izpeljanko). 7.1.4 Primerjava značilnosti glagolskih terminov Primerjava besedotvornih značilnosti glagolskih terminov v različnih besedilnih zvrsteh (Preglednica 40) kaže, da se v zbranem gradivu po- javljajo netvorjeni in tvorjeni glagoli, pri teh pa 4 besedotvorne vrste: navadne izpeljanke, tvorjenke iz predložne zveze, modifikacijske izpe- ljanke in sestavljenke. Glagolski termini so tako v besedotvornem smi- slu manj pestri od samostalniških in pridevniških terminov. V vseh besedilnih zvrsteh so glagolski termini prevladujoče tvorje- ni – predstavljajo več kot dve tretjini vseh zbranih glagolov. Po številu zbranih glagolskih terminov izstopajo znanstvena besedila, kjer je ter- minoloških glagolov izrazito malo – le 3. 186 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja POLJUDNO- DIDAK- ZNAN- NOVI- STROKOVNA TIČNO- STVENA NARSKA SPLETNA BESEDILA STROKOVNA BESEDILA BESEDILA BESEDILA BESEDILA Tvorjeno izrazje 16 88,9 % 14 73,7 % 2 66,7 % 17 85 % 17 85 % Netvor- jeno 2 11,1 % 5 26,3 % 1 33,3 % 3 15 % 3 15 % izrazje 18 19 3 20 20 Preglednica 40: (Ne)tvorjenost glagolskih terminov po besedilnih zvrsteh Zanimiva je primerjava pogostnosti besedotvornih vrst po besedilnih zvr- steh, prikazana v Preglednici 41. Iz primerjave lahko takoj izločimo znan- stvena besedila, saj se v gradivu pojavita le 2 glagolska termina, oba sta navadni izpeljanki. V poljudnostrokovnih besedilih prevladujejo navadne izpeljanke, medtem ko je v didaktičnostrokovnih, novinarskih in spletnih besedilih največ sestavljenk. Sestavljenke so pri glagolih relativno pogoste, saj gre za izglagolsko tvorbo, pri kateri je pestrost predponskih obrazil izje- mno velika.125 Navadne izpeljanke so na drugi strani tipično izsamostalni- ške, pestrost glagolskih priponskih obrazil v primerjavi s predponskimi pa je precej manjša.126 Ponovni pregled gradiva iz poljudnostrokovnih besedil kaže večjo pogostnost navadnih izpeljank z zaimenskim oziroma predlo- žnim poponskim obrazilom kot v drugih besedilnih zvrsteh, kar je morda razlog za večjo pogostnost navadnih izpeljank. Ker je skupina poljudno- strokovnih besedil žanrsko pestrejša od drugih, je sklepanje o vplivih na večjo zastopanost ene ali druge besedotvorne vrste toliko težje. 125 J. Toporišič (2000: 214–223) navaja z variantami več kot 50 predponskih ob- razil, ki nastopajo pri sestavljanju glagolov. 126 J. Toporišič (2000: 210–212) navaja osem glagolskih priponskih obrazil za iz- samostalniško tvorbo glagolov. 187 Slovensko kolesarsko izrazje POLJUDNO- DIDAK- ZNAN- NOVI- STROKOVNA TIČNO- STVENA NARSKA SPLETNA BESEDILA STROKOVNA BESEDILA BESEDILA BESEDILA BESEDILA In 7 43,8 % 2 14,3 % 2 100 % 6 35,3 % 4 23,5 % Tpz 1 7,1 % Im 5 31,3 % 3 21,4 % 1 5,9 % 1 5,9 % Se 4 25,0 % 8 57,1 % 10 58,8 % 12 70,6 % 16 14 2 17 17 Preglednica 41: Besedotvorne vrste tvorjenih glagolskih terminov po besedil- nih zvrsteh 2 glagola imata v besedotvorni podstavi prevzeto besedo, in sicer gre za navadno izpeljanko pumpati [pámpati] ⟵ delati pump [pámp], ki se pojavi v gradivu iz poljudnostrokovnih besedil, in za navadno izpeljan- ko singlespeedati ⟵ delati singlespeed, ki se pojavi v spletnih besedilih. 7.1.5 Pregled ugotovitev Analiza in primerjava strukture in besedotvornih značilnosti kolesar- skega izrazja sta pokazali, da se nekatere značilnosti kolesarskega izrazja kažejo pri terminih iz vseh besedilnih zvrsti, druge pa so značilne samo za nekatere od njih. Pri enobesednem samostalniškem kolesarskem izrazju iz vseh be- sedilnih zvrsti sem ugotovila, da gre v približno 70 % za tvorjeno, v 30 % pa za netvorjeno (torej domače ali prevzeto) izrazje. Med jezi- ki, iz katerih prihaja mlajše prevzeto izrazje, v vseh besedilnih zvrsteh prevladuje angleščina. V vseh besedilnih zvrsteh sta pri enobesednih samostalniških terminih najpogostejša besedotvorna postopka navadna izpeljava in medponskoobrazilno zlaganje. Pričakovano med besedilni- mi zvrstmi tudi ni večjih razlik v strukturi večbesednih samostalniških terminov – v vseh so najbolj tipične tri besednozvezne strukture: (1) pri- devniški levi prilastek + samostalniško jedro, (2) samostalniško jedro + (besednozvezni) neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek in (3) samostalniško jedro + (besednozvezni) neujemalni predložni desni prilastek. Pri pridevniških tvorjenkah je večina značilnosti skupnih ko- lesarskemu izrazju iz vseh besedilnih zvrsti – povsod je najpogostejši be- 188 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja sedotvorni postopek navadna izpeljava, sledi ji medponsko-priponsko zlaganje. Pri glagolskih terminih pa se le navadna izpeljava pojavi v vseh besedilnih zvrsteh, pogosto pa je tudi sestavljanje, ki je zaradi obrazilne pestrosti tudi v splošni leksiki zelo produktivno. Skoraj vse glagolske tvorjenke imajo v besedotvorni podstavi domačo besedo. Kolesarsko izrazje je po značilnih odstopanjih od splošnih ugoto- vitev, ki veljajo za vsa besedila, mogoče razvrstiti v dve skupini: na eni strani je (1) kolesarsko izrazje iz poljudnostrokovnih in spletnih besedil, ki po ugotovitvah te raziskave kaže največ posebnosti, na drugi pa je (2) kolesarsko izrazje iz didaktičnostrokovnih, znanstvenih in novinarskih besedil, kjer je takih odstopanj manj. Za netvorjeno enobesedno kolesarsko izrazje iz poljudnostrokovnih besedil je značilno, da prevladujejo mlajši prevzeti izrazi, domačih ne- tvorjenih terminov je manj. Med tvorjenkami sta najpogostejši besedo- tvorni vrsti navadne izpeljanke in medponskoobrazilne zloženke, tretja najpogostejša besedotvorna vrsta pa so poenobesedenke.127 Navadne izpeljanke iz poljudnostrokovnih besedil izkazujejo največjo obrazilno pestrost med besedilnimi zvrstmi. Med zbranimi medponskoobrazil- nimi zloženkami močno prevladujejo take s prevzeto določujočo se- stavino, prevzete besede pa so pri tej besedilni zvrsti pogoste tudi v besedotvorni podstavi navadnih izpeljank. Za pridevniško izrazje iz poljudnostrokovnih besedil je značilna največja besedotvorna pestrost v smislu največje zastopanosti različnih besedotvornih vrst, za tvorjene glagolske termine iz te besedilne zvrsti pa je značilno prevladovanje navadnih izpeljank. Tudi za netvorjeno enobesedno kolesarsko izrazje iz spletnih besedil je značilno, da prevladujejo mlajši prevzeti izrazi, domačih netvorje- nih terminov pa je manj. Med tvorjenkami sta prav tako najpogostejši besedotvorni vrsti navadne izpeljanke in medponskoobrazilne zložen- ke, tretja najpogostejša besedotvorna vrsta pa so poenobesedenke. Kot v poljudnostrokovnih besedilih tudi pri kolesarskih terminih iz sple- 127 Znotraj te besedotvorne vrste združujem poenobesedenke kot rezultat navadne izpeljave in poenobesedenke kot rezultat konverzije. Pri tem skoraj popolnoma prevladujejo poenobesedenke kot izpeljanke, saj se v celotnem gradivu pojavi le en primer konverzne tvorjenke ( vodilni ⟵ vodilni kolesar). 189 Slovensko kolesarsko izrazje tnih besedil med zbranimi medponskoobrazilnimi zloženkami močno prevladujejo take s prevzeto določujočo sestavino, prevzete besede so pogoste tudi v besedotvorni podstavi navadnih izpeljank. Za pridevni- ško izrazje iz spletnih besedil je prav tako značilna velika besedotvorna pestrost v smislu zastopanosti različnih besedotvornih vrst, za tvorjene glagolske termine pa je kot za tiste iz poljudnostrokovnih besedil zna- čilno prevladovanje navadnih izpeljank. V nasprotju s poljudnostrokovno in spletno zvrstjo so značilnosti ko- lesarskega izrazja iz didaktičnostrokovnih, znanstvenih in novinarskih kolesarskih besedil manj raznovrstne in izstopajoče. Pri enobesednih samostalniških kolesarskih terminih iz didaktič- nostrokovnih besedil sta med tvorjenkami najpogostejši besedotvorni vrsti navadne izpeljanke in medponskoobrazilne zloženke. Tretja naj- pogostejša besedotvorna vrsta so modifikacijske izpeljanke, kjer pa se je čustveno vrednotenje, ki ga te tvorjenke v splošnem jeziku morda še imajo, večinoma že izgubilo oziroma obstaja le še na besedotvorni ravni. Za pridevniško izrazje iz didaktičnostrokovnih besedil je iz razi- skave razvidno, da je v primerjavi z drugimi zvrstmi besedotvorno naj- manj pestro, med glagolskimi termini pa (kot v novinarskih in spletnih besedilih) prevladujejo sestavljenke. Tudi pri enobesednem samostalniškem izrazju iz znanstvenih be- sedil sta med tvorjenkami najpogostejši besedotvorni vrsti navadne izpeljanke in medponskoobrazilne zloženke, tretja najpogostejša bese- dotvorna vrsta pa so modifikacijske izpeljanke. Med zbranimi medpon- skoobrazilnimi zloženkami močno prevladujejo take s prevzeto dolo- čujočo sestavino. Izkazalo se je, da je v gradivu iz znanstvenih besedil izrazito manj glagolskih terminov kot v drugih besedilnih zvrsteh. Tudi pri enobesednem samostalniškem izrazju iz novinarskih bese- dil sta med tvorjenkami najpogostejši besedotvorni vrsti navadne iz- peljanke in medponskoobrazilne zloženke, tretja najpogostejša besedo- tvorna vrsta pa so modifikacijske izpeljanke. Prav tako med zbranimi medponskoobrazilnimi zloženkami močno prevladujejo take s prevzeto določujočo sestavino, pri tvorjenih glagolskih terminih pa besedotvor- novrstno prevladujejo sestavljenke. 190 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja Ugotovila sem, da je večji del kolesarskega izrazja tvorjen po uvelja- vljenih in sistemsko predvidljivih besedotvornih postopkih, večinoma gre za navadne izpeljanke in medponskoobrazilne zloženke. Pogostejša sistemsko nepredvidljiva besedotvorna vrsta so poenobesedenke, pri če- mer pa je tudi poenobesedenje v slovenščini znan in uveljavljen besedo- tvorni postopek. Značilnosti novejše leksike se pri kolesarskem izrazju kažejo zlasti v pojavljanju iz sodobnih jezikov prevzetih besed, ki se kot sestavine besedotvorne podstave vključujejo v tvorjenje slovenskih kolesarskih terminov. Zlasti pogoste so samostalniške medponskoobra- zilne zloženke (deloma pa tudi navadne izpeljanke) s prevzeto besedo v samostalniškem prilastku skladenjske podstave. Sklopi in e-tvorjenke so po drugi strani zelo redki in bolj izjema kot pravilo. Kolesarstvo kot novejše strokovno področje v jezik prinaša številna nova poimenovanja, ki pa se strukturno le deloma razlikujejo od uvelja- vljene slovenske leksike. Tvorjena so večinoma po v slovenščini uvelja- vljenih besedotvornih postopkih, pri posameznih besedotvornih vrstah (medponskoobrazilne zloženke in navadne izpeljanke) pa se kažejo do- ločene značilnosti novejše leksike, zlasti pojavljanje prevzetih besed v besedotvorni podstavi. V kognitivni diskurz se po Skubicu (2005: 98–105) uvrščajo obrav- navana znanstvena kolesarska besedila, v pragmatični diskurz pa polju- dnostrokovna, didaktičnostrokovna, publicistična in spletna besedila. V raziskavi sem ugotovila, da je sistemsko nepredvidljivih besedotvor- nih postopkov v tvorjenem kolesarskem izrazju iz vseh besedilnih zvr- sti razmeroma malo. Izjema je poenobesedenje, ki je zaradi prehajanja kolesarskega izrazja med žargonom in standardno rabo precej produk- tiven besedotvorni postopek, najpogostejši prav v poljudnostrokovnih in spletnih besedilih, ki spadajo v pragmatični diskurz. Besedila iz pragmatičnega diskurza izkazujejo tvorbo kolesarskih terminov po 10 besedotvornih postopkih (navadna izpeljava, tvorba iz predložne zveze, medponsko-priponsko zlaganje, modifikacijska izpeljava, sestavljanje, medponskoobrazilno zlaganje, poenobesedenje, sklapljanje ter tvorba kratic in e-tvorjenk), medtem ko je v znanstvenih besedilih zastopanih 8 besedotvornih postopkov – ni primerov tvorbe e-tvorjenk in sklaplja- nja, vendar pa so ti besedotvorni postopki tudi v pragmatičnih bese- 191 Slovensko kolesarsko izrazje dilih zelo redki (le nekaj primerov). Pri tem je treba opozoriti tudi na to, da je količina obravnavanih besedil iz kognitivnega diskurza precej manjša od količine besedil iz pragmatičnega diskurza. Uravnoteženje obravnavanih virov bi lahko morda nekoliko spremenilo tudi razmerje v besedotvorni pestrosti oziroma zastopanosti posameznih besedotvor- nih postopkov. V kolesarskih besedilih, ki spadajo v pragmatični diskurz, so be- sedotvorni postopki za tvorbo kolesarskega izrazja sistemsko nekoliko manj predvidljivi in pestrejši kot v kolesarskih besedilih iz kognitivnega diskurza. V pragmatičnih besedilih se pojavljajo primeri sistemsko ne- predvidljivih besedotvornih vrst, kot so sklopi in e-tvorjenke, medtem ko so poenobesedenke zastopane tudi v kognitivnih besedilih. Značilnosti tvorjenega kolesarskega izrazja iz poljudnostrokovnih besedil so večinoma bližje pragmatičnemu diskurzu, značilnosti tvor- jenega kolesarskega izrazja iz didaktičnostrokovnih besedil pa so bližje kognitivnemu diskurzu. Osrednji razlog za to razlikovanje je naslovnik besedila – poljudnostrokovna besedila so namenjena nestrokovnjakom ali polstrokovnjakom, ki se z nekim področjem spoznavajo iz lastnih vzgibov, so torej notranje motivirani in lahko že imajo določeno omeje- no znanje o tematiki. Besedilo jih mora pritegniti, poleg tega pa zaradi (sicer omejenega) predznanja lažje operirajo tudi z določenimi prevze- timi izrazi. Naslovniki učbeniških besedil so udeleženci formalnega izobraževanja, zato je besedilo podrejeno ne le zvrstnim, temveč tudi didaktičnim in pedagoškim zahtevam. Naslovniki so večinoma ne- strokovnjaki, zaradi formalne sporazumevalne situacije je besedilo tudi pogosteje lektorirano. Besednovrstno in besednozvezno ni večjih razlik med besedilnimi zvrstmi. Dodatno potrditev nakazanega dejstva, da so poljudnostrokovna besedila bližja pragmatičnemu diskurzu, didaktič- nostrokovna besedila pa kognitivnemu, je prinesla analiza terminološke variantnosti. Uvrstitev spletnih besedil v pragmatični diskurz potrjuje že uvršča- nje spletnih besedil po kriterijih M. Michelizza (2015), dopolnijo pa jo v raziskavi prikazane značilnosti kolesarskega izrazja iz obravnavanih spletnih kolesarskih besedil: večja besedotvorna pestrost, pojavljanje sistemsko nepredvidljivih besedotvornih postopkov in velika termino- 192 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja loška variantnost. Kolesarsko izrazje iz spletnih kolesarskih besedil s svojimi besedotvornimi značilnostmi nakazuje, da so spletna besedila res bližja pragmatičnemu kot kognitivnemu diskurzu. Analiza kolesarskega izrazja je pokazala, da je v besedilih iz pragma- tičnega diskurza (in sicer v poljudnostrokovnih in spletnih besedilih) med netvorjenimi samostalniškimi izrazi razmerje prevzeto : domače približno 40 : 60, v besedilih iz kognitivnega diskurza (znanstvena be- sedila in pogojno didaktičnostrokovna besedila) pa približno 25 : 75. (Pri tem je bližje razmerju v kognitivnem diskurzu tudi stanje v no- vinarskih besedilih, ki je zaradi lektoriranosti in naslovnikov nestro- kovnjakov prav tako približno 25 : 75.) Razlog za to je poleg načrtne skrbi znanstvenikov in strokovnjakov za razvoj domače terminologije v kognitivnih besedilih tudi njihova doslednejša lektoriranost. Za analizo naklonjenosti prevzemanju ali domačim ustreznicam je zanimivo tudi stanje v medponskoobrazilnih zloženkah s samostalniškim prilastkom v skladenjski podstavi. V kolesarskem izrazju iz pragmatičnega diskurza je razmerje prevzeto : domače v določujoči sestavini približno 90 : 10, v kolesarskem izrazju iz kognitivnega diskurza pa imajo vse medponskoobrazilne zloženke s samostalniškim prilastkom v skladenjski podstavi prevzeto določujočo sestavino, razmerje je torej 100 : 0. To pripisujem dejstvu, da pri tvorbi kognitivnih kolesarskih besedil nad skrbjo za slo- vensko terminologijo prevlada dejstvo, da je naslovnik strokovnjak in kot tak poznavalec tujega izrazja – prilagoditev terminologije slovenske- mu bralcu je tako za pisca manj nujna. Navajanje dvojnic prevzeto – domače v neposrednem sobesedilu je v kolesarskih besedilih na splošno zelo redko, vpogled v razmerje pa po- nuja analiza terminološke variantnosti, kjer so posredno vključeni tudi terminološkovariantni pari prevzeto – domače (tvorjeno ali netvorjeno). Ta analiza je pokazala veliko terminološko variantnost pri besedilih iz pragmatičnega diskurza in manjšo terminološko variantnost kolesar- skega izrazja iz kognitivnega diskurza. Kolesarska leksika iz pragmatičnih besedil je bolj naklonjena pre- vzemanju, kolesarska leksika iz kognitivnih besedil pa (razen pri tvorbi medponskoobrazilnih zloženk) iskanju slovenskih ustreznic in navaja- nju dvojnic prevzeto – domače. 193 Slovensko kolesarsko izrazje 7.2 Primerjava po odnosu med izrazom in besedilno vrsto V tem poglavju predstavljam leksikalno primerjavo zgoraj opisanega kolesarskega izrazja iz obravnavanih besedilnih vrst. Primerjava de- loma temelji na prispevku A. Žele (2013a: 506–508),128 v katerem je avtorica opisala nasprotja med značilnostmi leksike v kognitivnem in pragmatičnem diskurzu. V prispevku opisane značilnosti preverjam na podlagi prilagojene besedilne delitve kolesarskih besedil na znanstvena, poljudnostrokovna, didaktičnostrokovna in novinarska kolesarska be- sedila. Spletna kolesarska besedila so zaradi specifičnih lastnosti spletne komunikacije in spletnih besedil navedena kot zanimiva primerjava.129 Iz navedene raziskave A. Žele sem izbrala le vidike, ki so mogoči in relevantni v terminologiji. Tako npr. nisem vključila besedotvorne igre in ekspresije, saj takih primerov v terminologiji ni mogoče priča- kovati, namesto obravnave sinonimije ali dvojničnosti sem oblikovala tipologijo terminološke variantnosti, v okviru analize brisanja mej med sociolektom in standardno rabo pa sem se namesto na sleng osredoto- čila na žargon. Tvorjeno kolesarsko izrazje sem tako primerjala po štirih izbranih kriterijih: • terminološka variantnost kolesarskega izrazja, • besedotvorna in pomenotvorna širitev istokorenskih tvorjenk, • širitev obrazilne sinonimije in homonimije, • brisanje meje med žargonom in standardno rabo. 7.2.1 Terminološka variantnost kolesarskega izrazja V tem podpoglavju predstavljam izmenjavanje tvorjenih, netvorjenih, prevzetih in besednozveznih prvin znotraj istopomenske rabe leksema. V primeru splošnega besedja se na ta način izkazuje živahna in aktualna 128 Raziskava A. Žele (2013a) je predstavljena v poglavju 2.5.1. Podobno raziskavo be- sedotvornih značilnosti novejše leksike v blogih je opravila tudi Š. Antloga (2016). 129 Po značilnostih, navedenih v poglavju 3.1.1.4, spadajo v pragmatični diskurz, v funkcijskozvrstni delitvi bi večinoma spadala med poljudnoznanstvena bese- dila, v delitvi, uporabljeni v tej monografiji, pa v poljudnostrokovna besedila. 194 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja besedotvorna dejavnost, ki je tipična za novotvorjenke v pragmatičnih besedilih (Žele 2013a: 507), v primeru terminologije pa gre pravza- prav za terminološke variante, ki nakazujejo zlasti manjšo ustaljenost uporabljenih terminov, posredno pa lahko kažejo na nasprotje med ko- gnitivnim in pragmatičnim diskurzom. V prvem bi pričakovali manj terminoloških variant, v drugem več. Terminološke variante so nekakšne sopomenke znotraj terminologi- je, ki se uporabljajo izmenjaje in lahko enakovredno. V večini primerov gre za pomensko popolnoma prekrivne variante, ponekod pa je stopnja sopomenskosti lahko nekoliko nižja zaradi razlik glede na kontekst.130 Pogosti so pari enobesednih in besednozveznih izrazov ter prevzetih in domačih izrazov, znotraj njih pa različne pisne variante. Ponekod je terminoloških variant lahko tudi več kot dve. Tipologija terminološke variantnosti v obravnavnih kolesarskih besedilih je naslednja: 1) tvorjenka – netvorjeni/prevzeti izraz; 2) tvorjenka – besedna zveza: 2a) raznovrstni izrazi; 2b) istovrstni izrazi (okrajšana raba besedne zveze); 3) netvorjeni/prevzeti izraz – besedna zveza: 3a) raznovrstni izrazi; 3b) istovrstni izrazi (okrajšana raba besedne zveze); 4) tvorjenka – tvorjenka: 4a) raznovrstni izrazi (različne sestavine besedotvorne podsta- ve, različna obrazila, različni besedotvorni postopki); 4b) istovrstni izrazi (razlika v zapisu – stopnja podomačeno sti, pisne dvojnice); 5) netvorjeni/prevzeti izraz – netvorjeni/prevzeti izraz: 5a) raznovrstni izrazi; 130 Popolnoma natančno se nekaterih razmerij ne da opredeliti brez poglobljene pomensko usmerjene terminološke raziskave. Primer delne pomenske prekriv- nosti so terminološke variante kolesar – biciklist – bajker: prvi izraz je nevtralno poimenovanje za vsakogar, ki kolesari, drugi izraz je njegova nekoliko starejša (lahko tudi že zastarela) terminološka varianta, tretji izraz pa je sicer lahko nevtralen, zelo pogosto pa je uporabljen tudi pomensko ožje v smislu poime- novanja za nekoga, ki se ukvarja z gorskim kolesarstvom. 195 Slovensko kolesarsko izrazje 5b) istovrstni izrazi (razlika v zapisu – stopnja podomačenosti, pisne in oblikoslovne dvojnice); 6) besedna zveza – besedna zveza (raznovrstni in istovrstni izrazi): 6a) variantnost levega prilastka; 6b) variantnost jedra; 6c) variantnost desnega prilastka; 6č) variantnost celotne besedne zveze; 7) tvorjenka – netvorjeni/prevzeti izraz – besedna zveza. Izraz istovrsten se v tipologiji nanaša na termine, ki jih pri splošnem besedju navadno uvrščamo med pisne in oblikoslovne dvojnice (tudi pravopisne napake) – v ožjem smislu gre torej pravzaprav za dvojnice: za isto pojavnost se uporablja en izraz z različnimi načini zapisa oziroma slovničnega vedenja. Izraz raznovrsten pa na drugi strani označuje ter- mine, ki se razlikujejo po besednozveznih sestavinah (prilastek, jedro), sestavinah besedotvorne podstave, obrazilih, besedotvornih postopkih itd. – gre torej za terminološke variante: različne izraze, ki se jih upo- rablja za označevanje iste pojavnosti. Zaradi objektivne predstavitve podatkov je kot dejavnik terminološke variantnosti upoštevana tudi pravopisna variantnost, ki nakazuje rabo enega izraza za označevanje posameznega pojma, pri čemer pa je pravopisna nedoslednost lahko znak neustaljenosti izraza.131 V razvrstitvi, ki sledi, uporabljam štiri pisna znamenja: pomišljaj, poševnico, dvojno poševnico in oklepaj. Pomišljaj označuje neposredne terminološke variante določenega tipa (npr. zajček – bunny), poševnica pa označuje neposredne terminološke variante, ki spadajo v drug tip (npr. zobnik/ verižnik/ verižnica). Dvojna poševnica označuje pomensko različne izraze, ki so vzporedne terminološke variante izraza, označenega s pomišljajem ( kolesarska čelada // varnostna čelada – čelada). Takih pomensko različnih izrazov je malo, med sabo niso povezani in se ne štejejo med terminološkovariantne pare. Oklepaj označuje neobvezno sestavino, ki se pojavlja sporadično ( cestno (dirkalno) kolo). 131 Prav gotovo pa je najprej znak nelektoriranosti besedila in večje sproščenosti ali nepazljivosti pri njegovi tvorbi. 196 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja Za vsako besedilno zvrst navajam, kolikšen delež izrazja vstopa v terminološkovariantno razmerje, saj je zaradi različne količine analizi- ranih kolesarskih izrazov po besedilnih zvrsteh neustrezno primerjati le številčne podatke. 7.2.1.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila V poljudnostrokovnih besedilih v terminološkovariantno razmerje vstopa 216 izrazov (32,2 % vseh izrazov iz te besedilne zvrsti). Tvorjenka – netvorjeni/prevzeti izraz V poljudnostrokovnih besedilih se pojavljajo naslednji terminološko- variantni pari tvorjenk in netvorjenih/prevzetih izrazov: zajček – bun- ny, kolesar/ biciklist/ bajker – rider, napera – špica, zobnik/ verižnik/ veri- žnica – šajba, zračnica/ pnevmatika 132 – plašč/ guma, glavnina – peloton, plastenka – bidon, enoprestavnik – singlespeed, fixed gear kolo / muslauf kolo – fiksi, kronometrca – koza, DH/ spust – downhil , XC – kros / cross- -country, V-zavora – V brake, cantilever zavora – cantilever, pump proga – pump track. Posebna vrsta terminološkovariantnih parov tvorjenk in netvorjenih/prevzetih izrazov je še tip medponskoobrazilna zloženka – osamosvojena prva sestavina: kruzer kolo – kruzer, muslauf kolo – muslauf, street kolesarjenje – street, treking kolo / trekking kolo – treking. Tvorjenka – besedna zveza Terminološkovariantni pari tvorjenk in besednih zvez so v poljudno- strokovnih besedilih najpogostejši tip: spust – vožnja navzdol, specialkar/ cestaš – cestni kolesar, traktorist – gorski kolesar, kompozit – kom-pozitni material, rekreativec – rekreativni kolesar / ljubiteljski kolesar, trdak – nevzmeteno kolo, 26-palčnik – 26-palčno kolo, klasika/ specialka/ cestaš – cestno (dirkalno) kolo / dirkalno kolo / specialno kolo, šprinterka – kolesarski čevelj, gorec/ traktor – gorsko kolo, BMX-kolo / bicycle moto 132 Raba izraza pnevmatika je v didaktičnostrokovnih besedilih nedosledna, pojavlja se kot terminološka varianta dveh različnopomenskih izrazov: plašč in zračnica. 197 Slovensko kolesarsko izrazje cross kolo – kolo BMX, ekscenter – hitri zapenjalec / ekscentrično vpenjalo, hribolazec – specialist za vzpone, kronometer – vožnja na čas / dirka na kronometer, lezikol – ležeče kolo, disk zavora – diskasta zavora, klik pedal / SPD-pedal / clip pedal – vklopni pedal, kros kolo / XC-kolo / cross kolo – kolo cross / kolo XC / kolo kros / krosaško kolo, all mountain kolo – vsegorsko kolo / kolo AM, ciklokros kolo – kolo za ciklokros, dirt-jump kolo – kolo za dirt, sloop okvir – podrti okvir, treking kolo / trekking kolo – kolo za treking, tubeless guma – plašč tubeless, bikepark – kolesarski park. Med istovrstne pare štejemo okrajšano rabo besedne zveze: torbica za orodje – torbica, kolesarsko dirkališče – dirkališče, kolesarski sedež – sedež, zračna tlačilka – tlačilka. Netvorjeni/prevzeti izraz – besedna zveza Terminološkovariantni pari netvorjenih oziroma prevzetih izrazov in besednih zvez so lahko raznovrstni ali istovrstni. V poljudnostrokovnih besedilih se pojavijo naslednji raznovrstni izrazi: muslauf – prisilni tek, tabular/ tubular – lepljena pnevmatika, aufzic – vožnja na pedalih, fajfa – opora krmila / krmilna opora / držalo krmila / nosilec krmila, bunny hop – zajčji skok, amater – amaterski kolesar. Med istovrstne pare pa štejemo zlasti okrajšano rabo besedne zveze: kolesarska čelada – čelada, kolesarski dres – dres, kolesarski klub – klub, pesto kolesa – pesto. Tvorjenka – tvorjenka Med raznovrstne terminološkovariantne pare tvorjenk štejemo izraze z različnimi sestavinami besedotvorne podstave, različnimi obrazili in iz različnih besedotvornih postopkov: specialkar – cestaš, kolesar – biciklist – bajker, zobnik – verižnik – verižnica, zračnica – pnevmatika, klasika – specialka – cestaš, gorec – traktor, DH – spust, klik pedal – SPD- -pedal – clip pedal, kros kolo / cross kolo – XC-kolo, singlica – enoslednica, platišče – obroč – obročnik, velocipedar – velocipist, ultraš – ultra kolesar, trikolo – tricikel, dvokolo – bicikel, monocikel – enokolesnik, velodrom – dirkališče, aerobari – aeronastavki – aerorogovi, dirt jump park – dirt park, BMX-kolo – bicycle moto cross kolo. Med istovrstne terminološkovariantne pare tvorjenk pa prištevamo izraze z različnim zapisom zaradi 198 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja npr. stopnje podomačenosti ali pisne dvojnice: kros kolo – cross kolo, 4X – 4-kros – štiri kros, poltabular – poltubular, freeride kolo – frirajd kolo, treking kolo – trekking kolo, freerider – frirajder. Netvorjeni/prevzeti izraz – netvorjeni/prevzeti izraz Raznovrstnih terminološkovariantnih parov netvorjenih oziroma pre- vzetih izrazov je v poljudnostrokovnih besedilih malo: plašč – guma, kolo – bajk, kolut – disk. Malo je tudi istovrstnih parov z razlikovanjem v zapisu: kros – cross-country, tabular – tubular, bovden – bowden. V enem primeru je terminološka variantnost povezana z oblikoslovno dvojnico: terminološki varianti pedal in pedalo se izmenično pojavljata v moškem in srednjem spolu, pri čemer je srednji spol večinoma uporabljen v množini. Besedna zveza – besedna zveza Terminološkovariantni pari besednih zvez se lahko razlikujejo v levem prilastku; v poljudnostrokovnih besedilih so taki pari naslednji: rekre- ativni kolesar – ljubiteljski kolesar, cestno (dirkalno) kolo – dirkalno kolo – specialno kolo, maksimalni ( srčni) utrip – najvišji srčni utrip, prestavna skupina – menjalna skupina, sedežna cev / sedežna opora – podsedežna cev, skupinska vožnja – skupna vožnja, prestavno-zavorna ročica – zavorno-prestavna ročica. Lahko pa se razlikujejo tudi v jedru ( opora krmila – držalo krmila – nosilec krmila, drža na kolesu – položaj na kolesu, se-dežna cev / podsedežna cev – sedežna opora, srčna frekvenca – srčni utrip, zavorna gumica – zavorna ploščica) ali v desnem prilastku ( kolo cross – kolo kros – kolo XC, merilnik srčnega utripa – merilnik utripa, narekovanje tempa – narekovanje ritma). V nekaterih primerih pa je variantnost vezana na celotno besedno zvezo, v poljudnostrokovnih besedilih pri naslednjih izrazih: polnovzmeteno (gorsko) kolo – kolo s polnim vzme- tenjem, hitri zapenjalec – ekscentrično vpenjalo, vožnja na čas – dirka na kronometer, kolo cross / kolo XC / kolo kros – krosaško kolo, vsegorsko kolo – kolo AM, opora krmila / držalo krmila / nosilec krmila – krmilna opora, ročica zavore – zavorna ročica, spustaško kolo – gorsko kolo za spust. 199 Slovensko kolesarsko izrazje Tvorjenka – netvorjeni/prevzeti izraz – besedna zveza V poljudnostrokovnih besedilih se v dveh primerih znotraj istopomen- ske rabe pojavijo terminološke variante, ki povezujejo tako tvorjeni kot tudi netvorjeni/prevzeti in besednozvezni izraz: polnovzmetenec – fully – polnovzmeteno (gorsko) kolo / kolo s polnim vzmetenjem, kruzer kolo – kruzer – mestno kolo. 7.2.1.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila V didaktičnostrokovnih besedilih v terminološkovariantno razmerje vstopa 82 izrazov (29,7 % vseh izrazov iz te besedilne zvrsti). Tvorjenka – netvorjeni/prevzeti izraz V didaktičnostrokovnih besedilih se pojavljajo naslednji terminološko- variantni pari tvorjenk in netvorjenih/prevzetih izrazov: napera – špica/ šprikla, glavnina – peleton, krmilo – balanca. Posebna vrsta terminološkovariantnih parov tvorjenk in netvorjenih/prevzetih izrazov je še tip medponskoobrazilna zloženka – osamosvojena prva sestavina: BMX kolo – BMX. Tvorjenka – besedna zveza Terminološkovariantni pari tvorjenk in besednih zvez so v didaktično- strokovnih besedilih med pogostejšimi, pojavijo se naslednji primeri: gu- mica – zavorna obloga / zavorna gumica, vozišče – vozna površina, platišče – kolesni obroč, pletenica – žična natega, klasika/ specialka – dirkalno kolo, mimovožnja – vožnja mimo, BMX kolo – kolo BMX, lezikol – ležalno kolo. Med istovrstne pare pa štejemo zlasti okrajšano rabo besedne zveze: kole- sarski zvonec – zvonec, zavorna gumica – gumica, zračna tlačilka – tlačilka, okvir kolesa/ cevni okvir – okvir, kolesarska pnevmatika – pnevmatika. Netvorjeni/prevzeti izraz – besedna zveza V didaktičnostrokovnih besedilih se pojavi en primer para netvorje- nega oziroma prevzetega izraza in besedne zveze, kjer sta sestavini ra- 200 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja znovrstna izraza: cruiser – mestno kolo. Med istovrstne pare pa štejemo zlasti okrajšano rabo besedne zveze: kolesarska čelada // varnostna čelada – čelada, pogonska veriga – veriga. Tvorjenka – tvorjenka Med raznovrstne terminološkovariantne pare tvorjenk spadajo nasle- dnji izrazi: klasika – specialka, odsevnik – odsojnik, okvir – ogrodje, dvokolo – bicikel, zračnica – pnevmatika. Netvorjeni/prevzeti izraz – netvorjeni/prevzeti izraz Raznovrstni terminološkovariantni par netvorjenih oziroma prevzetih izrazov je v didaktičnostrokovnih besedilih le 1: špica – šprikla. Primerov istovrstnih parov z razlikovanjem v zapisu ni. V enem primeru je terminološka variantnost povezana z oblikoslovno dvojnico: termino- loški varianti pedal in pedalo se izmenično pojavljata v moškem in sre- dnjem spolu, pri čemer je srednji spol večinoma uporabljen v množini. Besedna zveza – besedna zveza Terminološkovariantni pari besednih zvez se lahko razlikujejo v levem prilastku (v didaktičnostrokovnih besedilih takih primerov ni), jedru ( bočni odsevnik – bočni odsojnik, odsevni brezrokavnik – odsevni telovnik, rdeči odsevnik – rdeči odsojnik, rumeni odsevnik – rumeni odsojnik, sprednja verižnica – sprednji verižnik, zavorna obloga – zavorna gumica) ali desnem prilastku ( torbica za shranjevanje orodja – torbica za orodje, ročica za upravljanje menjalnika – ročica za prestavljanje, nakazovanje spremembe smeri – nakazovanje smeri, vožnja na brezpotju – vožnja po brezpotju). V nekaterih primerih pa je variantnost vezana na celotno besedno zvezo: ročica zavore – zavorna ročica, kolesarski izpit – izpit za kolesarja, pozicijska svetilka – rdeča luč, okvir kolesa – cevni okvir. Pari dveh besednih zvez so najpogostejši tip terminološke variantnosti v didaktičnostrokovnih besedilih. 201 Slovensko kolesarsko izrazje Tvorjenka – netvorjeni/prevzeti izraz – besedna zveza V didaktičnostrokovnih besedilih se znotraj istopomenske rabe v enem primeru pojavijo 3 terminološkovariantni izrazi: zračnica/ pnevmatika – plašč – kolesarska pnevmatika. 7.2.1.3 Znanstvena kolesarska besedila V znanstvenih besedilih v terminološkovariantno razmerje vstopa 55 izrazov (19,9 % vseh izrazov iz te besedilne zvrsti). Tvorjenka – netvorjeni/prevzeti izraz V znanstvenih besedilih se pojavita 2 terminološkovariantna para tvor- jenk in netvorjenih/prevzetih izrazov: stopalka – pedal, krmilo – bilanca. Tvorjenka – besedna zveza Terminološkovariantni pari tvorjenk in besednih zvez so v znanstvenih besedilih najpogostejši tip: šprintanje – maksimalno kolesarjenje, priklopnik – otroška prikolica, rekreativec – rekreativni kolesar // rekreativni športnik, specialka – dirkalno kolo, NSO – nastavljiva sedežna opora, ekscenter – ekscentrično vpenjalo, antidoping organizacija – protidopinška organizacija, Conconi test – modificirani kolesarski test, bike park – kolesarski park, doping kontrola – kontrola dopinga / dopinška kontrola, kronometer – vožnja na čas / vožnja kronometra. Med istovrstne pare se uvr- šča primer okrajšane rabe besedne zveze: otroški poganjalec – poganjalec. Netvorjeni/prevzeti izraz – besedna zveza V znanstvenih besedilih se pojavijo naslednji raznovrstni pari netvor- jenih oziroma prevzetih izrazov in besednih zvez: kadenca – frekvenca obračanja pedalov, tubular/ tabular – lepljena pnevmatika, Freilauf – prosti tek. Primerov okrajšane rabe besednih zvez v znanstvenih besedilih nisem našla. 202 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja Tvorjenka – tvorjenka Med raznovrstne terminološkovariantne pare tvorjenk spadajo naslednji izrazi iz didaktičnostrokovnih besedil: dirkališče – velodrom, ročica – ročka, platišče – obroč, EPO – eritropoetin. Netvorjeni/prevzeti izraz – netvorjeni/prevzeti izraz Raznovrstni terminološkovariantni par netvorjenih oziroma prevzetih izrazov je v znanstvenih besedilih samo 1 ( plašč – guma), prav tako je 1 tudi primer istovrstnega para z razlikovanjem v zapisu: tabular – tubular. V enem primeru je terminološka variantnost povezana z oblikoslovno dvojni- co: terminološki varianti pedal in pedalo se izmenično pojavljata v moškem in srednjem spolu, pri čemer je srednji spol večinoma uporabljen v množini. Besedna zveza – besedna zveza Terminološko variantni pari besednih zvez se lahko razlikujejo v levem prilastku; v znanstvenih besedilih je tak par naslednji: profesionalni kolesar – poklicni kolesar. V desnem prilastku se razlikuje par ( posamična) vožnja na čas – vožnja kronometra. V paru kontrola dopinga – dopinška kontrola je variantnost vezana na celotno besedno zvezo. V enem primeru gre za razliko v zapisu: zaključni sprint – zaključni šprint. 7.2.1.4 Novinarska kolesarska besedila V novinarskih besedilih v terminološkovariantno razmerje vstopa 62 izra- zov (20,5 % vseh izrazov iz te besedilne zvrsti). Tvorjenka – netvorjeni/prevzeti izraz 7 terminološkovariantni par tvorjenke in netvorjenega/prevzetega izraza: glavnina – peloton. Tvorjenka – besedna zveza Raznovrstni terminološkovariantni pari tvorjenk in besednih zvez so v novinarskih besedilih med pogostejšimi: U23 – mlajši član(i), solo na-203 Slovensko kolesarsko izrazje pad – samostojni napad, MTB – gorsko kolo // gorsko kolesarjenje // gorsko kolesarstvo, kronometrist – specialist za kronometer, kronometer – vožnja na čas, kriterij – krožna dirka, klasika – enodnevna dirka, bike park – kolesarski park. Med istovrstne pare spadajo okrajšane besedne zveze: posamični kronometer / vožnja na kronometer – kronometer, enodnevna klasika – klasika, spust z gorskimi kolesi – spust. Netvorjeni/prevzeti izraz – besedna zveza V novinarskih besedilih se pojavita naslednja raznovrstna para netvor- jenega oziroma prevzetega izraza in besedne zveze: koza – kolo za kro- nometer, all-rounder – vsestranski kolesar / kompletni kolesar. Med istovrstne pare pa spada en primer okrajšane rabe besedne zveze: olimpijski kros – kros. Tvorjenka – tvorjenka V novinarskih besedilih se pojavi en terminološkovariantni par dveh tvorjenk: spinner kolo – spinning kolo. Netvorjeni/prevzeti izraz – netvorjeni/prevzeti izraz V novinarskih besedilih se pojavi le en primer terminološke variantno- sti netvorjenih oziroma prevzetih izrazov, in sicer se terminološki vari- anti pedal in pedalo izmenično pojavljata v moškem in srednjem spolu, pri čemer je srednji spol večinoma uporabljen v množini. Besedna zveza – besedna zveza Terminološkovariantni pari besednih zvez so v novinarskih besedilih najpogostejši, lahko se razlikujejo v levem prilastku ( vsestranski kolesar – kompletni kolesar, cestno kolo – specialno kolo, ekipni kronometer – mo- štveni kronometer, kraljeva etapa – kraljevska etapa, množični padec – skupinski padec, zadnja etapa – zaključna etapa, zaključni sprint – ciljni sprint, zaključni vzpon – ciljni vzpon), jedru ( posamični kronometer – posamična vožnja na čas, časovna rampa – časovna zapora, popotna karta – popotna knjiga, skupna razvrstitev – skupni seštevek) ali desnem prilastku 204 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja ( specialist v vožnji na čas – specialist za vožnjo na čas). V nekaterih primerih pa je variantnost vezana na celotno besedno zvezo, v novinarskih besedilih pri paru posamični kronometer – vožnja na kronometer. 7.2.1.5 Spletna kolesarska besedila V spletnih besedilih v terminološkovariantno razmerje vstopa 438 izra- zov (46,6 % vseh izrazov iz te besedilne zvrsti). Tvorjenka – netvorjeni/prevzeti izraz V spletnih besedilih se pojavljajo naslednji terminološkovariantni pari tvorjenk in netvorjenih/prevzetih izrazov: napera – špica, enoslednica/ singlca/ singelca – singla, pletenica – zajla, obročnik/ obroč – feltna, tlačil-ka – pumpa, krmilo – balanca/ belanca, drobilec/ grevlar – gravel grinder, grevlanje/ makadamčkanje/ makadamkanje – gravel grinding, enoprestavnik – singlespeed/ single-speed/ singlspid, AM – all-mountain, 29-palčnik – 29er, pump proga – pumptrack / pump track, velodrom – pista, dvokolesnik/ bicikel/ bicikl – kolo, rotor – disk, flow linija – flow line. Posebna vrsta terminološkovariantnih parov tvorjenk in netvorjenih/prevzetih izrazov je še tip medponskoobrazilna zloženka – osamosvojena prva sestavina: treking kolo – treking/ trekking. Tvorjenka – besedna zveza Terminološkovariantni pari tvorjenk in besednih zvez so v spletnih be- sedilih najpogostejši. Zanimive in pogoste so tudi terminološke varian- te medponskoobrazilnih zloženk in besednih zvez. Medponskoobrazil- ne zloženke s kratično sestavino so prevladujoče zapisane brez vezaja. Primeri: okrepčevalnica – okrepčevalna postaja / okrepna postaja, kroskantrijaš – tekmovalec v krosu, fristajler – kolesar prostega sloga, rekreativec – rekreativni kolesar, cestar/ specialkar – cestni kolesar, trdak/ trdorepec/ prednjevzmetenec – spredaj vzmeteno kolo, klasika/ specialka/ špecjalka/ cestak/ dirkalec – (dirkalno) cestno kolo, šprintarca – cestni čevelj, kronometrca – kolo za vožnjo na čas / kolo za kronometer, DH/ spust – gorskokolesarski spust / spust z gorskimi kolesi, KK – kolesarski klub, MTB/ mtb/ gorec/ mtb 205 Slovensko kolesarsko izrazje kolo – gorsko kolesarstvo // gorsko kolo / mountain bike, XCE/ eliminator / XC eliminator – kros na izpadanje, XCM – gorskokolesarski maraton, kros kolo / XC kolo – kolo za kros, kronometer – vožnja na čas, BMX park – park za BMX, BMX proga / BMX steza – proga za BMX, CO2 bombica – zračna kartuša, CX kolo / ciklokros kolo – kolo za ciklokros, DH kolo – kolo za DH / kolo za spust / spustaško kolo, DH tekma – spustaška dirka, dh vilica – vilica za spust / spustaška vilica, MTB kolesar / traktorist – gorski kolesar, MTB maraton / mtb maraton – gorsko kolesarski maraton / gorskokolesarski maraton, XC dirka – dirka v (olimpijskem) krosu, XC pokal – pokal v krosu, xc vilica / kroskantri vilica – vilica za kros, all mountain kolo – vsegorsko kolo, ciklokros dirka – dirka v ciklokrosu / dirka ciklokrosa, shared space koncept – koncept shared space, e-kolo – električno kolo / kolo s pomožnim električnim pogonom, fat plašč – debela guma / tolsta guma, ultrakolesarstvo – ekstremno kolesarstvo, traktorist/ mtbajker – gorski kolesar, MTB pot / mtb pot – gorsko-kolesarska pot / gorskokolesarska pot, MTB ekipa – gorskokolesarska ekipa, mtb tura – gorskokolesarska tura, mtb film – gorskokolesarski film, MTB klub / mtb klub – gorskokolesarski klub, mtb vodič – gorskokolesarski vodič / gorskokolesarski vodnik,133 disk zavora – kolutna zavora, krmilo – krmilna cev, bajkpark / bike park / bikepark – kolesarski park. Med istovrstne pare tvorjenk in besednih zvez pa štejemo zlasti okraj- šano rabo besedne zveze: podsedežna torbica – torbica, zaklep na krmilu – zaklep, zračna tlačilka – tlačilka, gorskokolesarski spust / spust z gorskimi kolesi – spust, ključavnica za kolo – ključavnica, stojalo za kolo / kolesarsko stojalo – stojalo, geometrija kolesa – geometrija, krmilo kolesa – krmilo, kolesarska dirka – dirka, kolesarska rokavica – rokavica, kolesarski trenažer, svetlobni odsevnik – odsevnik. Netvorjeni/prevzeti izraz – besedna zveza V spletnih besedilih se pojavijo naslednji pari netvorjenih oziroma pre- vzetih izrazov in besednih zvez: mountain bike – gorsko kolo, fristajl – prosti slog, fajfa – nosilec krmila / opora krmila / krmilna opora, advanced stop lane – prednostni razvrstilni pas, sharrow – skupna prometna površi-133 Besedi vodič in vodnik se izmenjaje uporabljata v pomenu živo in neživo. 206 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja na, head tube – glava kolesa / glava okvirja, rebound – hitrost vračanja, commuter – dnevni kolesar, snakebite – kačji ugriz, dres – kolesarska majica, cargo bike – tovorno kolo, pakna – zavorna obloga / zavorna ploščica, golden link / missing link – zlati člen, shared space – skupna površina za kolesarje in pešce. Med istovrstne pare netvorjenih oziroma prevzetih izrazov in tvorjenk pa spada okrajšana raba besedne zveze: gorskokolesarski kros / olimpijski kros – kros, kolesarski maraton – maraton, kolesarska čelada – čelada, kolesarski dres – dres, kolesarska proga – proga, kolesarska tehnika – tehnika, kolesarska trasa – trasa, kolesarski park – park, zavorni disk – disk, kolesarski dres – dres. Tvorjenka – tvorjenka Med raznovrstne terminološkovariantne pare tvorjenk štejemo izraze z različnimi sestavinami besedotvorne podstave, različnimi obrazili in iz različnih besedotvornih postopkov: blažilec – amortizer – vzmetenje – vzmet, enoslednica – singlca/ singelca, dvokolesnik – bicikel/ bicikl, obročnik – obroč, verižnik – zobnik, pnevmatika – zračnica, plezalec – hribolazec, drobilec – grevlar, BMX-ar/ beemiksar – BMX kolesar, bajker – kolesar, singlespeeder – single-speed kolo, bajkerka – kolesarka, cestar – specialkar, trdak – trdorepec – prednjevzmetenec, klasika – specialka/ špecjalka – cestak – dirkalec, BMX – BMX kolesarstvo // BMX kolesarjenje, CX/ cx – ciklokros, DH – spust, EPO – eritropoetin, MTB/ mtb – gorec – mtb kolo, XCE – eliminator – XC eliminator, debeluh – bajsek – bajsi – tolstež, grevlanje – makadamčkanje – makadamkanje, štiricikel – štirikolesnik, tricikel/ tricikelj – trokolesnik, kros kolo – XC kolo, pol-debeluh – polfetbajk, BMX proga – BMX steza, CX kolo – ciklokros kolo, cx sezona – ciklokros sezona, MTB kolesar – traktorist, xc vilica – kroskantri vilica, traktorist – mtbajker, tekma – dirka, spustaš – downhil er, pulzmeter – HR merilec. Med istovrstne terminološkovariantne pare tvorjenk pa prištevamo izraze z različnim zapisom zaradi npr. stopnje podomačenosti ali pisne dvojnice: sprint – šprint, start – štart, singlca – singelca, bicikel – bicikl, sprinter – sprinter, BMX-ar – beemiksar, freerider – frirajder, singlespeed – single-speed – singlspid, specialka – špecjalka, BMX – bmx, CX – cx, 207 Slovensko kolesarsko izrazje MTB – mtb, XC – xc, tricikel – tricikelj, 4kros – 4-kros – 4X, bajkpark – bike park – bikepark, MTB pot – mtb pot, MTB klub – mtb klub. V enem primeru se pojavi terminološka variantnost tvorjenke na ravni oblikoslovnih značilnosti, in sicer pri paru vilica – vilice, kjer gre za razliko v številu. Netvorjeni/prevzeti izraz – netvorjeni/prevzeti izraz Raznovrstnih terminološkovariantnih parov netvorjenih oziroma pre- vzetih izrazov je v spletnih besedilih malo: plašč – guma, veriga – ketna, golden link – missing link, dirt jump – dirt, drop – dropout / drop out, bike share – bike sharing. Malo je tudi istovrstnih parov z razlikovanjem v zapisu: balanca – belanca, bikefitting – bike-fitting, fatbike – fetbajk – fat bike, fixi – fixie, pumptrack – pump track, skibike – ski bike, tabular – tubular, trail – trejl, treking – trekking, pony – poni, 6 fattie – 6Fattie, bike box – bikebox, dropout – drop out. Besedna zveza – besedna zveza V spletnih besedilih so zelo pogosti tudi pari besednih zvez, ki se lahko razlikujejo v: • levem prilastku ( okrepčevalna postaja – okrepna postaja, gorskokolesarski kros – olimpijski kros, debelo kolo – tolsto kolo, potopna sedežna opora – potopna opora, mestno kolo – urbano kolo, amortizirano kolo – vzmeteno kolo, cestna dirka – cestnokolesarska dirka, debela guma – tolsta guma, ogljikovo vlakno – karbonsko vlakno, mehanski doping – motorizirani doping – tehnološki doping, prednje vzmetenje – sprednje vzmetenje, prednji trikotnik – sprednji trikotnik, prednji verižnik – sprednji zobnik, sedežna cev – podsedežna cev, ukrivljeno krmilo – cestno krmilo, urbani kolesar – mestni kolesar), • jedru ( podsedežna torba – podsedežna torbica, nosilec krmila – opora krmila / krmilna opora, položaj na kolesu – pozicija na kolesu, košarica za bidon – nosilec za bidon, gorsko kolesarska dirka / gorskokolesarska dirka – gorskokolesarska tekma, gorskokolesarski vodič – gorskokolesarski vodnik, kolesarska majica – kolesarski dres, kolesarska karta – kolesarski zemljevid, sedežna cev – sedežna opora, 208 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja spremljevalni avtomobil – spremljevalno vozilo, zadnje vzmetenje – zadnji amortizer – zadnji blažilec, zadnji verižnik – zadnji zobnik, zavorna obloga – zavorna ploščica, kažipotna tabla za kolesarje – kažipot za kolesarje) ali • desnem prilastku ( kolo za vožnjo na čas – kolo za kronometer, kolo za DH – kolo za spust, dirka v ciklokrosu – dirka ciklokrosa, nosilec za bidon – nosilec bidona, glava kolesa – glava okvirja). V številnih primerih pa je variantnost vezana na celotno besedno zvezo: gorskokolesarski spust – spust z gorskimi kolesi, nosilec krmila / opora krmila – krmilna opora, kolo za DH / kolo za spust – spustaško kolo, vilica za spust – spustaška vilica, enodnevna klasična dirka – enodnevna klasika, mešani kolesarski pas – kolesarski pas za mešano souporabo, vožnja na eno uro – 1 h kronometer, električno kolo – kolo s pomožnim električnim pogonom, okvir za cestno kolo – cestni okvir, hitri zapenjalec – vijak za hitro snemanje koles ali sedeža, kolo za mestno vožnjo – mestno kolo / urbano kolo, prehod za kolesarje – kolesarski prehod, stojalo za kolo – kolesarsko stojalo, servis koles – kolesarski servis, dvajset palčni obročnik – 20 colski obroč, gonilna os – os gonilke, gorsko kolesarska dirka / gorskokolesarska dirka / gorskokolesarska tekma – tekma v gorskem kolesarstvu, kolesarski turist – kolesar-turist – turistični kolesar, kolesarsko izletništvo – izletniško kolesarstvo, kolesarsko parkirišče – parkirišče za kolesa, verižna cev – cev ob verigi, kažipotna tabla za kolesarje – kažipot za kolesarje. Manjše število parov besednih zvez se razlikuje tudi le v zapisu: [kolesar – starodobnik] – kolesar starodobnik, devetindvajsetpalčni plašč – 29-palčni plašč, gorsko kolesarska dirka – gorskokolesarska dirka, gorsko- -kolesarska pot – gorskokolesarska pot,134 startna številka – štartna številka, gorsko kolesarski maraton – gorskokolesarski maraton. Tvorjenka – netvorjeni/prevzeti izraz – besedna zveza V spletnih besedilih se v 4 primerih znotraj istopomenske rabe pojavijo 134 Pravopisno pravilna podredna zloženka, tvorjena iz besedne zveze gorski kolesar oz. gorsko kolesarstvo, je skupaj zapisani pridevnik gorskokolesarski (SP 2001, člen 491). Odstopanja se pojavljajo zlasti v besedilih z nižjo stopnjo lektoriranosti. 209 Slovensko kolesarsko izrazje naslednje terminološke variante, ki povezujejo tako tvorjeni kot tudi netvorjeni/prevzeti in besednozvezni izraz: XC/ xc – kros – gorskokolesarski kros / olimpijski kros, debeluh/ bajsek/ bajsi/ tolstež 135 – fatbike/ fetbajk / fat bike – debelo kolo / tolsto kolo, fixed gear kolo – fixi/ fixie – kolo z direktnim prenosom, mleček – mleko – tesnilna tekočina. 7.2.1.6 Primerjava terminološke variantnosti po besedilnih zvrsteh Primerjava razširjenosti terminološke variantnosti v obravnavanih bese- dilnih zvrsteh kolesarskih besedil je pokazala, da: • v poljudnostrokovnih besedilih v terminološkovariantno razmerje vstopa 216 izrazov (32,2 %), • v didaktičnostrokovnih besedilih v terminološkovariantno raz- merje vstopa 82 izrazov (29,7 %), • v znanstvenih besedilih v terminološkovariantno razmerje vstopa 55 izrazov (19,9 %), • v novinarskih besedilih v terminološkovariantno razmerje vstopa 62 izrazov (20,5 %), • v spletnih besedilih v terminološkovariantno razmerje vstopa 438 izrazov (46,6 %). Močno izstopajo spletna besedila, pri katerih vstopa v terminološkova- riantno razmerje skoraj polovica vseh najdenih izrazov. Spletna besedila so v nasprotju z drugimi besedili manj konvencionalna in pogosto ne- lektorirana. Tvorjena so bolj sproščeno in imajo pogosto več avtorjev, katerih identiteta ni nujno znana. Nekonsistentnost in velika termino- loška variantnost zato nista nepričakovani. V bolj konvencionalnih besedilih je delež izrazov, ki se pojavijo v terminološkovariantnem razmerju, podoben, giblje se med 20 in 30 % izrazja. Najvišji je pri izrazju iz poljudnostrokovnih besedil, kar je pri- čakovano, saj je skupina teh besedil žanrsko zelo pestra. 135 Stilna vrednost priponskih obrazil navedenih terminoloških variant se nekoli- ko razlikuje, vsa pa izven terminologije nosijo določeno ekspresivno vrednost, ki pa je v terminološki rabi vsaj zabrisana, če ne tudi popolnoma odsotna. 210 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja Precej visok je tudi v didaktičnostrokovnih besedilih, kar je pre- senetljivo, a tudi razložljivo – učbeniki poleg ozkoterminološkega iz- razja uporabljajo tudi determinologizirano izrazje iz splošnega jezika, ki oblikovno ni tako ustaljeno kot specializirani termini oziroma se s specializiranimi termini pojavlja v paru. Najpogostejši tip termino- loške variantnosti so v didaktičnostrokovnih besedilih besednozvezni pari, pri katerih je manj ustaljen en del besedne zveze: jedro (npr. bočni odsevnik – bočni odsojnik, odsevni brezrokavnik – odsevni telovnik) ali prilastek ( torbica za shranjevanje orodja – torbica za orodje, nakazovanje spremembe smeri – nakazovanje smeri). 7.2.2 Besedotvorna in pomenotvorna širitev istokorenskih tvorjenk Besedotvorna in pomenotvorna širitev istokorenskih tvorjenk v splo- šnem besedju kaže na aktivno in ustvarjalno besedotvorno dejavnost (Žele 2013a: 507), kar deloma velja tudi za terminologijo – deloma zato, ker je terminologija že sama po sebi izrazno in pomensko omeje- na. Za kolesarsko terminologijo je značilna zlasti velika produktivnost nekaterih ozko specializiranih korenov oz. izhodiščnih besed, ki se po- javljajo v tvorjenkah različnih besednih vrst in stopenj. Predvidevati je mogoče, da bo taka širitev istokorenskih tvorjenk v pragmatičnih besedilih pogostejša kot v kognitivnih, zlasti zaradi težje določljivosti terminološke ustaljenosti takih tvorjenk. Vključila sem izhodiščne besede oz. korene, ki izkazujejo produk- tivnost v vsaj štirih različnih tvorjenkah, pri čemer je lahko ena od pojavitev tudi netvorjena beseda, pridevniške tvorjenke in sestavine medponskoobrazilnih zloženk pa se zaradi velike pogostnosti štejejo le enkrat.136 Vrstni red navajanja tvorjenk ni bistven. 7.2.2.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila V poljudnostrokovnih besedilih sem našla 9 zelo produktivnih besedo- 136 Merilo štirih različnih tvorjenk je bilo izbrano zaradi ugotovitve, da se v do treh tvorjenkah pojavi res veliko izhodiščnih besed z istim korenom, v štirih pa že bistveno manj. 211 Slovensko kolesarsko izrazje tvornih izhodiščnih besed z istim korenom, ki se pojavljajo v besedo- tvorni podstavi več istokorenskih tvorjenk, in sicer: • kol-: kolo – kolesar – kolesarski ( kolesarska oprema) – kolesarjenje – kolesarstvo – kolesariti – odkolesariti – prikolesariti – ultra kolesar – ultrakolesarjenje – ultrakolesarstvo; • ( za) vr- : zavirati – zaviranje – zavora – zavorni ( zavorna ročica) – prestavno-zavorni ( prestavno-zavorni sistem) – zavorno-prestavni ( zavorno-prestavna ročica); • verig-: veriga – verižni ( verižna prestava) – verižnik – verižnica ( sprednja verižnica); • doping-: doping – dopinški ( dopinška kontrola) – dopingiranec – protidopinški ( protidopinški sistem); • ( pre) stav-: prestava – prestavni ( prestavno razmerje) – prestavljati – prestavljanje – prestavno-zavorni ( prestavno-zavorni sistem) – zavorno-prestavni ( zavorno-prestavna ročica); • dir(k)-: dirka – dirkališče – dirkališčni ( dirkališčna disciplina) – dirkalni ( dirkalno kolo); • ( vz) met-: vzmeteni ( vzmeteni okvir) – vzmetenje – nevzmeteni ( nevzmeteno kolo) – polnovzmeteni ( polnovzmeteno kolo) – polnovzmetenec; • kros-: kros – kros kolo – krosaški ( krosaško kolo) – krosistka; • ( s) pust-: spust – spustaš – spustašica – spustaški ( spustaška dirka). 7.2.2.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila V didaktičnostrokovnih besedilih sem našla 4 zelo produktivne bese- dotvorne izhodiščne besede z istim korenom, ki se pojavljajo v besedo- tvorni podstavi več istokorenskih tvorjenk, in sicer: • kol-: kolo – kolesar – kolesarski ( kolesarska površina) – kolesarjenje – kolesariti; • ( za) vr- : zavirati – zaviranje – zavora – zavorni ( zavorna pot); • verig-: veriga – verižni ( verižni pogon) – verižnik – verižnica ( sprednja verižnica); • voz-: voziti – vozišče – vozni ( vozna površina) – vožnja. 212 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja 7.2.2.3 Znanstvena kolesarska besedila V znanstvenih besedilih sem našla 3 zelo produktivne besedotvorne izhodiščne besede z istim korenom, ki se pojavljajo v besedotvorni pod- stavi več istokorenskih tvorjenk, in sicer: • kol-: kolo – kolesar – kolesarski ( kolesarska dirka) – kolesarjenje – kolesarstvo – kolesariti; • doping-: doping – dopinški ( dopinška kontrola) – doping kontrola – antidoping – antidoping organizacija – protidopinški ( protidopinška organizacija); • dir(k)-: dirka – dirkač – dirkališče – dirkališčni ( dirkališčna tekma) – dirkalni ( dirkalno kolo). 7.2.2.4 Novinarska kolesarska besedila V novinarskih besedilih sem našla 3 zelo produktivne besedotvorne izhodiščne besede z istim korenom, ki se pojavljajo v besedotvorni pod- stavi več istokorenskih tvorjenk, in sicer: • bež-: beg – pobeg – pobegniti – ubežnik – ubežni ( ubežna skupina); • kol-: kolo – kolesar – kolesarnica – kolesarski ( kolesarska steza) – kolesarjenje – kolesarstvo – kolesariti – prekolesariti – turnokolesarski ( turnokolesarska pot); • sprint-: sprint – sprinter – sprinterski ( sprinterski vlak) – sprintati – odsprintati. 7.2.2.5 Spletna kolesarska besedila V spletnih besedilih sem našla 8 zelo produktivnih besedotvornih izho- diščnih besed z istim korenom, ki se pojavljajo v besedotvorni podstavi več istokorenskih tvorjenk, in sicer: • kol-: kolo – kolesar – kolesarska – kolunter ( kolo + volunter) – kolesarski ( kolesarska dirka) – kolesarsko-rekreativni ( kolesarsko-rekreativna prireditev) – kolesarnica – kolesarjenje – kolesarstvo – kolesariti – prekolesariti – prikolesariti – ultrakolesarski ( ultrakolesarska cestna dirka) – ultrakolesarstvo; • ( za) vr- : zavirati – zaviranje – zavora – zavorni ( zavorna obloga); 213 Slovensko kolesarsko izrazje • dir(k)-: dirka – dirkati – dirkalni ( dirkalno cestno kolo) – dirkalec; • ( vz) met-: vzmet – vzmeteni ( vzmeteno kolo) – vzmetni ( vzmetna vilica) – vzmetenje – polnovzmeteni ( polnovzmeteni okvir) – polnovzmetenec; • cest-: cesta – cestak – cestar – cestni ( cestna dirka) – cestnokolesarski ( cestnokolesarska dirka); • fur-: fura – furati – furanje – odfurati – pofurati – prefurati; • gon-: goniti – gonilni ( gonilni ležaj) – gonilka – zagoniti; • sprint-/ šprint-: sprint/ šprint – sprinter/ šprinter – sprinterski ( sprinterski vlak) – šprintarca. 7.2.2.6 Primerjava besedotvornih in pomenotvornih širitev po besedilnih zvrsteh Raziskava produktivnosti izhodiščnih besed oz. korenov po besedilnih zvrsteh je pokazala, da se v poljudnostrokovnih besedilih pojavi 9 zelo pro- duktivnih besedotvornih izhodiščnih besed z istim korenom, v didaktič- nostrokovnih besedilih 4, v novinarskih in znanstvenih besedilih po 3, v spletnih besedilih pa 8 zelo produktivnih besedotvornih izhodiščnih besed z istim korenom, ki so del besedotvorne podstave. Pri tem je besedilne zvr- sti po številu v njih najdenih produktivnih izhodiščnih besed težko primer- jati, saj je to odvisno tudi od količine zbranega kolesarskega izrazja – tako je produktivnih izhodiščnih besed, ki se pojavijo v vsaj 4 tvorjenkah, največ tam, kjer je tudi zbranih kolesarskih terminov največ, torej v poljudnostro- kovnih in spletnih besedilih. Primerjavo besedilnih zvrsti lahko poskusimo izvesti z deleži tvorjenk iz zelo produktivnih izhodiščnih besed v celotnem naboru kolesarskega izraz- ja, vendar je pri tem treba opozoriti, da so dobljeni deleži nereprezentativni za dejansko stanje v izrazju, saj so pridevniške tvorjenke in prve sestavine medponskoobrazilnih tvorjenk štete le enkrat, v izrazju pa so zelo pogoste. Tako dobljeni deleži tvorjenk iz zelo produktivnih izhodiščnih be- sed so naslednji: • poljudnostrokovna kolesarska besedila: 7,2 %; • didaktičnostrokovna kolesarska besedila: 6,2 %; • znanstvena kolesarska besedila: 6,2 %; 214 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja • novinarska kolesarska besedila: 6,3 %; • spletna kolesarska besedila: 5 %. Deleži tvorjenk iz zelo produktivnih izhodiščnih besed so po besedil- nih zvrsteh precej podobni, izstopajo le spletna besedila, kjer pa je nižji delež istokorenskih tvorjenk v naboru izrazja mogoče pripisati velikemu številu medponskoobrazilnih zloženk in besednih zvez v naboru. Ker ti izrazi štejejo le enkrat za vsako pridevniško tvorjenko in vsako prvo sestavino medponskoobrazilnih zloženk, se delež ustrezno zniža. Skleniti je torej mogoče, da po produktivnosti izhodiščnih besed med besedilnimi zvrstmi v splošnem ni razlik. 7.2.3 Širitev obrazilne sinonimije in homonimije V terminologiji zaradi njenih notranjih omejitev ne bi pričakovali širje- nja obrazilne sinonimije in homonimije, kot ga opisuje A. Žele (2013a: 507), torej v smislu neustaljenosti obrazilne rabe ( blogar – bloger – blogist – blogaš), saj je osnova za tako širjenje izrazna fleksibilnost. Kljub temu se v določenih zvrsteh kolesarskih besedil pojavlja širitev obrazilne sinonimije in homonimije, kar nakazuje nepopolno ustaljenost kolesarske terminologije in z njo nedosledno rabo. 7.2.3.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila V poljudnostrokovnih besedilih sem našla 2 primera obrazilne sino- nimije istokorenskih tvorjenk. Prvi primer je par velocipedar – veloci- pist, pri čemer je prva tvorjenka izsamostalniška, druga pa izglagolska. Drugi par sta izraza verižnik in verižnica, pri katerem gre za obrazilno sinonimijo različnospolskih obrazil. 7.2.3.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila V didaktičnostrokovnih besedilih ni primerov potencialne obrazilne sinonimije in homonimije. 215 Slovensko kolesarsko izrazje 7.2.3.3 Znanstvena kolesarska besedila V znanstvenih besedilih se je pojavil le en primer potencialne obrazilne sinonimije in homonimije, in sicer obrazili - ica in - ka v izrazih ročica in ročka. 7.2.3.4 Novinarska kolesarska besedila V novinarskih besedilih je bilo mogoče najti le en primer potencialne obrazilne sinonimije in homonimije, in sicer obrazilo - arnica v terminu kolesarnica, ki je tvorjen po analogiji čevljarnica, drvarnica. 7.2.3.5 Spletna kolesarska besedila V spletnih besedilih so se pojavili 3 primeri potencialne obrazilne sino- nimije in homonimije. Prvi primer sta obrazili - i in - ek v izrazih bajsi in bajsek ob netvorjenem izrazu bajs – gre za tri ekspresivna poimenovanja za kolo z nadpovprečno debelimi pnevmatikami. Drugi primer je obrazilo - arnica v terminu kolesarnica, ki je tvorjen po analogiji z besedami čevljarnica, drvarnica. Tretji primer pa je obrazilo -(n)ina v izrazu startni-na, ki je tvorjen po analogiji z besedami cestnina, mostnina. 7.2.3.6 Primerjava širitve obrazilne sinonimije in homonimije po besedilnih zvrsteh Širitev obrazilne sinonimije in homonimije se v kolesarskem izrazju red- ko pojavlja, zlasti zaradi dejstva, da gre za terminologijo, ki je vedno do določene mere ustaljena. Širitev je pogostejša tam, kjer je v naboru več izrazja, torej v poljudnostrokovnih in spletnih kolesarskih besedilih. O povezavi med besedotvornimi značilnostmi kolesarskega izrazja in bese- dilno zvrstjo pri tem kriteriju ni mogoče sklepati. 7.2.4 Brisanje meje med žargonom in standardno rabo A. Žele (2013a: 508) omenja zabrisovanje leksemsko-skladenjskih mej med posameznimi sociolekti oziroma med sociolekti in standardno rabo kot eno od značilnosti pragmatičnih besedil. V okviru kolesarske ter- 216 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja minologije bi na tem mestu pričakovali zelo omejeno zabrisovanje meje med žargonom in standardno rabo. Primerjava je zaradi odsotnosti lo- čene poglobljene analize kolesarskega žargona omejena na obravnavo tipičnih žargonskih in pogovornih izrazov, prevzetih zlasti iz angleščine in nemščine. Sklopi in modifikacijske izpeljanke, ki jih v okviru brisanja mej med sociolekti in standardno rabo prav tako navaja A. Žele (prav tam), so v kolesarski terminologiji redki, lahko pa se predvideva, da so v govorjenem jeziku v primerjavi s pisnim pogostejše poenobesedenke. A. Žele (2013a: 508) omenja tudi prehajanje leksike med različnimi sociolekti – v primeru kolesarske leksike se podobno dogaja s prehaja- njem izrazja med terminologijami različnih strok in tudi med njihovi- mi žargoni. Vendar pa je tako prehajanje pri delu strokovnega izrazja že potrjeno dejstvo (v kolesarskih besedilih se poleg kolesarskih izrazov pojavlja še izrazje iz strojništva, tehnologije, biologije, drugih športov, nutricionistike, kemije itd.), zato se s tem nisem ukvarjala. 7.2.4.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila V poljudnostrokovnih besedilih je težišče prehajanja med žargonom in standardno rabo na prevzetih izrazih, zlasti tistih iz angleščine s slo- vensko knjižno ustreznico, npr. bajk, bunny, fully, granny, rider, tripla, tventinajner, beach cruiser itd. Mejo prestopajo tudi prevzeti izrazi iz nemščine, ki so že tipični za pogovorni jezik, npr. aufzic, fajfa, muskel-fiber, muslauf, šajba, špica. V poljudnostrokovnih besedilih je tudi nekaj poenobesedenk – ta besedotvorna vrsta je zelo živa v pogovornem jeziku, npr. cestaš (‘kolo’, ‘kolesar’), trdak, klasika (‘kolo’), specialka, šprinterka (‘kolesarski čevelj’), gorec, kronometrca. V poljudnostrokovnih besedilih ni bilo sklopov, ki bi potencialno prehajali mejo med standardno rabo in žargonom, pojavila pa se je 1 modifikacijska izpeljanka iz prevzete be- sede, pri kateri bi se ta meja potencialno lahko brisala: singlica (tvorjena ustreznica: enoslednica). 7.2.4.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila Mejo med standardno rabo in žargonom morda prestopajo izrazi, pre- vzeti iz nemščine, ki so v slovenščini tipično prisotni v pogovornem 217 Slovensko kolesarsko izrazje jeziku, npr. šprikla, špica, balanca. Tak je tudi izraz cruiser, ki prihaja iz angleščine, zanj pa obstaja pomensko nekoliko splošnejša knjižna ustreznica mestno kolo. V didaktičnostrokovnih besedilih ni bilo mogoče najti sklopov in modifikacijskih izpeljank, ki bi potencialno prehajali mejo med standardno rabo in žargonom, našla pa sem 2 poenobeseden- ki: klasika (‘kolo’), specialka. 7.2.4.3 Znanstvena kolesarska besedila V znanstvenih besedilih se pojavita 2 izraza, prevzeta iz nemščine: Freilauf, bilanca. V znanstvenih besedilih ni bilo mogoče najti sklo- pov in modifikacijskih izpeljank, ki bi potencialno prehajali mejo med standardno rabo in žargonom, pojavi pa se 1 poenobesedenka, pri ka- teri se morda briše meja med standardno rabo in žargonom: specialka. 7.2.4.4 Novinarska kolesarska besedila Da izhajajo iz kolesarskega žargona, je mogoče trditi za 2 iz angleščine prevzeta izraza, ki imata knjižni ustreznici ( all-rounder – vsestranski/ kompletni kolesar; peloton – glavnina), in en domači izraz, ki je nastal z metaforo in prav tako ima knjižno ustreznico ( koza – kolo za kronometer). V novinarskih besedilih ni bilo mogoče najti sklopov, modifikacijskih izpeljank in poenobesedenk, ki bi potencialno prehajali mejo med stan- dardno rabo in žargonom. Prav tako ni bilo mogoče najti prevzetih izra- zov iz nemščine, ki so v slovenščini tipično prisotni v pogovornem jeziku. 7.2.4.5 Spletna kolesarska besedila Tudi v spletnih besedilih je težišče prehajanja med žargonom in stan- dardno rabo na prevzetih izrazih, zlasti tistih iz angleščine s slovensko knjižno ustreznico, npr. singla, snakebite, fatbike/ fetbajk, trike itd. Mejo prestopajo tudi prevzeti izrazi iz nemščine, ki so že tipični za pogovorni jezik, npr. feltna, ketna, klipsna, pumpa, zajla, banda itd. V spletnih besedilih so pogoste tudi poenobesedenke, ki so značilna besedotvorna vrsta v govorjenem jeziku, npr. trdak, višinec, cestak, šprintarca, gorec, krampar-218 Primerjava značilnosti kolesarskega izrazja ca itd. V spletnih besedilih so se pojavili tudi 2 sklopa in nekaj modifika- cijskih izpeljank: kolunter, mtbajker; bajsi/ bajsek, nogavček, rokavček. 7.2.4.6 Primerjava brisanja meje med žargonom in standardno rabo po besedilnih zvrsteh Tudi pri tem kriteriju primerjave besedotvornih značilnosti kolesarske- ga izrazja po besedilnih zvrsteh se kaže, da izstopajo poljudnostrokovna in spletna besedila – v njih se meja med žargonom in standardno rabo pogosto briše zlasti pri prevzetih besedah, pa tudi pri poenobeseden- kah in modifikacijskih izpeljankah. Didaktičnostrokovna, znanstvena in novinarska besedila izkazujejo le posamezne primere, pri katerih je mogoče sklepati, da prehajajo med standardno in nestandardno rabo. Razlogi za to so lahko naslednji: • iz poljudnostrokovnih in spletnih besedil sem zbrala največ izraz- ja, zaradi česar je verjetnost, da se v njem pojavijo tudi žargonski izrazi, večja; • poljudnostrokovna besedila so žanrsko najbolj pestra in raznovr- stna, posledično pa namenjena širšemu krogu naslovnikov, tudi polstrokovnjakom, ki jim je kolesarski žargon blizu in poznan; • spletna besedila so pogosto nelektorirana in tvorjena bolj spro- ščeno, za spletno komunikacijo pa je znano, da izkazuje številne značilnosti pogovornega jezika (Michelizza 2015: 104–107); • didaktičnostrokovna besedila so namenjena nestrokovnjakom v formalnem učnem procesu, zato so večinoma lektorirana, pri tem so žargonski izrazi večinoma zamenjani s knjižnimi; • znanstvena besedila predstavljajo višjo raven komunikacije z bolj dosledno rabo ustaljenega in knjižnega izrazja, zaradi česar je v njih malo žargonizmov; • novinarska kolesarska besedila so namenjena nestrokovnjakom, ki jim kolesarski žargon ni poznan, poleg tega so dosledno lektorirana. Brisanje meje med žargonom in standardno rabo je uspešen kriterij pri iskanju soodvisnosti med besedotvorjem in besedilotvorjem. Poljudno- strokovna besedila vsebujejo več žargonizmov zaradi svoje žanrske pe- 219 Slovensko kolesarsko izrazje strosti, spletna pa zaradi sproščenosti, značilnosti pogovornega jezika in nelektoriranosti. 7.2.5 Pregled ugotovitev S primerjavo značilnosti kolesarskega izrazja sem poskušala ugotoviti, ali je mogoče kriterije, opisane v prispevku A. Žele (2013a: 506–508), uporabiti za ugotavljanje odnosa med izrazom in besedilom tudi z vidi- ka terminologije v področnih besedilih. Ugotovila sem, da sta primerna kriterija dva. Primerjava razširjenosti terminološke variantnosti v obravnavanih besedilnih zvrsteh kolesar- skih besedil je pokazala, da pri tem kriteriju močno izstopajo spletna besedila, pri katerih vstopa v terminološkovariantno razmerje skoraj polovica vseh najdenih izrazov. V bolj konvencionalnih besedilih je de- lež izrazov, ki se pojavijo v terminološkovariantnem razmerju, najviš- ji pri izrazju iz poljudnostrokovnih besedil. Tudi pri kriteriju brisanja meje med žargonom in standardno rabo se je pokazalo, da izstopajo po- ljudnostrokovna in spletna besedila – v njih se meja med žargonom in standardno rabo pogosto briše zlasti pri prevzetih besedah, pa tudi pri poenobesedenkah in modifikacijskih izpeljankah. Poljudnostrokovna in spletna besedila vsebujejo več žargonizmov od besedil drugih zvrsti. Kriterija produktivnosti izhodiščnih besed oz. korenov ter širitve obrazilne sinonimije in homonimije nista primerna za ugotavljanje po- vezave med leksikalnimi značilnostmi kolesarskega izrazja in besedilno zvrstjo. 220 VIII skleP Glavni namen raziskave je bil preučiti leksikalne (zlasti pa besedotvor- ne, besednovrstne, prevzemalne in strukturne) značilnosti sodobnega slovenskega kolesarskega izrazja. Na podlagi analize izrazja sem iskala povezavo med besedo in besedilom, in sicer v smislu, da besedilna zvrst vpliva na lastnosti izbranega izrazja, poskušala pa sem tudi ugotoviti, ali se pri novejšem kolesarskem izrazju kažejo besedotvorne tendence sodobne slovenščine in ali je mogoče iz stanja v kolesarskem izrazju sklepati o stanju v slovenskem jeziku na splošno. Za raziskavo sem izbrala področje kolesarstva. Čeprav je kolesarstvo le ena od številnih športnih panog, zajema precej več vidikov kot le šport oziroma rekreacijo v najožjem smislu – gre za družbeno področje, zanimivo tudi širši javnosti, ne le stroki. Produkcija besedil s kolesar- sko tematiko je pestra in številna, zato so kolesarska besedila primerna izbira za različne besedoslovne in besediloslovne raziskave, kolesarsko izrazje pa zaradi pospešenega razvoja tega področja v zadnjih 20–30 letih izkazuje določene tendence splošnega besedotvornega vedenja in razvoja sodobne slovenščine. Slovensko kolesarsko izrazje je del slovenskega športnega izrazja, ki se je razvilo iz sokolske telovadne terminologije. Kolesarska terminolo- gija se je v slovenščini začela razvijati v začetku 20. stoletja, z množično- stjo tega športa pa se je razširila tudi v splošni jezik. Kot terminologije drugih strok se tudi kolesarska terminologija spopada z izzivom prevze- manja iz tujih jezikov. Kolesarsko izrazje je strokovno izrazje, zato ima nekatere značilnosti terminologije, po katerih se ta razlikuje od splošne leksike. V središču terminološke vede je pojem, ki je sestavina mišljenja, medtem ko je termin njegovo jezikovno poimenovanje. Terminološka leksika je v nasprotju s splošnejšo leksiko enopomenska, zanjo so zna- čilne zlasti ustaljenost, jezikovnosistemska ustreznost in gospodarnost. 221 Slovensko kolesarsko izrazje Pri tvorbi kolesarskega izrazja na splošno prevladajo zakonitosti ter- minološke tvorbe, torej sistemsko predvidljivi besedotvorni vzorci, no- vejših in sistemsko nepredvidljivih besedotvornih vrst pa je malo. Ko- lesarsko izrazje le v določnem obsegu izraža besedotvorne značilnosti novejšega slovenskega besedja, večinoma pa se zaradi okvirov, znotraj katerih se načrtno razvija terminologija, drži ustaljenih in sistemsko predvidljivih besedotvornih vzorcev. Pri tem se kažejo določena odsto- panja (npr. medponskoobrazilne zloženke s prevzeto besedo v samostal- niškem prilastku skladenjske podstave), ki lahko nakazujejo tendence besedotvornega razvoja slovenščine, vendar so značilnosti kolesarskega izrazja še vedno podrejene besedotvorni sistemskosti. Monografija prinaša prvi pregleden prikaz pisne produkcije sodob- nih slovenskih kolesarskih besedil skupaj s področju prilagojeno deli- tvijo po besedilnih vrstah. Predstavljeno delitev je mogoče (s prilago- ditvami) uporabiti tudi za druga področja znotraj športa. Uporabljeni nabor kolesarskega izrazja bi lahko ob sodelovanju športnih strokovnja- kov služil kot osnova za pripravo terminološkega slovarja slovenskega kolesarskega izrazja. 222 Povzetek Termini nastajajo na različne načine – v okviru lastnega jezika jih je mogoče na novo tvoriti (neologizmi nastanejo iz poimenovalne potre- be pri novi pojavnosti) ali obstoječim besedam pripisati nove pomene (pomenski prenosi, pomenska vsebovanost; (de)terminologizacija). V okviru prevzemanja iz lastnega jezika so vir lahko splošni jezik, termi- nologija drugih strok, diahrono prevzemanje in prevzemanje iz drugih zvrsti jezika, lahko pa termine prevzamemo tudi iz tujih jezikov (so- dobnih in klasičnih). Termini besednovrstno niso le samostalniki (ki so najpogostejši), temveč tudi glagoli, pridevniki, prislovi. Lahko tudi več- besedni, torej besedne zveze (najpogostejše so samostalniške) – njihovi razpoznavni lastnosti sta avtomatiziranost in ustaljenost. Sinonimija za terminologijo ni značilna, saj je v nasprotju z načelom enoznačnosti – terminologija teži k idealu, da ima za vsak pojem le en izraz. Besedotvorni postopki, ki so uporabljeni pri tvorbi poimenovanj iz lastnega jezika, so lahko sistemsko predvidljivi ali nepredvidljivi. Sis- temsko predvidljive tvorjenke so dvodelne, sestavljene iz besedotvorne podstave in obrazila. Besedotvorna podstava nastane iz neobraziljenih korenskomorfemskih besed. Obrazila so lahko priponska, medponska ali predponska, hkrati pa še eno- ali večmorfemska. Ločujemo tri sis- temsko predvidljive besedotvorne vrste: navadno izpeljavo, sestavo in zlaganje (medponskoobrazilno in medponsko-priponsko). Raziskave terminologije različnih strok potrjujejo, da se sistemsko predvidljivi besedotvorni postopki v slovenščini skozi čas bistveno ne spreminjajo, spreminjajo se le obrazilni morfemi, ki prevladujejo pri posameznem be- sedotvornem pomenu/postopku. Sistemsko nepredvidljivi besedotvorni postopki so bolj spremenljivi od sistemsko predvidljivih, ni jim mogoče določiti skladenjske podstave ali jih enoumno morfemsko razdeliti na besedotvorno podstavo in obrazilo. V slovenščino prihajajo novi načini 223 Slovensko kolesarsko izrazje tvorbe zlasti iz tujih jezikov – v času globalizacije in pospešenega teh- nološkega razvoja je to še zlasti očitno. Med sistemsko nepredvidljive tvorjenke sodijo sklopi, kratice oziroma krajšave, poenobesedenja, e- -tvorjenke, prekrivanke, okrnjenke in različne mešane tvorbe. V novejših tvorjenkah se odraža povezava med besedotvorno in be- sedilotvorno ravnjo jezika. Gre za odnos med različnimi tipi diskurza in besedotvornimi prvinami tvorjene leksike. Besedotvorne značilnosti novejše leksike sooblikujejo besedilo določene jezikovne zvrsti oziroma diskurza, kažejo pa tudi, v katero smer gre jezikovni razvoj. Raziskave kažejo, da je za pragmatični in domišljijski diskurz značilna živahna in manj predvidljiva besedotvorna dejavnost, za kognitivni in performa- tivni diskurz pa je značilna leksika, ki je besedotvorno predvidljivejša. Na drugi strani je povezavo med besedjem in besedilom mogoče iskati tudi v načinu, kako je besedilo organizirano s povedjem in udeleženci. Glagol kot nosilec povedja s pomočjo svoje vezljivosti organizira ude- ležence. V strokovnih besedilih je vezljivost glagola terminološka, saj organizira termine in terminološko rabljeno leksiko na način, ki se raz- likuje od neterminološke vezljivosti. Glede na besedilno zvrst in tip so za posamezno besedilo značilni različni tipi terminološke in netermino- loške glagolske vezljivosti. V raziskavo povezave med leksiko in besedilotvorjem sem vključila naslednja besedila s področja kolesarstva: 1) znanstvena besedila (kolesar- ski znanstveni članki), 2) poljudnostrokovna besedila (kolesarska revija, katalog kolesarske razstave, dva kolesarska priročnika), 3) didaktično- strokovna besedila (učbeniki), 4) novinarska besedila (vesti, intervjuji v splošnem časopisju in specializirani športni reviji) in 5) spletna besedila. Področje kolesarstva vključuje tudi nekatere vidike drugih strok, vendar pa ozkospecifično izrazje teh strok, ki v kolesarstvo prihaja s terminologizacijo zaradi določene prekrivnosti področij, v raziskavo ni vključeno. Zbrano kolesarsko izrazje sem glede na besedno vrsto in enobesednost oziroma besednozveznost delila na enobesedno sa- mostalniško, besednozvezno samostalniško, enobesedno pridevniško in glagolsko izrazje. Enobesedno izrazje sem analizirala glede na be- sedotvorne značilnosti, besednozvezno samostalniško izrazje pa glede na različne kombinacije prilastka in jedra. Ustrezno splošnim načelom 224 Povzetek terminologije so v naboru prevladovali enobesedni in besednozvezni samostalniški termini, pridevniških in glagolskih terminov pa je bilo manj. Skupno je bilo v analizo kolesarskega izrazja iz različnih besedil- nih zvrsti vključenih 2394 terminov. S primerjavo značilnosti enobesednih samostalniških terminov sem ugotovila, da je v vseh besedilnih zvrsteh je približno 70 % tvorjenega in 30 % netvorjenega (domačega ali prevzetega) izrazja ter da med je- ziki, iz katerih prihaja mlajše prevzeto izrazje, prednjači angleščina. V poljudnostrokovnih in spletnih besedilih je nižji odstotek domačega netvorjenega izrazja v primerjavi z mlajšimi prevzetimi izrazi, v vseh besedilnih zvrsteh pa sta najpogostejša besedotvorna postopka navadna izpeljava in medponskoobrazilno zlaganje, kar je na splošno značilno za tvorbo terminov v strokovnih besedilih. Pričakovano med besedilnimi zvrstmi ni večjih razlik v strukturi večbesednih samostalniških terminov, saj ugotovitve, ki veljajo za ter- minologijo na splošno (Vintar 2008), veljajo tudi za kolesarsko izrazje. Pridevniški termini izkazujejo manjšo besedotvorno pestrost kot samostalniki, hkrati pa jih je tudi manj, skupaj z glagoli namreč pred- stavljajo okoli 10 % celotnega nabora kolesarskega izrazja. V vseh bese- dilnih zvrsteh je pri pridevniških tvorjenkah najpogostejši besedotvorni postopek navadna izpeljava, sledi ji medponsko-priponsko zlaganje. Be- sedotvorno najmanj pestri so pridevniki iz didaktičnostrokovnih bese- dil, največ različnim besedotvornim vrstam pa pripadajo pridevniki iz poljudnostrokovnih in spletnih besedil. Tvorjeni glagolski termini so v vseh besedilnih zvrsteh pogostejši od netvorjenih, pri čemer je v gradivu iz znanstvenih besedil izrazito manj glagolskih terminov kot v drugih besedilnih zvrsteh. V poljudno- strokovnih besedilih med tvorjenimi glagolskimi termini prevladujejo navadne izpeljanke, v didaktičnostrokovnih, novinarskih in spletnih besedilih pa sestavljenke. Le en besedotvorni postopek se pojavi v vseh besedilnih zvrsteh, in sicer navadna izpeljava, pogosto pa je tudi sesta- vljanje, ki je zaradi obrazilne pestrosti zelo produktivno. Primerjava razširjenosti terminološke variantnosti v obravnavanih besedilih je pokazala, da močno izstopajo spletna besedila, pri katerih vstopa v terminološkovariantno razmerje skoraj polovica vseh najdenih 225 Slovensko kolesarsko izrazje izrazov. V bolj konvencionalnih besedilih je delež izrazov, ki se pojavijo v terminološkovariantnem razmerju, najvišji pri izrazju iz poljudnostro- kovnih besedil. Tudi pri brisanju meje med žargonom in standardno rabo se je pokazalo, da izstopajo poljudnostrokovna in spletna besedila – v njih se meja med žargonom in standardno rabo pogosto briše zlasti pri prevzetih besedah, pa tudi pri poenobesedenkah in modifikacijskih izpeljankah. Poljudnostrokovna in spletna besedila vsebujejo več žargo- nizmov od besedil drugih zvrsti. 226 summary Terms are formed in different ways – within the same language it is possible to form new terms (neologisms are formed because new occur- rences have to be named) or to give new meanings to existing words (semantic transference, semantic envelopment; (de)terminologisation). When borrowing from the same language, words can be taken from the general language or from the terminology of other fields. They may be borrowed diachronically or from other varieties of language. However, the terms can also be borrowed from other languages (modern or clas- sical). As far as word formation is concerned, terms are not only nouns (which are the most common), but also verbs, adjectives and adverbs. They can consist of multiple words, i.e. they are phrases (noun phrases are the most common) – their characteristic features are automaticity and consistency. Synonymy is not characteristic of terminology, as it is contrary to the principle of monosemy – terminology strives for the ideal of having only one term for each concept. Word-formation processes in the formation of denotata from the same language can be systemically predictable or unpredictable. The systemically predictable compounds consist of a word-formation base and an affix. The word-formation base is formed from root morphemes without affixes. Affixes can be suffixal, infixal or prefixal, and they can also be mono- or multi-morphemic. There are three systemically predictable types of word-formation: suffixation, prefixation and com- pounding (infixal and infixal with a suffix). Terminology research in various disciplines confirms that the systemically predictable word-for- mation processes in Slovenian do not change significantly over time; what changes are affixal morphemes that predominate in each indivi- dual word-formation process. Compared to the systemically predictable word-formation processes, the systemically unpredictable word-forma- 227 Slovensko kolesarsko izrazje tion processes change more; their syntactic base cannot be determined and they cannot be clearly divided morphematically into an affix and a word-formation base. New word-formation types are establishing themselves in Slovenian, mainly originating from foreign languages. This is particularly evident in times of globalisation and accelerated technological development. Systemically unpredictable compounds are compound words, acronyms or abbreviations, univerbations, e-compo- unds, blends, clipped forms and various mixed formations. New compounds convey the interconnectedness between the word- -formation and text-formation levels of language. It is about the re- lationship between different types of discourse and word-formation elements of the formed lexicon. Word-formation characteristics of the contemporary lexicon co-create texts of a particular language variety or discourse, and at the same time they imply the direction of language development. Research shows that a less predictable word-formation activity with greater variety is typical of pragmatic and imaginative discourse; cognitive and performative discourse, on the other hand, are characterised by a specific lexicon that is more predictable from the word-formation point of view. On the other hand, the connection bet- ween word and text can also be found by examining how the predicate and the participants constitute the text. The verb acts as the carrier of the predicate, and with its valency, it organises the participants. In specialised texts, verbal valency is terminological because it organises the terms and the terminological lexicon in a way that differs from non- -terminological valency. Depending on the text type, different types of terminological and non-terminological verbal valency are characteristic of individual texts. The study focuses on the connection between lexicon and text-forma- tion; it includes the fol owing texts from the field of cycling: 1) scientific texts (scientific articles from the field of cycling), 2) popular science texts (a cycling journal, a catalogue of a cycling exhibition, two cycling han- dbooks), 3) textbooks, 4) journalistic texts (news, interviews in general newspapers and in a specialised sports journal), 5) online texts. The field of cycling includes some aspects of other fields; however, the study does not include the narrowly defined specific terminology 228 Summary of these fields, which flows into the field of cycling due to a certain overlap of the fields through terminologisation. Depending on the text type and whether the terms consist of a single word or multiple words, the extracted cycling terminology was categorised into single-word no- uns, multi-word nominal phrases, and single-word adjectives and verbs. Single-word terms were analysed according to word-formation features, multi-word nouns were analysed according to different headword-mo- difier combinations. In accordance with general terminological prin- ciples, the terms were predominantly single- and multi-word nouns, while adjectives and verbs were less represented. The analysis of cycling terminology in different text types included a total of 2394 terms. When comparing the characteristics of single-word nominal terms, I found that all text types contain approximately 70 % formed and 30 % non-formed (native or adapted) terms, and that the most recently adapted terminology comes mainly from English. In popular science and online texts, the proportion of native non-formed terminology is lower compared to more recently adapted terms. In all text types, the most common word-formation processes are ordinary suffixation and infixal compounding, which is generally characteristic of the formation of terms in specialised texts. As expected, there are no major differences between text types in the structure of multiple-word noun terms, since the findings that apply to terminology in general (Vintar 2008) also apply to cycling terminology. Adjectival terms show less diversity in word-formation than nouns, and there are also fewer of them; together with verbs, they account for about 10 % of all cycling terminology. The most common word-for- mation process for adjectival derivatives in all text types is ordinary su- ffixation, followed by infixal compounding with a suffix. Adjectives in textbooks show the least diversity in word-formation, while adjectives in popular science and online texts are among the most diverse types of word-formation. In all text types, formed verbal terms are more frequent than non- -formed ones; the material shows a significantly lower amount of verbal terms in scientific texts compared to other text types. In popular sci- ence texts, words with ordinary suffixes dominate among the formed 229 Slovensko kolesarsko izrazje verbal terms; in textbooks, journalistic texts and online texts, words with prefixes dominate. Only one word-formation process occurs in all text types, namely ordinary suffixation; prefixation is also widespread and very productive due to its affixal diversity. The comparison of the prevalence of terminological variation in the analysed texts has shown that online texts stand out strongly, as almost half of all terms occurring in online texts can be seen as terminological variations. In more conventional texts, the proportion of terms that are seen as terminological variations is highest for terminology from popular science texts. In popular science and online texts in particular, the boundary between jargon and standard usage is often blurred; this is particularly evident in borrowed words but also in words formed by univerbation and ordinary suffixation. Popular science and online texts contain more jargon than other types of texts. 230 literatura Antloga, Špela (2016). Vzajemno delovanje besedotvorja in besedilotvorja na primeru novih tvorjenk v slovenščini. Liter jezika 7/10. 122–130. Anželj, Kristina (2015). Poenobesedenje z vidika sistemske predvidljivosti. Di- plomsko delo. Ljubljana: samozaložba. Bajec, Anton (1950). Besedotvorje slovenskega jezika I. Izpeljava slovenskih samostalnikov. Ljubljana: SAZU. Bajec, Anton (1952). Besedotvorje slovenskega jezika II. Izpeljava slovenskih pridevnikov. III. Zloženke. Ljubljana: SAZU. Bajec, Anton (1959). Besedotvorje slovenskega jezika IV. Predlogi in predpone. Ljubljana: SAZU. Bauer, Laurie (2002). Lexical word-formation. The Cambridge Grammar of the English Language (ur. Rodney Huddleston in Geoffrey K. Pullum). Cam- bridge: CUP. 1621–1722. Bešter, Marja (1994). Tip besedila kot izrazilo sporočevalčevega namena. Upo- rabno jezikoslovje 2. 44–52. Bezgovšek, Vesna (2013). Strokovni slovenski opisi nekaterih krepilnih gimnastič- nih vaj. Diplomsko delo. Ljubljana: samozaložba. Bezlaj Krevel, Ljudmila (2011). Dve kolesi in par nog, publikaci- ja TMS 48 (ur. Boris Brovinsky). Bistra pri Vrhniki: Tehni- ški muzej Slovenije, 2010, 108 strani. Kronika 59/2. 332–334. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc- -IHM0PKJT. Bokal, Ljudmila (1998). Tipologija novih besed (ob primeru avtomobilskega izrazja). Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje (ur. Marjeta Humar). Lju- bljana: ZRC SAZU. 45–55. Bokal, Ljudmila (2004). Znamenja angleščine kot globalnega jezika v sloven- ščini, še posebej s stališča terminologije. Terminologija v času globalizacije (ur. Marjeta Humar). Zbornik prispevkov s simpozija Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 5.–6. junij 2003. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 45–55. Bokal, Ljudmila (2009). Prevzemanje glede na vrste. Terminologija in sodobna terminografija (ur. Nina Ledinek, Mojca Žagar Karer in Marjeta Humar). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 111–123. 231 Slovensko kolesarsko izrazje Bokal, Ljudmila (2016). Razlikovalne značilnosti strok z jezikovnega stališča. Jezikoslovni zapiski 22/2. 61–77. Bonča, Anton Jakob (2018). Trijezični kolesarski slovar. Ljubljana: samozaložba. Burmasova, Svetlana (2010). Empirische Untersuchung der Anglizismen im De- utschen. Bamberg: University of Bamberg Press. Dostopno na naslovu: https://core.ac.uk/download/pdf/144484326.pdf. Crystal, David (2001). Language and the Internet. Cambridge: University Press. Černivec, Manca (2014). Lastnosti leksike s področja kolesarstva. Diplomsko delo. Ljubljana: samozaložba. Čuk, Ivan (2014). Telesna kultura ali šport? Šport: revija za teoretična in prak- tična vprašanja športa 62/1–2. 17–21. Daille, Béatrice (2005). Variations and application-oriented terminology engi- neering. Terminology 11/1. 181–197. Daneš, František (1997). Jazyk vĕdy. Český jazyk na přelomu tisíciletí (ur. Fran-tišek Daneš). Praha: Academia. 86–83. Dobrovoljc, Helena (2008). Vpliv variantnega predpisa na jezikovno rabo (Šest let po izidu Slovenskega pravopisa 2001). Od Megiserja do elektronske iz- daje Pleteršnikovega slovarja (ur. Marko Jesenšek). Maribor: Filozofska fa- kulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 84–109. Dukič, Davorin (2010). Razvoj koncepta funkcijske zvrstnosti v slovenskem jezikoslovju. Slavistična revija 58/3. 311–334. Dular, Janez (1974). Zvrstnost slovenskega jezika. Slovenski jezik, literatura in kultura: Informativni zbornik (ur. Tine Logar). Ljubljana: Seminar sloven- skega jezika, literature in kulture Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni. 57–74. Fajfar, Tanja, in Žagar Karer, Mojca (2019). Analiza kratic v terminoloških slovarjih. Slavistična revija 67/4. 551–567. Fajfar, Tanja (2017). Terminologija v Evropski uniji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Filipović, Rudolf (1990). Anglicizmi u hrvatskom ili srpskom jeziku: porijeklo – razvoj – značenje. Zagreb: Školska knjiga. France Batjel (1940). Dostopno na naslovu: http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H216JG27. Gallagher, Brendan (2017). Dirka po Italiji. Corsa rosa: zgodovina najznameni- tejših Girov. Preserje: Aktivni mediji. Gložančev, Alenka (2012). Novejša slovenska leksika v luči obravnave samo- stalniških zloženk v Slovenskem pravopisu 2001. Pravopisna stikanja (ur. Nataša Jakop in Helena Dobrovoljc). Ljubljana: Založba ZRC. 141–149. Gložančev, Alenka, Jakopin, Primož, Michelizza, Mija, Uršič, Lučka, in Žele, 232 Literatura Andreja (2009). Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovni- mi viri). Ljubljana: Založa ZRC, ZRC SAZU. Gorjanc, Vojko (1995/96). Primerjalna razčlenitev terminologije v matematiki in filozofiji. Jezik in slovstvo 41/5. 267–276. Gruntar Jermol, Ada (2013). Die Bedeutung fachsprachlicher Kollokationen bei der Textproduktion. Phraseologie im interlingualen und interkulturellen Kontakt (ur. Melanija Fabčič, Sabine Fiedler in Joanna Szerszunowicz). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književno- sti, Filozofska fakulteta. 93–109. Hafner, Stanislav (1980). O problemu funkcijskih zvrsti slovenskega ljudskega jezika. Jezik in slovstvo 26/2. 54–61. Havránek, Bohuslav (1969). Teorija knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 14/7. 196–204. Honzak Jahič, Jasna (1999). Slovensko strokovno izrazje v 19. stoletju (s pou- darkom na čeških vplivih). Doktorska disertacija. Ljubljana: samozaložba. Humar, Marjeta (2004). Stanje in vloga slovenske terminologije in termino- grafije. Terminologija v času globalizacije (ur. Marjeta Humar). Zbornik prispevkov s simpozija Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 5.–6. junij 2003. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 17–31. Humar, Marjeta (2009). Sinonimija v slovenskih terminoloških slovarjih. Ter- minologija in sodobna terminografija (ur. Nina Ledinek, Mojca Žagar Ka- rer in Marjeta Humar). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 75–95. Jakop, Nataša (2008). Pravopis in spletni forumi – kva dogaja? Slovenščina med kulturami (ur. Miran Košuta). Celovec: Slavistično društvo Slovenije. 315–327. Jemec Tomazin, Mateja (2010). Vloga terminologije pri uveljavljanju znanstve- nega področja. Vloge središča: konvergenca regij in kultur (ur. Irena Novak Popov). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 103–118. Kalin Golob, Monika (2003). O dopisih: predlog za standardizacijo. Ljubljana: Revija Tajnica, GV Založba. Kern, Boris (2012). Pisanje skupaj in narazen v Slovarju novejšega besedja slo- venskega jezika. Pravopisna stikanja (ur. Nataša Jakop in Helena Dobro- voljc). Ljubljana: Založba ZRC. 141–149. Kern, Boris (2016). (Narazen pisane) samomedponske zloženke z lektorskega vidika. Toporišičeva Obdobja (ur. Erika Kržišnik in Miran Hladnik). Lju- bljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za sloveni- stiko Filozofske fakultete. 429–438. Kern, Boris (2017). Stopenjsko besedotvorje: na primeru glagolov čutnega zazna- vanja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 233 Slovensko kolesarsko izrazje Kobeja, Boris (2001). Priročnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visoka šola za management. Kocourek, Rostislav (1994). Terminological Comparisons: Assessing Synonymic Groups. International Conference on Terminology Science and Terminology Planning (ur. Jennifer Kewley Draskau). Dunaj: TermNet, International Network for Terminology. 138–145. Kolesarska zveza Slovenije (2011). Dostopno na naslovu: http://www.kolesar- ska-zveza.si/. Korošec, Tomo (1998). Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas. Kostanjevec, Metka (2009). Strokovno izrazje v športu: aerobika. Maribor: sa- mozaložba. Košir, Manca (1988). Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana: DZS. Kristan, Silvo (2000). Športoslovje na Slovenskem danes. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Kristan, Silvo (2009). Odličnost se kaže tudi v neoporečnem strokovnem izraz- ju – ali imamo res fakulteto za giboslovje? Šport 57/3–4. 44–50. Kristan, Silvo (2012). Športni terminološki slovar. Delovni izvod za širšo strokovno razpravo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Križaj Ortar, Martina (1989). Jezikoslovna razčlenitev srednješolskega učbeni- ka psihologije. Slovenski jezik v znanosti II (ur. Ada Vidovič Muha in Nace Šumi). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 213–226. Krvina, Domen, in Petric Žižić, Špela (2021). Tipologija razlag vrstnih pridev- nikov. Interno gradivo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kržišnik, Erika (1986). Revijalni tip poljudnoznanstvenega besedila. Slovenski jezik v znanosti I (ur. Ada Vidovič Muha). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 59–70. Kržišnik, Erika (2004). Spremna beseda. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem. Členitev jezikovne resničnosti (ur. Erika Kržišnik). Ljublja- na: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. IX–X. Kunst Gnamuš, Olga (1991). Sporazumevanje med željo, resnico in učinkom. Ljubljana: Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja. Legan Ravnikar, Andreja (2008). Slovenska krščanska terminologija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Link, Elisabeth (1990). Das Wörterbuch der Wortbildungsmittel. Wörter- bücher. Ein internationales Handbuch zur Lexikographie (ur. Franz Josef Hausmann, Oskar Reichmann, Herbert Ernst Wiegand, Ladislav Zgu-sta). Berlin, New York: Walter de Gruyter. 1223–1230. Logar Berginc, Nataša (2012). Razmejitev med besednimi zvezami in zloženka- 234 Literatura mi v sodobnem jezikovnem gradivu. Pravopisna stikanja (ur. Nataša Jakop in Helena Dobrovoljc). Ljubljana: Založba ZRC. 113–123. Logar, Nataša (2003a). Besedotvorna stilistika. Magistrsko delo. Ljubljana: Fi- lozofska fakulteta. Logar, Nataša (2003b). Kratice in tvorjenke iz njih – aktualna poimenovalna možnost. Współczesna polska i słoweńska sytuacja językowa/Sodobni jezikov- ni položaj na Poljskem in v Sloveniji (ur. Stanisław Gajda in Ada Vidovič Muha). Opole: Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej; Ljublja- na: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 131–149. Logar, Nataša (2004a). Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvor- ni postopki. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem. Členitev jezikovne resničnosti (ur. Erika Kržišnik). Ljubljana: Center za slovenšči- no kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 121–132. Logar, Nataša (2004b). Nove tvorjenke v publicistiki. Poti slovenskega novinar- stva – danes in jutri (ur. Melita Poler Kovačič in Monika Kalin Golob). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 175–199. Logar, Nataša (2005a). Besedotvorni sklopi. Slavistična revija 53/2. 171–192. Logar, Nataša (2005b). Filter vrečka ali filtervrečka, foto posnetek ali foto- posnetek, ISDN paket ali ISDN-paket? Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika (ur. Marko Jesenšek). Maribor: Slavistično društvo. 222–249. Logar, Nataša (2005c). Norma v slovarju sodobne slovenščine: zloženke in kra- tice. Družboslovne razprave XXI/48. 211–225. Logar, Nataša (2006). Stilno zaznamovane nove tvorjenke – tipologija. Slavi- stična revija 54/posebna številka. 87–101. Manuál lexikografie (ur. František Čermák in Renata Blatná) (1995). Praha: H & H. Markežič, Tjaša (2019). Feminativi v slovenskem jeziku. Doktorska disertacija. Maribor: samozaložba. Mazur, Jan (2002). Textlinguistik im slavischen Sprachraum. Text- und Ge- sprächslinguistik: ein internationales Handbuch zeitgenössischer Forschung (ur. Klaus Brinker idr.). Berlin, New York: Walter de Gruyter. 153–163. Michelizza, Mija (2008). Nove tvorjenke v spletnih besedilih (primer Wikipe- dije). Slovenščina med kulturami (ur. Miran Košuta). Ljubljana: Slavistič- no društvo Slovenije. 328–338. Michelizza, Mija (2012). Splet z jezikovnega in jezikoslovnega vidika. Hi- storični seminar 10 (ur. Katarina Šter). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 171–190. Dostopno na naslovu: http://hs.zrc-sazu.si/Portals/0/ sp/hs10/0-HS_10_web_celota.pdf. 235 Slovensko kolesarsko izrazje Michelizza, Mija (2015). Spletna besedila in jezik na spletu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Mikolič, Vesna (2007a). Modifikacija podstave in argumentacijska struktura besedilnih vrst. Slavistična revija 55/1–2. 341–355. Mikolič, Vesna (2007b). Tipologija turističnih besedil s poudarkom na turistič- nooglaševalskih besedilih. Jezik in slovstvo 52/3–4. 107–116. Mikolič, Vesna (2009). Specializirani jezikovni korpusi in funkcijska zvrstnost. Infrastruktura slovenščine in slovenistike (ur. Marko Stabej). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Fi- lozofske fakultete. 257–263. Mikolič, Vesna (2013). Področni govor in terminologija na primeru jezika tu- rizma. Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve) (ur. Andre- ja Žele). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 255–561. Mikolič, Vesna, in Rolih, Maša (2015). Besedilna zvrstnost v novih medijih kot slovarska vsebina. Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis (ur. Mojca Smolej). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 511–518. Mnenje Inštituta Frana Ramovša za slovenski jezik glede rabe besednih zvez gorsko kolesarstvo in gorsko kolesarjenje (2012). Dostopno na naslovu: http://od- primopoti.si/doc/institut%20frana%20ramovsa_mnenje%20glede%20 terminologije.pdf. Mrhar, Laura (2018). /De/terminologization in English and Slovene green energy terminology. Journal for Foreign Languages 10/1. 241–254. Nadelsberger, Lora, Brkić, Nikolina, in Stramljič Breznik, Irena (2016). Pre- fiksoidne zloženke ali besedne zveze med slovarjem, normo in korpusno rabo. Revija za elementarno izobraževanje 9/4 (2016). 5–17. Novak, France (2004). Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih prote- stantskih piscev 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Pavlin, Tomaž (2003). Klub slovenskih biciklistov Ljubljana. Slovenska kronika XIX. stoletja. 1884–1899 (ur. Janez Cvirn). Ljubljana: Nova revija. 72–74. Pavlin, Tomaž (2011). Zgodovina Kolesarske zveze Slovenije. Dostopno na naslovu: https://kolesarska-zveza.si/sl/delovanje-kzs/zgodovina-kolesarske- -zveze-slovenije/. Petek, Tomaž (2018). Socialne in funkcijske zvrsti v slovenskem jezikoslovju. Jezikoslovni zapiski 24/2. 55–67. Pistotnik, Borut (2009). Kondicija in forma v kineziologiji. Šport 57/3–4. 51–53. Plag, Ingo (2003). Word-Formation in English. Cambridge: CUP. 236 Literatura Pogorelec, Breda (1964). Ob poskusnem snopiču Slovarja slovenskega knjižne- ga jezika. Jezik in slovstvo 9/7–8. 232–242. Pogorelec, Breda (1986). Znanstveno besedilo, njegove jezikoslovne prvine in slog. Slovenski jezik v znanosti I (ur. Ada Vidovič Muha). Ljubljana: Znan- stveni inštitut Filozofske fakultete. 11–22. Pravopis 8.0. Dostopno na naslovu: https://www.fran.si/pravopis8. Revija Šport. Dostopno na naslovu: https://www.fsp.uni-lj.si/institut-za-sport/ cvus/zaloznistvo/revija-sport/. Rigler, Jakob (1971). H kritikam pravopisa, pravorečja in oblikoslovja v SSKJ. Slavistična revija 19/4. 433–462. Sajovic, Tomaž (1986). Razmerje med poljudnoznanstvenim in znanstvenim jezikom. Slovenski jezik v znanosti I (ur. Ada Vidovič Muha). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 49–57. Sedemdeset let slovenskega kolesarskega športa (1957). Ljubljana: Kolesarska zveza Slovenije. Senica, Maja (2016). Razvoj športnega izrazja v slovenščini. Diplomsko delo. Maribor: samozaložba, 2016. Sicherl, Eva, in Žele, Andreja (2018a). Novotvorjenke v slovenščini in vpliv angleščine nanje. V družbi z jezikom in gorami: zbornik ob jubileju Stan- ka Klinarja (ur. Eva Sicherl). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Sicherl, Eva, in Žele, Andreja (2018b). Prekrivanke v slovenščini z vidika vpliva angleškega jezika. Jezik in slovstvo 63/1. 76–88. Sinclair, John (2005). Prazno besedišče. Študije o korpusnem jezikoslovju (ur. Vojko Gorjanc in Simon Krek). Ljubljana: Krtina. 81–104. Skubic, Andrej E. (1994/95). Klasifikacija funkcijske zvrstnosti in pragmatična definicija funkcije. Jezik in slovstvo 40/5. 155–168. Skubic, Andrej E. (2005). Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Dostopno na naslovu: https://fran.si/iskanje?FilteredDictio naryIds=131&View=1&Query=%2A. Slovar slovenskega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja (2014). Ljubljana: Cankarjeva založba. Dostopno na naslovu: https://fran.si/iska nje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=%2A. Slovenski pravopis (2001). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Dostopno na naslovu: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=134&View=1& Query=%2A. Slovenski smučarski slovar (ur. Ljudmila Bokal) (2011). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Snoj, Marko (2015). Slovenski etimološki slovar. 3., elektronska izdaja. Dosto-237 Slovensko kolesarsko izrazje pno na naslovu: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=193&View =1&Query=%2A. Spletni slovar slovenskega jezika (2012). Dostopno na naslovu: http://www.slo- venscina.eu/spletni-slovar. Stanonik, Tončka (2015). Lektorjevo spremljanje razvoja golfske terminologije. Lektorsko društvo Slovenije. Dostopno na naslovu: http://www.lektor- sko-drustvo.si/vsebina/Golfska%20terminologija.pdf. Starc, Sonja (2007). Struktura znanstvenega besedila in njegova zunanja členje- nost, kot se kažeta v primerih besedil Jezika in slovstva. Razvoj slovenskega strokovnega jezika (ur. Irena Orel). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 175–200. Stepišnik, Drago (1968). Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Ljublja- na: Državna založba Slovenije. Stepišnik, Drago (1979). Kolesarstvo na Slovenskem: ob devetdesetletnici. Lju- bljana: Kolesarska zveza Slovenije. Stramljič Breznik, Irena (1994). Prvostopenjske izpridevniške tvorjenke. Doktorska disertacija. Ljubljana: samozaložba. Stramljič Breznik, Irena (1998). Izpridevniške modifikacijske tvorjenke v Ple- teršnikovem slovarju. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar. Zbornik s sim- pozija ‘96 v Pišecah. Pišece: Komisija »Maks Pleteršnik«; Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba. 41–45. Stramljič Breznik, Irena (1999). Prispevki iz slovenskega besedoslovja. Maribor: Slavistično društvo. Stramljič Breznik, Irena (2003). Besedotvorna tipologija novonastalega besed- ja s področja mobilne telefonije. Slavistična revija 51/posebna številka. 105–118. Stramljič Breznik, Irena (2004). Besednodružinski slovar slovenskega jezika: po- skusni zvezek za iztočnice na B. Maribor: Slavistično društvo. Stramljič Breznik, Irena (2005a). Prevzete in domače prvine v slovenskih zlo- ženkah. Jezikoslovni zapiski 11/2. 7–30. Stramljič Breznik, Irena (2005b). Pomembna monografija o besedotvornih spremembah v slovanskih jezikih. Slavistična revija 53/2. 237–243. Stramljič Breznik, Irena (2007). Slovensko zoološko izrazje z vidika besedo- tvornih vzorcev in vrst. Razvoj slovenskega strokovnega jezika (ur. Irena Orel). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 537–546. Stramljič Breznik, Irena (2008). Prevzete leksemske prvine in njihova besedo- tvorna zmožnost v slovenščini. Slavistična revija 56/2. 149–160. Stramljič Breznik, Irena (2010). Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in 238 Literatura besedilom. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Stramljič Breznik, Irena (2011a). Različni tipi besedotvornih morfemov pri današnjih slovenskih tvorjenkah. Jezikoslovni zapiski 17/2. 123–129. Stramljič Breznik, Irena (2011b). Tvorbeni potencial afiksoidne zloženke v slo- venščini. Studia Slavica Savariensia 1/2. 65–69. Stramljič Breznik, Irena (2011c). Slovenske izpeljanke s pomenom nosilca la- stnosti med preteklostjo in sedanjsotjo. Vidy jazyka a jazykovedy: na po- čest’ Miloslavy Sokolovej (ur. Martin Ološtiak, Martina Ivanová in Daniela Slančová). Prešov: Filozofická fakulta Prešovskej univerzity v Prešove. Stramljič Breznik, Irena (2018). Univerbizacija (poenobesedenje) v slovenskem besedotvornem sistemu. Slavistična revija 66/3. 369–381. Stramljič Breznik, Irena (2020a). Besedotvorje: teoretično, praktično in didaktič- no. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. Stramljič Breznik, Irena (2020b). Istokorenska (ne)vzporednost izrazov za po- men vršilca dejanja in nosilca stanja v Pravnem terminološkem slovarju. Pogled v jezik in iz jezika. Adi Vidovič Muha ob jubileju (ur. Mira Krajnc Ivič in Andreja Žele). Maribor: Univerzitetna založba Univerze. 53–66. Stramljič Breznik, Irena, in Voršič, Ines (2009). Grafoderivati v tiskanih ogla- sih. Teorija in praksa 46/6. 826–838. Šanski, Nikolaj Maksimovič (1963). Frazeologija sovremennogo russkogo jazyka. Moska: Vysšaja Škola. Štumberger, Saška (2015). Besedotvorje novejše slovenske leksike: medpon- skoobrazilne zloženke. Zbornik prispevkov s simpozija 2013 (ur. Danila Zuljan Kumar in Helena Dobrovoljc). Nova Gorica: Založba Univerze. 155–163. Štumberger, Saška (2018). Zloženke med skladnjo in leksikologijo: pretvarja- nje skladenjskih razmerij v medponski morfem. Jezik in slovstvo 63/2–3. 25–34. Šulc, Michal (2005). Automatické zpracování terminologie a problematika če- ských předložek. Jazyk a jazykověda (ur. Renata Blatná in Vladimír Petke- vič). Praha: Filozofická fakulta Univerzity Karlovy. 171–177. Temmerman, Rita (2000). Towards New Ways of Terminology Description: The Sociocognitive Approach. Amsterdam, Philadephia: John Benjamins Publi- shing Company. Thompson, Christopher S. (2006). The Tour de France: a cultural history. Ber- keley, Los Angeles, London: University of California Press. Toporišič, Jože (1971). Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v Slovarju sloven- skega knjižnega jezika I. Slavistična revija 19/1. 55–75. 239 Slovensko kolesarsko izrazje Toporišič, Jože (1973/1974). K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. Jezik in slovstvo 19/8. 273–279. Toporišič, Jože (1974/1975). Besednovrstna vprašanja slovenskega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 20/2–3. 33–39. Toporišič, Jože (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Toporišič, Jože (2000). Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. Trebar, Blaž (2014). Terminološka načela in oblikoslovno-skladenjske termino- loške variacije. Jezikoslovni zapiski 20/2. 107–123. Turistični terminološki slovar (2011). Dostopno na naslovu: http://www.terma- nia.net/slovarji/78/turisticni-terminoloski-slovar. Ulaga, Drago (1993). Problematika terminologije na področju športa. Zbornik predavanj. XXIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (ur. Miran Hladnik). Ljubljana: Center za slovenščino kot tuji/drugi jezik pri Oddel- ku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. Uvod. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994). Ljubljana: DZS. Dostopno na naslovu: https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/ datoteke/SSKJ_Uvod.pdf. Večjezični slovar za kolesarske delavce in kolesarske sodnike (1996). Ljubljana: Kolesarska zveza Slovenije. Vidovič Muha, Ada (1988). Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. Zbornik predavanj XXIV. seminarja slovenskega jezika, li- terature in kulture (ur. Breda Pogorelec). Ljubljana: Filozofska fakulteta. 83–91. Vidovič Muha, Ada (2004). Vprašanje globalizmov ali meje naših svetov. Ak- tualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resnič- nosti (ur. Erika Kržišnik). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 73–81. Vidovič Muha, Ada (2011). Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znan- stvena založba Filozofske fakultete. Vidovič Muha, Ada (2013). Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znan- stvena založba Filozofske fakultete. Vintar, Špela (2008). Terminologija: terminološka veda in računalniško podprta terminografija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Odde- lek za prevajalstvo. Vogel, Jerca (2007). »Nestrokovnost« v jeziku poljudnoznanstvenih besedil (pragmatično-funkcijski vidik). Razvoj slovenskega strokovnega jezika (ur. Irena Orel). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Od- delku za slovenistiko Filozofske fakultete. 125–142. 240 Literatura Voršič, Ines (2010). Sistemske in nesistemske novotvorjenke v tiskanih oglasih. Jezikoslovni zapiski 16/1. 107–120. Voršič, Ines (2013). Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika. Doktorska disertacija. Maribor. Vranjek Ošlak, Urška (2016). Aktualno besedotvorje na primeru kolesarske le- ksike. Fiatal szlavisták Budapesti nemzetközi konferenciája V. (ur. Aleksan- der Urkom). Budapest: Eötvös Loránd Tudományegyetem, Bölcsészettu- dományi Kar, Szláv és Balti Filológiai Intézet. 150–153. Vranjek Ošlak, Urška (2018). Besedotvorna hibridnost kolesarskega izrazja. Je- zikoslovni zapiski 24/1. 93–101. Vranjek, Urška (2014). Leksikalno-skladenjske lastnosti kolesarskega izrazja. Magistrsko delo. Ljubljana. Wtorkowska, Maria (2009). Zjawisko uniwerbizacji w języku słoweńskim. Ri- ječ: časopis za filologiju 15/2. 151–61. Wtorkowska, Maria (2010). Elipsa jako sposób uniwerbizacji w języku polskim i słoweńskim. Riječ: časopis za filologiju 16/5. 105–15. Wtorkowska, Maria (2011). Wybrane procesy uniwerbizacji w języku polskim i słoweńskim (na przykładzie derywacji paradygmatycznej). Południo- wosłowiańskie Zeszyty Naukowe: Język, literatura, kultura 8. 27–38. Zevnik, Maša (2011). Sodobna slovenska kolesarska terminologija. Diplomsko delo. Koper. Zevnik, Maša (2015). Ko ga bodo ujeli, naj eden rukne na kontra, eden pa naj ga drži v anšlis ali sodobna slovenska kolesarska terminologija. Šport 63/1–2. 147–152. Žagar Karer, Mojca (2011). Terminologija med slovarjem in besedilom. Ljublja- na: Založba ZRC, ZRC SAZU. Žele, Andreja (2000/01). O slovarskem prikazu slovenske vezljivosti. Jezik in slovstvo 46/6. 239–256. Žele, Andreja (2003). Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar. Ljubljana: Založba ZRC. Žele, Andreja (2004a). Aktualizacijsko širjenje/oženje pomenja ustaljenega besedja kot odraz besedilne različnofunkcijskosti. Aktualizacija jezikov- nozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti (ur. Erika Kr- žišnik). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 133–148. Žele, Andreja (2004b). Stopnje terminologizacije v leksiki (na primerih glago- lov). Terminologija v času globalizacije. (ur. Marjeta Humar). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 77–91. Žele, Andreja (2005a). Novejša leksika z vidika aktualizacije pomenov in tvor- 241 Slovensko kolesarsko izrazje benih usmeritev. Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika (ur. Marko Jesenšek). Maribor: Slavistično društvo. 240–248. Žele, Andreja (2005b). Opredelitve leksike glede na besedilnotipsko raznovr- stnost. Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije (ur. Ve- sna Mikolič in Karin Marc Bratina). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Založba Annales. 73–80. Žele, Andreja (2007). Pomensko- in funkcijskoskladenjske lastnosti glede na stopnjo besed/il/ne strokovnosti. Razvoj slovenskega strokovnega jezika (ur. Irena Orel). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Od- delku za slovenistiko Filozofske fakultete. 101–124. Žele, Andreja (2009). Pomenotvorne zmožnosti z vidika /de/terminologizacije (v slovenščini). Terminologija in sodobna terminografija (ur. Nina Ledinek, Mojca Žagar Karer in Marjeta Humar). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 124–139. Žele, Andreja (2013a). Odraz družbenega delovanja jezika v razmerju besedo- tvorje – besedilotvorje. Družbena funkcijskost jezika (ur. Andreja Žele). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slo- venistiko Filozofske fakultete. 503–509. Žele, Andreja (2013b). Glagoli z obveznim prostim morfemom. Frazeološka simfonija: sodobni pogledi na frazeologijo (ur. Nataša Jakop in Mateja Jemec Tomazin). Ljubljana: Založba ZRC. 119–124. Žele, Andreja (2015a). Konverzija v slovenščini. Jezik in slovstvo 60/2. 65–77. Žele, Andreja (2015b). Strukturalnopomenska vprašanja novejše slovenske le- ksike: med zloženko in besedno zvezo. Philological studies 13/2. 257–264. Žele, Andreja (2016). Aktualni jezikovni načini izražanja v slovenščini: skla- pljanje kot naravni in aktualni odraz nepretrganosti govora v narečnem in knjižnem jeziku. Annales 26/4. 709–713. Žele, Andreja, in Kern, Boris (2017). Spremembe v leksiki in skladnji v so- dobni slovenščini. Acta Universitatis Wratislaviensis Slavica Wratislaviensia 3792. 461–469. 242 viri Bicikel.com (2013). 7/1–12. Bicikel.com. Dostopno na naslovu: https://www.bicikel.com/. Breznik, Peter (2012). Priročnik za varno kolesarjenje. Maribor: Primotehna. Brovinsky, Boris (2015). Kratek pregled skozi zgodovino proizvodnje koles na Slovenskem. Šport 63/1–2. 140–146. Cuderman, Marijanca (2020). Radovednih pet. Z glavo na kolo: priročnik za pripravo na kolesarski izpit. Ljubljana: Rokus Klett. Delo (2013). 55/1–301. Dnevnik (2017). 67/1–301. Dve kolesi in par nog (ur. Boris Brovinsky) (2010). Bistra pri Vrhniki: Tehniški muzej Slovenije. EkipaSN (2019). 5/35–46. Fonda, Borut, in Šarabon, Nejc (2010). Učinki prilagojenega položaja in na- klona sedeža med kolesarjenjem v klanec (pilotske študije). Šport 58/3–4. 40–45. Fonda, Borut, in Šarabon, Nejc (2015). Vrednotenje sil na pedalih kot pristop za nastavitev višine kolesarskega sedeža: tehnični razvoj in študija primera. Šport 63/1–2. 168–171. Hönig, Nataša (2017). Kolesarstvo na Goriškem na prehodu iz 19. v 20. stole- tje. Goriški letnik 41. 179–197. Jošt, Bojan, Rauter, Samo, Ulaga, Maja, Pustovrh, Janez, in Vodičar, Janez (2018). Razlike v strukturi gibalnih sposobnosti nekdanjega perspektiv- nega smučarskega skakalca, danes vrhunskega kolesarja. Šport 66/1–2. 171–177. Kavaš, Miran (2013). Trening kolesarjev: praktični vidik. Kranj: samozaložba. Kavaš, Miran (2015). Trening kolesarjev. Šport 63/1–2. 158–160. Kuclar, Helga (2003). S kolesom v promet. Ljubljana: Avto-moto zveza Slove- nije. MTB.si. Dostopno na naslovu: https://www.mtb.si/. Pavlin, Tomaž (2015). Oris slovenske kolesarske zgodbe do razhoda z jugoslo- vansko državo. Šport 63/1–2. 129–136. Penko, Gorazd (2005). Človek na biciklu: kolesarski priročnik za že pozitivno premaknjene ali tiste, ki nimajo nič proti, da to postanejo. Ljubljana: samo- založba. 243 Slovensko kolesarsko izrazje Pritržnik, Robert, in Šarabon, Nejc (2015). Učinki vadbe monokolesarjenja na nekatere temeljne gibalne sposobnosti osnovnošolskih otrok: pilotska študija. Šport 63/1–2. 179–182. Rauter, Samo, in Doupona Topič, Mojca (2007). Življenjski stil in navade ce- stnih ter gorskih kolesarjev. Šport 55/4. 44–48. Rauter, Samo, Milić, Radoje, Žele, Luka, Hvastija, Martin, in Vodičar, Janez (2015). Laboratorijske meritve in kriteriji uspešnosti pri kolesarjih mlaj- ših kategorij. Šport 63/1–2. 161–167. Rauter, Samo, Milić, Radoje, Žele, Luka, Šimenko, Jožef, Jurov, Iva, in Vo- dičar, Janez (2018). Anaerobna kapaciteta pri cestnih kolesarjih mlajših kategorij. Šport 66/1–2. 178–182. Slovenska kolesarska mreža. Dostopno na naslovu: http://kolesarji.org. Stražišar, Gorazd (2007). Sem kolesar. Gorski kolesar. Ljubljana: Pisanica. Štuhec, Stanko, Vertič, Rok, in Supej, Matej (2011). Uporaba kolesarskega ergometra za spremljanje tehnike kolesarjenja. Šport 59/3–4. 185–187. Videmšek, Mateja, Meško, Maja, in Videmšek, Tasja (2015). Kolesarjenje v obdobju dojenčka, malčka in zgodnjega otroštva. Šport 63/1–2. 153–157. Zevnik, Maša (2015). Ko ga bodo ujeli, naj eden rukne na kontra, eden pa naj ga drži v anšlis ali sodobna slovenska kolesarska terminologija. Šport 63/1–2. 147–152. Žiberna, Lovro (2015). Problem dopinga v kolesarstvu. Šport 63/1–2. 172– 178. seznam kratic in okrajšav BPo – besedotvorna podstava BZNIP – besednozvezni neujemalni imenovalni prilastek BZNPredP – besednozvezni neujemalni predložni desni prilastek BZNRP – besednozvezni neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek BZPLP – besednozvezni pridevniški levi prilastek BZUSP – besednozvezni ujemalni (samostalniški) desni prilastek Čd – čas dejanja De – dejanje Im – modifikacijska izpeljanka In – navadna izpeljanka J – samostalniško jedro L – lastnost Md – mesto dejanja, mesto, kjer je kdo/kaj 244 Seznam kratic in okrajšav NIP – neujemalni imenovalni prilastek Nl – nosilec lastnosti Np – nosilec povezave NPredP – neujemalni predložni desni prilastek NPrislP – neujemalni prislovni desni prilastek NRP – neujemalni rodilniški (nepredložni) desni prilastek Pd – predmet, ki opravlja dejanje Pl – predmet kot nosilec lastnosti PLP – pridevniški levi prilastek Pp – predmet kot nosilec povezave Rd – rezultat dejanja S – stanje SBZ – stalna besedna zveza Sd – sredstvo dejanja Se – sestavljenka SNB – Slovar novejšega besedja slovenskega jezika SPo – skladenjska podstava SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika SSKJ2 – druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika Tpz – tvorjenka iz predložne zveze Univ – poenobesedenka USP – ujemalni (samostalniški) desni prilastek Vd – vršilec dejanja Zmp – medponsko-priponska zloženka Zom – medponskoobrazilna zloženka Zprir – priredna zloženka kazalo Preglednic Preglednica 1: Prekrivanje strukturalistične in pragmalingvistične delitve funkcijskih jezikovnih zvrst.................... ................................................................................................................... 69 Preglednica 2: Poljudnostrokovna besedila – strokovno izrazje glede na besedno vrsto .................... 86 Preglednica 3: Didaktičnostrokovna besedila – strokovno izrazje glede na besedno vrsto ................ 87 Preglednica 4: Znanstvena besedila – strokovno izrazje glede na besedno vrsto ................................ 87 Preglednica 5: Novinarska besedila – strokovno izrazje glede na besedno vrsto ................................ 88 Preglednica 6: Spletna besedila – strokovno izrazje glede na besedno vrsto ....................................... 88 Preglednica 7: Poljudnostrokovna besedila – tvorjeni enobesedni samostalniški termini po besedotvornih vrstah ........................................................................................................................ 93 Preglednica 8: Poljudnostrokovna besedila – navadne izpeljanke ....................................................... 94 245 Slovensko kolesarsko izrazje Preglednica 9: Didaktičnostrokovna besedila – tvorjeni enobesedni samostalniški termini po besedotvornih vrstah ................................................................................. 106 Preglednica 10: Didaktičnostrokovna besedila – navadne izpeljanke ............................................... 107 Preglednica 11: Znanstvena besedila – tvorjeni enobesedni samostalniški termini po besedotvornih vrstah................... .....................................................................................................112 Preglednica 12: Znanstvena besedila – navadne izpeljanke ................................................................113 Preglednica 13: Novinarska besedila – tvorjeni enobesedni samostalniški termini po besedotvornih vrstah............... .........................................................................................................119 Preglednica 14: Novinarska besedila – navadne izpeljanke ...............................................................120 Preglednica 15: Spletna besedila – tvorjeni enobesedni samostalniški termini po besedotvornih vrstah............................. ..........................................................................................126 Preglednica 16: Spletna besedila – navadne izpeljanke ......................................................................127 Preglednica 17: Samostalniške besedne zveze v poljudnostrokovnih besedilih ................................ 140 Preglednica 18: Samostalniške besedne zveze v didaktičnostrokovnih besedilih ............................. 143 Preglednica 19: Samostalniške besedne zveze v znanstvenih besedilih ............................................. 146 Preglednica 20: Samostalniške besedne zveze v znanstvenih besedilih ............................................ 149 Preglednica 21: Samostalniške besedne zveze v spletnih besedilih .....................................................152 Preglednica 22: Poljudnostrokovna besedila – pridevniški termini po besedotvornih vrstah ..........157 Preglednica 23: Znanstvena besedila – pridevniški termini po besedotvornih vrstah ..................... 160 Preglednica 24: Novinarska besedila – pridevniški termini po besedotvornih vrstah ......................161 Preglednica 25: Spletna besedila – pridevniški termini po besedotvornih vrstah ............................ 162 Preglednica 26: Poljudnostrokovna besedila – glagolski termini po besedotvornih vrstah ............. 164 Preglednica 27: Didaktičnostrokovna besedila – glagolski termini po besedotvornih vrstah ......... 166 Preglednica 28: Novinarska besedila – glagolski termini po besedotvornih vrstah ......................... 167 Preglednica 29: Spletna besedila – glagolski termini po besedotvornih vrstah ................................ 169 Preglednica 30: (Ne)tvorjenost enobesednih samostalniških terminov po besedilnih zvrsteh ....... 172 Preglednica 31: Netvorjeni enobesedni samostalniški termini po besedilnih zvrsteh...................... 173 Preglednica 32: Tvorjeni enobesedni samostalniški termini po besedilnih zvrsteh ..........................175 Preglednica 33: Propozicijski besedotvorni pomeni samostalniških navadnih izpeljank po besedilnih zvrsteh......................... ........................................................................................................ 177 Preglednica 34: Obrazila po pogostejših propozicijskih besedotvornih pomenih navadnih izpeljank................................... ............................................................................................. 178 Preglednica 35: Domača ali prevzeta beseda v BPo samostalniških navadnih izpeljank po besedilnih zvrsteh.................. .......................................................................................................... 180 Preglednica 36: Tipi samostalniških medponskoobrazilnih zloženk po besedilnih zvrsteh ............ 180 Preglednica 37: (Ne)prevzetost določujoče sestavine po besedilnih zvrsteh ..................................... 182 Preglednica 38: Struktura besednozveznih samostalniških terminov po besedilnih zvrsteh .......... 184 Preglednica 39: Pridevniški termini po besedilnih zvrsteh ................................................................ 186 Preglednica 40: (Ne)tvorjenost glagolskih terminov po besedilnih zvrsteh ..................................... 187 Preglednica 41: Besedotvorne vrste tvorjenih glagolskih terminov po besedilnih zvrsteh ............... 188 246 imensko kazalo Antloga, Špela 11, 76, 194 Anželj, Kristina 48 Badjura, Rudolf 20 Bajec, Anton 37, 101 Bajt, Drago 66 Bauer, Laurie 52 Bešter, Marja 65 Bezgovšek, Vesna 21 Bezlaj Krevel, Ljudmila 80 Bokal, Ljudmila 20, 26, 33, 41, 45, 72, 82 Bonča, Anton Jakob 22 Breznik, Anton 66 Breznik, Peter 81 Brovinsky, Boris 79, 80, 82 Burmasova, Svetlana 43 Crystal, David 74 Cuderman, Marijanca 81 Černivec, Manca 22 Čuk, Ivan 16 Daille, Béatrice 34 Daneš, František 23 Dobrovoljc, Helena 56, 59 Doupona Topič, Mojca 82 Dukič, Davorin 65, 69 Dular, Janez 66 Erjavec, Fran 19 Fajfar, Tanja 34, 35, 44, 45 Fonda, Borut 82 Gallagher, Brendan 18 Gložančev, Alenka 23, 56, 57, 59, 61, 62 Gorec, Joso 20 Gorjanc, Vojko 34 Gruntar Jermol, Ada 30 Hafner, Stanislav 65 Havránek, Bohuslav 65, 66 Hönig, Nataša 82 Honzak Jahič, Jasna 20 Humar, Marjeta 21, 22, 34, 35 247 Slovensko kolesarsko izrazje Jakop, Nataša 183 Jemec Tomazin, Mateja 9 Jošt, Bojan 82 Kalin Golob, Monika 67 Kavaš, Miran 81, 82 Kern, Boris 43, 54, 56, 58, 59, 61, 62 Kobeja, Boris 70 Korošec, Tomo 24, 66 Kostanjevec, Metka 20 Košir, Manca 73 Kristan, Silvo 10, 15, 16, 21, 22, 78, 85 Križaj Ortar, Martina 70, 71, 72 Kržišnik, Erika 67, 70 Kuclar, Helga 81 Kunst Gnamuš, Olga 66, 68, 70 Legan Ravnikar, Andreja 53, 54 Logar, Nataša 10, 24, 25, 37, 40, 44, 45, 46, 47, 50, 51, 52, 56, 57, 58, 61, 62, 64 Markežič, Tjaša 55 Michelizza, Mija 53, 74, 84, 183, 192, 219 Mikolič, Vesna 16, 65, 67, 70, 72, 74, 75 Mrhar, Laura 24 Nadelsberger, Lora 101 Novak, France 27 Pavlin, Tomaž 17, 19, 82 Penko, Gorazd 79 Petek, Tomaž 67 Pistotnik, Borut 21 Plag, Ingo 52 Pogačar, Tadej 9 Pogačnik, Jože 66 Pogorelec, Breda 57, 66 Pritržnik, Robert 82 Puch, Josip 19 Rauter, Samo 82 Rigler, Jakob 58 Roglič, Primož 9 Rolih, Maša 74 Sajovic, Tomaž 70 Senica, Maja 16, 19 Sicherl, Eva 45, 52 Sinclair, John 43 Skubic, Andrej E. 66, 68, 69, 70 248 Imensko kazalo Snoj, Marko 17, 92, 99, 114, 115, 129 Stanonik, Tončka 21 Starc, Sonja 70 Stepišnik, Drago 17, 18, 19 Stramljič Breznik, Irena 10, 37, 41, 42, 43, 47, 48, 51, 52, 53, 54, 55, 59, 60, 73, 95, 96, 100, 101, 176 Stražišar, Gorazd 79 Šanski, Nikolaj Maksimovič 29 Šarabon, Nejc 82 Štuhec, Stanko 82 Štumberger, Saška 56 Temmerman, Rita 24 Thompson, Christopher 18 Toporišič, Jože 10, 26, 29, 37, 42, 44, 47, 53, 55, 57, 58, 60, 65, 66, 67, 68, 71, 78, 91, 92, 96, 107, 121, 122, 129, 139, 165, 178, 187 Trebar, Blaž 34 Ulaga, Drago 19, 20, 21 Urbančič, Boris 66 Valant, Ivan 19 Videmšek, Mateja 82 Vidovič Muha, Ada 10, 11, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 34, 37, 38, 39, 41, 42, 46, 48, 56, 57, 91, 92, 98, 99, 101, 165, 235 Vintar, Špela 25, 29, 30, 34, 156 Vodušek, Božo 66 Vogel, Jerca 67, 70, 71, 72 Voršič, Ines 10, 42, 43, 46, 48, 53, 55, 92, 96, 100, 122, 129, 158, 178 Vranjek Ošlak, Urška 22, 41 Wtorkowska, Maria 47 Zevnik, Maša 22, 77, 82 Žagar Karer, Mojca 23, 24, 25, 44, 45, 67, 71, 72, 78 Žele, Andreja 10, 11, 23, 26, 27, 29, 30, 43, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 52, 54, 56, 58, 60, 61, 67, 75, 165, 181, 194, 195, 211, 215, 216, 217, 220 Žiberna, Lovro 82 249 stvarno kazalo afiks 42 afiksoid 42, 50, 60, 101, 181 aktualizem 24 anagram 53 anglicizem 43 beseda citatna 26 neprevzeta 26, 43 pisno nepodomačena 26 pisno podomačena 26 podstavna 42, 44, 45, 47, 52, 95 prevzeta 26, 150, 181 besedilo didaktičnostrokovno 72, 78, 80, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 143, 144, 145, 147, 159, 165, 182, 185, 192, 193, 197, 200, 201, 202, 210, 211, 212, 214, 215, 217, 218, 219 kognitivno 76 novinarsko 73, 78, 82, 119, 149, 160, 167, 172, 175, 179, 203, 213, 216, 218, 219 oglaševalsko 79, 84 performativno 76 poljudnostrokovno 73, 78, 79, 80, 93, 139, 157, 164, 192, 194, 197, 211, 215, 217, 219 poljudnoznanstveno 68, 70, 71, 78, 194 praktičnostrokovno 72, 73, 78, 80 spletno 12, 73, 74, 75, 83, 84, 125, 152, 162, 163, 168, 175, 179, 186, 191, 193, 194, 205, 210, 213, 215, 216, 218, 219, 220, 225, 226 splošnostrokovno 72, 78, 80 znanstveno 65, 71, 72, 78, 81, 111, 146, 159, 167, 186, 187, 193, 202, 213, 216, 218, 219 besedna vrsta 33 besedna zveza prevzeta 146, 149, 181 stalna 29 terminološka 29, 30 besedotvorje 11, 24, 57 skladenjsko 37 besedotvorna vrsta 12, 37, 41, 43, 46, 53, 91, 93, 106, 112, 119, 125, 163, 174, 185, 187, 189, 190, 192, 222 besedotvorni algoritem 37, 42 besedotvorni postopki 46 sistemsko nepredvidljivi 37, 43, 44, 48, 51 250 Stvarno kazalo sistemsko predvidljivi 37, 53, 222 citat 26 citatnost 25 čas dejanja 39, 93, 97, 109, 115, 122, 130 čas, ko je kdo/kaj 39, 97, 109, 115, 122, 130 človeškost 43, 49, 54 dejanje 15, 28, 38, 39, 54, 93, 94, 96, 107, 108, 109, 112, 113, 114, 119, 120, 121, 126, 127, 128, 131, 176, 178 denotat 25, 27 (de)terminologizacija 24, 26, 27, 30, 171 diskurz kognitivni 69, 73, 75, 78, 191, 192, 193 performativni 11, 78 pragmatični 69, 70, 73, 78, 84, 191, 192, 194 dvojnica 24, 86, 182, 195, 196, 199, 207 pisna 142 dvozačetnica 53 elektronsko posredovana komunikacija 74, 84 enopomenskost 24 etvorjenka 37, 43, 50, 53, 91, 105, 137, 138, 163, 185, 191, 192 feminativ 55 funkcijskozvrstna delitev 67 glagolski primitiv 39, 40 globalizem 41 govor konvencionalnoperformativni 69 sporočanjsko-vplivanjski 12, 68, 69, 70, 73 umetnostni 69 znanstveni 68, 69, 70 grafoderivat 53 hipernim 27 homonimija 76, 194, 215, 216, 220 ime lastno 25 občno 25 internacionalizem 41 izpeljanka 43 modifikacijska 38, 49, 50, 54, 99, 110, 116, 123, 125, 132, 164, 165, 166, 168, 169, 176, 186, 190, 217 navadna 40, 54, 93, 94, 95, 96, 97, 106, 107, 108, 109, 112, 113, 115, 119, 120, 121, 122, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 136, 157, 159, 160, 161, 162, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 174, 176, 179, 185, 186, 187, 189, 190, 191 251 Slovensko kolesarsko izrazje izpeljava 33, 37, 38, 40, 48, 164, 176, 185, 188, 189, 191 modifikacijska 40, 44, 168 navadna 39, 44, 168, 174 izposojenka 26 izrazje kolesarsko 20 smučarsko 19 športno 20 telovadno 20 jedro 12, 29, 38, 39, 40, 47, 48, 56, 57, 61, 63, 64, 80, 82, 98, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 154, 155, 156, 181, 184, 185, 188, 196, 211 samostalniško 30, 140, 142 jezik funkcijski 66 pogovorni 106, 217, 218 poljudnoznanstveni 68, 69, 72 poslovni 67 praktičnosporazumevalni 67 praktičnostrokovni 67, 72 publicistični 68 strokovni 67, 69, 72 umetnostni 68 znanstveni 66, 68, 69 kalk 25, 26 denotatni 25 pomenski 25 kalkiranje 25 knjižni jezik 22, 33, 65, 66 kombinem 42 končnica 47, 51 ničta 141 konfiks 42 konverzija 25, 43, 47, 48, 54, 60, 105, 111, 118, 124, 189 krajšava 43 kratica 37, 41, 43, 44, 45, 46, 50, 51, 52, 53, 61, 63, 101, 102, 110, 117, 124, 125, 133, 134, 136, 138, 141, 144, 150, 154, 181 črkovalna 44 lastnoimenska 44 nečrkovalna 44 kratičnica 45, 49 krn 44, 45, 46, 51, 60, 101, 138 krnitev 44, 52 252 Stvarno kazalo lastno ime 106 lastnost 28, 31, 39, 54, 93, 95, 107, 113, 120, 127 medpona 40, 41, 58, 99, 109, 116, 132 menjavanka besednozvezna 51 mesto dejanja 39, 93, 97, 98, 107, 108, 109, 112, 115, 122, 130, 176, 179 mesto, kjer je kdo/kaj 39, 93, 97, 108, 115, 122, 130, 176, 179 mešana tvorba 37, 43 metafora 28, 29, 105, 218 metonimija 28, 29 morfem besedotvorni 42, 45, 48 končniški 44 korenski 42, 49 medponski 98, 109, 115, 123, 131, 132 oblikospreminjevalni 48 obrazilni 12, 53, 177 priponski obrazilni 99 prosti 165 neologizem 24 nosilec lastnosti 39 nosilec povezave 39 novejša leksika 10, 11, 23, 26, 77, 85, 191, 194 novo opomenjenje 26 obraziljenje 44, 92 obrazilo 33, 38, 39, 43, 44, 45, 48, 50, 53, 55, 56, 57, 76, 91, 94, 95, 96, 97, 100, 107, 113, 114, 116, 118, 120, 123, 129, 158, 159, 160, 161, 165, 167, 168, 169, 176, 195, 216 medponsko 40, 41, 56, 57, 62 ničto 57, 60, 62, 94, 96, 97, 107, 108, 114, 115, 120, 121, 122, 127, 129, 130 poponsko 165 predponsko 40, 41, 100, 187 prevzeto 55 priponsko 39, 40, 41, 48, 49, 54, 94, 95, 96, 97, 99, 100, 107, 108, 110, 113, 120, 121, 128, 129, 132, 158, 160, 163, 165, 169, 185, 187, 189, 191, 210 vrstno 157 odvisnik prilastkov 39, 40 okoliščine časa 39 kraja 39 okrnjenka 37, 43, 50, 51, 53 opravkar 55, 129 253 Slovensko kolesarsko izrazje opravljalnik 129 par sinonimni 35 terminološkovariantni 35 pisno znamenje kombinirano 50, 51 področje družbeno 16 podstava besedotvorna 35, 38, 42, 43, 44, 45, 46, 85, 91, 191, 195, 196, 198, 207, 214 govorna 37, 46 pomenska 38 skladenjska 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 45, 46, 50, 93, 98, 99, 100, 101, 102, 109, 110, 116, 117, 123, 124, 131, 132, 133, 134, 176, 181, 191, 193, 222 poenobesedenje 37, 43, 47, 48, 49, 51, 163, 191 poenobesedenka 47, 48, 93, 103, 104, 105, 111, 117, 118, 124, 125, 129, 136, 137, 175, 189, 191, 192, 217, 218 poimenovalna potreba 24 poimenovalna praznina 24 pojem 16, 23, 34, 35 polcitatnost 25 pomen besedotvorni 35, 38, 50, 53, 55, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 103, 104, 107, 108, 109, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 136, 137, 176 denotativni 24, 27, 28, 34, 46 izhodiščni 29 kategorialni 27, 28, 46 konotativni 24, 27, 28, 30, 34 motivirajoči 28 motivirani 28 pragmatični 27, 28 propozicijski besedotvorni 38 pomenotvorje 24 pomenska predvidljivost 24 pomenska sestavina razločevalna 27, 28, 29, 30, 31, 32 uvrščevalna 27, 28, 29, 30, 31, 32, 62 pomenska vsebovanost 24, 27, 29 pomenski prenos 24 povedkovo določilo 30 pragmatično jezikoslovje 67 254 Stvarno kazalo predmet dejanja 39 predmet kot nosilec lastnosti 39, 93, 94, 96, 103, 104, 107, 108, 111, 114, 118, 121, 124, 126, 129, 137, 176, 179 predmet kot nosilec povezave 39, 93, 96, 98, 99, 103, 104, 108, 109, 114, 115, 116, 121, 129, 131, 132, 137 predpona 40, 98, 109, 122, 131, 132 prefiksoid 50, 101 prekrivanka 37, 43, 50, 51, 52 prenos metaforični 27 metonimični 27 pomenski 27 prevzemanje 11, 22, 24, 25, 26, 27, 51, 55 izraženo 25 kalkirano 26 svobodno 26 zakrito 25 znotrajjezikovno 24 zunajjezikovno 25 prevzeta beseda 20, 21, 26, 41, 191 pridevnik konverzni 61 posamostaljeni 148 svojilni 30, 33 vrstni 30, 32, 33, 41, 76, 141, 144, 147, 150, 153, 156 prilastek 12, 29, 32, 33, 56, 57, 60, 61, 63, 64, 100, 110, 116, 117, 123, 133, 144, 147, 154, 155, 181, 184, 185, 188, 196, 211 desni 32, 139, 142, 143, 145, 146, 149, 152, 156, 196 levi 33, 61, 139, 141, 143, 144, 146, 147, 149, 150, 152, 153, 156, 196 nesklonljivi 57 neujemalni imenovalni 141, 142, 144, 150 neujemalni predložni 141, 142, 143, 145, 148, 150 neujemalni prislovni 143, 146 neujemalni rodilniški 142 neujemalni rodilniški 139, 141, 142, 144, 145, 146, 148, 149, 150, 152, 156 pridevniški 30 pridevniški levi 139, 140, 141 ujemalni 57, 141 pripona 39, 40, 95, 98, 99, 109, 115, 116, 122, 123, 131, 132 rezultat dejanja 28, 39, 54, 93, 97, 108, 114, 121, 130, 131 samostalniškost 23 sestava 29, 31 255 Slovensko kolesarsko izrazje sestavina črkovna 50, 117, 182 določujoča 181 kratična 117, 182 nadomestna 42, 99, 100, 101, 110, 117, 123, 133, 134, 181 prevzeta 43, 44, 133, 182 sestavljanje 37, 164, 168, 189, 191 sestavljenka 43, 44, 49, 50, 54, 56, 100, 104, 116, 123, 132, 158, 160, 161, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 185, 186, 187, 190 modifikacijska 41 simbol s piko 50 sinekdoha 28 sinonim 34 sinonimija 76, 194, 215, 216, 220 sistemska prevzetost 25 sklapljanje 37, 44, 45, 46, 51, 52, 191 sklop 29, 31, 32, 43, 45, 46, 47, 50, 51, 54, 76, 138, 191, 192, 217 skup 29, 31 slovenjenje 21 sopomenka 21, 24, 59, 195 sopomenskost 24, 34 spona 121 sredstvo dejanja 39, 93, 97, 107, 108, 112, 114, 122, 130, 176, 179 stanje 18, 39, 53, 54, 93, 95, 99, 100, 107, 113, 120, 128, 131, 133, 159, 161, 178, 179, 193, 214 stopnja determinologizacije 106, 111, 118, 125, 139 stopnja terminologizacije 92, 105, 111, 118, 125, 138 stopnja tvorjenosti 49 strukturalizem 66 subjekt logični 68, 70 sufiksoid 42, 49 teorija govornih dejanj 68 termin 23, 35, 44 enobesedni 24 enostrokovni 27 glagolski 30, 86, 87, 88, 89, 164, 165, 167, 168, 169, 186, 190 izlastnoimenski 25 kratični 44, 45 pridevniški 30, 86, 157, 159, 160, 161, 162, 185, 186 samostalniški 29, 86, 93, 106, 111, 112, 119, 125, 133, 134, 171, 174, 183, 185, 188 256 Stvarno kazalo večbesedni 30 večstrokovni 27 terminologija golfska 21 kolesarska 20, 22 smučarska 19 športna 19 telovadna 20 terminologizacija širša 27 terminološka variantnost 11, 22, 159, 162, 193, 194, 196, 199, 201, 203, 205, 208, 209, 210 terminološka zmeda 21 tujka 26 tvorjenka glagolska 39, 189 hibridna 41, 42, 76 iz predložne zveze 40, 44, 50, 166, 185, 186 novejša 49 tvorjenke iz predložne zveze 98, 109, 115, 122, 131, 158, 162, 166 učbenik 71, 78, 81 univerbat. gl. poenobesedenka; gl. poenobesedenka univerbizacija. gl. poenobesedenje; gl. poenobesedenje ustaljenost 24, 92, 195, 215 variacije terminološke 34 varianta terminološka 34, 86, 141, 142, 144, 154, 195, 196, 200, 205, 210 variantnost terminološka 34, 35, 151, 192, 193, 194, 195, 196, 201, 204, 210, 211, 220, 225 vezaj 45, 46, 50, 61, 62, 63, 110, 134, 138, 158, 159, 181 vezljivost glagolska 30, 163 vloga okoliščinska 67 performativna 67 reprezentacijska 67 vrsta besedilna 65, 74, 75, 83, 86, 194 besedotvorna 12, 44, 91, 92, 164, 166, 167, 169, 180, 181, 182, 185, 186, 187, 189 vršilec dejanja 38, 39, 54, 93, 95, 98, 107, 109, 113, 115, 120, 123, 126, 128, 129, 131, 137 vršilnik 129 wikitvorjenka 53 257 Slovensko kolesarsko izrazje zlaganje 33, 37, 185, 188, 189, 191 medponskoobrazilno 56, 174 medponskopriponsko 39 zloženka 32, 40, 42, 43, 44, 49, 50, 52, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 101, 102, 110, 116, 134, 158, 159, 161, 163, 181, 205 afiksoidna 49 imperativna 101 medponskoobrazilna 12, 38, 40, 42, 44, 50, 52, 54, 56, 57, 59, 61, 62, 63, 92, 93, 100, 101, 102, 106, 110, 112, 116, 117, 119, 123, 125, 133, 134, 174, 180, 181, 182, 189, 190, 191, 193, 205, 211, 215, 222 medponsko-priponska 40, 44, 50, 51, 98, 99, 101, 109, 115, 116, 123, 131, 132, 157, 158, 160, 162, 163 priredna 38, 41, 44, 159, 185 samomedponska 42, 57 z nadomestno sestavino 40, 42, 62 zraslek 29, 32 zveza predložna 93, 98, 109, 115, 122, 131, 157, 158, 162, 164, 166, 168, 191 zvrst besedilna 65 funkcijska 10, 12, 65, 66, 67, 68, 84 praktičnosporazumevalna 73 publicistična 73 socialna 33, 65 zvrstnost funkcijska 66 žanr 82 žargonizem 22, 23, 77, 85, 174, 175, 217, 218, 219 živost 43, 49, 54 258 razširjeno kazalo PREDGOVOR ................................................................................................................................. 9 1 KOLESARSTVO IN KOLESARSKO IZRAZJE NA SLOVENSKEM V PRETEKLOSTI 15 1.1 Razvoj kolesarstva na Slovenskem ........................................................................................ 16 1.2 Slovenska kolesarska terminologija ...................................................................................... 19 2 SPLOŠNO O TERMINOLOGIJI: NASTAJANJE, USTALJEVANJE, RABA ..................... 23 2.1 Nastajanje nove terminologije ............................................................................................... 24 2.1.1 Prevzemanje iz tujega jezika ...................................................................................................... 25 2.1.2 Novo opomenjenje in (de)terminologizacija ............................................................................. 26 2.1.3 Pomenski prenosi in pomenska vsebovanost ............................................................................ 27 2.2 Terminologija besednovrstno in strukturno ........................................................................ 29 2.3 Sinonimija v terminologiji .....................................................................................................34 3 ORIS SKLADENJSKEGA BESEDOTVORJA ........................................................................ 37 3.1 Sistemsko predvidljivi besedotvorni postopki ..................................................................... 38 3.1.1 Hibridizacija sistemsko predvidljivih besedotvornih vrst ........................................................ 41 3.2 Sistemsko nepredvidljivi besedotvorni postopki ................................................................. 43 3.2.1 Kratice.......................................................................................................................................44 3.2.2 Sklapljanje .................................................................................................................................. 45 3.2.3 Poenobesedenje .......................................................................................................................... 47 3.3 Novejši besedotvorni postopki in nove tvorjenke ................................................................ 49 3.4 Spremembe pogostnosti obrazilnih morfemov .................................................................... 53 3.5 Aktualna besedotvorno-skladenjska problematika: medponskoobrazilna zloženka ali ...... besedna zveza ................................................................................................................................ 56 4 RAZNOLIKOST BESEDIL S KOLESARSKO TEMATIKO ................................................ 65 4.1 Osrednji funkcijski besedilni delitvi v slovenskem jezikoslovju ........................................66 4.1.1 Med znanstvenim in sporočanjsko-vplivanjskim govorom ..................................................... 70 4.2 Funkcijsko uvrščanje spletnih besedil .................................................................................. 73 4.3 Med izrazjem in besedilom .................................................................................................... 75 5 PREDSTAVITEV UPORABLJENEGA GRADIVA ...............................................................77 5.1 Besedila po zvrsteh ................................................................................................................. 79 5.1.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila ..................................................................................... 79 5.1.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila ................................................................................. 80 5.1.3 Znanstvena kolesarska besedila ................................................................................................. 81 259 Slovensko kolesarsko izrazje 5.1.4 Novinarska kolesarska besedila ................................................................................................. 82 5.1.5 Spletna kolesarska besedila ........................................................................................................ 83 5.2 Obravnavano izrazje – oris vzorca ......................................................................................... 85 5.2.1 Zbrano izrazje v številkah ......................................................................................................... 86 6 ANALIZA SODOBNEGA KOLESARSKEGA IZRAZJA ...................................................... 91 6.1 Enobesedni samostalniški termini ........................................................................................ 93 6.1.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila ..................................................................................... 93 6.1.1.1 Tvorjeni enobesedni samostalniški termini ......................................................................... 93 6.1.1.1.1 Navadne izpeljanke ........................................................................................................... 94 6.1.1.1.1.1 Navadne izpeljanke s prevzeto ali domačo besedo v BPo ................................................ 97 6.1.1.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze ............................................................................................ 98 6.1.1.1.3 Medponsko-priponske zloženke ...................................................................................... 98 6.1.1.1.4 Modifikacijske izpeljanke ................................................................................................. 99 6.1.1.1.5 Sestavljenke......................................................................................................................100 6.1.1.1.6 Medponskoobrazilne zloženke .......................................................................................100 6.1.1.1.7 Kratice ............................................................................................................................. 102 6.1.1.1.8 Poenobesedenke .............................................................................................................. 103 6.1.1.1.8.1 Poenobesedenke kot izpeljanke ................................................................................... 103 6.1.1.1.8.2 Poenobesedenke kot rezultat konverzije ..................................................................... 105 6.1.1.1.9 E-tvorjenke ...................................................................................................................... 105 6.1.1.2 Netvorjeni enobesedni samostalniški termini ................................................................... 105 6.1.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila ............................................................................... 106 6.1.2.1 Tvorjeni enobesedni samostalniški termini ....................................................................... 106 6.1.2.1.1 Navadne izpeljanke ......................................................................................................... 107 6.1.2.1.1.1 Navadne izpeljanke s prevzeto ali domačo besedo v BPo ............................................. 109 6.1.2.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze .......................................................................................... 109 6.1.2.1.3 Medponsko-priponske zloženke .................................................................................... 109 6.1.2.1.4 Modifikacijske izpeljanke ...............................................................................................110 6.1.2.1.5 Medponskoobrazilne zloženke .......................................................................................110 6.1.2.1.6 Kratice ..............................................................................................................................110 6.1.2.1.7 Poenobesedenke ...............................................................................................................111 6.1.2.1.7.1 Poenobesedenke kot izpeljanke ....................................................................................111 6.1.2.2 Netvorjeni enobesedni samostalniški termini ....................................................................111 6.1.3 Znanstvena kolesarska besedila................................................................................................111 6.1.3.1 Tvorjeni enobesedni samostalniški termini ........................................................................112 260 Razširjeno kazalo 6.1.3.1.1 Navadne izpeljanke ...........................................................................................................112 6.1.3.1.1.1 Navadne izpeljanke s prevzeto ali domačo besedo v BPo ..............................................115 6.1.3.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze ...........................................................................................115 6.1.3.1.3 Medponsko-priponske zloženke .....................................................................................115 6.1.3.1.4 Modifikacijske izpeljanke ................................................................................................116 6.1.3.1.5 Sestavljenke ......................................................................................................................116 6.1.3.1.6 Medponskoobrazilne zloženke .......................................................................................116 6.2.3.1.7 Kratice ..............................................................................................................................117 6.1.3.1.8 Poenobesedenke ...............................................................................................................117 6.1.3.1.8.1 Poenobesedenke kot izpeljanke .....................................................................................118 6.1.3.2 Netvorjeni enobesedni samostalniški termini ....................................................................118 6.1.4 Novinarska kolesarska besedila ................................................................................................119 6.1.4.1 Tvorjeni enobesedni samostalniški termini ........................................................................119 6.1.4.1.1 Navadne izpeljanke ..........................................................................................................119 6.1.4.1.1.1 Navadne izpeljanke s prevzeto ali domačo besedo v BPo .............................................122 6.1.4.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze ..........................................................................................122 6.1.4.1.3 Medponsko-priponske zloženke ....................................................................................123 6.1.4.1.4 Modifikacijske izpeljanke ...............................................................................................123 6.1.4.1.5 Sestavljenke .....................................................................................................................123 6.1.4.1.6 Medponskoobrazilne zloženke ......................................................................................123 6.1.4.1.7 Kratice .............................................................................................................................124 6.1.4.1.8 Poenobesedenke ..............................................................................................................124 6.1.4.1.8.1 Poenobesedenke kot izpeljanke ....................................................................................124 6.1.4.2 Netvorjeni enobesedni samostalniški termini ...................................................................124 6.1.5 Spletna kolesarska besedila ......................................................................................................... 125 6.1.5.1 Tvorjeni enobesedni samostalniški termini ....................................................................... 125 6.1.5.1.1 Navadne izpeljanke .........................................................................................................126 6.1.5.1.1.1 Navadne izpeljanke s prevzeto ali domačo besedo v BPo .............................................130 6.1.5.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze .......................................................................................... 131 6.1.5.1.3 Medponsko-priponske zloženke .................................................................................... 131 6.1.5.1.4 Modifikacijske izpeljanke ............................................................................................... 132 6.1.5.1.5 Sestavljenke ..................................................................................................................... 132 6.1.5.1.6 Medponskoobrazilne zloženke ....................................................................................... 133 6.1.5.1.7 Kratice .............................................................................................................................134 6.1.5.1.8 Poenobesedenke ..............................................................................................................136 261 Slovensko kolesarsko izrazje 6.1.5.1.8.1 Poenobesedenke kot izpeljanke .....................................................................................136 6.1.5.1.9 E-tvorjenke ...................................................................................................................... 137 6.1.5.1.10 Sklopi ............................................................................................................................. 138 6.1.5.2 Netvorjeni enobesedni samostalniški termini ................................................................... 138 6.2 Besednozvezni samostalniški termini ................................................................................ 139 6.2.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila................................................................................... 139 6.2.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila .............................................................................. 143 6.2.3 Znanstvena kolesarska besedila .............................................................................................. 146 6.2.4 Novinarska kolesarska besedila .............................................................................................. 149 6.2.5 Spletna kolesarska besedila.......................................................................................................152 6.3 Pridevniški termini .............................................................................................................. 156 6.3.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila ....................................................................................157 6.3.1.1 Navadne izpeljanke ..............................................................................................................157 6.3.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze ...............................................................................................158 6.3.1.3 Medponsko-priponske zloženke..........................................................................................158 6.3.1.4 Sestavljenke...........................................................................................................................158 6.3.1.5 Priredne zloženke .................................................................................................................159 6.3.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila ...............................................................................159 6.3.2.1 Navadne izpeljanke ..............................................................................................................159 6.3.3 Znanstvena kolesarska besedila ...............................................................................................159 6.3.3.1 Navadne izpeljanke ............................................................................................................. 160 6.3.3.2 Sestavljenke ......................................................................................................................... 160 6.3.4 Novinarska kolesarska besedila ............................................................................................... 160 6.3.4.1 Navadne izpeljanke ..............................................................................................................161 6.3.4.2 Medponsko-priponske zloženke .........................................................................................161 6.3.4.3 Sestavljenke ..........................................................................................................................161 6.3.5 Spletna kolesarska besedila ...................................................................................................... 162 6.3.5.1 Navadne izpeljanke ............................................................................................................. 162 6.3.5.2 Tvorjenke iz predložne zveze .............................................................................................. 162 6.3.5.3 Medponsko-priponske zloženke ........................................................................................ 163 6.3.5.4 E-tvorjenke .......................................................................................................................... 163 6.4 Glagolski termini .................................................................................................................. 163 6.4.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila ................................................................................... 164 6.4.1.1 Navadne izpeljanke ............................................................................................................. 164 6.4.1.2 Modifikacijske izpeljanke ....................................................................................................165 262 Razširjeno kazalo 6.4.1.3 Sestavljenke ..........................................................................................................................165 6.4.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila ...............................................................................165 6.4.2.1 Navadne izpeljanke ............................................................................................................. 166 6.4.2.2 Tvorjenke iz predložne zveze .............................................................................................. 166 6.4.2.3 Modifikacijske izpeljanke................................................................................................... 166 6.4.2.4 Sestavljenke ......................................................................................................................... 166 6.4.3 Znanstvena kolesarska besedila .............................................................................................. 167 6.4.3.1 Navadne izpeljanke ............................................................................................................. 167 6.4.4 Novinarska kolesarska besedila ............................................................................................... 167 6.4.4.1 Navadne izpeljanke ............................................................................................................. 168 6.4.4.2 Modifikacijske izpeljanke ................................................................................................... 168 6.4.4.3 Sestavljenke ......................................................................................................................... 168 6.4.5 Spletna kolesarska besedila ...................................................................................................... 168 6.4.5.1 Navadne izpeljanke ............................................................................................................. 169 6.4.5.2 Modifikacijske izpeljanke ................................................................................................... 169 6.4.5.3 Sestavljenke ......................................................................................................................... 169 7 PRIMERJAVA ZNAČILNOSTI KOLESARSKEGA IZRAZJA ........................................... 171 7.1 Primerjava po strukturi in besedilnih zvrsteh .................................................................... 171 7.1.1 Primerjava značilnosti enobesednih samostalniških terminov ...............................................171 7.1.1.1 (Ne)tvorjenost .......................................................................................................................171 7.1.1.2 Besedotvorne značilnosti ......................................................................................................174 7.1.1.2.1 Navadne izpeljanke ..........................................................................................................176 7.1.1.2.2 Medponskoobrazilne zloženke ....................................................................................... 180 7.1.2 Primerjava značilnosti besednozveznih samostalniških terminov ......................................... 183 7.1.3 Primerjava značilnosti pridevniških terminov ........................................................................ 185 7.1.4 Primerjava značilnosti glagolskih terminov ............................................................................ 186 7.1.5 Pregled ugotovitev .................................................................................................................... 188 7.2 Primerjava po odnosu med izrazom in besedilno vrsto ..................................................... 194 7.2.1 Terminološka variantnost kolesarskega izrazja ....................................................................... 194 7.2.1.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila ............................................................................... 197 7.2.1.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila ..........................................................................200 7.2.1.3 Znanstvena kolesarska besedila ..........................................................................................202 7.2.1.4 Novinarska kolesarska besedila ..........................................................................................203 7.2.1.5 Spletna kolesarska besedila ..................................................................................................205 7.2.1.6 Primerjava terminološke variantnosti po besedilnih zvrsteh .............................................210 263 Slovensko kolesarsko izrazje 7.2.2 Besedotvorna in pomenotvorna širitev istokorenskih tvorjenk ..............................................211 7.2.2.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila ...............................................................................211 7.2.2.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila .......................................................................... 212 7.2.2.3 Znanstvena kolesarska besedila .......................................................................................... 213 7.2.2.4 Novinarska kolesarska besedila .......................................................................................... 213 7.2.2.5 Spletna kolesarska besedila ................................................................................................. 213 7.2.2.6 Primerjava besedotvornih in pomenotvornih širitev po besedilnih zvrsteh .....................214 7.2.3 Širitev obrazilne sinonimije in homonimije ............................................................................215 7.2.3.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila ...............................................................................215 7.2.3.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila ...........................................................................215 7.2.3.3 Znanstvena kolesarska besedila ...........................................................................................216 7.2.3.4 Novinarska kolesarska besedila ...........................................................................................216 7.2.3.5 Spletna kolesarska besedila ..................................................................................................216 7.2.3.6 Primerjava širitve obrazilne sinonimije in homonimije po besedilnih zvrsteh .................216 7.2.4 Brisanje meje med žargonom in standardno rabo ...................................................................216 7.2.4.1 Poljudnostrokovna kolesarska besedila ...............................................................................217 7.2.4.2 Didaktičnostrokovna kolesarska besedila ...........................................................................217 7.2.4.3 Znanstvena kolesarska besedila ...........................................................................................218 7.2.4.4 Novinarska kolesarska besedila ...........................................................................................218 7.2.4.5 Spletna kolesarska besedila ..................................................................................................218 7.2.4.6 Primerjava brisanja meje med žargonom in standardno rabo po besedilnih zvrsteh .......219 7.2.5 Pregled ugotovitev ....................................................................................................................220 8 SKLEP....... ................................................................................................................................. 221 POVZETEK .................................................................................................................................223 SUMMARY .................................................................................................................................227 LITERATURA ............................................................................................................................. 231 VIRI................. .............................................................................................................................243 SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ..........................................................................................244 KAZALO PREGLEDNIC ..........................................................................................................245 IMENSKO KAZALO ..................................................................................................................247 STVARNO KAZALO ..................................................................................................................250 264 ZJEA Delo poskuša ugotoviti, kakšne so besedotvorne in prevzemalne IZR tendence novejšega kolesarskega izrazja in ali se kažejo tudi v sodobni slovenščini, torej ali je mogoče iz stanja v kolesarskem izrazju SKO sklepati o stanju v slovenskem jeziku na splošno. Monografija prinaša R pregleden prikaz pisne produkcije sodobnih slovenskih kolesarskih besedil, nabor kolesarske terminologije pa lahko služi kot osnova za LESA pripravo slovarja slovenskega kolesarskega izrazja. Erika Kržišnik KO Monografijo odlikuje poglobljena in natančna kvalitativno in SKO kvantitativno zasnovana analiza, ki sloni na bogatem leksikalnem EN gradivu izbranega, tj. kolesarskega področja. Področje kolesarstva V je obravnavano kot družbeno področje in je torej širše kot stroka SLO ali športna panoga. Delo predstavlja pomemben prispevek k slovenskemu jezikoslovju, še zlasti z vidika besedotvorja in ak besedilotvorja ter njunega medsebojnega povezovanja. šl Ines Voršič ek O anjr a V rškU 19 € Document Outline Predpisanje