Gradbeni vestnik • letnik 69 • februar 2020 30 Prof. dr. Mitja Rismal je strokovnjak z izjemnimi praktičnimi izkušnjami iz hi- drotehnične prakse, raziskovalec, ki je vpeljal številne inovacije, še zlasti mo- deliranje procesov na tem področju, in izjemen profesor, ki je svoje široko znanje prenašal številnim generacijam študen- tov. A to ni vse. Predvsem je prof. Rismal človek z visoko integriteto, neprekosljivo vztrajnostjo pri reševanju okoljskih prob- lemov s področja zdravstvene hidroteh- nike ter visoko družbeno angažiranostjo. Letos praznuje svojo 90-letnico. Spoštljiva starost, a to prof. Rismala niti najmanj ne ovira pri nadaljevanju svojega dela. Prof. Rismal je človek, ki živi svoje delo, pravzaprav ga nikoli ni štel za delo, tem- več za svoje poslanstvo. To pokaže že bežni pogled na njegovo izobraževalno pot, ki jo je oblikovala želja po nenehnem nadgrajevanju znanja. Po maturi leta 1948 v Ljubljani se je vpisal na gradbeni oddelek Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Diplomiral je leta 1957 na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Sledila so leta prakse pri Vodni skupnosti v Murski Soboti, pri Komuna-projektu v Mariboru kot projektant v hidrotehniki, leta 1967 pa je s skupino sodelavcev ustanovil Biro za hidrotehniko pri Zavodu za urbanizem v Mariboru – ZUM, kjer je bil najprej vodja in pozneje direktor. Hitro je spoznal po eni strani kompleksnost okolj- skih problemov, po drugi strani pa to, da je znanje za njihovo reševanje obstajalo v tujini. Tako se je v šolskem letu 1968/69 vpisal in pozneje tudi dokončal podiplom- ski študij iz sanitarnega inženirstva na Tehniški fakulteti v Delftu na Nizozem- skem. Leta 1973 je na gradbeni fakulteti v Zagrebu izdelal magistrsko nalogo in po nostrifikaciji podiplomskega študija v Delftu dosegel naziv magistra, specialista s področja sanitarne hidrotehnike. Leta 1977 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo na Gradbeni fakulteti Univerze v Zagrebu. Leta 1978 je bil izvoljen za izrednega profesorja, leta 1983 pa za rednega profesorja na Univerzi v Ljubljani, FAGG, kjer je do svoje upokojitve predaval vsebine zdravstvene hidrotehnike in okolj- skega inženirstva. Prof. Rismal je nedvomno deloval pred svojim časom. Ideje, kot so interdiscipli- narnost in medsektorsko povezovanje, z implementacijo katerih se še vedno (30 let pozneje!) trudimo bolj ali manj us- pešno, je prof. Rismal že takrat ponotranjil, uporabljal v svojih predavanjih in delu ter jih skušal infiltrirati v družbo. Njego- vi študenti imamo še vedno pred očmi njegovo znano shemo sinteznega pri- stopa reševanja problemov (slika 1). Kot pravi Rismal: »Po principu najšibkejšega člena v verigi so enakovredna vsa znan- ja, ki so potrebna za rešitev problema. Z interdisciplinarnim pristopom se sektorsko znanje posameznih strok le nadgrajuje v produktivno sintezo vseh relevantnih znanj za rešitev obravnavanega projekta.« Principi te sheme se danes odražajo v vseh sodobnih pogledih, vezanih na prehod k trajnostnim družbam: trajnostni razvoj, voda v krožnem gospodarstvu, obnova virov, modrozelena infrastruktura, odpadna voda kot vir, ponovna uporaba vode pa še marsikaj bi se našlo. Prof. Rismal je imel sposobnost integri- rati strokovno in znanstvenoraziskovalno delo. Njegov največji preboj je bil vpeljava matematičnega modeliranja na področje PROF. DR. MITJA RISMAL – DEVETDESETLETNIK: PROFESOR, ZNANSTVENIK IN STROKOVNJAK PRED SVOJIM ČASOM Slika 1• Princip interdisciplinarnega pristopa reševanja okoljskih problemov s sintezo relevantnih znanj. izr. prof. dr. Nataša Atanasova•PROF. DR. MITJA RISMAL – DEVETDESETLETNIK: PROFESOR, ZNANSTVENIK IN STROKOVNJAK PRED SVOJIM ČASOM Gradbeni vestnik • letnik 69 • februar 2020 31 zdravstvene hidrotehnike ali okoljskega inženirstva (na področju čistilnih naprav, aplikativne limnologije, urbane odvodnje, vodooskrbe). Verjetno najbolj znan primer te simbioze je razvoj limnološkega modela za vrednotenje sanacijskih ukrepov v 80. letih prejšnjega stoletja. Zaradi modelnih rezultatov je Blejsko jezero dobilo natego ter se takrat znebilo cvetočih alg (slika 2). Če bi si želeli ogledati strokovno delo prof. Rismala v Sloveniji, se lahko samo ozremo okrog sebe. Realiziral je vsaj deset komunalnih čistilnih naprav (Mur- ska Sobota, Radenci, Črna na Koroškem, Moravci, Rače, Slivnica, Ptuj, Benkovec v Dalmaciji, Dobrna, Beltinci, Ptuj). Za čistilno napravo odpadnih voda v Žalcu in okolici Kasaz je uvedel sodobno teh- nološko rešitev z zaključenim cevnim reaktorjem s simultano nitrifikacijo in de- nitrifikacijo. Optimiziral je kanalizacijska omrežja Maribora, Celja, Murske Sobote, sodeloval pri poplavni zaščiti Nove Gorice, implementiral sanacijo Blejskega jezera, izdelal limnološki model zajezene Bistrice na slovensko-avstrijski meji, izvedel ak- tivno zaščito podtalnice na Vrbanskem platoju v Mariboru. Predlagal je rešitve za praktično vsak večji problem v Sloveniji na področju zdravstvene hidrotehnike. Pri tem pa je zelo pomembno opozoriti, da je prof. Rismal vpet v mednarodni strokovni in znanstveni prostor, kar se je vedno odražalo pri njegovih rešitvah v obliki sodelovanja s tujimi strokovnjaki. Število izvedenih projektov in študij prof. Rismala je zares ogromno, vendar je še pomembnejša njihova kakovost. Ve- liko Rismalovih rešitev omogoča čisto okolje in varno pitno vodo še danes. S svojim delom se je prof. Rismal zapisal kot pionir v interdisciplinarnem reševanju kompleksnih okoljskih problemov in s tem tlakoval pot, po kateri danes stopamo k bolj trajnostnemu razvoju družbe. Želimo mu še veliko zdravih in ustvarjalnih let! izr. prof. dr. Nataša Atanasova namestnica predstojnika Oddelka za okoljsko gradbeništvo UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Slika 2• Natega na Blejskem jezeru. Dva cevovoda (kraka natege) vlečeta anoksično vodo iz hipolimnija ven iz jezera, medtem ko sveža voda iz Radovne priteka v jezero. PROF. DR. MITJA RISMAL – DEVETDESETLETNIK: PROFESOR, ZNANSTVENIK IN STROKOVNJAK PRED SVOJIM ČASOM•izr. prof. dr. Nataša Atanasova