SlouenshB žpIub za domovint. — Franc Cater. Davorin Kranjc, doma od Sv. Andraža v Leskiovcu, piše: Pri Sv. Martinu, južno ojtl Gorice, je dne 9. febr. priletela italijanska granata na sre/d prostora, kjer so stali slovenski fantje vkup. Granata je vrgla na eno stran mene, na drugo stran Ivana Cvetko in na tretjo Ivana Kozar* Vrlega mladeniča Franca Caterja, doma od S v. J u r i j a ob južni žel., ki je stal pOleg mene, pa je zadel feos granate na degno stran prsi. Bil je takoj mrtev. — Dne 12. febr. je bil ranjen Setovodja Flor, Valant, doma pri Celju. — Anton Herg. Z italijanskega bojišBa nam pišejo: Ze 19 mescev gmo v vojni. Dne 21. febr. nam je nemila smrt iztrgala iz naše sredine nadebudnega mladeniča, 21 let starega Antona Herg. Zve8er je šel zdrav k poCitku, a zjutraj ga najdejo mrfvega. Doma je bil iz Gabernika pri S v. Loiirencu v Sl. g. Njegovo truplo je dejano v zemljo na Biljab v goriškem okraju. Prisrčne pozdrave! Jožef Zrnaz&k iz Radislavcev pri Mali Nedelji, in Franc RepiiB, Bletovodja. doma iz Kicairja pri Ptuju, — Pepl Juričan. Iz L a s t n i 6 a pri PodČetrtku se nam poroča: Z italijansklega bojnega polja nam je došla dne 20. jant prežalostna vest, da je nemila smrt pobrala v najlepšd dobi ovetočega življenja mladeniSa Pepi JuriBana. Boril se j.e na ruski in italijanski fronti, kjer se mu je dne 14. jan. 1916 zvečer pretrgala nit mladega življenja. Bil je smrtno zadet od sovražne krogle v svoja mlada prsa. Spregovoril je še edino: ,,Jezus, Marija!" in izdihnil je blago dušo proti nebeišjkemu Očetu. Dne 14. in 15. jan. je &e sprejela sestrica njegovo pismo z zadnjo željo, da bi še rad enkrat pred smrtjo videl svoj ljubi dom. Pa, žalibog, nemila usoda je zahteviajla druga&e. Ni še dopolnil 20 let. a že je daroval avoje rnlado življenje za presvitlega cesajrja in domovino. Dne 15. jan. je bil na doberdbbsko vojalško pokopališče pokopan v grob štev. 494., Blagoslovil ga je vojni <kurat 8. g. prof. Kociper, Spavaj sladko v tuji zemljici. ki je posrkala do zadnje lk'apljice tvojo mladn kri in nazadnje še sprejela v svoje naroCje tvoje mlado telo! Na veselo večno svidenj.e, ljubi, nejpozaSjbljeliii bratec — nad zvezdami! — Franc Lovree. Iz Moravec pri Mali Nedelji se nam poroča, da so stariši našega Franca Lovrec izvedeli, da je edini sin svoje miado življenje daroval za našo domovino. Padel je na srbskem bojis^ču že dne 26. nov. 1014. Bodi mu tuja zemljica lahka! — Franc Naglič. Iz Ljubežne pri Celju se nam piše: Zvedeli smo žaloistno novico, d,a. je posestnik Franc NagliB že med tistimi, M spijo v dalj,ni in tuji zemlji. Ranjen je bil dne 16. d"ec. od italijanske granate v obe nogi tako hudo, da je po svoji šesttedenski mu8ni bolezni izdabnil svojo blago dušo dne 27. jan. v zagreibški bolnišnici. Nepozabni France! Zajokali so za teboj žena in otroci, stariši, bratje in sestre, tvoji prijatelji in domovina! Naj ti, bo zagrebška zemljica lahka! Spavaj sladko, drajgi mož in brat! — Anton Mikec. Iz Z avrSa ge poroča: Nedavno je prišla žalostna novica, da ie mladeni8 Anton Mikec žrtvoval svoje mlado živfljenj,e domovini na oltar, Bil je šele komaj v 21. letu. Ravno na njegovega godu dan, to je dne 174 jan., je priletela usodepolna laSka krogla in ga zadela naravnost v glaivo. Pokopano je njegovo truplo daleč od rodne grude na vojaškem pokopališču na Doberdobu. Naj mu bo lahka s krvjo namoBena tuja zemljica! Pokojni je bil doma iz Turskega Vrha. — Ferdinand Penič. Naš somiSljenik A. Oblak nam piše: Umrl je v Lebringu nareftnik Ferdinan(d Peni8. Prišedši' po zimi lefa 1915 iz Galicije, je bolehal do zdaj, dokler ga ni pobrala nemila smrt. Bil je zaveden Slovenec iz S t. J iu r i j a ob južni. žel. Bil je marljiv posestnik in zvest Sitatelj slovenskih katoliških listov. — Franc Slana. Na italijanskem bojiŠBu je dne 15. avgusta 1015 padel Franc Slana, doma iz Mor a v e c pri Mali Nedelji. Njegovi stariši, 3 bratje in 3 sestre zelo žalujejo za njim. Na svidenje nad zvezdanu! — Veronika Stcašek. Od S v. Petra na Medy©dovem selu se nam piše: iTudi slovensko ženstvo prinaša žrtve na oltar domovine v tej grozni vojski. Junakom se pridružujejo tudi naše junakinje. Tem s ponosom priStevamo Veroniko Strašek iz Hajnskega, tukajSnje župnije. Prcd dvema letoma je postala usmiljena sestra, mesca aprila lani ie naredila obljubo. Ee pred obljubo je dva mesca sodelovala v vlaku Rudečega križa in tudi po obljubi se je veg 8as vozila z ranjenei in jim požrtvovalno stregla. V svojem prelepem poklieu je 'dobila nalezljivo bolezen. Ko se je dne .29. oktobra lanskega leta pripeljala na Dunaj. je morala takoj v postelj. Bolezen je hitro napredovala, Dne 2. nov. je bila sprevidena in prepeljana v bolnišnieo za nalezljive bolezni1. Tovarišiceusmiljenke so ji najskrbneje stregle, Ta dan jim je, sluteč bližnjo smrt, rekla: ,,Premlada sem še, da bi uinrla. Rada bi še prav veliko storila za ljubega Boga, toda naj se zgodi volja božja)!" Dne 6. nov., ob 3. uri zjutraj, je Veronika, kof usmiljenka sestraAudomara, umrla blažene smrti v 19. letu svoje starosti, kot resni&toa žrtev svetovne vojske. Povsodjebila priljubljena, zelo vestna in gorefia. „0 tista pridna sestra je umrla, o kako je je škoda!" Tako je še marsikdo vzdihnil, ko ge je izvedelo o njeni junaški smrti. Za njo, nežno mlado ovenelo cvetko, žalujefa o5e in mati, sestra Ana, usmiljenka v Ljubljani, 4 sestre doma in 7 bratov-vojakov, od katerih sta 2 v ruskem ujetništvu. Tudi naši dekliški Marijini družbi ostane nepozabna kot nje 81anica. Junaška Veronika, mirno počivaj, pa za svoje slovenske seatrice prosi pri Bogu, da ti bo;do vse podobne v sveti ljubezni do Boga in do domovine in v junaški požrtvovalnosti! — Anton Velcl. Z bojišBa se nam poroča dne 22, febr.: Padel je na italijanskem bojišču slovenski yo.jak mladeniB Anton Velcl, doma od S v. Petra pri RaJdgoni. Na italijanskem bojišču ga je dne 20. jan. zadela isovražnikova gramata v prsi, da je bil pri pri8i mrtev. Blagemu Antonu bodi tuja zemljica lahka! — Janko Zlahtič. Od Sv. U r b a n a pri Ptuju se nam poroBa: Došla je iz bolttrišnice Nova-Pozna v Slavoniji žalogtna vest, da je umrl mladeni8 J, ŽlahtiČ. Priljubljen je bil posebno med graškimi Slovenci, kjer je bil gvoj Sas mizar. Bil je ud !k!rš6ansko-socialne zveze, član Orla, ud katoliškega slovenskega izobraževalnega društva in !.,Kresa." Boggaje dne 1. j,an. 1916 poklical v njegovo pravo domovino. Naj ti bo, dragi Janko, tuja zemljica lahka!