Poštnina plačana v gotovini

Maribor, 14. sept 1934
Posamezna številka Din V50 ® Velja na mesec po pošti Postavljen Din 6-za inozemstvo Din 10*— ra Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ulica 26 Telefon 29-70 0 Poštni čekovni račun 10.502 0 Izhaja vsak petek ® Oglasi po tarifi.

Sfev. 37
M boi vsem sloiei opomin
kako dragocena in krvava nacionaina pridobitev ie svobodna država in kako smo io vsi dolžni budno in vestno čuvati
15. september 1918
Preteklo nedeljo so odkrili v Prokup-Iju, središču slovite tapliške vstaje leta 1917. spomenik padlim junakom. Slavnosti so prisostvovale ogromne množice ljudi, več ministrov z ministrskim predsednikom na čelu. — Odkritja spomenika se je udeležil tudi Nj. Vel. kralj. Ob tej priliki je imel na zbrane naš junaški vladar naslednji, pomembni nagovor:
Topličani! Ta spomenik, postavljen v slavo padlim junakom, je izraz hvaležnosti do njihovih del in njihove požrtvovalnosti. Hkrati je zgodovina osvobojen ja Toplic do topliške pobune in solunske fronte. Spominja nas tega, da so drugi padali, da bi vi postali svobodni. Toda vi in bratje vaši ste padali ne samo v obrambo svojega doma, temveč tudi, da bi drugim prinesli svobodo.
Pad tem spomenikom ne bodo počivale kosti vseh mučenikov-junakov in nikoli jih ne bo sveta cerkev vseh posvetila, a vendar jih ta spomenik vse veže duhovno, spajajoč cele generacije vojnih podvig.
Šumadijska Srbija, ki je vstala iz plamena stare Karadjordjeve vstaje, je stvorila s svojo krvjo svobodo Topliča-nov, a nova Toplica, vredna Milana Top-ličana, Jovana Desančiča in starega Juga Bogdana in njegovih desetih Jugovičev, je razsvetlila obraz i sebi i svoji zemlji, ko je napočil usodni trenutek, da se osvobode tudi drugi neosvobojeni bratje. Njen drugi polk, legendarni in
Tega usodnega dne se je porodila iz naše zemlje, v imenu jugoslovanskega naroda jugoslovanska revolucija, da osvobodi jugoslovansko zemljo in na njej sezida jugoslovansko državo. 15. september 1918. je dan preokreta celokupne zgodovine slovanskega juga, dan nove periode v življenju jugoslovanskega naroda. Ta dan pomenja za naš narod in državo primarni, fundamentalni in usodni zgodovinski dogodek. Vse kar je sledilo za tem dnem je samo formalnega in sekoundarnega pomena.
»... STOSS INS HERZ ANSETZEN...«
Že 22. decembra leta 1915. je prosluli Konrad von Hetzendorf pozval svojega tovariša Falhenheima z depešo naslednje vsebine, da naj prodre do Soluna:
»Um GottenswilIen nach Saloniki vor-dringen, sonnst wird die Entente in die-sem Hafen mit der Zeit iiberlegene Kraf-te landen und von hier einmal zum Stoss 'us Herz ansetzen!«
Viljem ni upošteval tega načrta, ki ga 3® v svoji dalekovidnosti stvoril Hetzen-dorf. — Medtem so se v Solunu pričeli pirati jugoslovanski dobrovoljci. Ustvarila se je vojska Jugoslovanov. Zbirali so se vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, ki niso nikoli smatrali Avstrije za svojo domovino. Jugoslovanski dobrovoljci so hreromali ves svet, samo da so na so-'unski fronti lahko pojačali vrste herojske srbske vojske. Dobrovoijski polki so se stapljali s polki srbske vojske in nastala Js Prva jugoslovanska vojska. — Po doJ' H'h pripravah je končno padla dolgo pričakovana odločitev. Določil se je čas po-noda, da se osvobodi domovina. 14. sep-tembra 1918. je pričela z napadom artilc-'"'ia, da pripravi teren za zgodovinski po-
dvig jugoslovanske pešadije. Točno po napravljenem načrtu je
15. SEPTEMBRA 1918 prešla celokupna jugoslovanska vojska v vehementni napad in z neprimernim junaštvom osvajala postojanko za postojanko. 15 dni po prebitju solunske fronte je bila primorana skleniti premirje Bolgarska, a že štiri dni nato je sledilo tudi premirje z Nemčijo. Hetzendorfovo prerokovanje se ie uresničilo, Germanija je kapitulirala...
ZASTAVA SVOBODE, ki jo je herojska Srbija morala prenesti v izgnanstvo preko albanskih gor, se je vrnila v domovino na čelu jugoslovanske vojske. V silnem poletu je jugoslovanska vojska ponesla to zastavo preko
V revirjih »Trboveljske premogokopne družbe« je med rudarji nastala grobna tišina. Potrti, redkobesedni se podaja-jona delo, a izmozgani upognjenih hrbtov se zopet vračajo na svoje domove. Nič več ni dobrega razpoloženja in ni upanja, da se položaj teh revežev izboljša. Njih izčrpana, okostenela telesa, upad la in bleda lica žen in otrok nam jasno pričajo, da. ta del naroda živi v pomanjkanju in bedi. Rudar, kvalificaran delavec, ki je vedno veljal za pridnega, ne' zasluži več toliko, da bi pošteno preživljal sebe in svoje. Odkrito povedano, stra da on in njegova družina. Vsled slabo
vse naše domovine in jo zasadila vrh Triglava, da bo vedno vidna neosvobojenim bratom in da jih bo opominjala, naj ne klonejo.
DANES.
Za časa vojne se je formirala jugoslovanska vojska borcev, da premaga zunanje sovražnike. Danes nam je potrebna nova vojska političnih borcev, da premagajo naše notranje sovražnike, predstavnike zablod, fikcij in suženjstva tujcu. Logika zahteva, da se naj ta fronta borcev stvori iz generacije, ki je za časa svetovne vojne s krvjo doknmentiralai svoje jugoslovanstvo. Generacija, ki je prebila zunanjo antijugoslovansko fronto, mora prebiti tudi notranjo antijugoslovansko fronto in tako uresničiti ideale onih, ki so ustvarili Jugoslavijo.
hranjenega telesa se mu manjša njegova delavna moč in s strahom zre v bližnjo bodočnost, ko mu bo telo še v najboljši moški dobi odpovedalo, kaj bo z njim in njegovo družino. Ta revež, ki je porabil že vsa sredstva za obrambo svojih pravic, je danes prepuščen sebi v milost in nemilost. Od nikoder ni povoljnega odmeva. Povsod potrtost, obup in trpljenje.
Vsa javnost si je oddahnila 15. avgusta, ko so trboveljski rudarji zapustili rove, kjer so s skrajnim sredstvom branili svoje pravice in se vrnili na delo. Vsa javnost soouvstvuje z njimi. Že itak
železni, je ponesel topliško ime daleč, kar poudarjam tudi pri tej priliki kot vaš vrhovni poveljnik.
Vse to bo poznim rodovom pripovedoval ta spomenik, tujcem bo pa povedal tudi to, da se duša naroda vselej in v vseh prilikah upre proti vsemu, kar je naperjeno proti naciji in etnografskim mejam.
Iz tega odpora je vstala proti usodi in njenemu pritisku pobuna v Toplici m Jablanici, ki je zahtevala toliko žrtev, toda s svojo junaško borbo proti silni premoči je ovenčala z večno slavo ves ta kraj.
Ta narodova osvoboditeljska in svobodoljubna težnja, brez katere ni prave požrtvovalnosti in resničnega junaštva in kateri je posvečena tudi ta današnja rodoljubna svečanost, je združila pred vsem novo In staro Srbijo, potem pa tudi vso Jugoslavijo v isto usodo in isto nacionalno državo.
Takšni spomeniki in grobnice rastejo širom vse države. Naj bodo vsem stalen opomin, kako dragocena in krvava nacionalna pridobitev je svobodna država in kako smo jo vsi dolžni budno in vestno čuvati.
Tudi pri tem boste vi med najboljšimi. Prepričan sem o tem, zakaj v borbi se spoznajo junaki.
S tem prepričanjem odkrivam ta spomenik in ga Izročam vam in vašim potomcem. Slava padlim! Živeli Topličani! Živela Jugoslavija!
skromen zaslužek, ki ne zadostuje za borno preživljanje rudarja, se bo po 15. oktobru zopet zmanjšal za 3%. Kapital je trdosrčen in neizprosen. Ne pozna nobenih prošenj in nima nobenega, sočutja. On zahteva svoje, čeprav vidi, da mu delavec — človek pred njim poginja. Ali ne bi bilo bolje, da bi TPD to, kar namerava vzeti delavcu, ki si v potu svojega obraza služi svoj kruh, odtegnila pri onih, ki dobivajo mastne plače v vseh možnih oblikah in ki za te plače ne potočijo nikdar kapljice potu, ki žive v obilju in razkošju ter ne vedo, kaj je trpljenje?
Problem trboveljskih rudarjev je treba obravnavati iz človekoljiubnega stališča. Nikakor ne smemo pustiti, da se to gorje, ki je nastalo v zadnjih letih in ki se stopnjema še slabša, poglobuje, temveč moramo to stanje že enkrat vzeti resno v pretres. Beračenje po banovini in izven nje se mora v te svrhe že zaradi ugleda države končati. Rudar mora zaslužiti toliko, da bo pošteno preživljal sebe in svojo družino!
Splitska Delavska zbornica
Splitska Delavska zbornica je zašla v krizo, iz katere jo bodo rešile samo nove volitve. Pri nedavnih volitvah so se namreč združili pristaši neke bivše politične stranke in pa ekstremni levičarski marksisti pod vodstvom nekega g. Ha-ramine iz Zagreba. Sedaj je prišlo v zbor niči do prvih sporov in obračunavanj in bo marksistični del kaolicije odložil svoje mandate. Do vlade bi prišli sedaj klerikalci, ki pa nočejo prevzeti zavoženega gospodarstva. Edini izhod bodo torej nove volitve.
Pismo rudarja
Trpljenje rudarjev
Stran ii.
*E O R B A«
V Mari b o r u. dne 14. IX. 1934
POLITIČNE BELEŽKE
Tudi v Češkoslovaški se svita...
V bratski Češkoslovaški SO' se agrar-ci kot najjaoja stranka zbornice že zasitili sodelovanje s češkimi in nemškimi socialdemokrati, problemi notranje in zunanje politike silijo g. Malypetra k temu, da si poišče novih zaveznikov. Nekaj mesecev sem, sc je že šušljalo po Pragi, da sedanja; kaolicija ne odgovarja notranjim in zunanjim potrebam republike, in kakor vedno, so se tudi v tem slučaju našli nasledniki. Danes se že odkrito namiguje, da1 bodo agrarci izvali krizo vlade in s tem njim prikladno rešitev te krize. Bodočo vladno kombinacijo bi tvorili v glavnem češki agrarci in nemški kmetje, nadalje češka in slovaška ljudska stranka z delno podporo narodnih demokratov, stranke dr. Kramara, ki hoče za vsako ceno zaustaviti pogubni vpliv sporazumevanja s Sovjetsko Rusijo. Hlin-ka je na svojih zadnjih shodih izrecno povdaril, da ima slovaška ljudska stranka dovolj dobre volje za sodelovanje z brati Cehu Iz vsega tega sledi, da se tudi že na Češkoslovaškem svita in da so tudi v tej bratski slovanski državi marksisti dogospodarili. Potrebna je železna metla, da se očisti državno upravo rdečih zajedavcev. Bilo je res tudi smešno, da so v vladi slovanske države sedeli nemški socialisti, ni pa> bilo prostora v njej za — Slovake, ki tvorijo integralni del države po njeni afirmaciji in etnični sestavi. Nova kombinacija hoče izvesti temeljito državno reformo v smislu razširjenja dosedanje deželne avtonomije, s čimer bi pridobila za sodelovanje zlasti §lovake. Na zunaj bi vsaj deloma' omejili, če že ne likvidirali, vsako koketiranje z boljševiško Rusijo. To je ena glavnih zahtev dr. Kramara, ki bi imel v bodoče igrati na Češkoslovaškem še veliko
VlOgO... i .	.
Zamotana ženevska
„štrena"
Tistim, ki Društvu narodov že od vsega početka niso pripisovali več, kakor uspešno vlogo v pobijanju trgovine z dekleti ali pa z opijem, se prav nič ne zdi čudno, da v Ženevi gazijo po vseh šta-tutaričnih predpisih in po proceduri,’ zahtevani za sprejem kake nove članice — države. Francija je pritisnila z vsem svojim diplomatskim aparatom tudi na Društvo narodov, da bi na ta način zavarovala svoji varovanki Sovjetski Rusiji nekak triumfalen vhod skoz-i ženevska vrata. Klonile so skoro vse države, tudi tiste, ki bi po svojr evropski misiji glede obrambe zapadne kulture in civilizacije morale planiti po koncu in zahtevati tudi od Moskve, da sprejme iste pogoje kakor vsaka dru-ga država. Sedaj gledamo ženevski teater, v katerem hočejo Rusiji prihraniti v šesti komisiji vsako razmo-trivanje njenega postopanja z Ukrajino, Georgijo, Mongolijo, s kristjani in svojimi političnimi sužnji. V takih okoliščinah se ni čuditi, da je Švica (in z njo še neke južno-ameriške države) ostala osamljena v svojem protestu proti sprejemu Rusije v članstvo Društva narodov. Švica je danes vest zapadne Evrope, ki pozablja, da gre sovjetom edinole za tem, da izsilijo legalizacijo komunizma po vsem svetu. Al: je res mogoče misliti, da so državniki zapadne Evrope tako kratkovidni, da ne vidijo, da je vsako razlikovanje med komunistično internacionalo In med sovjetsko vlado prav tako absurd no, kakor bi bilo absurdno ločiti nemški narodni socializem od vlade rajha? Toda dočim je narodni socializem Nemcev ome jen zgolj na Nemce ali vsaj samo na nordijski svet, smatra komunizem svetovno socialno revolucijo še v naprej za> svoj »sveti« cilj. Teror zainteresiranih velesil gre tako daleč,, da hočejo svobodnjaško Švico kaznovati za njeno »nepokorščino« s premestitvijo sedeža Društva narodov in Ženeve na »cesarski« Dunaj ali kam drugam. Tako je sedaj društvo narodov degredirano na nivo nekake napol obli-gatorione institucije za zaščito interesov posameznih velesil. V tej neiskrenosti te
riške nikdar niso pripadale in iz katere sta izstopili Japonska in Nemčija, tiči vsa njena slabost. Tri velesile, ki štejejo skupaj 250 milijonov prebivalcev, so izven Društva narodov. Z vstopom Moskve nikakor ne bodo rešili pokvarjene reputacije. To je sedaj »štrena«, ki je tudi genialni zapadni državniki ne morejo odmotati.
Španske homafije
Kakor izgleda, bo vlada Ricarda S a m p e r j a še ta teden odstopila. Užaljenim socialistom in njih komunističnim bratcem ni bil nič všeč koalicijski aranžman med konservativci in katoliško ljudsko stranko, zato so po vsej Španiji pričeli s pripravami za državni udar. V zadnjih dnevih so aretirali zlasti v Asturiji več sto socialističnih županov in drugih funkcionarjev. Ker pa je separatizem Baskov okoli Sari Sebastiaria pričel resno izpodjedati korenine madridskega vladnega sistema, smatra sedanja vlada za nujno potrebno, da — odstopi. Izgledi za bližnjo bodočnost niso prav nič zavidljivi. Španija je danes v mrežah framasonstva, kakor je bila do včeraj še podložna temnim silam ultramontanizma. Ali in kako si bo španski narod našel bodočo obliko sve-
vedati. Kjer so. protinarodne sile tako močne, tam tudi nežna bilka resnično na cionalne politike ne more prodreti iz steptanih tal.
Vzhodni pakt—mrtev ?
. Sedaj je jasno, da je bil vzhodni pakt. v kolikor se ni računalo z vso gotovostjo na pristanek Poljske in Nemčije, od vsega početka mrtvo rojeno dete. Poljski zunanji minister Beck je v Ženevi angleškemu delegatu Edenu z vso odločnostjo izjavil, da Poljska te pogodbe pod nobenim pogojem ne bo podpisala. To se pravi. Poljska se noče vezati preko dosedanjih njenih bilateralnih nenapadalnih paktov, kajti Varšava je mne-nnja, da ji ne pomagajo niti posebne garancije Francije niti Sovjetske Rusije-če bi jo — vzemimo — napadla res Nemčija. Ker je bila bojazen Poljske pred slednjo možnostjo največja in ker se je bala Poljska nadaljevanja rapall-ske politike med Berlinom in Parizom, prav zato je izbrala pot zboljšanja odno-šajev z Nemčijo. S tem njena pogodba s Francijo nikakor ni razveljavljena, ali Poljska noče več biti odvisna od Francije, in v tem je nekako centralna os njene politike. Poljska se čuti velesilo, zato je njena politika sedaj politika velesile. t. j. politika svobodnega grupiranja in izbiranja. Na tem mestu smo že enkrat pred tedni izrekli svoje mnenje, da iz te, moke ne bo kruha, zato je splaval vzhodni pakt tudi po vodi.
jega političnega življenja, je težko po-
Sarkazem, ki lahko postane
tragedija!
»V dopolnilo za. svojo trditev, da so večinoma vse bilance industrijskih podjetij neresnične in da z njimi industrijska podjetja samo izbegavajo svoji davčni dolžnosti, je pričela objavljati »Politika« serijo člankov o nekem industrijskem podjetju v Sloveniji. Ni naš namen, niti nimamo' najmanjšega interesa na tem, da bi branili to podjetje, vendar pa se moramo vprašati, odkod članka rju v »Politiki« vsi ti podatki? To pa sprašujemo le zato, ker moramo po resnem preudarku priti do prepričanja, da brez kršitve službene tajnosti vendar ne bi bili vsi ti podatki dosegljivi. Je pa to seveda postransko vprašanje, ki se glavnega predmeta ne tiče. ki pa je vseeno potrebno, ker se od podjetij vedno bolj zahteva, da vedno dajejo raznim kontrolnim organom na vpogled vse svoje knjige in vso svojo korespondenco, da je strah pred zlorabo tega odkrivanja vseh svojih poslovnih tajn vsaki dan večji. Bilo bi zato le lumest no, če bi se s primernimi izjavami dokazalo javnosti, da je ta strah neupravičen.«
(Trgovski list« z dne 1. sept. 1934.)
Tako »Trgovski list«. — Beograjska »Politika« prinaša že dalje časa , serijo člankov podpisanih z V. G., ki so zanimivi z dveh plati. Prvič, da se kaj takega še sploh piše v današnjih časih in drugič, so ti članki zanimivi redi učinka na javnost.
Gre namreč za neko podjetje v Sloveniji, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Da na kratko podam smisel in vsebino člankov v »Politiki«: To podjetje je bilo oddano pred leti (1. 1922) v eksploatacijo privatnikom. Država je kot bivša lastnica ostala samo delničar s 33%. Da ne bi država zaslužila preveč in pa da organi, ki zastopajo državo, ne bi imeli prevelikega vpogleda v poslovanje podjetja, so privatni akcionarji ustanovili zasebno delniško družbo. Lastniki so isti, samo da je država izključena kot delničar. In tako gre sedaj ves milijonski dobiček v žepe privatnikov, predvsem inozemskih. Mimo tega pa ta družba sijajno zasluži. Napovedan dobiček je iznašal za leto 1929 365.000 Din, v resnici pa je znašal 5,480.000 Din. — Pod raznimi fingiranimi postavkami izkazuje pod jetje napram državi tako- mršave dobičke, da bi morali skoraj za te podjetnike po Sloveniji napraviti nabiralno akcijo, da; to podjetje, ne propade zaradi krize., davščin in sličnih zadev.
Gospodje okoli »Trgovskega lista«, to
Organizacije,. ki ji,Združene, države amer pni eufenizem,. niti humonzem. To je sar-

kažem, ki lahko postane tragedija nas vseh! — Pisati o poslovnih tajnostih je deplasirano, kajti kdor smatra goljufijo za poslovno tajnost, kdor javno odobrava v časopisju upravičenost neresničnih davčnih napovedi velekapitala, pa naj si bo to pristno slovenskega ali tujega — ta spada med sovražnike in zasmehoval-ce našega naroda!
Tudi mi smo si na jasnem, da je davčni sistem v naši državi nepopoln — —
_ — —	— — — Da pod-
krepim to s primero: velepodjetja in delniške družbe so plačale od 120 do 160 mihijonov dinarjev davka letno, kar je v primeri z uslužbenskim davkom, ki je znašail od 167 do 120 milijonov dinarjev letno tako minimalno, da postane smešno. Dobički in škode, ki so jih nemoteno vršili inozemski kapitalisti gredo v milijarde, plače raznih ravnateljev, tajnikov in svetnikov raznih podjetij znašajo več kot plače za vso jugoslovansko delavstvo skupaj!!! Razna »šumska podjetja-« gradijo na naš račun v Italiji gradove in jezera! Razna rudniška podjetja, last inozemskih kapitalistov izkazujejo v bilancah velike izgube, medtem ko v londonskih listih objavljajo ogromne dobičke, ki presegajo stotisoče funtov! — Razne »domače« tekstilne tovarne z osnovnim kapitalom, ki ne bi zadostoval niti za postavitev skromne hiše, zidajo ogromne tovarne milijonske vrednosti, samo da s tem varajo fiskus ih narod in si grabijo na račun carinske zaščite milijone, jih spravljajo na varno v inozemstvo, nam pa puščajo tuberkulozne ljudi v spomin in opomin, da je treba temu napraviti konec!
Zahtevamo, da država uvede strogo kontrolo nad vso veleindustrijo, da. postavi pri vsakem velepodjetju domače revizorje bilanc in poslovanja, skratka: uvede naj se najstrožja kontrola nad vso industrijo in bankarstvom. Nadalje se naj podjetja temeljito očistijo od tujcev, ki imajo manjvredno kvalifikacijo od naših ljudi in ki jih podjetja zaposlujejo samo zaradi tega, ker so zanesljivi v pogledu friziranja bilanc itd. Našemu delavstvu naj se odmeri plača, dostojna človeku »kulturne Evrope«. Ponavljamo, da je treba enkrat energično stopiti na vrat tem hidram, ki pijejo kri našemu človeku in ki goljufajo državo. — »Trgovske-.•njd. listu« »se. pa čudimo, da. s tako vnetno- -zagovarja take in slične goljufije, ki so v veliki meri tudi v škodo našemu trgovstvu.
Nov madež mesta Maribora
Na svoji zadnji seji je mariborski občinski svet razpravljal tudi o nastavitvi četrtega, inženjerja pri mestnem gradbenem uradu. Vsega je vložilo prošnjo pet -kandidatov, med njimi tudi sin pokojnega osvoboditelja Maribora g. inž. Borut Maister. Pričakovali smo. da se bo mestna občina tudi na tem mestu oddolžila velikemu pokojniku na način, kot je to pričakovtaia vsa nacionalna javnost, namreč, da bo zaposlila pokojnikovega sina. — Kakor je mnogokrat, pa smo se tudi tu varali. Prišlo je do glasovanja za nastavitev inž. Boruta Maistra ali za nastavitev inž. Acceta. Z glasovanjem je bil nastavljen inž. Ac-ceto. Proti nastavitvi inž. Maistra sta glasovala med drugimi tudi občinska svetovalca g. Kejžar in Bureš, od katerih bi bilo to najmanj pričakovati. — Mislimo, da občina, ki je izvolila velikega pokojnika za svojega častnega občana, sploh ne bi smela dopustiti, da pride taka zadeva pred glasovanje. Tako pa je na mesto Maribor legel nov madež, ki bo še dolgo pričal, kako se je naše mesto v tem primeru oddolžilo svojemu osvoboditelju. — Pred tem glasovanjem je občinski svet odobril 3000 dinarjev za viitev kipa gen. Maistra, ki bo stal v občinski posvetovalnici in zrl na častitljive ^občinske očete ...
Občina Studenci in delovanje g. Vrabla
Občinski odbor v Studencih pri Mariboru, nam je poslal naslednjo izjavo s prošnjo za objavo:
Na interpelacijo obč, odbornika gosp. Ropreta, člana radvanjske JNS v zadevi delovanja občinskega tajnika g. Ivana Vrabla leta 1914 v Rušah in njegovega sedanjega službovanja v Studencih, se -je v javni seji obč. odbora dne 30. avgusta t. 1. ugotovilo sledeče:
L V seji z dne 7. nov. J929 je obe. odbor v Studencih sprejel Ivana. Vrabla v službo kot definitivnega pragmatičnega občinskega uradnika. Sklep je bil soglasno sprejet od vseh takratnih skupin v obč. odboru, med drugimi tudi od zastopnikov nacionalne skupine. V smislu pragmatike je g. Vrablu zasigurana skalna služba s pravico pokojnine pri občini v Studencih tudi v primerih kakršnekoli komasacije.
2.	Ugotovljeno je, da. je bil g. Ivan. Vrabl za časa osvobodilnih bojev ob Muri 1. 1918-19. odlikovan, kar se je pri nastavitvi v Studencih prvenstveno vpo-števalo.
3.	Po novem zakonu o občinah in v smislu banske uredbe o obe. uslužbencih je disciplinska oblast nad vsemi obč. uslužbenci prenesena na sreska načelstva in bansko upravo.
Te ugotovitve je občinski odbor v Studencih pri Mariboru vzel soglasno na znanje in so se o zadevi obvestile tudi višje oblasti.
Preložena proslava
Odbor za proslavo 15-letnice osvobo-jenja Prekmurja sporoča, da je radi nenadnih zaprek moral preložiti dan proslave od 8. in 9. septembra na dne 22. in 23. septembraI934. Pripravljalni odbor je zaprosil tudi za znižano vožnjo (četrtinsko).
Žalostna statistika
V Jugoslaviji popijemo letno 350 milijonov litrov vina, 100 milijonov litrov' piva, 100 milijonov litrov žganja. Vrednost popitega alkohola znaša 6 milijard din: rje v. V vsej Jugoslaviji je 40.000 gostiln, to se pravi, da pride na vsakih 350 prebivalcev po ena. Medtem imamo vsega 6000 sol in pride tako na vsakih 2600 prebivalcev po ena šda. — V vsej Jugoslaviji je nadalje 40.000 kroničnih pijancev, ki so neozdravljivi. — Ali bi ne bde tudi tu na mestu odredbe za zbo!*' sanje tega stanja?
} T
V M a.r 'i H o r u. 3ne 14. IX. 1934.
i;v„z3ji5i^:HHaci3a riaj^iascasasEHaBBaH
»g O f? B A«
Sfran 3.
KS iSZSKiEKS
ICdo je gospodar našesa življenja?
V Borbi« smo že nekajkrat konstatirali, kako se zasužnjuje naš narod gospodarsko in tako izgubeva možnost zdravega razvoja kljub politični svobodi, za katero je prelival kri in žrtvoval življenja. Večkrat smo povdarili. da je polit, svoboda brez ekonomske brezpomembna in da so se okrog našega narodnega telesa opletle pijavke, ki pijejo našo kri. Pred leti smo se morali boriti za našo politično svobodo in mislili smo, da ko bomo dosegli to, bomo na svoji zemlji svoji gospodarji. Varali smo se. Danes je tako, da moramo voditi še vse hujši boj, boj za kruh, za življenje nas, naših očetov in mater, žen in otrok.
Zavedati se moramo, da je naš sovražnik: domači in tuji velekapital: trdno organiziran in da z denarjem pridobiva na svojo stran one, ki mu lahko koristijo. Pridobiva one, ki so predstavniki današnjih sistemov, pridobiva take, ki za Judeževe zlatnike prodajajo interese svojega naroda. V zakupu imajo časopisje in prav to kapitalistično časopisje prikriva resnična dejstva.
Večkrat govorimo o naši svobodi, o
Vsak tristopefaeseti Jugoslovan Je tuberkulozen
Izjava našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje v pogledu zdrav stvenega stanja pri nas, nam je odkrila žalostno sliko: od 14 milijonov Jugoslovanov jih umre za tuberkulozo letno nad 40.000, torej dnevno 110. Ali: od vsega prebivalstva je vsak tristopetdeseti prebivalec — tuberkulozen! Prepričani pa smo, da je ta statistika ministrstva nepopolna in da je faktično število tuberkuloznih še mnogo večje. — S tem v zvezi bi navedli, da znaša število ljudi, ki umrejo na tuberkulozi: v Italiji 1 bolnik na 660 prebivalcev, v Franciji 1 bolnik na 590 prebivalcev., v Češkoslovaški 1 bolnik na 505 prebivalcev itd.
Hvalevredna; je ustanovitev odseka za tuberkulozne pri ministrstvu. Vendar smo v tem oziru veliki pesimisti in bomo vse dotlej, dokler se tej bolezni ne bo na pravem mestu stopilo v okom.
Mnenja smo, da je prvi pogoj ta, da se nudi našemu človeku dovoljna prehrana. ker je baš veliko stradanje med našimi ljudmi vzrok tej bolezni. •—■ Kako bomo mi zdravili ljudi od tuberkuloze, ko imamo danes 300.000 brezposelnih z družinami, ki so vsi zaradi pomanjkanja: kandidati tuberkuloze in smrti? — Ministrstvo nadalje navaja, da so uradi za: zavarovanje delavcev preteklo leto porabili 60 milijonov za pobijanje tuberkuloze. Je. vse lepo, ali to je malo, če pomislimo, da so bili najpotrebnejši, recimo brezposelni tuberkulozni, izven tega zavarovanja. Kdo pa je pomagal njim? In kdo se briga za našega tuberkuloznega kmeta?	;
naši narodni idili itd. Vse to govorimo, istočasno, ko kri naše krvi strada, ko. tuji valpti vihte nad nami svoj bič in ko je tujemu kapitalu naša zemlja samo kolonija, kjer mu sužnji za slabo plačilo robotajo. Zakaj naj še mi podpiramo to laž? Ali sploh 'lahko še govorimo o svobodi. ko pa je sleherni naš človek odvisen od skorjice kruha, ki mu jo nudi inozemski kapital? Da pribijemo: naše narodno življenje je danes kruta in krvava realnost, kateri se . ne da več iz-begavati.
Kie smo mi gospodarji? “Ali je to prav, ko inozemski mojstri klofutajo zavedno narodno delavstvo, ko inozemski »specialisti« zasedajo najboljša mesta in s teh vihtijo bič nad našo rajo? Ko je tuji kapital gospodar našega javnega življenja, ko se vriva v nekoč čiste in v boju prekaljene nacionalne organizacije, ko se odpušča delavstvo in uradnike, ki se ne bojijo izpovedati, da so verni; sinovi te zemlje?
Kako odpomočj temu? Ta problem rešujejo mnogi že več let. Internacionalne rdeče organizacije so zbrale okoli sebe
večino delavstva. Kmalu pa je voditelje zmamil denar .m prodali so interese delovnega naroda kapitalu. Sedaj uganjajo še samo nesramno demagogijo’ in skušajo pod različnimi gesli obdržati svoje ovčice v hlevu. Njih gesia ne vžigajo več, njih vrste se redče. — Klerikalizem oznanja še vedno Kristusov nauk o boljšem življenju po smrti in izrablja vero, da usužnjuje široke plasti kapitalu. A tudi pristašem klerikalizma se odpirajo oči. ker sodobnost zahteva dejanj, od samih naukov se ne da živeti!
Medtem se jačajo vrste nacionalno organiziranega naroda, organiziranega v mogočnem pokretu, ki se bori za social-no-e,konomsko in nacionalno svobodo našega človeka. In samo v takem pokretu je mogoč izhod iz današnjega stanja, ki grozi ekonomsko in socialno upropastiti vse, kar je naše. Vsi oni pa, ki stojite še izven naših vrst, pridružite se! Organizirajte se v narodno-strokovnih organizacijah in pri organizacijah s so-cialno-nacionalnim programom! Proti organiziranim pijavkam bomo uspeli samo.. če bodo naše vrste močne!
Za naše gledališče
Gledališče — kulturno zrcalo naroda
Klobuk zastonj je :dobil vsakdo, ki se je udeležil pogreba nedavno preminulega industrijalca Gejvarta Barberta, lastnika mnogih tvornic za klobuke. Tako je želel pokojnik v oporoki.
Gladovna stavka. Švicar Eme! Aman je pričel v bolnici v Monakovem z gladovno stavko. Stradal bo toliko časa, dokler ne bo umrl. Vse to zaradi krivic, ki' jih je doživel v življenju.
Gledališče ima nalogo, da prikaže koncentrirano umetniško udejstvovanje naroda. V gledališki umetnosti imamo zbrane vse .različne panoge umetnosti, zato je gledališki oder nekakšna prizma skozi katero doživljamo vso umetniško vrednoto družbe določenega časa. Kakor vplivajo na vsuk razvoj gospodarske prilike, je tudi gledališče odvisno od gospodarskih razmer, ki danadanes niso baš konstruktivne. Tako tudi ne moremo, v današnjih časih prikazati na gledališkem odru vsega umetniškega življenja, ki je v našem narodu. V zvezi s tem je-gledališki repertoar skromen, da včasih niti ne odgovarja duhovni višini dela publike, s tem pa. še ni rečeno, da se temu v nobenem oziru ne da pdpomoči. Vsaka umetnost je popularna, ako je dojemljiva za najširše sloje, ker je takšna umetnina neke vrste zrcalna slika umetniškega doživljanja duhovne družbe. To je nekako tako, kakor bi se hodil človek ogledovat v zrcalo, se meriti s tekmecem ali se učiti, pri duhovni avtoriteti.
Večkrat slišimo zabavljanje nekaterih o nekakšni revščini naših narodnih gledališč. Nivo prikazanih iger jim je pre-boren. Njih abstinenca pri obisku gledališča pa nikakor ni pozitivna za razvoj našega teatra. Podcenjevanje borbe za podvig naše narodne kulture nikakor ni v skladu s pozitivnim narodno čutečim, kulturnim človekom. Razdiranje dograjenega, je delo slabiča. To spominja na. užaljeno samoljubje stare device, ki razbije svoje zrcalo, ko vidi v njem svoj resnični obraz. Bolje bi bilo, ako bi poskrbeli za srečo drugih, ako je nam nemogoča. Gospodarskih neprilik ne rešujemo z egoističnim individualizmom, nego s socialnim čutenjem do svojega so ciaino nižje stoječega sočloveka. Torej nimamo pravice razbijati narodu zadnje možnosti umetniškega doživljanja, nego
nam je kot pravim in sodobnim nacionalistom dolžnost čim intenzivneje poma^-gati narodnim gledališčem do ugodnejšega razmaha. Tolikokrat se povdarja Maribor kot četrti in edini odrešeni mejnik Slovenije, ki bi naj bil steber aktivne borbe za podvig naše narodne kulture na severu. Bi naj bila ta borba v obiskovanju nemških filmov in nemških kabaretskih predstav v »Veliki kavarni«? Ne. In ali je borba nekaterih naših dičnih narodnjakov v omalovaževanju edine možnosti podviga naše narodne dragocenosti z rušenjem vrednotenja naših narodnih gledališč?! Jeli to po smernicah naših narodnih organizacij, kr kažejo v tem oziru vse premalo smisla za edino praviino borbo naše kulture? —- Sedaj ko smo pred novo sezono našega gledališča, naj ima poziv r.3Š: nacionalni inteligenci pozitiven efekt, ne pa vedno globljega nerazumevanja za boj našega gledališča, Mariborsko narodno gledališče je ustanova, po kateri drugi sodijo nivo mariborske inteligence. Skrbimo torej, da bo naše gledališče uspevalo, ker bo to samo nam v ponos in odliko!	C. G.
Ali je to življenski minimum?
Ljubljanska zbornica je pred kratkim istočasno z načrtom zakona izdala »Pravilnik glede smernic za določevanje minimalnih mezd«. Po tem pravilniku je delavstvo podeljeno v 4 zaposlit, kateg.: 1. nekvajificarane delavce, 2. sezonske delavce, 3. izučene in priučene delavce,
4.	priučene in izučene sezonske delavce.
—	Po tem »Pravilniku« bi zaslužil nekvalificiran delavec, oziroma delavka mesečno:
Starost:	Delavec:	Delavka:
Din	Din
od 14—17 let 225.70—338.55 225.70—338.55 od 18—20 let 338.55—586.82 338.55—496.54 od 20—24 let 586.82—744.81	496.54—564.25
od 24—30 let 744.81—902.80 564.25—609.39. nad- 30 let	902.80	609.39
Mezde nekvalificiranih sezonskih delavcev se odmerjajo s 150% gornjih vsot. mezde priučenih in izučenih delavcev pa s 175% gornje skupine. (Izjemo tvori starostna skupina od 14—17 let.)
—	Nameščenci spadajo pod izučene delavce in se jim odmerja mezdo s 175% gornjih iznosov.
čeprav pomenja ta »Pravilnik« v zvezi z zakonom vsaj malo poboljšanje, vendar take minimalne plače še zdavnaj ne odgovarjajo tako življenjskim potrebam, kakor tudi ne pravi vrednosti OP a v ijenega dela. Gornji zneski otnogočajo, komaj skromno življenja samcev, medtem ko so za družinskega očeta, z nekaj otroki absolutno prenizke.
PRAMSKi STUPBO ZKP
16. IX. ob 20. uri Narodno gledališče
„Patriotje"
(„Mešetarji s slavo")
Režira g. Makso Furijan
Kako dolgo boste še oblačili oblečene in slačili slečene?
Že v našem nedavnem članku »Naci-onalizarana industrija in obči nacionalni interesi«, smo opozorili na brezmočnost novih uredb o trustih in kartelih.__
—	— — — Obstoječi karteli so
prepovedani, a je po uredbi vendar vsem omogočeno, dai zaprosijo za novo dovoljenje in registracijo. Tudi v primeru, da se jim to dovoljenje odbije, ne bo nikoli dosežen pravi smoter: znižanje cen industrijskim proizvodom. Svobodno poslovanje teh kartelov je ostalo zaščiteno s carinsko uredbo in je postala tako vsa zadeva iluzorna. — Če že finančni minister noče znižati carinskih dajatev, bi bilo — — — — da bi mesto ponesrečene uredbe o trustih in kartelih predpisal minister za socialno politiko zskon o minimalnih mezdah industrijskega delavstva. S tem bi bilo širokim plastem naroda bolj ustreženo. Tako pa bo kair-telirana industrija še nadalje slavila orgije na škodo širokega kroga konzumen tov.
Drobne zanimivosti
Neobičajen štrajk je izbruhnil te dni v Chicaigiu. Stavkati so pričeli dečki, ki strežejo ameriški plutokraciji pri igranju golfa. Zadnji čas so prejemali prenizke nagrade in je stopilo v stavko okoli 150 teh »golf-bojev«. Tudi v znamenju časa...
Kruppove tvornice v Nemčiji zaposlujejo trenutno prav ono število delavstva, kot so ga zaposlovale leta 1914. ob izbruhu svetovne vojne. V Kruppovih tovarnah izdelujejo pretežno razni material za Japonsko.
Kapital
Doklej bomo ha svojih tleli igrali vlogo oropanih siromakov?
•»Kapital je zelo važen činitelj v narodnem gospodarstvu. Vendar sam_ po '-bi ni niti koristen, niti škodljiv. ^Sele ga vzame v roke človek in začne z njim poslovati, se pokaže njegov vpliv na okolico in na vse. s katerimi prihaja ta kapital v stik. Šele takrat okolica občuti, če je ta kapital njej v korist ali v škodo. Zato je odvisno od človeka, ki s kapitalom gospodari in mu torej zapoveduje, ali bo ta kapital ljudem koristen ali škodljiv, komu in v koliko bo koristen in komu in. koliko bo škodljiv. Ako je torej od lastnika in gospodarja kapitala odvisna korist in škoda kapita-kv tedaj je važno,, kdo je lastnik (go-
spodar) kapitala. Vsem je pač ležeče na tem, da naj jim bo kapital koristen in ne škodljiv, pa naj bodo to njegovi gospodarji, ali naj prihajajo s kapitalom v stik kot delavci, kot dobavitelji ali konzumenti. Ako se vodi boj proti kapitalističnemu izkoriščanju, tedaj se ne vodi proti kapitalu kot takemu, nego zato, da bi lastniki in gospodarji kapitala postali ljudje, ki ne bodo bližnjega s pomočjo tega kapitala gospodarsko izkoriščali, gospodarsko zasužnjili. Ta boj je da! že velike izkušnje. Ljudje so spoznali, da je najbolje, ako kapital preide v lastništvo vseh onih, ki prihajajo z njim v stik, bodisi kot proizvajalci (delavci, vobče zaposleni), bodisi kot dobavitelji sirovim bodisi kot konzumenti.
Poza druženje kapitala je klic vseh onih, ki se bore proti kapitalističnemu izkoriščanju ljudi. Praktič-
na posledica je ustanavljanje zadrug vseli vrst in ustvarjanje zadružne-g a kapitala, prihajajočega v oblast vseh onih, ki prihajajo s kapitalom v poslovno zvezo. In še ena praktična posfedica se javlja: da se mišljenje človeka o človeku na samem terenu gospodarskega iidejstovanja in gospodarskega življenja iz temelja menja, človek ne sme več biti človeku volk, nego brat, prijatelj, bližnji. Bližnjega mora ljubiti in to ljubezen mora pokazati v svojem gospodarskem življenju povsod tam, kjer stopa z bližnjimi v zvezo.
Iz vsega tega se more zaključiti, da so podane tudi že smernice za razmerje človeka do bogastva. Komur je glavna misel v življenju vprašanje, kako bo čimprej postal čim bogatejši, nima onih lastnosti, ki se zahtevajo od pravega zadrugarja. Kajti bogastvo poedinca je*
vsaj v ogromni večini primerov nastalo na račun bližnjega.«
Navajamo te besede Štiblerja (Zadružništvo, Kmet. Matica, Ljubljana 1933) z namenom, da ponovno pokažemo kako se dela s kapitalom na naših tleh. Res je odvisno od človeka, ki s kapitalom razpolaga, ali bo kapital koristen ali škodljiv. V čegavili in kakšnih rokah je pri nas? Kdo in kaj so ti ljudje? ------Naprej se bojimo misliti.
Nedolžen je kapital, tako nedolžen, kakor njegova stvaritelja — narava in delo, in mogel in moral bi biti koristen in blagodejen, kakor sta to narava in delo. To pa ne bo nikoli, dokler bo v rokah ljudi, ki žive le od ropanja in se napajajo s solzami siromakov. Doklej bomo na naših tleh igrali vlogo oropanih siroma-hov?
iz popotnega dnevnika
Priština
Dva sva bila. Že čez mesec dni na potu. Peš. Morda je bila romantika, ki naju je gnala na to težko pot, morda je bila želja po spoznanju najmotnejših predelov naše države. Vse težave, ki sva jih prebila, so nama usločile hrbte pod težko prtljago, obtežile nam noge s trud-nostjo, osušela lica; vendar duha nam niso uklonile niti za ped. Bili so sicer tre-notki, ko sva obstala s tresočimi koleni na cesti v gorah; nikjer žive duše, nikjer vasi že po ves dan. In mrak je trudno legel na cesto. Pa vedno se nama je vrnilo ono veliko upanje; bog si ga vedi, odkod se je vzelo, v trenotku je stalo sve svetlo pred nama ter naju tolažilo: »Le korak, samo še korak, za onim oglom uzreš kočo . . ., skorjo kruha boš našel in pest mrve.«
O, ta svetla upanja na teh salotnih cestah . . .
Pred dnevi sva zapustila ibarsko klisuro in stopila na valovito polje: Kosovo. Spominjam se še: strašno vroče je bilo, ko sva blodila po žareče belih cestah, pot nama je curkoma lil raz lic in mežala sva od prevelike svetlobe.
Danes sva prišla v Prištino, v znamenito zgodovinsko mesto Južne Srbije, ki leži v rodovitni kotlini. Prebivalci (17.000) so skoraj vsi mohamedanske veroizpovedi in človeku se zdi, da je zašel v pred mestje Stambula.
Takrat naju je sprejel nek gozdar, Srb po rodu. Tako sva bila preskrbljena s stanovanjem in hrano, pa sva se lahko povsem predala vplivom prištinskih znamenitosti. Eden izmed redkih užitkov je tako bloditi po tujem mestu, ko ti vsak
Maribor
m — Teden Rdčega križa. Društvo Rdeči križ, ki je pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstev Kralja in Kraljice priredi ob priliki prvega dne »Tedna Rd&ega križa«, t. j. v nedeljo, 16. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Uniona« slavnostno akademijo. — Z ozirom na smotre Rdečega križa prosimo cenj. občinstvo, da se te akademije udeleži. Vstop brezplačen! — Istega dne popoldne prične ob 15. uri v vseh prostorih restavracije »Pri Gambrinu« velika ljudska veselica s sodelovanjem vojaške godbe in harmonikarjev Rdčega križa. Veselica, kakor tudi akademija se vrši ob vsakem vremenu!
m — Nepotrebno! Vodstvo evharističnega kongresa, ki je bil preteklo nedeljo v Mariboru, je razposlalo vabila, tudi v nemškem jeziku. Menimo, da je bilo to povsem nepotrebno, ker se s tem samo podpira kader slovenskih poturic, ki tvorijo le neznaten odstotek vernikov naše škofije in pa one, ki iz kljubovalnosti nočejo razumeti našega jezika!
m — Tako lovijo naročnike! V našem uredništvu so se zglasili nekateri železničarji, ki so nam povedali, da jim je neki mariborski advokat, ki jih je zastopal v pravdi za neizplačane razlike, brez do-dovljenja odtegnil poleg stroškov od izplačane vsote še prav lep znesek za naročnino »Del. politike«, oziroma »Volks-stimme«, čeprav doslej še niso bili naročniki omenjenih listov.
m — Žalosten Maribor, ko se v njem Še vedno šopirijo ljudje, kot je na primer neka gostilničarka v Dravski ulici. Ko je pred dnevi stopil v gostilno neki gost in vljudno pozdravil z »Dober večer, ga je gostilničarka nahrulila; »Ven glaubst das virst sloveniš šprehen, šau das fer-Švinst ause!« — Dogodek beležimo v ilustracijo razmer v jugoslovanskem Mariboru po 16 letih svobode. Prizadeto gostilničarko pa svarimo pred takimi izpadi, ki niso prav nič častni za njo, ki nosi slovensko ime!
m — V Študijski knjižnici se z 10. septembrom uvedejo zopet običajne ure: čitalnica bo odprta vsak delavnik od 15. do 18 ure, v istem času se bodo izposojale tudi knjige.
korak odkriva kaj novega in te za vsakim oglom čaka nova avantura.
Poletno vroče popoldne je, da trepeta zrak nad strehami dučanov in kul. In toliko svetlobe. Hej, severnjak Goethe, tukaj ti prav gotovo ne bi prišla domislica; »Mehr LichtU
Bil sem navdušen nad to lučjo in povsem drugim, doslej malo mi poznanim okoljem, kajti vsak tujec, ki zaide v pri-štinsko čaršijo, se upijani od barve.
Čaršija. Ozke, dolge in zavite ulice s kolibami, odprtimi na cesto, ob strani; s kaldermo, s čudnim vonjem ir. prav orientalsko nesnažnostjo. V kolibah sede ne preprogi Turki sredi svojega blaga, ki je natrpano v taki meri, da ne odkriješ centimetra gole stene. Gazda mojster sedi v ospredju, čibuk ima v roki ali skodelico črne kave. Zamišljeno motri obraze na čaršiji, kot da bi hotel prepoznati kupca, ki mu ga bo morda naklonil Alah. Fatalizem. V ozadju majhnega dućana mu sede vajenci in pomočniki. Gazda ne dela; gazda je — gazda.
Ustavila sva se pri nekem kovaču filigranskih izdelkov. Pozdraviva:	»Ak’
šumarola!« Prikimal je z glavo in naju nezaupno motril izpod napol priprtih vek.
»Hej, gazda! Tujca sva, od daleč. Dovoli, da si ogledava tvoje delo!« Povabil naju je v kolibo: »Sedita.« Razume! sem tovarišev pogled; »Ali naj? Ni preveč snažno na teh preprogah.« Odvrnil sem prav tako molče s pogledom: »Kaj bi to! Saj sva vajena.« Sedel sem na tla in prekrižal noge, kot sem videl ostale.
Štirje so bili: gazda ir. trije delavci. Niso se ozirali po naju dveh in niso naju
Celie
c — Sestanek delavstva. 1. septembra je bil v gostilni g. Kolenca sestanek za članstvo tukajšnje podružnice NSZ. Sestanka se je udeležilo okoli 250 članstva, kar je najlepši dokaz, kako silen razmah je zavzela nacionalna strokovna organizacija pri nas. Na sestanku sta poročala predsednik celjske podružnice tov. Janežič in delegat centrale g. Tumpej iz Maribora.
c — »Ich werde mit den slo\venischen Kindern nicht zusammen Sltzen!« Tako se je upirala hčerka nekega znanega celjskega nemčurja, ko je morala letos stopiti v slovensko šolo. Seveda je dobila instrukcije za tako izjavo doma Nemška paralelka je bila kot znano letos ukinjena, zakar si je pridobil neprecenljivih zaslug sedanji župan g. dr. Goričan. Vsa nacionalna javnost mu le prav hvaležna, da je odpravil to sramoto!
c — Nehajte izzivati! Zadnje čase so se pričeli nekateri celjski »belonogavi-čarji« tako šopiriti, da že to cika na predrznost! Svarimo jih pred nadalnjiml izzivanji, ker se drugače utegne zgoditi, da tudi mi nehamo biti gostoljubni Oblasti pa pozivamo, da naj napravijo že končno tudi v tem oziru red in nas zaščitijo pred večnimi izzivanji!
Ptui
p — Samopašnost vodstva »Petovie«.
V naši zadnji številki smo poročali o resoluciji, ki so jo združene delavske organizacije predložile vodstvu ptujske tovarne »Petovija«. Kot odgovor na to resolucijo pa je tovarna odpovedala 27 delavcem službo, vse točke v resoluciji pa zavrnila. Tako postopanje je delavstvo zelo razburilo in je za pričakovati, da bo prišlo do neljubih dogodkov. | Vso javnost danes opozarjamo na tako nesramno izzivanje »Petovie«, ki je nem ško podjetje in zaposluje bivše avstrijske »hauptmane«, ki se še do danes niso zavedli, kje so. Pozivamo javnost kot oblast, da priskoči na pomoč delavstvu*
spraševali. Povsem so se zatopili v svoje delo in tako sva jih lahko nemoteno opazovala.
Na svinčeni plošči so zvijali tanke srebrne žice, posipali jih z nekim srebrnim prahom in varili. Polagoma so dobivali ti majhni žični končiči neko gotovo obliko: ta je izgotavljal dozo za puder, oni zapestnico, tretji uhane. Čudil sem se nad njihovim preciznim delom; vsak izmed njih je bil umetnik, vsak je po svo je ustvarjal najrazličnejše ornamente iz srebrnih žic. Gazda je odprl veliko skrinjo in nama molče pokazal svojo zakladnico. Polno srebrnega orožja je bilo v njej in najrazličnejših drugih stvari. Menda je opazil najin vprašujoč pogled. Kratko in rezko se je zasmejal in pojasnil: »Vse srebrna pena', srma.« Nato je vzel dva dolga, srebrna čibuka in nama ponudil: »Palita!«
čibuk je bil čudne oblike: zelo dolg je bil, zelo bogato okrašen in na koncu je imel veliko, votlo koščeno kroglo. Potežkal sem ga v roki, težak je bil. In zato sem se tembolj začudil, ko mi je gazda povedal: 120 dinarjev. Vprašal sem ga, kako dolgo deia na takem čibuku. »Pet dni,« je odgovoril. Sedaj odštejmo materijal! Koliko ostane?
Ozrl sem se po ostalih. Globoko sklonjeni so bili nad svojim delom, tako, da se je le malo videlo v njihova mršava, zgubana lica. Zdelo se mi je, da sem za hip videl njihove družine, njih otroke prav tako zgubanih lic in zaskrbljenih obrazov. Da, da, to so družine, ki žive cd petih dinarjev na dan, to so ljudje, ki se niti ne zavedajo svoje revščine, ki ti ne polnijo ušes s krizo, kajti tudi njih očetje so živeli tako.
Zapahi sem čibuk in sesal dim iz koščene krogle. Zdelo se mi je, da ga pi-iem z globokimi požirki. Ta kroglja je bila rafiniran izum, kakor so sploh vsi užitki vzhoda rafinirani. Opajal sem se. Tako nekako ugodno in domače mi je po
Uubilana
Ij — Seja upravnega odbora Narodne strokovne zveze bo v nedeljo, dne 16. septembra ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Delavske zbornice. Vsi odborniki in delegati podružnic se morajo brezpogojno udeležiti te seje, ker se bodo na njej obravnavala zelo važna vprašanja. Vabila za sejo prejmejo vsi odborniki in podružnice pravočasno.
Kulturne beležke
Narodno gledališče:
V nedeljo 16. septembra ob 20. uri: »Patriotje« (»Mešetarjl s slavo«). — Uprizori Dramski studio ZKD v Mariboru.
*
Premiera ruskega zvočnega filma »Pot v življenje«.
Senzacija, ki nam jo je napovedovalo vodstvo Union-kina, se je v največji meri izpolnila. Na platnu smo videli ruski originalni zvočni film »Pot v življenje«. Čeprav ae film precej »pristrižen« od cenzure — nad 1400 m — vendar je v nas zapustil tak vtis, kakršnega še nismo odnesli niti z ene predstave nemških, angleških ali francoskih filmov. Blazira-nost zapada se tu preokrene v zdravo vzhodnjaško življenje, se povzdigne do vse one moči in višine, ki bi jo moral imeti vsak film, da bi bil resnično vzgojen, umetniški, ne pa da bi ustvarjal s svojim vplivom zločince in potepuhe. Delo je v režiji, igranju in biografiji ta-
V M a r i b o r n, dne 14. IX. 1934.
ko popolno, da zapusti trajen občutek velikega umetniškega doživetja. Lepi in polizani obrazi salonskega zapada so izginili, ni bilo tu razgaljenih žensk s tisočerimi obrazi, bili so tu ljudje, ki je življenjski boj očrtal v njihove obraze neizbrisne poteze, ljudje, v katerih je zdrava duša, ki je bila zavedena, pa pod roko- dobrega vodnika spet pripeljana na pravo pot življenja in to v najtežjih okoliščinah. Psihološko je utemeljen do zadnjih potankosti, kjer se izlušči vsak najmanjši duševni konflikt in preporod v novo fazo, kar lepo zazveni v markantnem podajanju. Otrok izgubi mater, ubije mu jo deček iz ulice; zbeži prestrašen od očeta, ki ga hoče ubiti, strada, prezeba, in končno najde pot v življenje, v tvornico tisočerih sanj, zasnutkov in plodovitega dela. Snuje načrte, jih ustvarja in spet vzplameni ob koncu v pesem — v pesem s to š e stdes e tmiii jonskega naroda, v kateri polje samobitna slovanska duša, nepokvarjena in ki nam jo je doslej prikazoval le Dostojevski v skrajnih tenči-nah.
Predstave, ki so privabljale vedno nove trume, so osvojile vse. Izlile so v nas toliko popolnega, svojevrstnega in nedoživetega, da klonemo pod vsem tem občutkom.
Ob tem smo spoznali vso praznino in mizerijo nemškega šunda, ki ga nam vsiljujejo razna judovska podjetja in posredovalnice. Želimo, da vidimo spet kmalu kaj takega, upravičeni smo, da zahtevamo stvari, ki so nam po duhu in življenju najbližje.
Upamo, da bodo naša kino-podjetja v tem smislu tudi delala.
Tone Starec.
Pohištvo, vložke, ta-petmštvo m dekoracije
najceneje nudi
| .NOVA!
!
Maribor, Vetrinjsk Koroška Telefon 29-05
Naj novejši vzorci tka-n n blaga za pohištvo, zavese m madrace
ravnatelj
stalo v tej kolibi, ki je bila kmalu polna dima, da je dišalo, kakor po kadilu. Spomnil sem se, kako so se Skiti opajali v takih odimljenih sobanah, še predno je odkril Kolumb Ameriko in tobakovo zel. Tudi Skiti so »pili« dim, kakor ga še dandanes divjaki v puščavah, ki si zapalijo celo grmado tobaka ter sesajo po dolgih, votlih trstikah, ki jih vtikajo celo v nosnice, da ima tudi vonj kaj od tega.
Ko sva pokadila, sva se zahvalila gazdi in poslovila. Po čaršiji so se ozirali za nama in čistilci čevljev so kričali: »Bitte, junger Herrl«, »Bon jour!« Zadovoljno sva se smehljala pred se. Najvsi livejšim sva odgovorila: »Ne razumem, govorim esperanto.«
Višje gori ob rebri je prava stanovanjska četrt Turkov. V čaršiji ne stanuje nihče. Zvečer se dučani pozapro in čaršija je kot izumrla. V tem sličijo ta mesta najmodernejšim evropskim, kot londonskemu Cyti-ju ali newjorškemu centru.
Stanovanjski del Prištine je posejan z džamijami. Majhne, napoi razpadle kočice so to z belimi minaret:, ki Strle iznad strehe komaj toliko, kot dimniki. Pred neko tako džamijo je ležal v prahu na cest: nek mlad človek. Blondinec je bil. Vsekakor prištinski unikum. Ko naju je ugledal, se je leno dvignil in vprašal: »Bi si rada ogledala mojo džamijo?« »Tvojo džamijo?« Res sem se čudil. Člo vek, menda je imel 18 let, pa si je lastil cerkev. Polagoma se mi je zjasnilo;: V Prištini upravljajo džamije muezini (mežnarji). Trikrat na dan poje svojo pesem raz minareta: »Alah i! Alah, Mohamed resul Alah«, v petkih bere vernikom iz korana, tujcem odpira vrata in jih zopet zapira itd. Ko pa stari muezin umre, tedaj — ali džamija razpade in se v njej nasele cigani ali pa prevzame njeno oskrbo drug človek. Tako je v resnici džamija muezir.ova.
(Se bo nadaljevalo.)
iT.riaiateii ia Diedstavnik; TONE BAJT. predsednik podr. Nar. strokovne zveze. — Urednik: DRAGO BAJT. Predstavnik Marififlrske tiskarne d. d,:
STANKO. DETELA, - Vsi v Mariboru.