Politicen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 »6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 27. junija 1885. Letnik XIII. Vabilo na naročbo. „SLOVENEC", edini slovenski dnevnik na katoliško - konservativni podlagi, nastopil bode s 1. julijem drugo polovico XIII. leta svojega obstanka. Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošiljatvijo naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista, za kar se našim dosedanjim gg. na-naročnikom še prav posebno priporočamo. „Slovenec" velja za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 15 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... I „ 40 „ Opravništvo „Slovenca". Židovska nesramnost. Poziv, kojega je francoski žid Cremieux o svojem času za vstanovo židovske zveze (Alliance Israelite), zlasti v obrambo zatoženih židovskih morilcev v Tisza-Eslarju med svet razposlal, glasi se tako-le: „Izraelci — bratje! Alijanca, ktero mi vstanoviti hočemo, ni francoska, ne angleška, ni švicarska, ne nemška, ona je — židovska, je vesoljna. Druga ljudstva razcepljena so v razne narodnosti ; mi edini nimamo sodržavljanov, ampak le — tovariše. Žid ne bo poprej prijatelj kristijanu ali mohamedanu, dokler ne bode luč židovske, edine na um oprte vere povsod svetila. Raztreseni v sredi ljudstev, ki so našim pra- vicam in koristim protivna, hočemo pred vsem — židje ostati. Narodnost naša je — vera naših očetov, druge mi ne poznamo. Mi stanujemo v tujih deželah ter ne moremo za menjajoče se koristi teh dežel brigati se, dokler so naše lastne moralične in gmotne koristi v nevarnosti. Naša židovska vera mora prej ali slej po vsem svetu razširiti se. Izraelci! Ce prav razkropljeni po vseh kotih sveta, vendar smatrate se vsi za ude izvoljenega ljudstva. Izraelci ! Ako tedaj spoznate, da je vera vaših očetov vaš edini patriotizem! Ako spoznate, da ste kljubu vaše zunanje različne narodnosti le eno, edino ljudstvo! Ako spoznate, da pravo versko in politično resnico edino le naše židovstvo predstavlja! Ako vse to spoznate in verujete, potem — Izraelci celega sveta! — pridite, poslušajte naš poziv ter pokažite v dejanji, da z nami držite; delo je veliko in sveto, vspeh je gotov! Katoličanstvo — ta naš sto- in stoletni sovražnik — propade v glavo (Pij IX., Leon XIII.) zadeto (frappe à la tète). Vsaki dan se bode mreža, ktero Izrael preko sveta razteza, širila, in vzvišena prerokovanja naših svetih bukev bodo vresničila se. Pride dan, ko bode Jeruzalem hiša molitve za zjedinjena (požidena) ljudstva, ko bode zastava židovskega monoteizma na najdaljnih bregovih svetâ vihrala. Izraelci ! Porabimo vsako priložnost. Naša sila in moč je velika; učimo se rabiti jo. Cesa bi se bali? Saj je blizo dan, ko bodo bogastva vsega sveta izključljivo le židovska lastnina (les richesses de la terre appartiendront exclusivement aux Juifs)." Francoski list ,,L' Anti-Semitique", ki je ta zanimivi dokument priobčil, pristavlja, da se bode težko človek Ne-žid, ktere si bodi narodnosti, dobil, kojega ne bi ta toliko predrzna židovska zloba raz-kačila. Toda pomisliti je treba, da smo res že daleč prišli, da se take z vso predrznostjo razodete vele-izdajske židovske nakane in domišljije v omikanih krščanskih državah trpe in dopuščajo. Pomisliti je zlasti treba, da je le neprestana bramba katoliške cerkve, ki se tii kot glavna sovražnica židovstva zaznamuje, v srednjem veku židovstvo pokončanja obvarovala iu ga še zdaj varuje, toda — nehvaležnost je plačilo sveta! Pa pri vsem tem verujemo in zaupamo, da peklenska vrata — če jim prav vsi čifuti celega sveta na pomoč pristopijo — Jezusove svete cerkve konečno premagala ne bodo. Portae inferi non praevalebunt ad- versus eam! -nin. Ali sme katolh an liberalne časopise brati? (Po „Annalen" — „l)as Apostolat der „Presse".) Ako opazujemo veri in cerkvi sovražen značaj liberalnih časopisov, kakor smo ga zadnjič dokazali in popisali (142. štev. „Slov."), sklepati moramo iz tega, da jih ne bi smel brati noben katoličan, kteri svojo mater, cerkev, ljubi in pozni!. To mu že prepoveduje njegova čast kot katoličanu; prepoveduje mu tudi spoštovanje, ljubezen in hvaležnost, ktero je dolžan svoji cerkvi. Katoliški kristijan veruje, da je cerkev nevesta Božjega Sinu, ktero je odkupil s svojo predrago krvijo in jo s svojo smrtjo storil živ studenec božjih milost in resnic. Katoliški kristijan veruje, da je po oporoki Jezusa, cerkev dednica njegovega odrešilnega zaklada, zato da bi veliko delo izveličanja na posameznih ljudeh dopolnila, da bi izpolnjevala svojo nalogo, zarad ktere je Sin Božji prišel iz nebeških višav na borno zemljo, ktera naloga obstoji v tem, da bi Boga hvalila in častila, človeka pa ¡zveličala, srečnega storila na tem in onem svetu. On veruje tudi, da je sv. cerkev neizmotljiva učiteljica svetih resnic za vse narode in vse čase; on dobiva od nje one resnice, ktere mora verovati, ako hoče izveličan biti. Katoliški kristijan veruje, da je sv. cerkev od Jezusa LISTEK. Ljubljana. (Iz Radiesovega „Fiihrer durcli Krain".) (Konec.) Leta 1660 praznovala je Ljubljana jako sijajno nastop vlade cesarja Leopolda I. klanjaje se mu. Ob tej priložnosti delilo se je v Ljubljani meso in vino med narod in pa denar so med ljudi metali. Za vino so napravili nalašč lastne tatrmane, da je iz njih mesto vode vino teklo. Cesar sam pa se je sprehajal po škrlatastih preprogah po turjaškem vrtu (v deželnem dvorcu) razgrnjenih. Tiste preproge razdelili so potem na drobne kosce raztrgane med narod, ki si je kosce v spomin obdržal. Konec 17. stoletja vstanovila se je tukaj „aca-demia Operosorum", iz ktere so je leta 1702 porodilo „filharmonično društvo", ktero so jo še do današnjih dni ohranilo. To društvo pozdravilo jo leta 1703 princa Evgena došlega iz Laškega z godbo. Leta 1717 meseca aprila podrli so staro mestno zbornico in so jeli današnjo zidati. Leta 1771 dobile so Ljubljanske hiše prve številke. Velik požar nastal jo leta 1774 28. julija po noči na Št. Peter-skem predmestji, ki je 104 hiše vpepelil. Prvo svetilnice za nočno razsvitljavo vpeljale so se bile leta 1798. 1. aprila 1797 prišel je v Ljubljano genaral Napoleon Bonaparte. Loto 1821 ostalo bo v zgodovini Ljubljanskega mesta nepozabljivo. Kongres je bil tedaj, na kterega so prišli cesar avstrijski in ruski (na Ježici jo še sedaj gostilna pri ruskem caru, ki na navzočnost ruskega cara spominja), kralj Neapolitanski in vojevod Modenski s svojimi ministri in z ministri drugih zveznih držav, med kterimi so bile: cerkvena država, Prusija, Angleška in Francoska. V tistem času je že imel grof Franc llohon-wart napravljen načrt za napravo deželnega muzeja in ga jo knezu Metternichu tukaj na kongresu bi-vajočemu razodel. Temu je bil načrt tako všeč, da ga jo jako toplo pri cesarju priporočal in se je muzej resnično v kratkem času na to vstanovil. Cesar Franc in cesarica Karo lin a Avgusta prebivala sta štiri mesece in pol v Ljubljani in sta se velikokrat na Ljubjansko barje peljala. Tedaj je sklenil cesar Franc sklicati enketo, ktera naj se bo pečala z izsuševanjem barja. Res se ga je takoj na to 4 □ milje osuševati jelo in je bil leta 1825 vspeh že očivideu. Kranjska kmetijska družba vstanovila se je leta 1767 ob času Marijo Terezije. Leta 1839 obiskal je to družbo nadvojvoda Janez, kakor tudi društvo za povzdigo obrtnije in industrije. Tri leta pozneje, 1. 1842 prišel je v Ljubljano oče našega cesarja, nadvojvoda Franc Karol, kteremu je bila Ljubljana posebno pri srcu, kedar so izročili ravno dovršen most pred frančiškani javnemu predmetu iu so ga tudi po njem imenovali Francov most. Ljudstvo je most prekrstilo in ga večinoma nazivlje: frančiškanski most, prej ko ne, ker mu je pravi izvor tega imena neznan ali pa po stari navadi. Most se je izročil v navzočnosti nadvojvode Franc Karola javnemu prometu 25. sept. 1842. Dve loti kasneje, 1844. 1., osrečila sta cesar .Ferdinand in cesarica Marija Ana belo Ljubljano s svojim večdnevnim bivanjem tukaj. Tedaj je bila v Ljubljani tudi prva industrijska in obrtna razstava, ktero se je 280 razstavijevalcev vdelažjlo. Leta 1849 dovršena je bila prva železnfo^g postavljena deliteljica sv. zakrameutov iu vseh milost, ktere nam je mogoče pridobiti vsled odrešenja Gospodovega; on tudi veruje, da ga cerkev odveže vsih grehov in ga naredi otroka Božjega. On veruje, da so pastirji in duhovni njegovo cerkve prejeli od Jezusa svoj trojni posel, namreč ljudstvo učiti, blažiti in ¡zveličati, da si niso iz človeške prevzetnosti iu pohlepnosti prisvojili moči in časti, ampak, da jim je Jezus sam podelil čudežno, duhovno moč in čast. Katoliški kristijan veruje, da je največja dobrot-nica celega človeštva sv. cerkev, ktera vse ljudi ket svoje otroke z največo ljubeznijo in skrbjo vodi, in vse, kteri se k njej zatečejo, časno in večno srečne stori. Slednjič veruje katoliški kristijan na svoj cilj, izveličanje svoje duše doseže le v sv. cerkvi in z njeno pomočjo; kajti on ve, da je Izveličar le nji dal ključe nebeškega kraljestva. Ako toraj katoliški kristijan vse to veruje — kar mora verovati ako hoče biti katoliški kristijan — mora mu biti njegova cerkev čez vse najdražja in najljubša. Ona mu mora biti dražja in ljubša kakor denar in blago, ljubša kakor služba in časti, dražja kakor svetna domovina, dražja kot njegovo lastno življenje; kajti več je vredno izveličanje kot vsi zakladi tega sveta po besedi Kristusovi: „Kaj pomaga človeku, naj tudi celi svet pridobi, če pa svojo dušo zgubi?" če pa te temeljne nauke verujemo (kar gotovo storimo) prašamo: Kako je mogoče katoličanu liberalne časnike brati ? Časopise, kteri zasramujejo, zasmehujejo in preganjajo sv. cerkev? časopise, kteri sv. cerkev povsod skušajo ovirati, kjer hoče svoj poklic spolnjevati pri ljudeh? Kako more brati časopise, kteri prve in glavne ude, da stebre sv. cerkve, duhovnike, neprenehoma zasramuje ter jih oblatuje? časopise, kteri z divjim sovraštvom preganjajo vse, kar mu je svetega in častitljivega, da celo, kar mu je najdražjega na tem svetu? Nikakor ni mogoče, da bi veren katoličan zamogel brati liberalne časopise, kakor tudi ni mogoče biti prijatelj človeku, kteri bi njegovo lastno mater zasramoval. Čast, biti otrok velike sv. katoliške cerkve, hvaležnost, ljubezen in spoštovanje, ktero ji mora skazovati, mu prepovedujejo vsako tako branje, če pa vendar to stori, ni nikakor drugače mogoče, kakor da je v srcu od vere odpadel, čeravno po vnanjem še ime ima, ali znabiti tudi še kake običaje na videz ali iz navade spolnuje. Se li da temu kaj vgovarjati? Ne. Ali si veren kristijan, toraj takih časnikov ne boš čital; ali pa jih čitaš ter se s tem vdeležiš vseh hudobnih dejanj zoper cerkev ter si s časniki vred njen zani-čevalec in odpadnik. Človeškemu umu ni umevno, kako bi se mogli družiti liberalni časniki z vero katoliških resnic in z mišljenjem katoliškega srca! Navedeno vprašanje je toraj v pravem pomenu vprašanje vesti (Gewissensfrage) in ako bi morali na to vprašanje odgovarja, zamoremo le odgovoriti, da katoliški kristijan tega ne sme storiti. Toraj bi oni, kteri bi vkljub temu kaj tacega storili, storili kaj nedovoljenega, bi toraj grešili. Onemu vprašanju ni mogoče drugače odgovarja, kakor tako: Vsakemu katoličanu je prepovedano brati liberalne časopise, ker to je pregrešno. Temu so izvzete samo one osebe, ktere so v to poklicane, da branijo sv., cerkev napadov lažnjivih liberalnih časnikov, naši deželi od Celja namreč do Ljubljane. Odprli so jo v pričujočnosti nadvojvode Albrehta 25. sept. Bodoče leto osrečil je naše mesto sedanji presvitli cesar Franc Jožef I., kot cesar avstrijski, meseca maja 1850, in se je dva dni med nami mudil. Leta 1856 je prišel zopet v krasni družbi presvitle cesarice Elizabete, ktera je svojega godu dan 19. novembra v Ljubljani praznovala. Dnevi od 17. do 19. novembra so bili tedanjim prebivalcem najkrasneji dnevi, ki jim bodo do konca življenja v spominu ostali. Kdo mlajših pa bi bil že pozabil na leto 1866, kedar je bela Ljubljana slovesno sprejemala svitlega zmagovalca pri Kustoci, nadvojvoda Albrehta vra-čajočega se iz vročega bojnega polja na Dunaj. Navdušenje do vračajoče se zmagoslavne armade je bilo tem večje, ker je bil med onimi četami, ki so si pri Kustoci lavorike brale, tudi naš domači polk baron Kuhn št. 17. Slavnostnih dni štestoletnice leta 1883 pa ne bomo omenjali; kajti barve, s kterimi jih ima vsakdo še danes v svojem srci naslikane, so živeje in krep-keje, kakor naše pero. Le toliko naj omenimo, da .so bili za Ljubljano to najlepši dnevi ves čas nje- kteri imajo toraj pravico in dolžnost čitati napade in obrekovanja liberalnih časnikov, da ložje branijo sv. cerkev. To zahteva naravna postava, zahteva božja in cerkvena pravica, zahteva ljubezen do bližnjega. Politični pregled. V Ljubljani, 27. junija. Notranje dežele. Z neslogo ponašali smo se dosedaj med vsemi narodnostimi edino 1 e Slovani, v kteri smo že tolikanj mojstri postali, kot bi nam bila prirojena. Sicer naj pa nikdo ne misli, da smo se v najnovejšem času kaj poboljšali, o kaj še! Vse je ostalo, kakor je bilo; ravsamo in kavsamo se, da se vse kadi! V tem smislu nismo prav nič na slabejem. Pač pa se je nesloga, kakor kužna bolezen polastila tudi naših sosedov ob desni in levi. Nemci namreč in Lahi so nejedini postali, da bi lahko Poljakom čast delali, in to je dobro za nas Slovane. Tega mnenja pa nismo morda le mi; tudi Madjari to priznavajo. „Nemzet" piše: „Ako je sploh kje stranka, ki bi bila sposobna za uzor nesloge, je to brez dvojbe avstro - nemška, ali bolje nemško - narodna stranka v Avstriji, ki je dolgo časa v državi vrhovno vodstvo imela in bi ga bila še lahko obdržala, če bi se ne bila s pametjo skregala. To bi bilo za Madjare in za dualizem kakor nalašč. Tostran jedno-stavno nemško vodstvo, onstran jednostavno ma-djarsko. Ali Nemci tega niso razumeli in so hrepeneli po rečeh, ki so nedosegljive, neizpeljive. človek bi mislil, da so se Nemci v poslednjih šestih letih kaj zmodrovali, toda motil bi se. Nič, prav nič, vse je ostalo, kakor je bilo in to izvestno in na korist Slovanom. Jutri bo teden, odkar so se bili nemško-narodni Tebanci na Dunaji sošli, da se pogovore, kako naj bi se v bodočnosti imenovali. Malenkost, kaj ne da, in vendar še te niso dosegli. Kakor smo že poročali, izvolili so izmed sebe petindvajset mož, kteri naj v svoji nepresegljivi modrosti stuhtajo pravo ime za stranko, ktera je nekdaj pri nas na krmilu stala. O tej stranki se pač mora reči, da jo je Bog s slepoto vdaril in bo tudi zarad tega razpadla. Nam nič mar, če razpade, saj bi bilo mnogo bolje, če bi je tudi že zdavnej ne bilo; toda kot vestni opazovalci političnega gibanja se moramo vendar-le vprašati, kje ima ta stranka svojo zaslombo? Sama trdi, da v nemškem narodu, kar pa ni druzega kakor očitna laž; kajti njega ne mara, ker se za njegove pravice in za blagor dežele prav nič ne briga. Kaj hoče stranka v državnem zboru, ki je brez podlage, brez programa, brez imena? Kaj druzega, kakor razpor delati. Trud resnega dela ji ni mar, ker se ne ozira na svoje volilce, ki po varstvu obrtniškega stanu, po splošni volilni pravici, po preosnovi socijalnega življenja na krščanski podlagi vpijejo, pač pa na slepilo lepih fraz, s kterimi hoče svojim volilcem le pesek v oči metati in jim denar iz žepa krasti za plačilo brez-vspešnih prepirov. Današnji volilci so se že sami tolikanj politične modrosti navzeli, da brez izjeme, naj bodo vNemci ali Slovani, Lahi ali Hrvatje, Poljaki ali čehi, prav dobro vedo, da od lepih fraz ne bodo debelili, pa tudi ne prav najmanjših davkov plačevali. Zato pa tudi ne marajo za kričače, ki svoji stranki še le sedaj imena iščejo. Avstrijskega delavca, poprime se v najnovejšem času že več let vsako spomlad želja na tuje odriniti s trebuhom za kruhom. V novejšem času se jih mnogo na Grško podaja, kjer se na-djajo bogatega zaslužka pri zgradbi cesta, železnic, kanalov in kdo zna kaj še vse druzega. Ees je, da nega obstanka, kterih sedanji rod ne bo nikdar pozabil. Ljubljana ima 1173 biš in 26.284 prebivalcev. V te so všteti prebivalci predkrajev in pa vojaki. Od teh prebivalcev je 20.600 Slovencev, 5684 Nemcev; in sicer 12.851 moških in 13.433 ženskih osob. Prebivalci so večinoma katoliki 25.778; luterancev je 354; Židov pa 74. Ni še ravno dolgo od tega, da je Ljubljana slovela zarad tega, da nima Židov, a sedaj že toliko! Ljubljana je sedež c. kr. deželne vlade za Kranjsko, katoliškega škofa, deželnega glavarstva, deželne sodnije, c. kr. zapovedništva vojne divizije in drugih vojaških, civilnih in duhovskih oblastnij. V Ljubljani je knezo-škofovo duhovsko semenišče, velika gimnazija, velika realka, učiteljišče za vzgojevanje učiteljev in učiteljic, več ljudskih šol in nekaj zasobnih izgojevališč. V Ljubljani je poštna, telegrafična in železnična postaja dveh železničnih prog. Ljubljana ima več dobrodelnih zavodov in bol-nišnih; društveno življenje je jako razvito po društvih verskih, političnih, zabavnih in lepoznanskih; več denarnih in kreditnih zavodov skrbi za pomoč je ondi mnogo avstrijskih inženirjev, delavskih paznikov, kamnosekov, ali ravno tako pa je res, da se tudi tem slabo godi, ker nimajo zadlpsti dela. Vzrok tej prikazni je prevelika konkurenca med podjetniki, ktera v prvi vrsti na te same, v drugi pa tudi hudo in občutljivo na dohajajoče delavce vpljiva. Tem revežem druzega ne ostaja, kedar jim denar poide, kakor obrniti se na avstrijsko konzularno oblastnijo, da jih zopet na državne stroške domu spravi, ker bi sicer morali lakote poginiti. Iz tega vzroka se delavci svaré, naj ne hodijo na Grško dela iskat. Podnebje ondi je za naše razmere silno nezdravo, voda slaba, živež drag, zaslužek pa manjši, kakor povsod drugod. Dela se za pridne roke nikjer ne manjka in naj si vsak delavec dobro v srce vtisne, da je boljši in več vreden domii pečen vrabec na mizi, kakor pa na tujem golob na strehi. Vitanje države. O zasedenji Poznanjsko - Gnezenskega nadškofijskega sedeža je bilo zopet dolgo časa vse tiho. Vzrok je bil, ker se niso mogli sporazumeti. Bismark je svojo pesem pel, v Eimu so se pa pravice in postave držali; nasledek tega je bil, da je bila škofija pri živemu škofu (kardinal Ledo-howski) brez škofa. Ker jim je pa v Berolinu nekaj vendar le na tem ležeče, da imenovana nadškofija svojega metropolita dobi, poklicali so svojega poslanca Schlozerja iz Eima v Berolin, kjer bo vladi o predlogih in zahtevah sv. stola sporočal. Dvanajst let stoji že omenjen sedež prazen in dvanajst let ni zadostovalo, da bi bila krivica pravico v kot vgnala. Koliko si je Bismark že prizadejal za ta nadškofijski sedež nadškofa dobiti, ki bi ne bil toliko namestnik božji na zemlji, kakor pa nemško-cesarski nadškof, kteri bi svojega vrhovnega gospodarja v Berolinu pripoznaval v osebi državnega kanclerja in ne v Eimu v osebi pravega poglavarja katoliške cerkve s trojnato krono na glavi! Bismark se je menda prepričal, da tacega ne bo dobil in bo morda sedaj prijenjal. Katoliška cerkev trde pravico ne more odjenjati, je pa sicer navajena trpeti. Na trpljenji se je vstanovila in na trpljenji poveličala, toraj jo tudi sila trpljenja na Nemškem še ne bo vničila, pač pak jo bo danes ali jutri pripeljala do poveli-čane slave njene. Bismark bo šel, katoliška cerkev bo pa ostala! Kjer se že vse kuja, tudi tlačani ali kameno-nosci v Berolinu ne smejo izostati. Škoda bi bilo, ko bi si tudi le-ti trpini ne priborili nekaj la-vorik v dobi splošnega kujanja. Včerajšni telegram naznanjal nam je, da so sklicali shod, na kterem so povdarjali, da, če sami sebi dobro hočejo, naj kablje in pehare proč pomečejo, naj se po kamenji posedejo in pa tobak popijejo. Delal ne bo nobeden več, dokler se zidarjem in s temi vred pa tudi njim samim ne poboljša plača. Pa naj zidar zida če more brez kamenonosca! Iz tega se vidi, da imajo tudi kamenonosci nekaj v glavi! Naj se le kujajo, opravili bodo težko kaj, ker to je rokodelstvo, ki ga vsak zná brez učenja. Kedar bodo zadosti lačni, bodo pa zopet po peharih segli. Rusija je v obče prav zadovoljna z novim kabinetom na Angleškem. „Journal de St. Peters-bourg" trdi, da Eusija Gladstonu tega ne bo nikdar pozabila, da ni imel tistih predsodkov o njej, ka-koršni so lastni večini Angležev. Škoda, da se je za kolonijalno politiko tako ubijal in gledé tega se Angleška še sedaj ni odločila. Da bi ona sama na morji gospodarila, ne bode šlo, ker tudi druge države žele si ondi kolikor toliko prostora. Svet je za vse dosti obširen. Nadjamo se, da nam bo v tem oziru (gledé naselbinske politike) novi kabinet, ki po večini obstoji iz članov Beaconfildovega kabineta, popolnoma pravičen in da se jo Salisbury podal na stališče svojega prednika. Kako da mu bo postopati, podučil ga bode zgodovinski razvoj sam in ravnati se bode moral po potrebi, kar bo on v raznih potrebah, hranilnica z zastavnico preskrb-ljuje pa reveže in bogatine z denarjem. Samostanov ima Ljubjana troje in to frančiškanskega, nunskega in onega pri Lazaristih. Križevniški red ima tukaj svojo komendo, red usmiljenih sestra pa svojo kon-gregacijo, ki skrbi za vzgojo osirotene ženske mladine in se pečA s postrežbo hirajočih v hiralnici. Za dečke je sozidano v zadnjih letih „Maria-niščo", kterega oskrbujejo šolske sestre. V trgovini in obrtniji Ljubljana prvo mesto v deželi zavzema in to s pomočjo dobrih in lepih cesta ter dveh železnic. Manj pomenljiva pa je trgovina po vodi razun trgovine z lesom. Ljubljana ima 7 mostov čez obe strugi Ljubljanice in sicer 1 lesen iu 1 zidan most čez Gruberjev kanal ali „cesarski graben"; 3 lesene, 1 železnega in 1 zidanega pa v mestu čez Ljubljanico. Mesto je bilo v prejšnjih časih vtrjeno, sedaj je pa odprto in ima več trgov, cestil in posebno lepa sprehajališča, s kakoršnimi se zamoro le maloktero mesto ponašati. (Pa tudi kar se tiče nemških napisov, bodisi nad trgovinami ali nad zasobnimi zavodi! Naj bi se pač te črne maroge prej ko prej odpravile; v dobiček Ljubljani nigo nikakoršen, v mnogo škodo pa. Vred.) tudi storil, ker le predobro pozna Evropo in njene razmere. Iz tega vzroka Rusija z jako mirnim srcem spremembo na britanskem otoku gleda." Med Ameriko in Angleži sklenila se je pogodba, na podlagi ktere si bodo izročevali pribegle hudodelce. Amerika kakor tudi Angleška bili ste do-sedaj pravo pribežališče nepoboljšljivih grešnikov. Kdor je imel toliko, da je v eno ali drugo pribežal, je bil že popolnoma varen. Polagoma so pa vendar velesile druga za drugo sklenile t Ameriko pogodbe, na podlagi ktere tudi od ondot hudodelca domu pokličejo, če je ravno hudodelstvo toliko vredno, kar pot in' vožnja stane. Tako ste tudi Angleška in Amerika tako pogodbo sklenili, ker je Angleže najskraj-neja potreba k temu prignala. Večina hudodelstev in hudodelcev, kar se jih je v novejšem času v združenem kraljestvu Veliko-Britanskem zgodilo, prišli so iz Amerike, kjer so za take reči posebno vgodna tla. Poleg fenirjev lovili in izganjali bodo pa tudi hudodelce, ki so si na finančnem polji kaj na glavo nakopali. Veliki goljufi, kridatorji, pobegli bankirji, blagajniki in drugi, ki so se nad tujim izročenim jim denarjem spozabili in z njim pobegnili, iztira-vali se bodo ravno tako redarstvu dotične države, kjer so hudobijo včinili, kakor fenijci, nihilisti in anarhisti. Angleška je menda sprevidela, da preveč gostoljubnosti ni dobro. Izvirni dopisi. Iz Kamniškega okraja, 26. junija. Vrlo dobro pometa slavno okrajno glavarstvo Kamniško šnop-sarije; vsaka gostilna in štacuna je že imela kaj opraviti pri glavarstvu, če še ni bila kaznovana zraven. Pri drugih glavarstvih na Kranjskem pravijo popotniki, da ni tako strogo, zato pa tudi „šnops" več žrtev zahteva. Vse prav; naj se le stopa na pete vsem, ki to grdobijo podpirajo in razširjajo. A vendar si upam trditi, po tem namreč soditi, kar čujem in skušam, da vse preiskovanja in kaz-novanjo prodajalcev špirita in krčmarjev ne bo mnogo pomagalo, dokler ne bo špirit po 2 gld. liter, ali pa še dražje. Tukaj bi vlada gotovega in poštenega davka lahko na milijone dobila; če pa ne in bi se ljudje kujali tak davek plačevati, bi bilo za deželo in prebivalce še najboljše preskrbljeno. Nadjamo se, da novi državni zbor gotovo kaj vkrene, ker huda voda tudi po druzih deželah ljudi suši in mori, finančno ali fizično. Iz Št. Ožbaltske okolice, meseca junija. Dolgo sem pričakoval kakega dopisa o naših srenjskih volitvah, a ni ga nobonega. Zato Vam za danes le naznanim, da volitev, ki se je s takimi težavami v največem snegu izvrševala, je od vis. vlade zavržena. Bila binkoštno soboto druga volitev. Smem reči le iz nagajivosti, pa menda tudi iz druzih namenov, da so se volitve izvrševale, kakor je bilo nekterim všeč; zakaj mnogo jih zavolj nevgodnega časa ni moglo zraven priti. Ni li mogla biti volitev kaki dan prej ali kaki dan pozneje? I se ve, da ne; potem bili bi tudi kteri k volitvi prišli, kterih niso marali. Včasih so tako hvalisali zložitev srenj v eno veliko, Pri nas se je tako zgodilo; a kdo je zdaj zadovoljen ? Razun tistih, ki bi jih lahko na prste naštel, nikdo drugi. Žalostno osodo zblaznelega Koširja tukaj vse miluje, ker poznali smo ga po tej dolini skora vsi kot poštenjaka. Bog se ga usmili. Znabiti v kratkem kaj več. Domače novice. (V cerkvi presv. Srca Jezusovega) bode jutri ob 9. uri premil. knezoškof posvetil altar ssv. Cirila in Metoda. Potem bo pri istem altarji velika slovesna sv. maša, „Te Deum" iu zadnjič sledi še tiha sv. maša. — Tako bo v kapelici ssv. Cirila in Metoda vendar vse zgotovljeno do pravega časa, dasi-ravno je bil čas zelo kratek in je že trdo šlo. Statue ssv. Cirila in Metoda so še le sinoči v noči došle. Daljši popis sledi pozneje. (Iz Velehrada) so v Mariboru nekteri gospodje, Iii nameravajo tje iti, to-le sporočilo sprejeli: „Od do 12. julija t. 1. se obhaja na Velehradu poglavitna slovesnost. Vsaki dan v celi osmini bo pon-tifikalna slovesna sv. maša. Prenočišče je po mogočnosti oskrbljeno. Kužnih, nalezljivih bolezni tukaj ni. Kar se govori, so vse hudobne (tendenziöse) laži! Velehrad, dne 25. junija 1885. Z odličnim spoštovanjem Vykydal 1. r." (Lep mašili plašč) daroval je tukajšni posestnik gosp. Anton Jeločnik, za kapelo sv. Cirila in Metoda v cerkvi Jezusovega srca. („Glasi katoliške družbe") dotiskali so se danes in se bodo prihodnji teden že razpošiljali. Knjiga obsega 12pôle; več nego 7 pôl je vsebine o sv. Cirilu in Metodu. (O g. Matiji Kaderabku), ki bode jutri obhajal šedesetletnico svojega tiskarskega posla, kar smo že nedavno omenjali, zdi se nam danes jako umestno še naslednje omeniti. G. Kadefabek je brezdzdvojno starina med avstrijskimi tiskarji. Rodil se je 10. februvarija 1811 v gradu Lov novice pri Pragi. Leta 1825 začel se je učiti tiskarstva in se ga je izučil pri J. Spurnyju v Pragi. Še jako mlad podal se je vže po svetu in je delal v Lincu in Celovcu. Leta 1832, 30. avgusta vstopil jo pa v Jožef Blaznikovo tiskarno, kjer je do danes ostal, toraj 53 let na jednem mestu zvest, priden in vesten delavec, pravi uzor svojim tovarišem. Kljubu svojim 74 letim je g. Kadefabek še jako čvrst in gibčen na duhu in telesu. V dokaz tega njegovo službovanje v 60. službenem letu. Kaj takega se ne doživi vsako leto! (Huda ura) nastala je danes popoludne ob uri v Ljubljani po hudi in omamljivi vročini. Gost dež se je vlil, vmes se je čulo oddaleč zamoklo gro-menje; pa tudi bliskalo se je. Vročina je bila že od včeraj zjutraj neznosna in so opazovalci vremena že včeraj za danes dež napovedovali. Ko to pišemo (ob 4. uri popoludne) še vedno grom buči. („Ftthrer «lurcli Krain und die Landeshaupt-stadt Laibach") ne veljil 20 kr., kakor smo po zmoti nedavno pisali, temveč 70 kr. Dvajset kraj-earjev veljâ le priložen mu načrt Ljubljanskega mesta sam za-se. (V Postojnski jami) bode jutri ob 4. uri popoludne zopet velik shod ob električni in navadni razsvitljavi. (Službo) stavbarskega pristava pri c. kr. državnem stavbarstvu na Kranjskem dobil je stavbarski praktikant g. Alojzij Muck. (Učiteljem) za Bosno in Hercegovino ponujajo se službe po 500 in 600 gold. s prostim stanovanjem, vrtom in drvmi za kurjavo. Je že nekaj, ali za Bosno in Hercegovino ne veliko, kjer je živež jako drag. Smešno je, da se nektere službe tam doli tako briljantno plačujejo in to posebno one, ki so po mestih, kjer človek, ki je na kupovanje sproti navezan, vendar lagje vse dobi, kakor pa na ubožni deželi. Učitelj je vendar povsod revež ! Plače komaj toliko da živi, študij se pa od njega skoraj za celo univerzo zahteva! („Savinski Sokol") napravi v nedeljo, t. j.. 28. t. m., izlet na Vransko, kamor se tudi pridruži Kamniška pevska „Lira". (Pošta med Krškem in Novim mestom) bode s 1. julijem dvakrat na dan vozila, in sicer po tem-le redu: I. vožnja: Iz Novega mesta bo šla ob 4. uri — m. zjutraj „ Št. Jerneja „ „ „ 5. „ 30 „ „ Kostanjevice „ „ „ 6. „ 55 „ V Krško pride „ 8. „ 25 „ I. vožnja: Iz Krškega bo šla ob 7. uri 25 m. zjutraj „ Kostanjevice „ „ „ 9. „ — „ „ Št. Jerneja „ „ „ 9. „ 50 „ V Novomesto pride „ 11. „ 55 „ „ II. vožnja: Iz Novega mesta bo šla ob 2. uri 30 m. popold „ Št. Jerneja „ „ „ 4. „ 20 „ „ Kostanjevice „ „ „ 5. „ 25 „ V Krško pride „ 6. „ 55 „ II. vožnja: Iz Krškega bo šla ob 3. uri — m. popold „ Kostanjevice „ „ „ 4. „ 40 „ „ Št. Jerneja ' „ „ „ 5. „ 50 „ V Novomesto pride „ 7. „ 40 „ zvečer. Z vsemi navedenimi vožnjami se sprejemajo popotniki. Voznina znaša od Novega mesta do S t. Jerneja 80 kr., od Št. Jerneja do Kostanjevice 30 kr., in od Kostanjevice do Krškega 1 gld., in obratno iste cene. (Poslednja zvezka) 11. in 12. „Ljudske knjižnice" v Mariboru izhajajoče, izšla sta za prvo polu-letje. Vsebina 12. zvezka je: Povesti „Sila" in „Davoriša", poslovenil Hrisogon Maj ar, in pa „Skopuh", preložil L. Gorenjec. (Banki „Slaviji") je c. kr. glavno vodstvo državnih železnic naklonilo svojo visoko pokrovitelj- stvo. Isto je izdalo namreč do podrejenih uradov okrožnico, s ktero priporoča svojim uradnikom in sploh vsem uslužbenim osobam, naj se zavarujejo na življenje pri banki „Slaviji". (Banka „Slavija") sklenila je v mesecih janu-var, februvar in marec t. 1. 11.670 novih zavarovanj za 13,278.993 gld. 96 kr. kapitala ter je za to prejela 362.393 gld. 70 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v teh treh mesecih 86.938 gld. 95 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 1,780.311 gold. 64 kr. V posojilnicah bilo je v tem času naloženih 366.198 gld. 74 kr., na zemljišča posojenih pa 570.623 gld. 41 kr. Gasilne brizgalnice dobilo je šest občin. — Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu je, da štejejo do konca marca 1885 že 1236 članov, ki so skupno zavarovali 140.945 gold. 52 kr. pokojnin in zato obvezali se vplačati 502.416 gld. 13 kr. ulog. — Tudi zastopninški pokojninski fond se izdatno in hitro množi, kajti koncem marca t. 1. imel je že 52.428 gold. 65 kr. premoženja. Razne reči. — Obsojena sta bila na kresni dan v Zagrebu Višemir Zima, vrednik, in Gabrijel Grünhut, izdajatelj satiričnega lista „Bič". Ker so porotne sodnije za nekaj časa vstavljene, prišla sta pred redno sodnijo pod predsedništvom Kukuli-čevem. Tožena sta bila kalenja javnega miru in je bila zarad tega obravnava tajna. Popoludne razglasila se je obsodba, ki naznanja, da sta zatoženca vsled izdaje dotične številke „Biča", ki je bila pa vrh tega konfiscirana, kriva hudodelstva kalenja javnega miru in reda, ker vsak stavek posebej, kakor tudi skupna vsebina zasramuje in zaničuje postavno zvezo Hrvaške z Ogersko in hrvaškega bana. Zarad tega obsojen je bil Zima kot pisatelj na dve leti, Griinhut pa kot izdajatelj na deset mesecev hude ječe, poojstrene vsak mesec dvakrat s postom. Obsojenca sta se proti tej obsodbi pritožila; prošnja njuna, da bi ju do višje odločbe spustili iz ječe, se je pa naravnost odbila. Tako so svoje dni pod Kol-lerjem na Češkem pokorili časnikarje, ki so imeli zadosti poguma narod svoj pred tujim navalom braniti. — Budčjoviški škof, grof Schönborn, prekoniziran bode v papeževem konzistoriji za nadškofa v Pragi in češkega metropolita meseca julija; slovesno umeščen na prestolu sv. Vojteba pa na 15. avgusta, kedar je grof Schönborn pred 12 leti noro mašo pel. Tudi ranjki kardinal in nadškof Schwarzenberg bil je na 15. avgusta umeščen. — Najmlajši profesor v avstro-ogerski državi je izvestno 151etni Ernest M ur any i v Raabu rojen, ki je letos maturo naredil, takoj potem pa se je oglasil na izpit za profesorja stenografije, kterega je na 20. t, m. tudi srečno dovršil. Dobil je že profesursko diplomo. — Nesreče. Kakor znano, je toča po primorskih bregovih že nekoliko gospodarila ter vinogradnike bolj ali manj poškodovala. — Nedavno je bila neki toča okoli Mantove, Verone, Vincence — 70 kilometrov po širokem in dolgem — neki tako silna, da je po polji vse prazno, kakor po cesti. — Teden poprej je pa v Mantovi vihar tako silno vihral, da je skoraj da vse šipe pri poslopjih potrl ter škode več ko 100.000 lir napravil. Šip od začetka neki niso mogli drugih dati, kakor le za spavnice ter še le pozneje so zamogli drugim potrebam zadostovati. — Treska in hudega vremena varuj nas o Gospod 1 Telegrami. Trst, 27. junija. „Juri s pušo" je bil zasežen radi petih člankov, Dunaj, 27. junija. Eumunski kralj in kraljica odpeljala sta se dopoludne v Budapest, kjer si hočeta ogledati razstavo. London, 27. junija. Kakor se čuje, pričele se bodo razprave zarad afganske meje ob navzočnosti Lesarjevi med Salisbury-jem in S t aal o m. Sploh so tega mnenja, da kar je do sedaj sklenjenega, ostane; druge točke, pa pravijo, da ne bodo ni kaki h sitnosti delale. Madrid, 27. junija. Kolera so v pokrajinah Murčija in Valencija še vedno razširja. Iz novega pokazala se je v pokrajinah Toledo, Alicante, in Sar ago s a. V Toledu so zaprli vojaško šolo. Narodno gospodarstvo. Od „Aziende", avstro - francoskega društva za zavarovanje proti ognju, toči, iu vsakojakim drugim nezgodam nam je došlo o občnem zboru 10. junija še sledeče za objavo vsem dotič-nim, ki so pri tem društvu zavarovani. Zavarovalno društvo „Azienda" deli se v dva glavna oddelka: a) za zavarovanje življenja in rent, b) oddelek za zavarovanje proti ognju, toči in vsakojakim drugim nezgodam. Delnic je bilo zastopanih 3175 z 57 glasovi. Premije z rezervo vred iz lanskega leta znašalo so pri požarnem oddolku 3,444.342 gld. Tem nasproti izdalo se je na stroških za proti zavarovaji 498.496 gld., za povrnitev škode 1,133.358 gld., za plačane provizije 411.057 gld., za stroške zastopništva in agencij 260.234 gld. Na leto 1885 se jo prenesla premijska rezerva 673.718 gld. in rezerva za škode 339.619 gld. Dobička je čistega ostalo 127.859 gld. Oddelek za točo imel je premij 581.906 gld.; izdajki za protizavarovanje, škode in agente znašajo pa 493.398 gld., ostaja dobička 88.508 gld. nasproti zgubi lanskega leta, ki je znašala 123.484 goldinarjev. Oddelek za p r e v o z n i n o je sprejel na premijah 324.904 gld. in ima čistega dobička 68.077 gld. Skupni dobiček iz poslovanja in dohodki iz naložene glavnice znašajo za leto 406.271 gld. Od tega se morajo odbiti stroški za osrednje upravništvo z 166.123 gld., na kar ostane še 240.147 gld. dobička. Od tega se odloči 35.000 gld. za napravo davčne reserve, 12.095 gld. pa za odpis. Glede 193.052 gld. predlagal je upravni odbor, da naj se po odbitku postavnih dotacij izplača 8% dividenda v skupnem znesku 93.600 gld.; 40.000 gld. naložilo se je pa na poseben zaklad. Obračun in pa predlogi, kako naj se dobiček porabi, so se sprejeli. Dividenda za leto 1884 izplačevala se bo po 16 frankov na delnico od 1. julija nadalje pri blagaj-nici na Dunaji. Glavni zastop „Aziende" za Kranjsko, Koroško in Primorsko ima g. Josip Prosenec v Ljubljani, Slonove ulice štev. 52. Za kapelo ss. Cirila in Metoda v novi cerkvi Jezusovega presv. Srca v Ljubljani so darovali čč. gg.: Frane Oniersa, kupec v Kranji,.....10 gl. — kr. Peter Berčič, duh. opravitelj v Starem Logu, . 7 „ 30 „ Jurij Škofic, posestnik v Šentvidu pri Brdu, . 1 „ — „ Toma/, Brus, duhovnik v Besnici,.....2 „ — „ Janez Jelene, duh. svetovalec na Dunaji, . . 5 „ — „ Ivan Jenko, načelnik postaje v Šentjur j i ob južni železnici,.........1 „ — „ Luka Svetec, c. k. notav v Litiji,.....5 „ — „ Duhovnija Sela pri Kamniku,......5 „ — „ L. Potočnik v Gornjem Gradu......5 „ — „ Anton Hočevar, župnik v Šent-Lovrencu ob Temenici,..........6 „ — „ S. Muršec v Radgori .........3 „ — ,. (Dalje prih.) Potrtim srcem naznanjajo podpisani prežalostno vest o smrti svojega preljubega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda SEBASTJANA ŠAVNIK-a, lekarja iu posestnika, ki je danes ob G1,,, uri zjutraj po kratkem trpljenji, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 85. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal Pogreb bode v nedeljo 28. t. m. ob 4. uri popoludne. Sv. maše se bodo v tukajšni farni cerkvi brale. Nepozabljivi ranjki bodi priporočen molitvi in blagemu spominu. V Kranji, 26. junija 1885. Ivana Šavnik roj. Toman, soproga. Karol in Edvard, Marija, sinova. hči. Leopoldina roj. Jugovic, sinaha. Karol, Franc, Marija, Janko, Pavel, vnuki in vnukinja. T u j c i. 25. junija. Pri Maliču: Aleks. Rehn, e. k. general-konzul, z Dunaja. — Hok in Bukeninaier, trgovca, z Dunaja. — Vitez Hauer, c. k. rudarski nadsvčtnik, iz Ljubna. — Stef. lieliof-schitz. trg. pot., iz Linca. — Henrik Bamberg, zasebnik, iz Zagreba. — M. Blati, trgovec, iz Zagreba. — Ant Blažek. c. k. nadporočnik, iz Trsta. — Anton Dorn, postajni načelnik, s soprogo, iz Vidma. Pri Slonu: Danici Morin, e. k. kapitan, s soprogo, iz Lušina. — A. pl. Rivera, c. k. poročnik mornarice, iz Lušina. — Valt. Gossar, inženir iz Albc. — Anton Žgur, župnik, iz Leskovca. — Janez Gregorie, posestnik, iz Leskovca. — F. Chevartal, asistent na rud. akademiji, i/. Ljubna. — lIorovsky. Kupelvrieser, Schinuet, Rudolf, Gartrvnskl, Mankovvski, Drolz, Stapf, Klachler, Ther, Wenhart, Torker, Vogel, Fiirth, Pan/,1, Knittclfelder, Krempl, Putz, Mauritz, Fitz, Stuchliet, Poppor in llerrmann, rudarski akademiki, i/, Ljubna. Pri Bavarskem, dvoru: Vaclav Lippert, inženir, z Dunaja. — Sognr in Logar, rudarska akademika, iz Ljubna. — Janez Gruden, posestnik, z Vrhnike. Pri Tavčarji: Schellandor, frogatni kapitan, 7. družino, i/. Pulja. — Janez Kichvvalder, trgovec, iz Feldkirehna. Pri Južnem kolodvoru : Karol i na Javorek, zasebniea, iz Opatije. — Josip Dolenec, zasebnik, i/. Loke. — Naglic, ključavničar, s soprogo, iz Kranja. Pri Virantu: Marija Lanzoni, zesebnica. — Marija Sirk zasebniea. iz Trsta. — Mat. Lavrenčič, posestnik, i/, Vrhpolja — A. pl. Eichhof, c. k. okr. sodnik, i/. Hadstadta. — Jakol Dereani, posestnik, iz Žužemberka. Umrli ho: 22. junija. Marija Kagnus, uradnikova vdova, 83 let, Kongresni trg št. 5, Marasmus. V bolnišnici: 21. junija. Janez Glašlč, gostač, 34 let, vodenica. 22. junija. Matevž Budna, delavec, 34 let, jetika. 23. junija. Jakob Šega, čevljar, 70 let, jetika. I>uitu}Mka borza (Telegrafično poročilo.) 27. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London ....... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini....... Nemške marke ...... 82 55 kr. 83 15 n 108 25 n 99 n 25 r 859 — 286 90 124 r> 20 » 9 »J 84>,'2 : n 88 60 •1 95 r Na prodaj je po jako nizki ceni 7 železnih štacunskih. vrat s kamenitimi bangerji vred, 5 ¡zložnih oken in dvoje velikih vrat. KKISPER & l llBATsC (2) v LiiiM.jmil. IV. knjiga: jj „RAZLIČNO BLAGO", | jjl( ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelju čast. gosp. j Mih. Lendovšeku v M a kol a h (Maxau bei Pol- ■ssjj' tschaeh) po 1 gld. s poštnino vred. Tržna cena po 'ffij ; knjigarnah ji je 1 gl. 40 kr. za trdovezan, 1 gl. 30 kr. M. s za broširan iztis. — Obsega tri oddelke: 1. „Šola in |ŽEv, iJSijjl odgoja", str. 180; II. Narodna politika in Ijijt' narodo gospodarstvo, str. 183—354; III. Razna ||S| H( (2) tvarina, str. 357—428. )W frfc_ _ _ _ Gostilna na prodaj! Stara, vsakemu dobro znana gostilna v Iiiitlollovem, ležeča na prijaznem kraji ki obsega dve tik druge stoječi hiši. dobro zidani, sprostor-nimi sobami za gostilno, zlepim vrtom in prav romantičnim razgledom. Tudi je zraven prav dobra ainerikanska ledenica, in obzidano in s šipami obdano kegljišče, in dve lepi sobi za prenočišče tujcev namerava podpisana iz proste roke, zarad bo-lehnosti prodati. Pojroji se pri lastnici natančnejši zvedo ustmeno ali pa pismeno. Cas za kupce je do 1. septembra 1885 odločen. Rozalija Bruner, (2) lastnica. Ivan Lnpajnc v Krškem je izdal in ima v zalogi sledeče (20) knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: cena — gl. 80 kr. „ — „ 60 „ a) Praktično metodiko b) Prvi poduk..... c) Fiziko in kemijo .... „ — „ 60 „ č) Prirodopis....... „ — „ 56 „ d) Zemljepis....... „ — „ 26 „ e) Geometrijo....... „ — „ 24 „ f) Malo liziko......... — „ 23 „ g) Doinovinoslovje . . . . „ — „ 20 „ h) Pripovcsti 1/, /.god. Štajerske „ — „ (i „ i) Opis krškega okraj. glav. . „ — „ 30 „ j) Zgodovina štuj. Slovencev . „ 1 „ 20 „ Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisanke in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nein-ški zemljevid Avstrijsko-Ogcrske, cena 1 kr., iu zemljevid Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. .Jloiiieriaiia" imenuje se zdravilna rastlina, ki je gotovo dobra pomoč za vse bolezni v pr-Kili, plugih, vratu in pri iiiMlulii! Zdravniki so jo posku-— šali in priporočili. Zavitek za dva dni velja 70 kr. in le tisti so pravi, -^ W imajo vtisnjeno zgornjo varstveno znamko. (2) Na K ranjskem se dobiva v lekarni (1. 1'iccoli r Ljubljani na Dunajski cesti. Knjižico pa, v kteri so čudoviti vspehl hoiuori-| janskega čaja popisani, jio zdravnikih preiskani in potrjeni, pošilja proti pošiljatvi 3 petkrajcarskih mark /.a pisma zgoraj omenjeni lekarnar ali pa pripravlje-valce tega čaja, Varel Homero v Trstu, ki jo zdravilno moč te rastlino prvi zasledil, brezplačno. H. »I Terček & Nekrep, trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg št. 10, priporočata stalno, dobro izbrano zalogo ni\jI»olj-w«*jsrsi kmet\jske(>ra In poljeclel-Klt<»{i'ii <>i-o