Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 7. aprila 1907. Št. 12. Nopodno-radihalno in norodno-gospodorsho glasilo za stajersho-hranj[shD Posavje. Brežice Krško cPosHvska Straza» izhaja vsaki čctrtek v tcdnu, d;itir;uia x dncvum prihodnjc nedeljc. — Nuročnina za cclo leto znaša dvc kroni, pri vccjih naro- čilih popust po doj;ovoru in se naprcj placujc. —- Ccna oznanil za cno straa 48 K., za pol strani 24 K, za cctrt strani 12 K, za nsminko strani 6 K, za šest- najstinko strani 3 K, 7.0, dvuintriilcsctinku strani 1'5U K; pri vcčkratncm ozua- nilu po dogovoru. Vst posiljatvu (pisma, dopise, nakaznice, narocila, inscralc i. t. d.) je pošiljati na naslov «Posavska Straža» v Brežicah ali v Krško. — Uopisi se pošiljajo na urcdnistvo, narocnina in oznanila pa na upravništvo. — Kokopisi so ne vračajo. — Posamczna štcvilka stane 10 vin. «Slovenska kmečka zvcza» je sklicalav vsakem okraju zaupen shod, ki naj doloci kandidala. Vslcd sklcpuv teh zaupnih shodov bo kandidiral Franc Roškar, posestnik v St. Jurju v $luv. gor. in deželni poslanec v volilnem okraju Maribor lcvi breg Drave, St. Lenart, Gornja Radgona in Ljutomer. Franc Pišek, posestnik in župan v Hotinji vasi v volilnem okraju Maribor, desni breg Drave, Slovenska Bistrica in Konjice. Dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru v volilnem okraju Šmarje, Rogatec, Kožje. Dr. Jožef Povalej, posestnik v St. Juriju ob juž. žel. in sinančni komisar v Mariboru v volilnem okraju Celje in Vransko. Franc Robič, deželni odbornik v Gradcu in posestnik v Lembahu v volilnem okraju Marenberg, Slovenjigradec, Šoštanj in Gornjigrad. |)r. Ivan Benkovič, odvetnik v Hrežicah v volilnem okraju Brežice, Sevnica in Laško. ])r. Miroslav? Ploj, dvorni svetnik na Dunuju v volilnem okraju IHuj in Ormož. Kmetje! Ti poslanci priznavajo program «Krnccke zveze» za svojega, one zveze torej, ki si je stavila za nalogo združiti potom krepke gospodarske organizacije zlasti male kmete v en tabor ter «z združenimi močmi» se bojevati za koristi kmečkega stanu. Vsak kmet, ki ljubi svoj stan in ki inu lioce dobro, bo volil dne 14. maja te kandidatc! Somišljeniki! Na delo! Na agitaeijo! Vsi na krov! Sovražniki, zviti in prckanjeni bodo prisli s sladkimi be- sedami, da premotijo kmecke volilce. Tukaj bode vase delo, da odprete oci tern, ki se dvomijo. Ce stori vsakdo svojo dolžnost, bo zrnaga naša, zmaga kmečka! LISTEK. Kmeühi upor ali stars praudfl. Zgodovinska povest iz 16. stoletja. Po Avg. Šcnoa. Uaije. Na štajerskem pobrežju Save, uprav na- sproti mesta Krskega na Kranjskem, stoji na gorskem okraju vas Videm, za vasjo štrli proti nebu brdo, okinčano s cerkvijo podruž- nico Sv. Marijete; izza brda zagltvias na zapadu med gorami Krško in Savo, na iz- toku veliko ravnino okoli l^režic in dalje tja doli samoborske gore. Med smrekami na samem zapaziš hišo srednje velikosti; v pritlicju ima zidano klet, povrh nje se pa dviga lesena zgradba iz močnega lesu z pocrnelo streho. Odzadi je okrožcna z lesenim koru/.njakom napolnjenim do zadnjega kotička z rumenim koruznim klasjem. Hilo je po vseh Svetih Jeta 1599; nirak je legel na zeinljo in nebo je bilo oblačno. Vlažcn veter goni staro že poriimenelo listje po cesti, pričakovati je vsak trenotek, da se vlije dež. V tej dobi seje bilo zbralo v zadnji pro- strani sobi samotne hiše zelo različno društvo. V hisi jegospodaril Nikola Krobot, močan, širo- koprsen Štajerc, rdečega obraza, ves poln živ- Ijenja, na glasn bogataš. ]*oleg gospodarja, ki je previdno vrata za seboj zaprl, so se- deli za mizo pri mali svetilki llija (Iregoric, dalje uskok Nozina in njemu nasproti trije jako različni možje: Jurij Planinec, čevljariz Krškega, malo suho človeče, šiljastega lica in nosa in mcžikavih oči ima na glavi mali klobuček -— za zobmi pa nabrušen jeziček. — Sosed mil je nioz srednje poslave, rdeee barve, žilavih mišic; glavo ima obraščeno z dolgimi črnimi lasmi in dolgo brado, velike okrogle oči bulijo mil izpod bele polhovke v malo svetilko. To je lJavel Sterc, kovač iz St. Petra pod Sv. gorami. Tretji mož Andrej Hribar, usnjar iz Radeč na Kranj- skem, suh inozicelj, škili vedno po svojem vegastem nosu, smehlja se neprestano in zakriva v posmehu svoje tajne misli. V kotu za pečjo gleda pa Sime Drmačič v enomer v VR", ki stoji pred njim na zemlji. — Ni- kola Doročič, trgovec iz Metlike stoji pri peči in si greje hrbet. — Tako bračo, spregovori Jlija, povedal sem vain vse, kaj nas peče in zakaj se dvi- ganio, mislim pa, da vam tudi na Kranjskem in Stajerskem ni za trohico bolje. ZahtBvojtB in razširjajte povsod „Fosavsho Straža!" — Vraga bolje, zaropoee čevljar — ču- dim se le, da si ni kastelan iz krškega gradu, \z moje kože čevlje naročil. — — Nam ja zlo, vam jc zlo, nadaljujc llija, batine padajo tostran in onstran Sotle in Save, bratje smo in govorimo en jezik, enako nas tlacijo, pa naskočimo zajedno. To se pravi, ne samo enega gospodarja — ampak vse. — Da — male in velike pijavke, po- trdi čevljar s pestjo. — — Vam ni treba mnogo naukov, po- vzame Gregorič besedo, — vaši Brežičaniin Metljičani so pokazali čestokrat s cepcem, da znajo krstiti po «stari pravdi>. Vsekako moram vam pa raztolmačiti, kaj li hočumo Hrvatje in kako. — Povem vam to v imenu Gubca iz Stubice, ki je nas vojvoda. Pod stubiško in susedčko graščino so pripravljene vse vasi, imamo orožja, smod- nika in drugega streliva, pa ker nas je mnogo, dobra bo tudi sekira. Vsaka hiša da po enega mo/a. I/.brali smo si po vaseh tudi na- čelnike, ki so vam vsem dobro znani, ker do- hajate večkrat k nam po trgovini. — Gubec, Pasanac in Mogajič vodijo stubieki narod, jaz bom vodil Brdovčane, Nikola Kupinič - - Susedčane, Ivan Turkovič kmete iz Zapre- šiča, Pavel Melinčevič one iz Pnšč, Ivan Karlovan Stenjevčane in Pavel Fratrič Stup- ničane. — Ko poteee rok, zbere vsak načelnik svojo četo — in tedaj — kakor Bog da. — Vse to je še premalo, zadavili bi nas takoj. Z nami gre ves narod, ]So že na pol moji, odvrne Uskok •— res je, na mojo dušu, da sicer niso 10- bovi, a od gladu umirajo na bedni zemlji. — Vidite bračo, nadaljuje Ilija, — tako hočemo mi, hočete li vi z nami? — No in kaj hočete vi Hrvati? po- vpraša Kovač. — Beno! vdari čevljar s pestjo po mizi — vse pobiti, karkoli nosi gospodsko suknjo! ___________ (Daljc prih.) Posavski kmetje, pozor! Slovensbo \wM zveza za Spodnje Štajersko priredi ljudski tabor na Blanci na belo nedeljo, dne 7. aprila 1907. popoldne ob l/t4. uri pod milim nebom. Dnevni red: 1) Gospodarski program slov. kmečke zveze; govori g. Janez Roškar, načelnik kmečke zveze, deželni poslanec, posestnik in župan v Št. Juriju v Slov. Goricah. 2) Slov. kmečka zveza in nje nasprot- niki; načrt, sredsha in cilji slov. kmečke zveze; govori g. dr. Ivan Benkovič iz Brežic. 3) Poročilo deželnega poslanca g. dr. F r a n a J a n k o v i č a o delovanju deželnega zbora in o politienem položaju. 4) Slučajnosti. Slovenski kmetje! Pridite v obilnem številu, ako so vam mar vaše koristi. Vaši nasprotniki se množe! Združujte se v slo- venski kmečki zvezi! S svojim številom pokažite svojo moe nasprotnikom. odbor slov. kmeeke zveze. Shod se vrši ob vsakem vsemenu! Hasprotniki kujejo načrte zoper shod! Opozarjamo udeležnike, da večerni tovorni vlak ne bo sprejemal potnikov. Udelež- n i k i i z b r e ž i š k e g a o k r a j a s e o d p e- 1 j ej o z vozovi! Zasedonje del zbora štajershep. 19. seja seje vršilav petek, dne 15. sušca do pol dne od 10. do 12. lire. Med predloženimi poročili je omeniti poročilo deželnega odbora o prošnji za de- litev obeine Oplotnica. Posl. Huber utemeljuje svoj predlog za ustanovitev strokovnih kmetijskih zadrug. Ta predlog so stavili Slovenci že dvakrat, posl. dvor. svet. dr. Ploj 1. 1904, takrat je bil odklonjen. V tern zasedanju pa posl. d r. Jankovič, takrat se je izročil deželno- kultLirnemu odseku. Govornik omenja med drugim, da glavni tajnik c. kr. lfliietijske družbe za Stajersko na svojih poučnih po- tovanjih po kmetih uganja strankarsko na- cijonalno politiko! Nadalje pride govornik v konfliks z socijaldemokraškima poslancema, katerima očita, da se vedno vtikata v kme- tijska vprašanja, dasiravno nimata o tem niti najmanjšega pojma. Govori o velikih pred- nostih predlaganih zadrug za kmetijstvo. Predlog se izroči deželnokulturnemu odseku. Poročila dež. odbora, katera so na dne- vnem redu sc izroče odsekom. Slede ustmena poročila občinskega in deželnokulturnega odseka v manjših lokalnih zadevah nekaterih srednje in zgornještajer- skih občin. Eni občini se dovole za 1. 1907 občinske doklade v visokosti 178°/0, eni 170%, eni 161%» občini Krakaudors v so- dnem okraju Murau celo 208°/0. 20. seja se je vršila v soboto d n e 10. s u š c a d o p o I d n e o d 10. do 1. u r e popoldne. Posl. Hagen hofer utemeljuje svoj predlog . naj se izdela železniski stavbeni načrt za. deželo Stajersko. Imamo zakonite predpise, kako je zidati y.eleznice, nimamo pa nikakih navodiJ, kje jih je zidati, da bi najbolje ustregle prometnim razmeram in gospodar- skim zahtevam dežele. Posledica tega, da še ni taeega naerta, je, da se sproži včasih cela vrsta projektov, katere si pogostoma naravnost nasprolujejo. Zgodilo se je tudi že, da so se izvedle želcznice, katere se ne splaČLijejo in so vrhulega najmanj otežko- čile v gospodarskem'.in prometnem ozim mnogo bolj važne projekte. Predlog se iz- roči železniškemu odseku. Isti poslanec utemeljuje svoj predlog za železnico Hartberg-Gleisdorf. Se izroči železniškemti odseku. Posl. dr. Hrašovec utemeljuje svoj pre- dlog za uravnavo Hudinje v celjskem okraju. Se izroči deželnokulturnemu odseku. Poročilo deželnokulturnega odseka o predlogu, naj se na Štajerskem uvede pri- delovanje tobaka. Sprejme se predlog odseka: Dež. odbor izposluj pri vladi, da se dovoli pridelovanje tobaka na Stajerskem. O tem naj poroča v prihodnjem zasedanju. Poročilo občinskega odseka o predlogu, naj dež. odbor posreduje, da se dovoli po- žarnini brambam za službeno korespon- denco prostost poštnine in naj se jim za vožnje po železnicah znižajo cene. Sprejme se predlog odseka, naj dež. odbor tozadevno vpraša «deželno zvezo požarnih bramb» za mnenje in naj o tem poroča v prihodnjem zasedanju. Poročilo finančnega odseka o prošnji mestne občine Brežice za podporo z a k a n a 1 z a c i j o v B r e ž i c a h. Se zavrne. Dopisi. Z Bizeljskega. Čudne razmere so pri nas, čudni kajoni smo mi kmetje na Bi- zeljskem! Po drugod prirejajo shod za sho- . dorn, zlasti svečeniki podučujejo nevedno kmecko ljudstvo, ko ne ve kam kreniti, ka- tere stranke se okleniti. Pri nas se ne stori nie. Le par naših velikašev nas ima v pe- steh, isti nas gonijo, kamor se jim zljubi, mi bedaki pa jim sledimo, kakor slepec svojemu vodju. Skušnja vzeta iz pretecenih let kaže, da smo bili varani; volili smo vedno s tistimi, ki so propadli, osmešili in zamerili smo se vsikdar pri svojih sosedihj Pa kaj vraga ali so res naši velikaši najbolj pametni ljudje na svetu, da ubogamo edino te? Zdaj nas hočejo Bizaljnnce vpreči v voz «Narodne stranke», da mi,.kmetje po- magamo vleci Rošov koleselj z liberalnimi učitelji, obrtniki in delavci. Ne bi li bilo boljše, da mi kmetje sami s k u p aj d r ž i in o kakor pa, da stopimo v to kolobocijo «Na- rodne stranke?» Ali nas britka skušnja ne uci, da kjerkoli so bili kmetje zdrüzeni z drugimi stanovi, so si vsi stanovi opo- m o g 1 i na račun kmeta, kniet je osj^al stari osel, po katerem je smel udrihati vsak, ki bi le čas imel. ]}o drugih farah se kmetje zbirajo v kmečke zveze, otresli so se jerobstva vseh etanov, sami si hočejo opomoči upi- rajoc se v kmečki zvezi na lastno moč in ne zanašajoč se na druge stanove, mi pa še hočemo naprej živeti v objemu z raznimi stanovi, ki nas bodo izrabljali po stari na- vadi. In to vse zato, da se z nami, ubogimi kmeti bahajo pred svetom, češ, da smo backi, ki sledimo migljaju nekaterih , pol- kmetov — polgospodov. Te proklete politike — Bizeljanec zna tudi kleti če treba — - mora biti konec, kmetje pridruzimo se kmetom in se otresimo svojih škodljivcev. Torej le vkup, kmetje ob Sotli — v kmečko zvezo! Priloga „Fosaushi Straži" St. 1Z iz 1.19D7. Brežice-Sevnica-Laski Trg-Trbovlje, o Veliki Noči 1907. Dragi tovariši hmetje! Cenjeni sovolilci! Bliža se dan 14. maja 1907, ko bomo morali z volilnim listkom v roki odločiti, v če- gave roke položimo skrb za svoj blagor, odločiti bodemo morali med kandidati slow kmečke zveze, narodne stranke in socijalnodemokraške strnnke. Programe vseh strank več ali manj poznamo. Slovenska kmečka zveza je ustanovljena v svrho obrambe in vspešnega zastopanja blagora kmečkega stanu. ki tvori ogromno večino slovenskega naroda na Spodnjem Stajerskem ; take enotne organizacije je dosedaj pomanjkovalo, zato se glas kmeta tudi nikjer ni resno upošteval. Ni dovolj, da kmet samo tarna nad svojim slabim stanjem, kmet mora zakričati ; šele potem se nas bode slišalo na najvišjih mestih v državi, ki odločujejo o naši usodi. Ravno v ta namen je ustanovljena slovenska kmečka zveza. Na čelu zveze stoje najboljši in nnjrazumnejsi slov. kmetje na Spodnjem Stajerskem, med temi državnozborska kandidnta gg. Roskar in Pišek, ki bodcta najbolja tolmača kmečkih zahtev v državnem zboru. A slovenska kmečka zveza ni zavrgla temeljev dosedanje naše politike in je zlasti pri- tegnila v svoje vrste v parlamentarnem boju osivele može g. deželnega odbornika Robiča in g. svetnika Ploja, obadva bivša državna poslanca, ki že dobro poznata spolzka pota politike in bodeta kmečko zvezo obvarovala neprevidnih korakov. Razun tega potrebuje slov. kmečka zveza v svrho razširjenja svojih idej mladih čilih močij, ki bodo z vsem ognjem zastopale njene cilje; izbrala si jih je v osebah gg. Korošca, biv- šega zaslužnega državnega poslanca, pos^stnika dr. Povaleja in odvetnika dr. Benkoviča; vsi ti so sodelovali pri ustanovitvi kmečke zveze in so ter bodo na neštevilnih shodih zanesli njene ideje med ljudstvo, v zadnjo vas. Slov. kmečka zveza hoče v prvi vrsti zastopati koristi kmečkega stanu ; nam hoče pri- boriU mesto v državi, katero nam gre po inašem številu, po našem krvnem in denarnem davku, kmečkemu stanu hoče zagotoviti trajen obstoj, rešiti ga hoče njegovih bremen. zlasti šolskih, od- preti mu nove vire pridobitka; to je njen poglavitni in vrhovni namen. V državnem zboru hoče sodelovati z drugimi kmečkimi strankami, katere bodo skupno tvorile večino nad zastopniki dru- gih stanov. Kmečki stan je temelj slov. kmečke zveze. Toda kmečka zveza nikakor ne odriva drugih stanov, ako so pripravljeni sodelovati za povzdigo sedaj najbulj tlačenega stanu; tudi kmečka zveza hoče podpirati njih zahteve, v kolikor so opravičene in ne nasprotujejo našim zahtevam. Kmečka zveza se v prvi vrsti poteguje za male,!;a kmeta; ravno rnali kmet pa mnogo bremen skupno nosi z malim obrtnikom, delavcem itd.; ako hočejo ti podpirati pretežno večino prebivalstva, t. j. kmeta, odrekla se jim ne bode pomoč za zboljšanje njih gmotnega stanja. Kmečka zveza ne odriva izobraženih stanov, zlasti tudi ne duhovnikov. Očita se nam, da smo klerikalni! Kaj je klerikalizem ? Klerikalizein je nadvlada duhovščine; toda nasa kmečka zveza ne prizna nikake nadvlade, tudi ne duhovniske. Pač pa bode v smislu svojih pravil v de- janju, ne le na papirju — bra nil a in utrjevala krščanskega du ha v k meckern stanu. Posebno naša kmečka zveza ne bode nikdar pozabila, da je slovenska kmečka zveza in bode odločno branila narodne pravice slovenskega ljudstva. Kmecka zveza ni samo politično orodje, kot se nam očita; to dokazuje dejstvo, da so se njej na čelo postavili^ kmetje sami. Sploh pa organizaeija, ki šteje že danes čez 30 okrajnih odborov in čez 20.000 članov ne more zaspati, dqkler je v nji saj nckaj delavnih moči. Berite! f^azširjajtel Naši nasprotniki. Poglejmo si naše nasprotnike! Novopečena narodna st ranka, ustanovljena od mladih neizkušenih mož v Celju, nam je napovedala najhujši boj; ona hoče med staro šaro zavreči vse naše dosedanje osivele voditelje; vsi dosedanji vspehi niso nič proti temu, kar bodejo oni dosegli! Tako nastopa in mora nastopati vsaka nova stranka, ako hoče sploh obstati; le na ta način najde lahkovernih Ijudi, ki se ji vsedejo na limanice in njenim ustanoviteljem po ceni pripomorejo do moči. Naj ti gospodje pokažejo svoje uspehe, potem jim bomo verjeli, da niso politične enodnevne jnuhe. Ta stranka je začela zidati pri strehi, mesto na temelju; ta stanka hoče najpreje vse v svoj koš spraviti, potem šele delati. Najpreje treba delovati, potem šele pridejo sadovi. Kdor ne dtla, ta tudi ne žanje. Naj nas ne slepe s tem, da bodo mnogo dosegli; naj rajše pokažejo, kaj so že dosegli. Po tem jih bodemo šele sodili, po njih dejanjih. Možje pa, ki so v naši sredini t. j. Roškar, Robič, Ploj, Korošec že lahko kažejo na si- jajne uspehe svojega delovanja. Kako se Roškar, naš načelnik v deželnem zboru poteguje za kmečke koristi, čuli smo ravno minule dni; vedno neustrašeno, brezobzirno zastopa naš blagor. Robič deluje že mnogo let kot deželni odbornik v prid našega stanu ; delovanje dr. Ploja in dr. Korošca v državnem zboru in dr. Ploja v deželnem zboru je nam vsem znano. Vsi skupno pa so nam letos za veliko noč dosegli novo pridobitev : slovensko kmetijsko solo za Spodnje Štajersko, za katero prispeva dežela 400.000 krön, in so preprečili zvišanje dežel- n i h d o k 1 a d ! Kje pa so dela novopečene narodne stranke? Kako deluje novopečena stranka? Zakaj smo zoper novo stranko? Zanesla je nesrečni razpormed spo dnj eštaj erske Slo ve n ce, kiso bili na potu mirnega in trajnega razvoja na gospodarskem in narodnem polju — to je njeno prvo delo. Ta stranka je neodkritosrčna že v naslovu. Imenuje se «narodna stranka* kot bi bile vse druge stranke nenarodne; za to krinko pa se skriva nje liberalno — protivcrsko obličje. Saj so znane zveze nove stranke do liberalne stranke na Kranjskem, ki je danes na robu propada. Ta stranka je neodkrita v dejanju: na kmetih k ri ei, da treba le kmetu poma- gati, v Trb^vljah in v Hrastniku pa delavcem obljubuje zlate gradove na stroske kmeta — insi tako hoče zagotoviti obojne glasove. In samo za glasove se jim gre, za drugega nie. Ta stranka je neodkrita; kmetu obljubuje zmanšanje šolskega bremena, kmečkim raz- meram primerno ureditev šolske dolžnosti, učiteljem pa — ki so glavni steber narodne stranke — obeča zlate gradove na stroske kmeta. Takozvana narodna stranka hoče vsem stanovom ustreči, pri tem pa prezre, da je treba ustreči najbolj zatiranemu stanu, kmečkemu stanu, ki je pogoj obstoja drugih stanov; saj je njih prijatelj socijalni demokrat Kristan javno priznal, da vsakdo laže, kdor vsem stano- yom obljublja enako pomoč. Takozvana «narodna stranka», oziroma njeni pristaši se bore z nepoštenimi sred- stvi. Kdor ne trobi v njih rog, tega hočejo uničiti z obrekovanjem, z lažmi; celo zasebno življenje naših pristašev jim ni sveto. Vse teptajo v prah in blato, kar jim je na potu! Poslužujejo se v boju zoper na.še pristaše najbolj nizkotnih sredstev; ne zametujejo brezimenih pisem kot poli- tičnega orožja. V svojih glasilih obrekujejo naše pristaše na najpodlejsi način, ker vedo, da se jim pred porotniki las ne skrivi; saj so porotniki večjnoma nemčurji ali pristaši obrekujoče stranke. Nova stranka se imenuje «narodna» a narodnostjijesedaj devetabriga. Ves njen ljuti boj meri le na to, da premaga slov. kmečko zvezo; ako te svoje moči uporabi zoper naše stare narodne nasprotnike, potem naj se imenuje «narodna stranka» ; dokler pa se bori le zoper kmečko zvezo, imenuje naj se j>ro ti k m eč ka stranka. Kje pa smo še videli to stranko in njene pristaše v odkritem boju zoper nemčursko stranko? Upamo, da se nam v kratkem posreči razkriti niti, katere hočejo nekateri splesti med obema tema protikmečkima strankama, saj v volilnem boju. Nova «narodna stranka» slepi slov. ljudstvo s svojimi kandidati. V svet so raztrobili, da so njeni kandidati neodvisni kmetje, da bi premotili nas kmete. V resnici pa ti neodvisni kmetje niso kmetje, ampak vse kaj drugega preje: krčmarji, trgovci, hmeljarji, graščaki, ti neodvisni kmetje tudi niso neodvisni, ampak imajo vezane roke, ker so se popolnoma za- pisali novopečeni «narodni stranki», vsi ti neodvisni kmetje so pod kuratelo celjskih mladih gospodov. — S takimi sredstvi nas hoče nova stranka preslepiti, da bi svoje glasove dali «neod- visnim», za katerimi stoji celjska stranka doktorjev. Neodvisnim nobenega glasu! Nova sjranka vodi nopošten politični boj zoper naše kandidate. Očitamo jim da niso vsikmetje! Celjskim gospodom na vsa usta povemo, da nismo tako kratkovidni, da bile kmete volili, mi bodemo volili istega, ki bode najbolje in najuspešnejše zastopal koristi slov. kmečke zveze v državnem zboru. Izbero kandidatov naj celjski gospodje le nam prepuste; ne po- trebujemo njih kuratele. — Tudi naša kmečka zveza potrebuje juridično naobraženih mož; saj jih ima novopečena stranka kar na tucate! Mi ne vprašamo, kdo nas bode zastopal, pač pa moramo vedeti, kako nas bode zastopal. Ne kdo! Ampak kako? Voditelji takozvane «narodne stranke» se za hrbtom svojih pristašev vežejo z najhuj- šimi sovražniki kmečkega stanu — socijalnimi demokrati. Saj so na shodu v Mariboru 24. susca t. 1. javno priznali, da hočejo pri volitvah roko v roki iti s socijalno demokracijo zoper slov. kmečko zvezo. Saj je znano, da hočejo socijalisti pri ožji volitvi svoje glasove na razpolago dati «narodni stranki»! Oni že vedo zakaj! Brez plačila gotovo ne! Kaj hočejo zavezniki «narodne stranke»? Oglejmo si tega drugega našega nasprotnika: socijalnodemokrasko stranko! Ta je na zunaj bolj prijazna, ima polno medenih besed na jeziku, tudi za kmeta. A poglejmo si jihbližje! Vodja te stranke Kautsky je 1. 1903. izjavil; «Dolžnost naše stranke je, prepričati kmete, da se jim pomagati ne da!» Program te stranke je, da vsa zemljišča postanejo skupna last vseh, da treba vso zemljo posestnikom odvzeti in jo med vse (tudi neposestnike in lenuhe) enako razdeliti. Se- veda socijalisti kmetom na shodih tega ne poyedo, pač pa jim obljubujejo deveto deželo! Vodja nerriških socijalistov Bebel je rekel 1. 1895: «Če bo vse kmetijstvo v dveh letih kaput, potem bo to za mene najveselejši dogodek!» Sociialistična stranka je v Gradcu 1. 1900 izdala volilni oklic s sledečimi zahtevami: kdor stanuje 2 leti v občini, naj ima domovinsko pravico (tako da občini na rame pride!); šol naj se toliko zida, da ne bo v nobenem razredu vee kot 30 otrok, knjige, učila in hrano naj občina daje otrokom; občina naj osnuje javne kopeli, lekarne, naj oskrbi zdravnike, učitelje, vse na svoje stroške itd. Socijalni demokrat dr. Šaherl je letos v štajerskem dežejnem zboru predlagal, da se kmečkim poslom zvišajo dohodki na stroške kmetov. Vodja avstrijskih socijalistov dr. Adler je rekel I. 1891 v Bruselju : «Za nas je volilna pravica le sredstvo, da pridobimo armado, ki bo revolucijo izvedla (z revolucijo hočejo socijalisti izvršiti svoje načrte!). AH ste čuli, kmetje, kakšne namene ima socijalizem? Seveda nam to vse utaje, kadar pridejo med nas lovit glasove. In s to stranko, ki nam hoče odvzeti zemljo, ki vrh tega smatra vero za privatno stvar, ki hoče vero iz sole izobčiti, sto stranko se hoče vezati «narodna stranka», samo da pri volitvah vrže kmečko zvezo. Kaj je «narodna stranka» za to obljubila socijalnim demokratom, nam ni znano; pač pa je gotovo, da socijalisti ne pojdejo zastonj za narodno stranko v ogenj. Slovens ki kmetje! Toliko razsodni smo, da vemo, kaj nam je v tern položaju storiti. Nova stranka napenja vse svoje sile, da nas privabi na svojo stran; ona se nam dela pri- jazne, tako, da pod krinko prijnznosti teško opazimo njen pravi namen. Nekaj časa ga bo še skrivala, potem pa, ko ji pomoremo do moči, pokazala bode svoje kopito. Ali hočemo podpirati tako neodkrito stranko? Ali hočemo podpirati stranko, ki se hoče vezati z nasimi najhujšimi nasprotniki — socijalnimi demokrati in hiži-liberalci? Nikdar! Novopečena narodna stranka že menda sama uvideva svojo slabost in postavlja kandi- date, ki nikdar ne bodojnogli izvrševati mandata, če jini ga poverimo; celo pristašem slov. kmečke zveze ponuja mandate, če sprejmejo njen program. Koga naj volimo tedaj ? Ali kandidate stranke, ki zmaga k vecjem v enern volilnem okraju? Ali naj volimo s stranko, ki bode le z najhujšim naporom komaj enega svojih spravila v državni zbor — kirn at, kot je že leta in leta kimal v deželnem zboru? Ali naj volimo Rosa, tega kimovca, ki bode v državnem zboru osamljen, brez zaslombe? Povsod drugod je naši kmečki' zvezi sijajna zmaga zagotovljena; njeni izvoljenci bodo skupno nastopali, vsiljevani nam kimovec pa bode sameval! Ali naj volimo graščakaRoša, ki nima smisla za koristi ma leg a kmeta? Vsiljuje se nam za poslanca mož, ki je veleposestnik; mi pa hočemo za poslanca moza, ki je prisegel na program naše kmečke zveze, katera hooe ma I emu kmetu pomagati I Grajščaki imajo vse druge težnje, nego mali kmet; grajščaki nimajo srca za nas male kmete, pač pa so bili vedno najhujši zatiralci tnalega kmeta. Zakaj pa ni Roš pristopil h kmečki zvezi? Obotavlja! se je, ker se je bal svojih zavez- nikov, socijalnih demokratov; brez pomoči socijalistov si ne upa zmagati. Kaj je Roš obljubil svojim zaveznikom za njih glasove? Za nas nič dobrega! Ne vprašujmo ga in dajmo mu odgovcu s tem, da vsi volimo kandidata slov. kmečke zveze! Torej stopimo na noge! Delajmo, dokler je čas ! Pridobivajmo nove pristaše slovenske kmečke zveze! Pokažimo vrata zapeljivim agitatorjem novopečene «narodne stranke»! Bodimo sami svoji in dne 14. maja 1907. vsi do zadnjega moža oddajmo svoj glas kandidatu, katerega nam sporazumno z našimi zaupniki priporoča slov. kmečka zveza. Naša zveza bode najbolje zastopala naše koristi, ker so med njenimi kandidati trije naši možje kmetje in dva izobraženca, tudi kmečka posestnika, vsi kandidati pa sinovi poštenih kmečkih staršev. Našega kandidata so izbrali zaupniki iz vseh okrajev; njim smo poverili izbero kan- didata. Poznamo ga iz afere Vistarini, bivšega okrajnega glavarja v Brežicah, ko je na svojo roko in svojo odgovornost po hudem in dolgotrajnem boju razkril sleparije, ki so se godile na veliko skodö ljudstva in je ljudstvo obvaroval nadalnje škode. Zato ni žel zahvale, ampak le neprilike in celo kazensko preiskavo. On je narodno zavest v našem okraju dvignil do nepričakovane stopinje, on je slovenski stranki nazaj priboril okrajni zastop brežiški, on stoji v večnem boju zoper neprijazne nam oblasti za pravice našega ljudstva, na narodnem, gospodar- skem, sols kern in obči nskoav to n o m n e m polju; on je zatiranim Slovencem v mestu Brežice po vročem boju zoper vladajočo stranko in zlasti zoper njej pokorno, svojo oblast izrablja- jočo policijo omogočil človeško bivanje in jih oprostil hudega jarma. On je organiziral slov. kmečko zvezo po celem okraju. Njegova dela poznamo, njega hočemo! Živela kmečka zveza! Živeli njeni kandidati! Naš kandidat je in ostane: Dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicah. Na svidenje 14. maja 1907! Ta dan vsi na krov, da nas ne preglasuje protikmečka zveza «narodne stranke» in socijalnih demokratov. Okrajni volilni odbor kmečke zveze. Okrajni odbori kmečke zveze v Brežicah, v Sevnici, v Laškem Trgu in v Trbovljah. Naj roma od soseda do soseda! Torej Rošanaj volimo? O Rošu le to vemo, da je župan v Trbovljah in da svoje posle dobro ali slabo opravlja; v zadnjem času smo tudi zvedeli, da je že več let deželni poslanec v Gradcu, a do- sedaj je v deželnem zboru molčal kot bi ga ne bilo. Edino kar je storil za naš ok raj je to, da je deželnemu zboru priporocal tarif za mostnino na novem mostu v Brežicah; ta tarif pa je tako krivičen in visok, da si ga še noben nemški poslanec ni upal pri- porOČati. (Koncc prih.) Iz Rajhenburga. l)va volilna shoda v rajhenburški zupniji dne 17. in 24. marca pri Sv. Antonu in v Dovškem sta se prav dobro obnesla. Kmetje so navdušeni za program kmečke zveze; a spoznajo tudi, da od narodne stranke, ki hoče spraviti vse stranke pod en klobuk, nima ničesar priča- kovati. Večina omahljivcev in bivših odloč- nib pristašev narodne stranke slednjo zapušča in se oklepa kmečke zveze. Saj je kmečka zveza stranka kmetov ter se ne bo ozi- rala na noben stan v škodo kmetu. Ker stoji na verski podlagi, so se ji pridružili duhov- niki, a zato ni duhovniška stranka, kakor ne bi bila uciteljska, ako bi se ji pridruzili učitelji. Oba shoda sta se izrekla za kandi- data kmeeke zveze. Ker se je že pred sho- dom v Dovškem proglasil dr. Benkoviča v Sevnici in na Laškem kandidatom kmečke zveze, so se zborovalci v Dovškem odločili za dr. Benkoviča. Obeine Senovo, Gorica Anze, Raztez, Brezje, so edinole za dr. Ben- koviča. V teh občinah lahko nasprotnike kmečke zveze prešteješ na prste ene roke. Večino bode imel dr. Benkovič tudi v Stolovniku, Armeškem, zlasti pa v obsežni 5000 duš brojcei občini Bianca. Trška ob- činn Rajhenburg bode polovico glasov oddala dr. Benkoviču, polovico pa Ro.šu; nekaj dobi socijaldemokrat Cobal. Novičar. Na naslov pošte v Brežicah in drugod. Množe se pritožbe, da pošte (zlasti brežiška) zelo neredno dostavljajo nas list; posebno nekateri poštni seli (n. pr. neki Savnik) si dovoljujejo neverjetne stvari. Tistim komod- nim «gospodom» bomo pošteno na prste stopili! Svoje naročnike pa prosimo, dn nam vsak slučaj nerednega dostavljanja lista na- znanijo. List se od upravništva vedno redno ekspedira. „I)r. Bcnkovič — kmalu Mariborčan". To je najnovcjša izmišljotina «N. L.> o dr. BenkoviČu; trdi namreč, da hoče dr. Ben- kovič po volitvah Brežičanom in celem vo- lilnem okraju hrbet obrniti (. sušca 1907. Ker kandidat Roš nj mogel ustreči peščici po- slušalcev njegov «govor» jc trajal 10 minut, bil je pa najdaljši v njegovem javnem «de-lo- vanju» — zato je skušal neki učitelj razkladati kmečki program ! Peščica navzočih kmetov je bila zelo razočarana. — Isti čas se je vršil volilni shod slovenske kniečke zveze, ki je bil izredno dobro obiskan, četudi je bil v zadnjem trenotku sklican. Po navdušenih govorih se je soglasno postavil kandidatom g. dr. Ivan Benkovič. Kazensko preiskavo radi motenja ne- kega shoda v Trbovljah je upeljalo državno pravdništvo. Opozarjamo somišljenike, da naj na shodih drugih strank previdno postopajo! Reditelji za tabor na Blanci dobe pra- vočnsno pismena navodila in potrebne znake. Pol ure pred otvoritvijo shoda se zberejo na lieu mesta v svrho pogovora. V Baron Moscon — kandidat. Cujemo, da hoče baron Moscon kandidirati kot prosti agrarec (kandidat brez stranke na kmečki program). Dokler baron Moscon sedi v de- želnem zboru kot poslanec nemške libe- ralne stranke graščakov, dokler v o k raj n em šo 1 sk e m svetu glasuje zoper Slovence, dokler ne bode v okraj n em za- stopu odločno pokazal svojo barvo v prid Slovencem, dokler bode «Štajerc» pripo- ročal in podpiral njegovo kandidaturo, toliko časa baronu Mosconu nobenega glasu ! Ptujski „Štajerc" zopet laze. Doktorju BenkoviČLi očita, da je za trikratni pot v Sevnico računal 11)2 K, protizastopnik dr. Božič pa za stirikratno pot iz Celja le 170K'. Resnici na ljubo konstatiramo, da je dotične stroske sodnija odmerila na K 196*16, da pa je med temi 125 K g o t o v i h i z d a t k o v. Tako izgledajo laži ptujskega lažnjivega kljukca. Tisti obrekovalec je bil za svoje lazi se premalo kaznovan ; ne more pač poza- biti, da mu je dr. Benkovič jezik zave7.nl. Socijalnodemokraški kandidat Čobal — okloi'tan. IJri shodu na Loki je Čobal naše vojake zmerjal s «krompirjevci». Pla- čilo zatoje sprejel od pesti poštenega kmeč- kega santa, ki se ne da za «krompirjevca» psovati. (-obal je tožbo vložil. 0 vspehu bodemo poročali. „Divji loveca, predstavljan od Ijub- Ijanskih diletantov v breziskem narodnem dnmu dne 1. aprila t. 1., je izborno vspel; dvorana je bila do zadnjega kotička zase- dena. Moralni in materijelni uspeh je bil popoln. Ponarejeni bankovci po 20 kron kro- žijo v občini Artiče pri Brežicah. Sicer jih je zelo teško spoznati, toda dober opazo- valec jim pride na sled po rdeči barvi. Pa- zite na 20 kronske bankovce. Nezaslisano! Mestni občini Jirežice se je podelilo od deželnega zbora 20 let dovo- Ijenje za pobiranjo mitnine na novem mostu čez Savo in Krko. Mitnina se je sledeče določila: za eno osebo k nogam, na kolesu na konju ali vozu 1 vin., za eno kolo 4 vin., za en avtomobil 46 vin., za tovorni avto- mobil 80 vin., za eno vpreženo živino 40 vin. za vsako nadaljno vpruženo živino 20 vin., za vsako večjo živino (konj, bik, vol, krava, junec, oscl itd.) 12 vin., za vsako majhno živinče (tele, ovca, koza, svinja, sesajoče žrebe itd.) 6 vin., za eno kuretnino 1 vin., za en voz brez vpregc .^(> vin., za voziček s štirimi kolesi 10 vin., za otročji voziček 4 vin., za voziček z dvema kolesoma 6. vin. za samokolnico 4 vin. Ta|. Tisk «Zadružne tiskarne» v Krškem.