Št. 280 (16.317) leto L IV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se le tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri G' tembra 1944 do 1	r „
nija' pod Vojs'	U O O
osvobojenerr
r-i !-• R A IM C E B E V {•<
Tk$-.
i 54.’ >
ČEDAD-Ul. Ristori28-Tel. 0432 731190_______________
--j,,« -	POSTNMA PLAČANA V OOTOVN
f HIJU LIK Spedizione In abbonamento postale 45% Art 2, eomma 20b, legge 662*96 - FSate dl Theste
RSO
last. Giraldi R.
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA

-UCE
OKRASNE PECI
VGRADNE PECI ZA KAMINE
IABRE2INA (TS)
rg sv. Roka 105
tel. 040/200238
ČETRTEK, 26. NOVEMBRA 1998
Oglasila
seje
vest
človeštva
Vojmir Tavčar
Vest je prevladal 3UtlČnn ________
Qr.	**** pittVlU
'Pet postavljena v,h, svetovne le H"0,*' Sklep soc
)e treba bi ^“skemu diktatorji ^didodnov.ld P tprsuje Špansko ’ >e velik zasuk sodni Pral . ,.P’ ker se je zar telo, ki je ve
v verna Brit Senecenje ob v
tazsortKi .______
,. -“uuisko vrt ^Ce Pred dobr em menilo, da "Usto Pinochet
Predsednik n
Plavečo do dip
ummitete.
Čeprav bo o
te^K- P°st0Pka
Z blvsega Cilsl 'a!orJa Spansl ®lk°m moral nadnjo besedo etranji ministei zelo verjetn
mokrat
”kleP briti
3^5*'
- "*ucem : , ovestvu i jm kaznovi )e bilo sp,
dtednarod VCerajsnja Prvič konk
p,!m.pa
»ajvisjih
ko f
rodnega
disca.
diktata
yarnej
bnimit.
-
ko sm stim r
kansl
Afriki
mo v),
zelo
ugled
sodni
niče,
LONDON / LORDSKA ZBORNICA ODLOČILA, DA ČILSKI DIKTATOR NIMA PRAVICE DO IMUNITETE
Pinochetu naj se sodi!
Sklep je bil sprejet z večino glasov 3:2 - Veselje nasp>rotnikov čilskega diktatorja in tihe grožnje vojske - Angleži odprli novo poglavje v mednorodnem pravu
LONDON - Zgornji dom britanskega parlamenta je vCeraj odločil s tremi glasovi za in dvema proti, da nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta ne ščiti imuniteta, ko gre za pregon zločinov, storjenih v času njegovega režima med letoma 1973 in 1990, ko je bil dejansko absolutni vladar v Ciin. General, ki je prav včeraj praznoval svoj 83. rojstni dan, mora zato še naprej ostati v Veliki Britaniji pod nadzorom policije, dokler ne bo dokončno odločeno o zahtevi Španije po njegovi izročitvi.
Pričakovanje za odločitev sodnikov lordske zbornice je bilo povsod izredno veliko, sklep pa je sprožil veliko veselje med številnimi njegovimi nasprotniki, oglasili pa so se tudi njegovi privrženci in predvsem iz vrhov čilske vojske je bilo že slišati zahteve po »učinkovitih akcijah« proti -Londonu.
S svojo razsodbo je lordska zbornica odprla novo obdobje v mednarodnem pravu, ki bo skoraj gotovo zagrenil življenje vsem sedanjim in nekdanjim diktatorjem, ker je popolnoma jasno, da se v tujini ti ne bodo več čutili varne, saj bi lahko vsak sodnik proti njim izdal mednarodni zaporni nalog.
Na 11. strani
ITALIJANSKO-TURŠKI ODNOSI / ZAHTEVA PO PRIZNANJU
Ocalan predlaga za Kurde v Turčiji »baskovsko rešitev«
Vodjo stranke PKKje v Italijo pripeljal Ramon Montovani (SKR)
RIM - Abdullah Ocalan je včeraj preko svojih odvetnikov izjavil, da se zavzema za tako rešitev kurdskega vprašanja v Turčiji, ki bi bila podobna »baskovski poti« in »irski poti« na Severni Irski.
Obenem je poudaril, da bi morali Kurdom zagotoviti pravico do identitete, jezika in kulture.
Sumničenja in obtožbe, da so Ocalana pripeljali v Italijo levičarski poslanci, so včeraj dobila uradno potrditev, ko je poslanec SKP Ramon Mantovani priznal, da je liderja kurdske stranke PKK z letalom pripeljal iz Moskve v Rim. Prihod Ocalana je bil torej načrtovan, za načrt pa je vedel samo Bertinotti, ne pa tudi vlada (beri Cossutta in Dili-berto). »Priznanje« je Se bolj segrelo notranjepolitično ozračje in privedlo do izrecne zahteve Pola svoboščin po izgonu nezaželenega gosta iz države. O zadevi bo prihodnjo sredo razpravljala zbornica, D’Alema pa opozarja, da je treba primer obravnavati v pravosodnih in ne političnih okvirih.
Na 2. strani
OCALANOVA PONUDBA
Na potezi je sedaj Turčija
Bojan Brezigar
Sporočilo poslanca Mantovanija, da je spremljal kurdskega voditelja Ocalana iz Rusije v Italijo, in prah, ki ga je to sporočilo dvignilo, sta zasenčila tiskovno konferenco, na kateri sta Oca-lanova odvetnika razkrila novo strategijo voditelja kurdske delavske stranke. PKK sedaj ne zahteva neC samostojnosti Kurdistana, ampak njegovo avtonomijo, in se odpoveduje oboroženemu boju za dosego tega cilja.
Gre za napoved enostranskega premirja, ki moCno spominja na dogajanja na Severnem Irskem in v Baskovskih deželah. Proces, ki ga je zaCela IRA, se je iztekel s sporazumom, sklenjenim na veliki petek. Proces, ki ga je začela ETA, je v teku, in obstajajo dobri izgledi, da se tudi ta proces konCa s sporazumom, ki bo pripeljal mir v Baskovske dežele. Gre za dogajanja, ki so sestavni del evropskega integracijskega procesa: le Cernu naj bi ljudje zahtevali novih mej, novih neodvisnosti, novih valut, ko pa v
Evropi te vrednote izgubljajo svoj nekdanji pomen?
Turčija je zaprosila za članstvo v Evropski uniji. Kot za ostale države, je tudi za Turčijo Evropska komisija izdelala poročilo. Ko Človek bere poglavje o človekovih pravicah in o pravicah manjšin, se mu naježijo lasje. Kurdi v Turčiji niso priznana manjšina in kdor se proglasa za Kurda tvega sodni pregon. V Kurdistanu je že več kot deset let v veljavi izredna zakonodaja, človekove pravice so teptane in iz Številnih vasi so prisilno izselili prebivalstvo. Tudi podatki o Številu Kurdov so nejasni, saj evropsko poročilo govori o 8 do 15 milijonih, odvisno paC od vira.
V takem stanju se je odvijala tudi dejavnost Ocalanove stranke PKK. Sedaj je ta stranka ponudila roko. Pogajanja, če bo do njih prišlo, ne bodo ne lahka in ne kratka. Vendar pa je neizpodbitno, da je sedaj na potezi Turčija, ki ima možnost, da pokaže, ah ji je res do vstopa v Evropsko unijo.
Uspeh pobude društva Tržič
TRŽIČ - Številno občinstvo se je v torek odzvalo vabilu slovenskega društva Tržič, ki je v Občinsko gledališče povabilo SSG (f. KROMA). Pred priljubljeno Kobalovo komedijo »Afrika« sta zbrane pozdravila tudi tržiški Zupan Adriano Persi in odbornik za kulturo Fabio Del Bello.
Na 3. strani
V Barkovljah naj bi Sirih nabrežje
TRST - Tržaški kolegij gradbenikov je izdelal okvirni načrt za razširitev barkovljanskega nabrežja z zasutjem 75.000 kvadratnih metrov morja. Na tak način bi uredili probleme avtomobilskega prometa, pa tudi omogočili razvoj kopaliških in sploh turističnih dejavnosti. Projekt je že prejel načelno podporo vseh pristojnih krajevnih uprav.
Na 6. strani
Rigjtti
moška oblačila
... obleče vsakogar, tudi po meri
TRST
Ul. Mazzini 43 Ul. Imbriani 4 Center “IL GIULIA”
OB PONEDELJKIH POPOLDNE ODPRTO
Ul. Cicerone 8 Tel. 662111 Fax: 634301
Nujno iščemo hiše in stanovanja za naše kliente
brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja
ITALIJANSKO-TURŠKI SPOR / PO IZJAVAH NJEGOVIH ODVETNIKOV
Ocalan se ne brani procesa, a zahteva pravice za Kurde
Za rešitev kurdskega vprašanja je Ocalan predlagal »baskovsko pot«
RIM - »Želimo, da bi se tudi v turskem Kurdista-nu naše vprašanje rešilo tako, kot so v Španiji rešili zadevo Baskov in na severnem Irskem zadevo organizacije IRA. Hočemo torej večjo avtonomijo in svobodo ter spoštovanje • našega jezika in kulture.« Te zahteve je preko svojih odvetnikov Liiigija Sara-cenija in Giuliana Pisapie iznesel Abdullah Ocalan. Odvetnika sta na novinarski konferenci izjavila, da »govorita, kot da bi govoril Ocalan, ker je njemu zaradi varnostnih razlogov onemogočeno. V Turčiji smatrajo Ocalana za terorista, kar pa sploh ni res, sta poudarila zagovor-
nika. Ocalan naj bi se le boril za svoj narod. Turčija ne priznava kurdskega vprašanja, medtem ko mu Evropa posveča veliko pozornost. Pred prihodom v Italijo se je Ocalan znašel na križpotju: vrniti se k tovarišem v hribe, da bi nadaljeval svoj boj, ali pa poiskati politično rešitev za kurdsko vprašanje. Izbral je drugo pot, sta menila Saraceni in Pisa-pia.
Odvetnika sta ponovila, kar je bil Ocalan izjavil kmalu po aretaciji: zavrača oboroženi boj. Dodala sta, da je pripravljen brezpogojno sprejeti vse, kar bo odločila Evropa. Po svoje spoštuje obtožbo te-
rorizma, vendar poudarja, da so bili Kurdi žrtve pravcatega genocida. Vojna s Turki je zahtevala že 30 tisoC mrtvih, od katerih je bilo 20 tisoč Kurdov, 10 tisoč je bilo ujetih, uničenih pa je bilo na desetine družin.
Ocalan je prek svojih odvetnikov spomnil, da se je njegova stranka PKK odločila za enostransko premirje in začela dialog s turskimi osebnostmi in političnimi silami. »Bili so res blizu rešitve, z Vilmazovo vlado pa se je dialog prekinil.«
Saraceni in Pisapia sta ugotavljala, da je Ocalan terorist za Turčijo, a ne za Nemčijo. Slednja je izdala
zaporni nalog proti vodji stranke, ki se bori za ustanovitev neodvisnega Kur-distana in je v vojni s tursko državo. Ni torej govora o terorizmu, sta ponovila.
Med Ocalanovimi zahtevami sta odvetnika izpostavila prekinitev vojaških akcij proti kurdskim vasem, vrnitev izseljencev v opuščene vasi, ukinitev rodu »varuhov vasi«, avtonomijo za kurdsko deželo, priznanje Kurdov, njihove identitete, jezika in kulture ter versko svobodo.
Govor je bil tudi o morebitnem procesu proti Ocalanu. Po odvetnikovih napovedih mu ne bi smeli soditi v Nemčiji. Na podlagi kazenskega zakonika Italija ne sme izročiti Ocalana Nemčiji, ker je obtožen političnih dejanj.
Medtem ko sta odvetnika prepričevala novinarje o Ocalanovi dobri volji, je iz Turčije prispela novica, da je skupina turških državljanov, ki naj bi bila žrtev vojne med Turki in Kurdi, prijavila Ocalana turškim sodnim oblastem, da bi slednje nato posegle pri italijanskemu sodstvu in zahtevale preklic izpustitve iz zapora. Turška agencija Anadolu pa je sporočila, da bo turško pravosodno ministrstvo konec tedna posredovalo turskemu zunanjemu mii-strstvu dosje z zahtevo po ekstradiciji Ocalana. To pomeni, da bodo italijanske oblasti prejele zahtevo po ekstradiciji voditelja kurdske stranke PKK verjetno že v začetku prihodnjega tedna.
Evropa solidarna z italijansko vlado
BONN, DUNAJ - zadeva Ocalan vse bolj gromko odmeva tudi širom po Evropi. Najbolj glasno se oglaša v nemških sredstvih javnega obveščanja. Tako je levičarski Suddeutsche Zeitung obtožil nemško vlado oportunizma, ker se skuša na vse kriplje izogniti prihodu Abdullaha Ocalana na nemška tla. Drugi dnevnik, Berliner Morgenpost, je zapisal, da Nemčija ne namerava zahtevati izročitve voditelja kurdske stranke PKK, ker bi bil, v primeru, da bi mu sodili, oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
Odgovoril mu je sam nemški javni tožilec Kay Nehm, ki je preko svoje glasnice Eve Schubel izjavil, da so dokazi proti Ocalanu dovolj trdni in prepričljivi. Takega mnenja pa ni predsednik zunanjepolitične komisije nemškega parlamenta Hans-UIrich Klose, ki je po-
dvomil v oportunost ekstradicije Ocalana v Nemčijo, ker vodja stranke PKK naj bi ne zagrešil večine pripisanih mu kaznivih dejanj na nemških tleh. V Nemčiji vsekakor menijo, da bo prišlo do razjasnitve med jutrišnjim D’Alemo-vim obiskom. Italijanski premier se bo sreCal s kanclerjem Schroderjem: opazovalci menijo, da naj bi prav med tem srečanjem lahko prišlo do novosti v zvezi z zadevo Ocalan.
Včeraj je o turško-italijanski zagonetki spregovoril avstrijski kancler Klima. V svojstvu predsedujočega v Evropskem svetu je izrazil popolno solidarnost Evropske unije Italiji. Podobno se je izrazil tudi VVolfgang Schussel, ki je poslal turškemu zunanjemu ministru pismo, v kateri zahteva, naj turška vlada takoj spet dovoli oddajanje italijanskih televizijskih programov v Turčiji.
TURČIJA / SREDI KRIZE Z ITALIJO
Padla manjšinska Vilmatzova vlada
ANKARA - Včeraj je padla turška vlada. Parlament (telefoto Ap) je izglasoval nezaupnico premieru Mesutu Vilmatzu, in sicer zaradi vpletenosti v afero mafijske korupcije. To se je zgodilo v trenutku najveCje napetosti med Turčijo in Italijo zaradi zadeve Ocalan.
Vlada Mesuta Vilmatza je bila manjšinska. Od zunaj so jo podpirali socialdemokrati Deni za Baykala. Včeraj pa so ji ti in nekateri prosti strelci v vladni koaliciji odtegnili podporo. Vilmatz je namreč osumljen, da je vpleten v privatizaciji neke državne banke, ki naj bi naposled padla v roke turške mafije. Zaradi te afere je parlament v Ankari že pred Časom izglasoval nezaupnico ministru za gospodarstvo Gunesu Tanerju, včeraj pa se je
314 parlamentarcev proti 214 formalno izreklo Se proti premieru Vilmatzu, s čimer se je odprla vladna kriza.
Kot rečeno, se to dogaja v trenutku najveCje napetosti med Turčijo in Italijo. Mnogi menijo, da je Vilmatz celo namerno napenjal odnose z Rimom, da bi si olajšal notranji položaj.
Turški predsednik Suleyman Demi-rel je že takoj sinoči začel posvetovanja za sestavo nove vlade. Sprejel je premiera v odstopu Vilmatza in voditelja islamske Stranke kreposti Recai Kutana. Rešitev vladne krize bo vsekakor težka prav zaradi problema, ki ga predstavlja Stranka kreposti. Slednja je po številu glasov prva v državi, a proti njej vlada nekakšen veto na osnovi ustave, ki določa, da je Turčija laična država.
Zaupnica vladi ob odloku, ki ureja
problem nadur
RIM - Poslanska zbornica je s 319 glasovi potrdila zaupnico D’Ale-movi vladi, nato pa z 287 glasovi odobrila zakonski odlok o nadurah.
Vlada je z ministrom za delo Bassolinom zahtevala zaupnico, ker je treba odlok odobriti do 28. novembra, sicer lahko zastari. Desnosrtedin-ski Pol svoboščin pa je s svojim zavlačevanjem in kopico amandmajev postavil pod vprašaj odobritev odloka, za katerega se je vlada dogovorila s socialnimi partnerji. Od tod odločitev, da vlada zahteva zaupnico na svoj amandma in s tem izinici vse ostale popravke.
Pol svoboščin se iz protesta vCeraj ni udeležil glasovanja. Elio Vito, ki je v imenu Pola sledil odloku, pa je Severno ligo obtožil, da je s svojo prisotnostjo zagotovila sklepčnost zbornice in -omogočila odločitev.
Primer Forieo: veliko polemik po aretaciji bivšega kvestorja
RIM - Aretacija milanskega kvestorja Fran-cesca Forlea močno odmeva v italijanski javnosti. Medtem ko je bil pravosodni minister Oliviero Diliberto zelo previden in je skupaj s šefom državnega proti-mafijskega tožilstva Pi-erluigijem Vigno dejal, da je treba počakati na konec preiskave, se je na Višjem sodnem svetu vnela polemika med elani, ki zastopajo sodnike, in »laiki«. Sodniki obtožujejo tako svetnike, ki so izraz opozicije, kot zastopnike večine, da so se opredeljujejo za ali proti sodstvu glede na politično opredelitev aretiranega ali preiskovanega.
Levi demokrati pa so z ostrimi sporočilom zavrnili obtožbe Pola svoboščin bivšemu notranjemu ministru Gi-orgiu Napolitanu, da je povišal Forlea, čeprav je vedel za njegovo zlorabljanje.
PRIMER OCALAN / POTEM KO JE POSLANCA SKP »RAZKRINKAL« TURSKI TISK
Mantovani priznal, da je pripeljal Ocalana v Rim, toda vlade ni obvestil
Za načrt je vedelo vodstvo SKP - Cossutto zahtevo azii Berlusconi po izgon
RIM - Učinki afere Ocalan so včeraj močno napeli italijanske notranjepolitične razmere in zaostrili polemiko ne le med večino in opozicijo, ampak predvsem med Bertinottijevo in Cos-suttovo komunistično formacijo. Vnel se je pravi besedni boj med še do nedavnega »tovariši«, vztrajanje italijanskega tiska pri domnevi, da so voditelja kurdske stranke PKK pripeljali v Italijo nekateri poslanci iz sedanje ali nedavne parlamentarne večine, pa je včeraj dobilo tudi javno potrditev.
Doslej so namreč možni poslanci, ki bi bili lahko v ozadju Kurdovega prihoda v Italijo, vztrajno zanikali svojo vpletenost in zatrjevali, da je Ocalan priletel iz Moskve v Rim na lastno pobudo in sam. Včeraj pa je turški tisk objavil izjave grškega parlamentarca Kostasa Banduva-sa iz vrst večinskega Pasoka, ki
je dejal, da sta Ocalana pripeljala v Rim dva italijanska komu-nustiCna poslanca, ki sta se bila napotila v Moskvo, da bi ga prepričala, naj pride v Italijo. Turški tisk citira grško poblikacijo Etnos, ki pod naslovom »Potovanje Ocalana v Italijo je bilo programirano« piše, da sta Kurda poleg dveh italijanskih komunistov spremljala še dva ruska poslanca, da bi sefu PKK zagotovili osebno varnost.
Komaj se je razvedelo za te Časopisne novice, se je v Italiji začela običajna serija izjav, zanikanj in polemik, ki jih je po nekaj urah prekinil Ramon Mantovani, poslanec Komunistične prenove, ki v stranki odgovarja za zunanjo politiko. Ta je namreč v parlamentarnih prostorih sklical tiskovno konferenco, na kateri je potrdil, da je spremljal Ocalana na poti iz Moskve v Rim, in dodal, da z njima ni bilo
drugih parlamentarcev, ne italijanskih ne tujih. Mantovani je povedal, da je 12. novembra pospremil Ocalana iz Moskve v Rim in da je bil o vsej zadevi ves Cas na tekočem Bertinotti in vodstvo SKP, medtem ko rimska vlada neposredno ni bila obveščena. To je potrdil tudi pravosodni minister Diliberto, ki je sicer priznal, da je vedel za stike komunistov in zelenih z vodjo kurdske stranke, vendar tako kot Cossutta ni vedel za načrt, da bi ta prišel v Rim, kajti »takrat so se v SKP dogajale Čudne stvari«. Na to izjavo je takoj odgovoril Bertinotti s protinapadom, vendar besedna vojna med obema skrajnolevicarskima fomacijama ni nobena novost.
V večji zadregi do levi demokrati, čeprav premier D’Alema minimizira in pravi, da Ocalan ne potrebuje vodnikov, da vlada vztraja pri reševanju tega proble-
ma po pravilih pravne države in da bo za vsa ozadja izvedel zgolj iz Časopisov. Bolj ekspliciten je Veltroni, ki ocenjuje kot neopor-tuno vse tisto, kar se je zgodilo okrog Ocalanovega prihoda v Italijo in dodaja, da je SKP opozicijska stranka, ki ima svojo politiko, katere levi demokrati ne delijo. Tudi stališča strank vladine večine si diametralno nasprotujejo in gredo od zahteve komunistov po odobritivi azila (Cossutta je vCeraj poslal D’Alemi odprto pismo s to zahtevo) do ocene UDR, da je treba Ocalana držati v zaporu. Se veliko bolj drastično pa je stališče opozicije, ki obtožuje vlado in še posebno ministra Diliberta in zahteva takojšnji izgon voditelja PKK iz države, kot je včeraj na tiskovni konferenci dejal Berlusconi. Na zahtevo Pola svoboščin bo o zadevi prihodnji teden razpravljala poslanska zbornica.
TR2IC - V dobrodošlici Predsednica društva Tr-Ž1C Bernardka Radetic ni Prikrivala zadovoljstva: vabilu pred nekaj meseci Nastalega Slovenskega kulturno športno rekrea-Cljskega društva se je na-^ec odzvalo številno občinstvo, ki je skoraj zapolnilo dvorano Občin-skega gledališča. Z nadvse posrečeno potezo je uruštvo v goste povabilo Slovensko stalno gledali-SCe iz Trsta, ki je nadvse Uspešno Kobalovo komedijo Afrika ali Na svoji zemlji odigralo se v Tržiču. S torkovim nastopom tržaškega gledališkega an-sumbla se je v tržiško dvorano po dolgih letih vrnila slovenska beseda, Ua večeru pa je predsednica tudi 2e napo- “ vedala naslednje slovensko srečanje: 3. jebruarja naslednjega leta bo namreč društvo pripravilo Dan slovenske kultme, ki do sicer namenjen tako slovenskim kot italijanskim prebivalcem tržiške občine.
Pomen torkove slovenske prireditve v Občinskem gledališču sta s svojo prisotnostjo in pozdravom podčrtala tudi tržiski župan Adria-Uo Persi in odbornik Za kultmo Fabio Del Bello. Gostovanje SSG, ki 8a je društvo po oceni gostov odlično pripravilo, je Uamreč omogočilo tvorno sodelovanje krajevne občinske uprave. Za Zupana Adriana Parisija je nasta-Uek slovenskega društva v Tržiču velikega pome-Ua, ne samo za slovensko skupnost, temveč za me-
Oživitev slovenske dejavnosti je nadvse pomembno za širšo manjšinsko skupnost
sto, ki je in hoče biti odprto. Z oživitvijo slovenske dejavnosti bi Tržič po njegovem mnenju lahko spet opravljal funkcijo, ki jo je imel od nekdaj, in sicer gospodarskega središča, v katerega so za delom prihajali številni Slovenci iz neposredne in bolj oddaljene
okolice. S strani občinske uprave ni nikakršne zapore ali predsodka ne do delovanja društva ne v širšem smislu do dvojezičnosti. Nikakor pa pozitivnega odnosa do slovenskega društva oz. skupnosti župan ne jemlje kot dolžnost, temveč kot sestaven del zavzemanj, ki
jih občinska uprava mora udejaniti pri vrednotenju celega območja in ljudi, ki na njem prebivajo. V konkretnem je občinska uprava podprla že več uspešnih pobud društva, v kratkem pa naj bi rešili tudi vprašanje društvenega sedeža.
Prav je, da se v gledališču, ki je pri snovanju programa mednarodno naravnano, zasliši tudi slovenska beseda in pri tem je naravno, da občinska uprava pomaga krajevnemu društvu. Odbornik za kulturo Fabio Del Bello pa je želel tudi opomniti na pomoč, ki jo je društvo Tržič izkazalo občinski upravi na šolskem
možnost manjšega števila dijakov). Že v tako kratkem obdobju sta občina in društvo vzpostavili obojestransko koristno sodelovanje, ki se bo po odbornikovem mnenju prav gotovo še okrepilo. Pred igralci pa je z odra Občinskega gledališča spregovoril umetniški vodja SSG Marko Sosič, ki je tudi želel podčrtati velik pomen večera, z njim pa SSG na novo odkriva tržiški prostor.
Po daljšem uvodu, kakršnega je terjal pomen dogodka, so se v dvorani ugasnile luči in zaslišale so se note znane Rozinove skladbe, ki je možno zaznamovala Štiglicev film Na svoji zemlji. Po
glasbi besede in po takojšnjem odzivu v dvorani je bilo jasno, da so že uvodni akordi pritegnili pozornost občinstva, sicei pa je velika večina komedijo že poznala, tako da je že malce napovedovale naslednji prizor. Dejstvo da so si komedijo že ogledali, ni nikogar motilo nasprotno (med občinstvom so bili tudi mladi »rekorderji«, ki so si »Afriko« ogledali že trikrat), delo je po njihovem mnenju vredno večkratnega ogleda, kot je bik gostovanje SSG v Tržiču že samo po sebi dovol; pomenljiv dogodek.
Ge je bilo med gledalci veliko takih, ki so si komedijo ogledali v Trstu
Na veliki fotografiji številno občinstvo pred vstopom v dvorano, na manjši pa tržišči župan Adriano Persi s predsednico društva Bernardko Ra-detič (foto KROMA)
ali Gorici, pa sta za številne obe mesti predaleč, tako da se v slovensko gledališče navadno ne odpravijo. Eni in drugi pa bi bili izredno zadovoljni, ko bi gostovanja SSG v tr-žiškem Občinskem gledališču postala rednejša. Za Slovence kraškega območja, tako tržaškega kot go-riškega, je namreč Tržič veliko bolj »pri roki«, saj na primer hodijo tudi po nakupe vanj. Za tržiške Slovence pa je oživitev slovenske kulturne dejavnosti še posebnega pomena, kot je v krajšem intervjuju pred začetkom predstave podčrtala Marica Ažman. Vloženi trud se je zaenkrat odlično obrestoval, sta menila odbornika društva Lucia Germani in Adriano Uršič, ki sta bila zadolžena za garderobo. Tajnica Tanja Uršič je z drugimi mladimi članicami društva v torek zvečer opravljala rediteljsko službo, obenem pa si je nadejala, da bi k delovanju društva pristopilo več mladih in bi lahko priredili kakšno specifično pobudo. O vlogi tržiškega gledališča v odnosu do Slovencev, ki živijo v bližnjih krajih, je razmišljal Ivo Kralj iz Slivnega. David Gergolet iz Doberdoba pa je na predstavo prišel v lepi družbi prijateljev iz domačega kraja in sosednjih Jamelj, zato da ne bi kdo zamudil zabavne »Afrike« (sam jo je že videl). Njihova prisotnost in izjave so bile dodatna potrditev, da je slovensko kulturno delovanje v Tržiču potrebno in koristno za širšo slovensko skupnost.
Breda Pahor
^DEŽELA / ODLOŽENA IZVOLITEV ODBORNIKA
VIDEM / PRED NEDELJSKO ŽUPANSKO BALOTAŽO
Kmalu spet novo merjenje sil
Skoraj vsi čakajo na izid županske balotaže v videmski občini
LD precej hladno podpirajo Cecottija
Popolna politična zmeda v Ljudski stranki - Čudne izjave kandidata Forza Italia
TRST - Premirje po ne-vihti. Tako bi lahko oce-flili včerajšnjo sejo deželnega sveta, ki je odložil izvolitev novega odbornica in s tem nove polemike, tako da vsi sedaj raje Čakajo na izid nedeljske 'hipanske balotaže v videmski občini. Kot kaze, bo Pol svoboščin za no-Vega upravitelja predlagal Maurizija Salvadorja iz vrst Forza Italia in ne jijegovega somišljenika Branca Dal Masa, ki je klavrno »pogorel« na Predvčerajšnji seji. Na-rijesto njega je bil z glasovi opozicije (v glavnem u|)ke in se nekaterih dru-8ih svetovalcev) izvoljen Bruno Marini (FI-CCD), ki pa je takoj odstopil.
Pol svoboščin vsekakor še naprej obtožuje . asti Oljko, da je bila ^volitev Marinija v bistvu prava farsa, ki je močno načela ugled dežel-
nega sveta. Se posebno jezen je bil glede tega predsednik odbora Roberto Antonione, ki je v torek popoldne ostro napadel skupščino, čeprav je priznal tudi razhajanja v desnosredinskem zavezništvu.
Leva sredina polemično odgovarja desnici. Namesto, da bi Antonione zavračal vse krivde in odgovornosti na opozicijo, naj se raje pošteno zamisli o šibkosti sedanje koalicije ter o njenih notranjih sporih in prepirih, ki v bistvu hromijo delovanje odbora. Podobno razmišlja tudi Severna liga, kjer pa nekateri že nekaj časa odkrito mežikajo Polu svoboščin za oblikovanje novega zavezništva. O sodelovanju s Forza Italia vsekakor ne razmišlja več Ljudska stranka in to po znanih polemikah glede videm-
skih volitev. Vse to se dogaja pred bližnjim pričetkom proračunske debate, med katero bo obvezno moralo proti do političnega razčiščenja.
Deželni parlament je vsekakor včeraj nadaljeval z delom. Dopoldne je brez večjih težav izvolil tri predstavnike, ki bodo zastopali FJK v paritetni komisiji Dežela-država o izvajanju posebnega statuta. Z rimsko vlado se bodo po novem pogajali tajnik deželnega odbora Giovanni Bella-rosa, svetovalka Lige in bivša predsednica deželne vlade Alessandra Gu-erra ter Roberto Bin, strokovnjak za ustavno pravo in univerzitetni profesor. Svetovalci so na predlog ligašev s široko večino tudi odobrili novo razmejitev nižinskih ter goratih področij deželnega ozemlja.
VIDEM - Po vseh kolobocijah zadnjih dni se bliža nedeljska balotaža, v kateri se bosta za župansko mesto spoprijela Cecotti in Commessatti. Kampanja se je resda razživela v polemičnih tonih, vsebinska raven spopada pa ostaja dokaj nizka in težko je pričakovati, da bi se dvignila. Sedaj se ve, da Levi demokrati podpirajo Cecottija, čeprav so to podporo izrekli z dokaj hladnim dokumentom, ki ga je z večino odobrila mestna skupščina stranke. Levi demokrati predvsem izpostavljajo veliko odgovornost videmske Ljudske stranke, ki je razbila levo sredino, krenila v desno in se naposled znašla organsko povezana z Nacionalnim zavezništvom.
Levi demokrati se torej izrekajo za Cecottija le za-
to, da ne prodre desnica in se pri tem sklicujejo na čut odgovornosti. Odvetnik Businello ni tega mnenja in se je, vidno razočaran, izrekel za belo glasovnico, pozval pa je tudi volilce levosredinskih strank, naj v nedeljo storijo isto, češ da gre za vprašanje doslednosti in verodostojnosti.
Stališča predstavnikov Ljudske stranke pa so odraz zadrege in zmede, ki vladata v njenih vrstah, kajti namera deželnega in vsedržavnega vodstva, da spravi videmske »nepo-korneže« pod komisarsko upravo izgleda realna. Claudio Mussatto, občinski svetovalec LS, ki naj bi ga Commessatti določil za podžupana, je v izjavah bolj mečkal in govoril o potrebi, da se zadeve razčistijo.
Za trenutek resnice pa je včeraj poskrbel sam
kandidat Commessatti, ki je v navalu iskrenosti odpihnil figov list in dejal, da ima v žepu podpise svetovalcev LS, ki bodo sestavljali njegov občinski odbor (seveda, če bo zmagal). Odklonil je »nerazumljive rimske in tržaške diktate«, se zahvalil predstavnikom videmske Ljudske stranke za doka-
zano »doslednost« in izrazil upanje, da se bodo vsi vpisali v Forza Italia 0).
Glede izida nedeljskih volitev trenutno ni zabeležiti kakih tveganih napovedi. Obstaja prepričanje, da imata kandidata približno enake možnosti in zmaga naj bi torej bila zelo tesna, (du)
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi včlanjena društva in skupine, da se polnoštevilno udeležijo
IZREDNEGA KONGRESA
z edino točko dnevnega reda: SPREMEMBA STATUTA Spremembo nalaga zakonski odlok st. 460/97 Izredni kongres bo
v sredo, 9. decembra ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah
Statut z vnesenimi popravki bo teden pred Kongresom na ogled na sedežih ZSKD. Vabljeni!
GLOSA
V zgodovini imperijev nauk tudi za EU
V Četrtek in petek prejšnjega tedna sta univerzi v Salzburgu in na Dunaju s sodelovanjem avstrijskega državnega arhiva organizirali znanstveni simpozij na temo: Od propada imperijev do Evropske unije - Integracijski modeli v XX. stoletju. Pobuda, ki spada v vrsto manifestacij, s katerimi želi Avstrija oplemeniti svoje polletno predsedovanje EU, je zbrala v novi zgradbi državnega arhiva na Nottendorfer-gasse, lepo število zgodovinarjev z vseh vetrov, ki so vsak iz svojega zornega kota skušali odgovoriti na vprašanje: zakaj sta propadla avstrijsko cesarstvo leta 1918 in sovjetski imperij leta 1991? Dokončnega odgovora na zgodovinske procese, ki so globoko zakoreninjeni v preteklosti in jih je oblikovalo nešteto političnih, ideoloških, ekonomskih in socialnih faktorjev, seveda nismo našli, vendar smo indi-viduirali vsaj nekaj stičnih točk, med katerimi velja poudariti kot poglavitno nacionalno problematiko. Oba imperija, tako habsburški kot sovjetski, sta bila namreč konglomerat različnih narodov, katerim pa osrednja oblast ni znala zagotoviti iste stopnje razvoja in zaščite. To je sprožilo vrsto dezintegracijskih premikov, ki so izpodkopali same temelje nekoč tako mogočnih državnih tvorb.
Ker so me organizatorji zadolžili, da na sim-
Jože Pirjevec
poziju predstavim kratko sliko sovjetskega imperija med leti 1917-1991, sem izrabil priliko za razmislek o nacionalni politiki, kakor so jo zastavili boljševiki po oktobrski revoluciji in kakor se je pozneje udejanjala v vsakdanji praksi. Pri tem ni mogoCe prezreti dejstva, da je bila Leninova misel o enakopravnosti narodov in o njihovi pravici do samoodločbe izredno razsvetljena in privlačna za številne etnične skupnosti ruskega cesarstva, da pa se je že za njegovega življenja, še bolj pa po njegovi smrti vedno bolj ožila in se na koncu - z izgovorom, da je proletarski internacionalizem pokazatelj napredka -iznakazila v potrditev velikoruskega šovinizma. To misel je še najbolj odkrito izrazil N. S. KrušCev na začetku šestdesetih let v svojem govoru na univerzi v Minsku, ko je pozval Beloruse, naj se Cim
■Mi
prej otresejo svojega jezika, da bodo prej prišli v komunizem.
Da razprava o odnosu med »cesarstvom« in posameznimi, vanj vključenimi narodi, ni samo akademskega značaja, je dokazal referat Menna Spieringa, z inštituta za evropske študije na unvierzi v Amsterdamu. Mladi raziskovalec je govoril o bodočnosti narodnostne identietei znotraj Evropske unije in pri tem opozoril na dilemo, ki trka na naša vrata: bomo ohranili svojo nacionalno zavest ali jo bomo zamenjali za novo, evropsko. Sklicujoč se na Jurgena Haberma-sa, Spiering trdi, da funkcionira narod kot psihološki varnostni sistem, kar pomeni, da ljudje svoje narodnosti ne spreminjajo, Ce niso v to prisiljeni. Kadar pa pride do velikih neenakosti v bogastvu in vplivu, se sprožii mehanizem asimilacije, kar bi lahko izrabili tisti, ki zagovarjajo nujnost oblikovanja evropske narodnostne identitete. To se lahko zgodi v Evropski uniji, Ce v svojem širjenju na vzhod ne bo znala ohraniti med svojimi elani pravilnega gospodarskega in političnega ravnovesja. Kot je očitno, gre za velik problem, nad katerim se moramo zamisliti, Ce nočemo, da bo Evropska unija zaradi notranjih nacionalnih konfliktov končala tako klavrno kot sa habsburška monarhija in Sovjetska zveza.
LJUBLJANA-VATIKAN
KOROŠKA / DEŽELNE VOLITVE '99
Frlec je povabil papeža, naj maja spet obišče Slovenijo
»Demokracija ,99« bo vložila priziv zoper volilni zakon
Novinarska konferenca zveze malih strank - KPA nezaželjena
VATIKAN - Slovenski zunanji minister Boris Frlec se je včeraj v Vatikanu sreCal z državnim tajnikom Svetega sedeža kardinalom Angelom Sodanom in s tajnikom Svetega sedeža za odnose z državami nadškofom Jean-Loui-som Tauranom. Pogovarjali so se o sodelovanju med Slovenijo in Svetim sedežem ter med državo in Rimskokatoliško cerkvijo v Sloveniji. Frlec je tudi izročil uradno povabilo papežu Janezu Pavlu II., naj prihodnje leto znova obi-SCe Slovenijo.
Kot je poroCal radio Slovenija, je Frlec povabilo predsednika Milana KuCana papežu vročil kardinalu Sodanu. Papež Karol Woytila naj bi v Maribor na razglasitev Antona Martina Slomška za blaženega predvidoma prišel maja, in sicer za en dan.
Daljši in vsebinsko poglobljen pogovor je imel Frlec z vodjo diplomacije pri Svetem sedežu nadškofom Tauranom.Pomembna tema so bili odnosi med cerkvijo in državo. Nadškof Tauran je bil zelo zadovoljen z napredkom, ki ga je Slovenija v kratkem Času samostojnosti pokazala v odnosu do Rimskokatoliške cerkve. Urejanje odnosov med državo in cerkvijo je proces, ki naj poteka po sodobnih civilizacijskih načelih družb, kjer je država ločena od cerkve, sta se strinjala Frlec in Tauran.
Menila sta tudi, da bi bilo treba doseženi odnos utrditi. Dogovo-
ra, kako naj bi to dosegli, še ni, bilo pa bi koristno, Ce bi ga dosegli Cimprej, da bi lahko tudi Cimprej formalizirali vsaj vse tisto s tega področja, kar je že v obstoječi slovenski zakonodaji ali že dogovorjeno med komisijama cerkve in države.
Minister Frlec je izrazil prepričanje, da bo tokratni pogovor, ki prihaja po razmeroma dolgem Času, podlaga za hitrejše dogovarjanje o vseh še odprtih vprašanjih.
Frlec in Tauran sta se dotaknila tudi dvostranskega sodelovanja na mednarodnem prizorišču, ki je zgledno in dosledno usmerjeno k utrjevanju najvišjih vrednot Človeštva. (STA)
TRST - Jutri bo v Trstu kot gost deželnega sveta novi minister za odnose z Evropo Enrico Letta. Minister je potrdil obisk včeraj popoldne predsedniku deželnega sveta Antoniu martiniju.
Po objavljenem programu se bo Letta ob 9.30 sreCal s predsedstvom deželnega sveta, s katerim bo razpravljal o nekaterih pomembnih vprašanjih. Med temi dopolnitev zakona o obmejnih območjih, finančni oof-shore in Agenda 2.000. Zlasti to je za deželo pomembno vprašanje, saj obstaja nevar-
CELOVEC - Volilno gibanje majhnih strank »Demokracija ’99«, ki zahteva znižanje 10-odsto-tnega volilnega praga na Koroškem na vseavstrij-sko raven štirih ali največ petih odstotkov, je na tiskovni konferenci napovedalo, da že pripravlja pritožbo zoper omejevalna volilna pravila.
Glavni kandidat »Demokracije ’99« Michael Johann (zeleni) je sporočil, da je zadevo prevzel ugledni nekdanji predsednik avstrijske zbornice pravnikov VValter Schup-pich, pritožba proti volilnemu zakonu pa da bo vložena takoj po volitvah 7. marca. Ce bo volilno gibanje, v katerem sodeluje tudi slovenska Ento-na lista (EL) zbralo veC
nost, da bi bili izključeni iz teh programov mnogi potencialni uporabniki cilja 5B.
Predsednik Martini namerava tudi informirati ministra o nujnosti Čimprejšnjega sestanka pariteticne komisije, ki bi morala razvozlati problem prenosa državnih kulturnih dobrin deželam, poleg tega pa načeti tudi vprašanje usklajevanja državnih zakonov z deželnimi. Martini bo zahteval, naj vlada Cimprej sprejme odlok o tem problemu. NaCet bo še problem vodnega gospodarstva
kot štiri odstotke, bo pritožba vsebovala tudi zahtevo o ponovitvi koroških deželnozborskih volitev.
Koroški volilci in vo-lilke bodo 7. marca 1999 zelo verjetno volili po starem volilnem sistemu. Ljudska stranka kot tudi socialdemokrati namreC ne vidijo potrebe po bolj demokratičnem volilnem redu, kar je z ekspertizo potrdil strokovnjak za ustavno pravo Heinz Schaffer, njegova ocena pa ni nesporno. Trenutno veljavna 10-odstotni vstopni prag tako manjšim strankam kot tudi slovenski manjšini na Koroškem vnaprej onemogoča vstop v deželni zbor, zato so se Zelelni, Liberalni fourm in Enotna lista združili v volilno gibanje »Demokracija ’99«, da bi skupno prese-glivisok volilni prag.
Predstavniki gibanja so na tiskovni konferenci odklonili nadaljnjo širitev gibanja na komuniste (KPA). Slednji so - potem ko so pred mesecem dni najavili samostojno kandidaturo na volitvah -presenetljivo predlagali »Demokraciji ’99« sodelovanje v gibanju, ki pa je željo komunistov jasno odklonilo: Predsednik EL Andrej VVakounig: »Komunisti za nas ne pridejo v poštev ne kot pogajalski partner, še manj pa kot partner v tem volilnem gibanju«. Predsednica Združenih zelenih Andrea Wulz pa je KPA pozvala, naj umakne samostojno kandidaturo in poziva svoje vo-lilce, da dajo glas »Demokraciji ’99«.
Ivan Lukan
TRST / ODNOS Z VLADO IN EU
Minister za odnose z Evropo Letta jutri v deželnem svetu
H KOROŠKA / KULTURNI PRAZNIK h
Človekove pravice tema osrednjega koncerta SPZ
CELOVEC - V okrajnem mestu Velikovec, katerega mestni svet je še pred leti prepovedal slovenske prireditve, je preteklo nedeljo brez kakršnekoli sence nestrpnosti potekal osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze (SPZ). Prireditev je letos - ob 50-le-tnici sprejetja deklaracije - potekala v znamenju Človekovih pravic, poleg slovenskih pesmi pa je bilo mogoče slišati še pesmi in poezije drugih narodov ter glasba iz vse Evrope, Afrike in Amerike. Obisk koncerta pod geslom »Hej pridi, ne stoj ob strani!« je bil izredno dober, med številnimi Častnimi gosti, ki jih je pozdravil predsednik SPZ Avgust Bru-mnik, je bil tudi župan mesta Blaschitz.
Sodelovali so zbor
»Mlada Podjuna« iz Pliberka pod vodstvom Vere Sadjak, mladinski pevski zbor Slovenske gimnazije v Celovcu pod vodstvom Stanka Polze-rja, jazz-ansambel (nemške) srednje šole iz Sentmartina v Beljaku ter glasbeno-ple-sna skupina Mojce Horvat iz Ljubljane. Posamezne skupine so bile nagrajene s ploskanjem pri odprti sceni, kar še posebej velja za beljaške godbenike in za ljubljanske plesalke in plesalce, ki so se izkazali z res vrhunskim nastopom.
Vsebinsko globoka besedila so na pobudo Slovenske prosvetne zveze napisali in pripravili gojenci in vzgojitelji Mladinskega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu.	F.W./I.L.
LJUBLJANA / PREHODNA REŠITEV
Marinček prevzel dolžnost obrambnega ministra
LJUBLJANA - Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček, ki bo poslej začasno opravljal tudi naloge obrambnega ministra, je bil včeraj na informativnem obisku na obrambnem ministrstvu (MORS). V kasnejšem pogovoru z novinarji je povedal, da je od sogovornikov dobil kar nekaj koristnih informacij in se prepričal, da so njegovi predhodniki opravili veliko delo, da MORS dobro dela. Sam pa se bo v času do imenovanja novega ministra trudil, da bodo stvari normalno potekale, nekatere, npr. sistemizacija, pa tudi dokončale.
Sicer pa je minister Marinček povedal, da mu obramba ni ravno blizu, saj je »po svoji naravi prej anti-militarist«, vendar pa to »menda nima nobene zveze s funkcijo«. »Delo, ki sem ga prevzel, bom poskušal opravljati po svojih najboljših močeh,« je še dejal Marinček.
Na vparašnje, kako bo »logistično« uskladil delo na ministrstvih za obrambo ter znanost in tehnologijo, je Marinček odgovoril, da pravzaprav še ne ve Cisto natančno, načeloma pa naj bi dopoldne delal na MORS, popoldne pa na MZT. Dodal je, da se je o novih dolžnostih sicer pogovarjal s premiefom Drnovškom in podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom, vendar mu nista dala nobenih napotkov o delu in da »je bilo vse urejeno v nekaj besedah«.
Marinček je še napovedal, da bo primopredajo poslov opravil v začetku prihodnjega tedna. Pojasnil je, da bo pred tem od vseh vodij služb zahteval poročilo o stanju, vključno z zadevami, ki še niso opravljene in zakaj ne. Minister Krapež na MORS ne bo veC opravljal tekočih poslov, tako da bo Marinček, kot je sam povedal, že danes sodeloval na seji vlade tudi kot prvi mož MORS. (ST A)
SKRBSTVO / SHOD PRED DEŽELNO SKUPŠČINO
Zahteve upokojencev FJK
Sindikalne predstavnike sprejel predsednik Antonio Martini
TRST - Upokojenci zahtevajo večjo pozornost do socialnih in zdravstvenih problemov ostarelih občanov. Na včerajšnji manifestaciji pred sedežem deželne skupščine (foto KROMA) so zahtevali dosledno izvajanje pred kratkim odobrenega deželnega zakona v korist starejših občanov, ki je - kot izhaja iz osnutka proračuna za leto 1999 - še brez finančnega kritja.
Sindikalne zastopniki upokojencev CGIL, CISL in UIL je sprejel predsednik sveta Antonio Martini, ki je glede tega vprašanja napovedal poseg pri načelnikih svetovalskih skupin ter pri pristojnih odbornikih Ettoreju Romoliju in Aldu Ariisu. Ce bo včerajšnji protest ostal brez odgovora bodo sledile druge podobne akcije.

OBČINA TRST / RAZPRAVA V SKUPŠČINI
NABREŽINA / SESTANEK UPRAVNE VEČINE
Precej deljena mnenja o občinskem proračunu
Močnik o šolstvu, Conciani o socialnih problemih
Krize ne bo, težav pa res ne manjka
Rozza ponovil že znane kritike na upravo Vsi zahtevajo izvajanje skupnega programa
V tržaškem občinskem SVetu se brez večjih pretresov in polemik na-'reljuje razprava o pro-raCunu za prihodnje le-j°> ki bo na koncu odobren z glasovi svetoval-Cev Oljke in županove °t>Canske liste. NajveC Pozornosti je doslej ooživel davek na od-tažanje smeti, saj so aavki, poleg občinskih služb, tisti, ki na koncu najbolj zanimajo občane. 0 tem vprašanju je spregovoril svetovalec levih demokratov Igor Dolenc, ta problematika pa je navzoča v posegih in stališčih skoraj vseh di-skutantov.
Svetovalec Stranke komunistične prenove tgor Canciani je uvodo-jna opozoril na neskladja med Illyjevim odborom in njegovo politično večino, ki so prišla jasno do izraza tudi med obravnavo tega proračuna. Zupan je dokončno Pospravil v predal podobo »upravitelja z nasmeškom« in se pri vodenju Občine sedaj obnaša kot cinični podjetnik, ki smatra upravo zgolj kot neko gospodarsko podjetje. V resnici pa ni in ne sme biti tako, saj mora Občina predvsem nuditi ljudem dobre servise in službe, kar se sedaj očitno ne dogaja.
Canciani je nato kon-testiral načrtovani povišek davka na odvažanje smeti in tudi davka na nepremičnine (ICI); uprava po njegovem močno zanemarja socialne probleme in Problematiko brezposelnosti. Občina skrbi za računalnike in za visoko specializirane strokov-
njake, pozablja pa, da naša realnost z visokim odstotkom ostarelih občanov potrebuje tudi poklicne profile na skrbstvenem in zdravstvenem področju. Večjo skrb za občana torej, še posebno za tistega, ki se nahaja v stiski, je poudaril slovenski svetovalec SKP, ki je izpostavil tudi premajhno pozornost 11-lyjevega odbora do predmestja in do okolice.
Svetovalec Slovenske skupnosti Peter Močnik je posvetil pozornost predvsem problematiki slovenskega šolstva. Zupana in pristojne upravitelje je opozoril na neizpolnjene obljube v zvezi z obnovitvijo in prepotrebnimi popravili šolskih stavb pri Sv.Ani, Sv Jakobu in Sv.Ivanu, v katero sodi tudi katinar-ska podružnica. Uprava se je svojčas obvezala za ta gradbena dela, ki pa jih niso vključena v bilanco za prihodnje leto. SSk zahteva, da bi te obveze formalno vključili v proračunske spremem-
Peter Močnik (OljkoSSk)
be, s katerimi se bo občinski svet ukvarjal v prihodnjih mesecih.
Močnik je na splošno zadovoljen z osnovnimi smernicami proračuna,
ki je vsekakor izrazito finančni in tehnični dokument. Izrazil je upanje, da bo odbor, kot napoveduje, res razpolovil napovedani povišek davka na odvažanje smeti, ki je bil pretiran in neupravičen.
Zupan in njegovi sodelavci pa bodo morali enkrat za vselej vzeti resno v pretres potrebo po neki smotrni ureditvi davčne politike, saj so občani zaradi tolikšnega števila davkov in pristojbin že popolnoma zmedeni. Že res, da je centralna oblast krčila finančne dotacije krajevnim upravam, posebno občinskim, večji davčni pritisk pa žal ne spremljajo boljši servisi ter učinkovitejše storitve.
H EKOLOGIJA / POBUDA MLADIH h
SKP bo očistila in uredila zelenico v Ul. Paisiello
Mladi iz vrst Stranke komunistične prenove bodo jutri očistili vrt v Ul.Paisiello v bližini veleblagovnice COOP. Akcija, na katero so vabljeni zlasti mladi prostovoljci, se bo začela ob
9.30	in bo trajala vse do 16.30.
Mladi komunisti hočejo s takimi in podobnimi pobudami rešiti pred propadanjem zelenice in vrtove v mestu in predmestju, ki jih pristojne uprave, v prvi vrsti Občina, zanemarjajo ali ne posvečajo dovolj pozornosti. Pristaši Ber-
tinottijeve stranke predlagajo, naj bi v bližini vrta v Ul.Paisiello postaviti napravo za brizgalke in da bi stalno vzdrževali to javno zelenje.
Prostovoljna akcija sovpada z vsedržavno pobudo SKP za promocijo novih poklicnih profilov, posebno na področju sociale in skrbstva. V vabilu na jutrišnjo pobudo mladi kritizirajo D’Alemovo vlado, češ da je odklonila skoraj vse predloge in zahteve SKP za učinkovitejši boj proti naraščajoči mladinski brezposelnosti.
Politični vozel, ki je v zadnjem tednu omajal same temelje devinsko-na-brežinske uprave Marina Voccija, se po vsej verjetnosti naglo bliža k rešitvi. Kot znano je politično krizo uprave sprožila lista, ki je svojčas prva kandidirala in podprla sedanjega župana. Načelnik dvočlanske svetovalske skupine »Za Voccija do Oljke« Maurizio Rozza je namreč pred dnevi s pismom županu napovedal izstop skupine iz upravne večine, kar je seveda spravilo v nemajhno zadrego Voccija. Že naslednjega dne je župan označil Rozzevo odločitev za nenadno, predvsem pa nerazumljivo, samo odločitev skupine pa sprejel kot politično delegitimacijo župana in uprave.
Vse to je Vocci v svojem uvodnem posegu potrdil tudi predsinočnji skupščini svetovalcev večine. Sestanka v prostorih nabrežinske občinske knjižnice so se, poleg župana, udeležili svetovalci SKP, levih demokratov in svetovalca Voccijeve liste (ob Rozzi še Franco Radovich), ki se je medtem - kot je pojasnil njen načelnik - preimenovala v Gibanje za Oljko. »Tukaj zastopana politična večina se je pred enim letom občanom predstavila z enotnim programom in prav tako enotnim županskim kandidatom, politični upravni program pa smo naposled razširili na osnovi volilnega dogovora še na SSk in Listo 2000«, je poudaril župan.
V nadaljevanju je Vocci dejal, da kriza ni postavila v dvom razširjenega upravnega programa, medtem ko pa je močno zamajala županov ugled in legitimacijo. V svojem posegu je devinsko-nabrežinski prvi mož citiral reformo krajevnih uprav, ki jo je uvedel zakon št. 142. Kar zadeva občin je zakon osredotočil številne pristojnosti in moč na figuri župana ter tako neposredno izvotlil dober del prejšnjih pristojnosti občinskega sveta in odbornikov, posredno pa je bil omejen tudi direkten vpliv samih strank.
Z druge strani je »oporečnik« Rozza ponovno poudaril zoperstavljenost skupine, ki je izstopila iz večine. »Naša lista je podprla Zupana od vsega začetka, naposled pa je bila izrinjena iz odločitvenih mehanizmov«, je dejal Rozza, ki je s to izjavo mislil na nezastopanost skupine v občinskem odboru in napo-
sled tudi v KGS. V nadaljevanju se je svetovalec zaustavil na prepoščasnost občinskega aparata ter neustreznost delovnega pravilnika občinskega sveta in svetovalskih komisij. »Komisije so pomembno sredstvo demokratičnega upravljanja, saj se preko njih svetovalci seznanjajo z vsebino upravnih sklepov in hkrati lahko posegajo v njihovo vsebino«, je še pojasnil Rozza.
Načelnik LD Massimo Veronese je potrdil že izrečeno stališče v podporo županu ter izrazil prepričanje, da je bila razjasnitev potrebna in da bo kriza po vsej verjetnosti stimulirala upravo k sa-moizboljšanju. Načelnica SKP Stanka Mokole je ugotovila, da tovrstni prepiri v večini le šibijo upravo in predstavljajo nezaslužen dar desni opoziciji, ki ga seveda pridno izkorišča. »Uprava ni zašla v krizo zaradi političnih vsebin, temveč zaradi metode dela in nesporazumov«, je podčrtala načelnica komunistov, ki je v zaključku svojega razmišljanja pozval upravo k večji učinkovitosti tudi pri reševanju vsakdanjih problemov občanov. Podobnega mnenja je bil tudi njen strankarski tovariš Giuliano Goat, ki je pozval župana k večji prizadevnosti v odnosih do izvoljenih svetovalcev.
Vocci je v zaključku dejal, da soglaša z veliko večino iznesenih mnenj in kritik. Potrdil je potrebo po temeljiti preo-snovi raznih pravilnikov v korist transparentnosti in v spoštovanje vloge svetovalcev. V tem smislu je župan izrazil svojo razpoložljivost za pogostejše stike z večinskimi svetovalci, kar naj bi v bodočem preprečevalo nastajanje podobnih situacij. Kriza naj bi bila tako dokončno mimo, čeprav je pogojnik skoraj obvezen predvsem v vidiku bodočih upravnih vozlov, ki bodo zahtevati nadvse resne izbire, (igb)
PIALOGHI EUROPEI / PRVEGA DECEMBRA ODLOČILNI SESTANEK FINANČNIH MINISTROV
Offshore: pet dni do »razsodbe«
Gospodarski in finančni ministri evropske petnajsterice (Ecofin) bodo prihodnji torek (1. decembra) v Bruslju odločati o usodi tim. davčnih paradižev in v tem okviru tudi o načrtovanem tržaškem centru oflšhore za finančne in zavarovalniške storitve. Cez pet dni bomo torej vedeti, ati je offshore v skladu z evropskimi predpisi na področju davčnih olajšav in ati bo ta tržaški center sploh kdaj ugledal luč sveta.
Studijski center Dialogih Europei, ki ga vodi nekdanji tržaški poslanec v Evropskem parlamentu Giorgio Rossetti, je pred tem novim in najbrž dokončnim izpitom za offshore pripravil dokumentacijo o najnovejših usmeritvah v davčni politiki Evropske unije, na osnovi katerih je mogoče bolje razumeti potencialno nevarnost za tržaški offshore. Odločitve Ecofina vsekakor ni mogoče predvideti, kot tudi ne tega, ati bo Italija dovolj močna Pri zagovarjanju offshora, meni Rossetti, kajti objektivno obstaja tako možnost, da center dokončno propade, kot tudi da pade še zadnja ovira za njegovo uresničitev.
Toda poglejmo, kaj se je v zadnjih dveh letih dogajalo okrog tega vprašanja na evropski ravni. Evropska komisija je 12. aprila 1995 prižgala zeleno luč za ustanovitev centra offshore, vendar pod določenimi omejevalnimi pogoji, v Rimu pa je nato stekel ustrezni zakonodajni postopek, ki je prišel do končne faze, ko bi bilo treba podpisani izvajalni odlok objaviti v uradnem listu. To se ni zgodilo, ker je odlok od letošnjega julija ustavljen na računskem sodišču z utemeljitvijo, da mora zaradi svoje davčne narave v presojo parlamenta.
V Bruslju pa je medtem prišlo do dveh novih potez. Svet finančnih ministrov Ecofin je pred natančno enim letom (1. decembra 1997) sprejel sklep o koordinirani akciji petnajsterice proti škodljivi davčni konkurenci in za odpravo ovir oziroma nepravilnosti na skupnem tigu. V ta namen so ministri sprejeti poseben pravilnik obnašanja na področju obdavčenja podjetij, ki je usmerjen proti »ukrepom, ki bi lahko vplivali na odločitev podjetij o tem, kam na območju EU naj usmerijo svoja vlaganja«. V tem smislu so kot potencialno škodljivi označeni tisti davčni ukrepi, ki omogočajo »izrazito nižjo raven obdavčenja od tiste, ki jo na splošno aplicira zaintereseirana država članica«. S tem pravilnikom - beremo v povzetku dosjeja centra Dialoghi Europei - so se države članice obvezale, da »ne bodo vnašale novih davčnih ukrepov, Id bi biti v nasprotju s sprejetim pravilnikom« (ohraniti je torej treba status quo) in da bodo »povno pregledale svoj normativ in prakso ter ju po potrebi spremenile« (to pomeni odpravo veljavnih norm, če so te v nasprotju s pravilnikom). V zapisniku Ecofina je tudi ugotovitev, da sta »status quo in odprava obstoječih neskladnih norm tesno povezana in da bo treba te norme ukiniti v roku petih let od 1. januarja 1998«, torej do konca leta 2002.
Tretji poseg v vojni proti posebnim davčnim režimom je star komaj dva tedna in prihaja iz bruseljske komisije, ki je sprejela odločitev, po kateri bo treba »preveriti primer za primerom vse davčne režime, ki veljajo v posameznih državah petnajsterice«.
Z analizo najnovejšega stališča Evropske komi-
sije je center Dialoghi Europei prišel do zaključka, da vsi posebni davčni režimi vendarle niso avtomatično izobčeni. Da bi dobiti pečat kompatibilnosti s skupnim trgom, morajo biti te oblike državne pomoči ciljno namenjene gospodarskemu razvoju določenih regij, biti morajo »sorazmerne in usmerjene glede na cilj«, zraven pa mora biti tudi dokazano, da »prispevajo k regionalnemu razvoju in ustrezajo dejavnostim, ki imajo lokalni učinek«. Da ne bi bilo nesporazuma, opozarja Rossetti: uresničitev dejavnosti v režimu offšhore v obsegu, v katerem so učinki teh dejavnosti na krajevno gospodarstvo šibki, normalno ne prispeva v zadovoljivi meri k podpiranju tega gospodarstva.
Na osnovi te analize je torej zelo težko razumeti, kakšna usoda čaka tržaški offshore, opozarja Rossetti, kajti boj proti davčnim olajšavam se je nedvomno začel, veliko določil v navedenih dokumentih pa neposredno zadeva tržaški finančni center. Odločitev bo zato po presoji nekdanjega evroparlamentarca odvisna v prvi vrsti od pripravljenosti same Evropske komisije, da ne preklice lastne odločitve iz aprila 1995 in da jo obrani pred delovno komisijo Ecofina, ki je bila sestavljena (v njej je tudi italijanski predstavnik) prav zato, da preveri skladnost posebnih davčnih režimov. Svojo težo pa bo imela najbrž tudi beseda komisarja Maria Montija, ki je večkrat poudaril, da je tržaški center v popolnem evropskem interesu in da njegove olajšave ne izkrivljajo pogojev v taki meri, da bi to škodilo skupnim interesom. »Upajmo, da se bo komisar spomnil besed, ki jih je sam podpisal,« je zaključil Rossetti. (VJB.)
NOVICE
V	bivšem Narodnem domu zasedanje o »paleoklimi«
V	veliki dvorani šole za prevajalce, ki ima sedež v bivšem Narodnem domu, bo danes in jutri zasedanje na temo »paleoklima na Antarktiki«. Udeležili se ga bodo izvedenci z univerz v Genovi, Neaplju, Benetkah, Bologni, Rimu, Pavii in seveda Trstu. Na zasedanju, ki ga organizira prof. Antonio Brambati s tukajšnje univerze, bodo načeli klimatske spremembe v bližnji preteklosti na antarktičnem in preantarktičnem območju ter posredovali predvidevanja o klimatskih spremembah na našem planetu.
»Komunikacija in oblast«
Na pobudo fakultete za pedagoške vede bo danes in jutri zasedanje o »komunikaciji in oblasti«. Prvo delovno srečanje se bo pričelo ob 10.15, drugo ob 15. uri. Zasedanje se bo nadaljevalo jutri, ko bosta prav tako dve delovni srečanji (ob 9. in ob 15. uri), a pojutrišnjem, 28. t.m., bodo predstavniki časnikov, TV in tiskovnih agencij načeli temo »Časopisi, radio in TV med komunikacijo in oblastjo«.
Tudi letos tradicionalni prodajni sejem
Jutri ob 16. uri bodo na pobudo Trgovinske zbornice odprli že tradicionalni prodajni sejem, na katerem se bo predstavilo 50 udeležencev (po eden prihajajo iz Madžarske ter iz Brboia, Vidma, Firenc in Pordenona). Stojnice bodo na ulicah S. Caterina, Ponchielh, Dante in Genova, sejem pa bo odprt do 24. decembra in bo ločen na dve obdobji po 14 dni, tako da bodo omogočili rotacijo in še zlasti udeležbo čim večjega števila razstavljalcev. Ob delovnikih bodo stojnice odprte od 15. do 20. ure, v predprazničnih in prazničnih dneh pa od 10. do 20. ure.
NAČRT / POBUDA TRŽAŠKEGA KOLEGIJA GRADBENIKOV
V Barkovljah bi morju ukradli še kos obale
S projektom se načelno strinjajo vsi javni upravitelji
SEDANJA PARKIRIŠČE CESTA
SivODO
NOVI "TOPOLINI*
DRSALIŠČE
1 SPREHAJALIŠČE
KOPALIŠČE
STOPNIŠČE IN PREHOD ZA HANDIKAPIRANCE
Kaj pa Ce bi zasuli Se del obale pri Barkovljah in s tem pridobili novega prostora za raznotere dejavnosti, ki se tamkaj odvijajo oziroma križajo, od prevoznih po državni cesti St. 14 do kopaliških in sirse turističnih? Ideja gotovo ni nova, saj je bilo vse barkovljansko nabrežje, kakršnega danes poznamo, pravzaprav »ukradeno« morju. Ne gre pozabiti, da so Mira-marski drevored od Bar-kovelj do Miramara zgradili v času med obema svetovnima vojnama na zasutem morju in da so borov gozdič na načetku nabrežja posadili v Šestdesetih letih prav tako na zasuti površini.
Zdaj pa se je pojavil predlog, da bi zasuli Se del obale med pravkar omenjenim borovim gozdičem in porticem pri Ce-dazu. Predlog je iznesel Tržaški kolegij gradbenikov, ki je dal tudi izdelati okvirni projekt, javnosti pa ga je predstavil včeraj dopoldne na tiskovni konferenci (na spodnji sliki), ki jo je priredil na sedežu pristaniškega poveljstva v Trstu.
Tiskovno konferenco je uvedel sam pristaniški poveljnik, admiral Mi-chele De Stefano, glavno besedo na njej sta imela predsednik Tržaškega kolegija gradbenikov Dona-to Riccesi in podpredsednik Franco Sergas, ki je tudi avtor projekta, govorili pa so Se predstavniki vseh pristojnih krajevnih uprav, od rajonskega sveta do dežele.
Kot rečeno, gre za ok-
virni projekt. Le-ta predvideva, da bi zasuli 1.500 metrov dolg in 50 metrov širok pas morja. S tem bi pridobili 75.000 kvadratnih metrov površin, potrebovali pa bi kakih 475.000 kubičnih metrov materiala.
Kot je razvidno na skici, ki jo objavljamo, bi tako pridobljeno površino razdelili na štiri pase vzporedne z Miramarskim drevoredom oziroma z državno cesto št. 14. Na prvem pasu bi uredili sprehajališče. Drugi pas, širok približno 10 metrov, bi namenili parkirišču za približno 550 avtomobilov. Seveda bi to razbremenilo Miramarski drevored. Tretji pas bi posadili z drevesi. Širok bi bil 29 metrov in na njem bi lahko uredili tudi je-zerca z morsko vodo. Četrti pas pa bi opremili za kopališče in za turistično pomorstvo.
Načrtovalec Sergas je dejal, da bi seveda morali načrt uresničiti v skladu z ekološkimi predpisi, začenši s tem, da bi morje zasuli s primernim materialom. Le-tega bi lahko pridobili pri gradnji podzemskega avtocestnega odseka Padrice-Katinara, pa tudi nekaterih podzemskih parkirišč v mestu, začenši tistega v starem mestu pod Sv. Ju-stom. Projekt bi lahko uresničili s 15 milijardami lir. Predsednik Tržaškega kolegija gradbenikov Riccesi pa je podčrtal, da gre za tretji večji projekt, ki ga je sam kolegij v zadnjih letih ponudil Trstu, po tistih za za-
sutje kamnoloma Facca-noni in za uresničitev podzemskih parkirišč v mestu. Riccesi je izrazil tudi upanje, da se bo ob tej pobudi zedinili vsi pristojni dejavniki.
Na osnovi prvih reakcij bi lahko rekli, da projektu kaže dobro. Vsi javni upravitelji, ki so se udeležili tiskovne konference, so izrazili odobravanje, in sicer tržaški občinski odbornik Fortuna Drossi, pokrajinski odbornik Marini, deželna funkcionarja Novelli in Campella. Govoril je
tudi prof. Brambati, ki je neodvisno od pobude gradbenikov zaCel študijo o izvedljivosti taksnega projekta po nalogu deželne uprave. Pozitivno se je izrazil tudi predsednik rajonskega sveta za Barkovlje, Greto in Skorkljo Giorgi, ki pa je podčrtal nujnost, da bi bili krajani od vsega začetka seznanjeni s projektom, da ne bi prišlo do negativnih reakcij, kakršne ta Cas zadevajo naCrt za preureditev območja okrog barkovljan-skega portica.
KRIZA / ŽE VEDNO NEJASNA USODA OBRAT^
Delavci Sitip gredo na ulice
Demonstracija v soboto pred prefekturo
Delavci tekstilne tovarne Sitip pri Orehu bodo v soboto dopoldne demonstrirali pred tržaško prefekturo. Tako so sklenili včeraj na sindikalni skupščini. S tem nameravajo javno pokazati, da jim potrpljenje mineva, saj kljub neštetim obljubam Se vedno ni videti rešitve hude krize podjetja, pri katerem so zaposleni.
Njihov položaj postaja resnici na ljubo dramatičen. Se vedno ni jasno, Ce in kdaj bo prišlo do zamenjave lastništva obrata. Družba Pezzoli iz Bergama, dosedanja lastnica obrata, je prisiljena tovarno prodati zaradi velike zadolženosti. Že dva meseca se za odkup formalno ponujata družbi Parodi in Manconi, ki
sta baje pripravljeni tudi skupno prevzeti obrat. Do operacije pa nikakor noče priti. Baje imajo pomisleke banke upnice, pri katerih je grupa Pez-zoni zadolžena. Tržaški prefekt Michele De Feis, ki igra vlogo nekakšnega posrednika, sindikatom že dalj Časa obljublja odločilni sestanek, a ga iz dneva v dan odlaga.
Medtem pa se je ta ponedeljek vrnilo v tovarno 130 od skupnih 270 delavcev, ki so bili od konca avgusta v dopolnilni blagajni. So na svojem delovnem mestu, a v resnici nimajo kaj delati, saj ni ne naročil ne surovin za proizvodnjo. Jasno je, da se vsi sprašujejo, kako se bo vse to končalo. In povsem razumljivo je, da so
t TRST / JUTRI IN V SOBOTO j
Mednarodni seminar o širitvi Evropske unije
Ta Cas se začenjajo pogajanja za polnopravni vstop Estonije, Poljske, Češke, Madžarske in Slovenije v Evropsko unijo. Gre za zgodovinski dogodek za te države, pa tudi za Evropsko unijo, ki se bo nato še širila, tako da bo naposled obsegala 28 držav. Kako se petero kandidatk prvega kroga širitve pripravlja na popolno pravno članstvo? Kakšne pa so bojazni, ki jih pri tem imajo stare članice EU?
Okrog teh in podobnih vprašanj se bo sukal dvodnevni mednarodni seminar, ki se bo odvijal jutri in v soboto v kongresni dvorani Hotela Savoia Excelsior v Trstu pod naslovom »Nove meje Evrope«. Posvet prirejata Sekcija za Furlanijo-Julijsko krajino Mednarodnega instituta Jacques Maritain ter Observatorij za demokracijo v vzhodni Evropi. Seminarja se bodo udeležili številni ugledni gostje, med drugimi italijanski minister za evropske zadeve Letta in podtajnik za zunanje zadeve Ranieri ter slovenski minister za znanost Lojze Marinček.
se delavci na vCerajsnj1 skupščini odločili, da bodo šli na ulice dem011' strirat.
Omeniti pa velja, da v soboto dopolne ne bod° samo oni demonstriral1 v tržaškem mestnem središču. Pred Pomorsko postajo bodo namrec protestirali tudi predstavniki delavcev Fin' cantieri iz Trsta, Trži°a in Benetk. Dan in kraj manifestacije nista naključna. Tedaj bod0 namreč pri Pomorski p°' staji izročili novo pot' niško velikanko Sea Princess, ki so jo zgradil1 v Tržiču.
Sindikati kritični do deželne zdravstvene politike
Predstavniki deželnih sindikatov CGIL, CISL in UIL so se vCeraj sestali v Trstu z deželnim odbornikom za zdravstvo Arij' som, da bi mu obrazložili svoje poglede in predloge glede postavk deželnega proračuna, ki zadevajo zdravstvo. Po sestanku so sindikati izdali tiskovno poročilo, v katerem so izrazili globoko nezadovoljivo nad odbornikovimi stališči. Po njihovem bi se dalo iz Ariisovih izvajanj razumeti, da deželna vlada ne nemarava dosledno izvajati določil zdravstvene reforme. Zato CGIL, CISL in UIL zahtevajo, naj se o problemih deželnega zdravstva izjasni deželni odbor v celoti ter naj se s svojimi stališči sooči s predstavniki vseh skupin v deželnem svetu, pa tudi s predstavniki občin.
SODIŠČE / MATER JE PAHNILA SKOZI OKNO
Obsojena na 13 let zapora
Kazen je višja od tiste, ki jo je zahteval javni tožilec (10 let)
NOVICE
Prošnje za delovna mesta
Na uradu za delo v UL Fabio Severo 46/1 bodo v ponedeljek, 30. novembra in v torek, 1. decembra od 9.30 do 12.30 sprejemali prošnje na nastop na selekcijah za nekatera delovna mesta, in sicer:
Občina Trst: 1 mesto strežnika (določen Cas, verjetno do 30.6.99); 7 mest strežnika (določen Cas 4 meseci); deželna zdravstvena služba - podjetje za zdravstvene usluge: 1+1 mesto upravnega pomočnika z znanjem strojepisja in delovnimi izkušnjami pri službi za umsko zdravje (nedoločen Cas). Zainteresirani morajo poleg mod. C/l (ali roza izkaznice) in delovne knjižice predložiti diplomo nižje srednje šole, davčno prijavo za leto 1997 in družinski list.
Tržaško porotno sodišče je 30-letni Giuliani Regelli, ki so jo obtoževali materine smrti, naprtilo višjo kazen, kot je zahteval sam javni tožilec Giorgio Mi-lillo: slednji je predlagal, da jo obsodijo na 10 let ječe, sodišče pa je sklenilo, da mora v zaporu ostati 13 let, pri Čemer ji je priznalo delno neprištevnost in splošne olajševalne okoliščine. Njen odvetnik Sergio Mameli je dejal, da niso pravilno ocenili razmer, v katerih je živela, sicer bi bila kazen gotovo nižja.
Regellijeva je smrt svoje matere Marie Maiorana zakrivila 9. julija lani v Ul. Raffineria, pahnila jo je skozi okno. Po aretaciji so jo namestili v hišni pri-por» v neki center za umsko zdravje, ki pa ga je večkrat zapustila. Do dramatičnega koraka in spora v Ul. Raffineria je prišlo, ker je hci (tako je trdil odvetnik) od matere terjala 100 tisoC lir, Ceš da si bo kupila igračo, medvedka, želela naj bi si nekaj topline, ki ji je vedno manjkala. Svojega oCeta ni poznala, tudi odnos z materjo ni bil tak, da bi prinašal notranji mir in sreCo, označevala sta ga ljubezen in sovraštvo. Velikokrat je bila v centrih za umsko zdravje, imela je nezakonskega otroka (dala ga je v rejništvo), med drugim je zbežala tudi v Nemčijo. Zal to ni bilo še vse, na svoji koži je okusila veliko nasilja, tudi spolnega. Poleg njenega odvetnika je
sam javni tožilec govoril o bolečih razmerah, o eroticno-seksualni degradaciji, pri Čemer mati naj ne bi bila izvzeta, o prostituciji. Na procesu je med drugimi pričala tudi psihiatrinja As-sunta Signorelli, ki je Regellijevo dobro poznala, zdravila jo je od leta 1993: povedala je, da jo je večkrat opazila v popolni zmedenosti. Po mnenju izvedenca Maria Novella pa so bile umske sposobnosti nesrečne ženske ob trenutku tragičnega koraka zelo zmanjšane.
Morali so ga odpeljati v center za umsko zdravje
Našli so ga na napušču nekega poslopja, verjetno se je nameraval pognati v praznino. Zahvaljujoč se staršem ter nekemu karabinjerju se je 43-letni A.T. naposled le premislil in so ga pospremili v center za umsko zdravje.
Do nujnega posega, pri katerem so pokeg karabinjerjev sodelovali tudi mestni redarji, ki so nasploh prvi prišli na lice mesta, in osebje službe 118, je prišlo vCeraj zjutraj med 9. in 11.30 v prestižni mestni Četrti. Očitno se je 43-letnemu A.T. nekaj utrgalo, svojega stanovanja, v katerem je prebival s starši, ter zatem še sosedovega stanovanja, se je najprej lotil s sekiro in zatem še s kladivom.
SREČANJE S PODŽUPANOM,
Delegacija SS0 na Občini v zvezi z zaščitnim zakonom
Delegacioja Sveta slovenskih organizacij je včeraj opozorila tržaško mestno upravo na probleme in pričakovanja Slovencev v zvezi s postopkom za uzakonitev manjšinskega zaščitnega zakona in se je obenem zavzela za nujno ureditev nekaterih slovenskih spomeniških objektov, v prvi vrsti Strelišča na Opčinah.
Delegacijo, v kateri sta bila Sergij Pahor in Livij Valantič, je podžupanu Damianiju predstavil občinski svetovalec Andrej Berdon. Predstavnika SSO-ja sta Odborniku prikazala upravičeno pričakovanje slovenskega dela tržaškega prebivalstva, da na pristojnih mestih ustrezno podpre uzakonitev dobrega zaščitnega zakona in s tem pomaga h krepitvi manjšini prijaznejšega okolja. Podžupan je ugotovil, da se je stanje v mestu v primerjavi s preteklostjo krepko spremenilo in da je mestna uprava
lahko sprejela vrsto p°' bud, ki vodijo k dialogu in sožitju.
Delegacija SSO-ja je sprožila tudi pobudo za dostojno ureditev okolja ob openskem strelišču, ki bi moralo postati spominski park za žrtve fašizma in nacističnega terorja. Podžupan Damiani je zagotovil, da bo uprava storila potrebne korake, Andrej Berdon pa je opomnil tudi na nesrečno
vprašanje okolja ob spomeniku bazoviškim žrtvam in škedenjskega spomenika pri Sv. Ani.
Srečanje o imigraciji
Stranka italijanskih komunistov prireja jutri, ob 18.30 v Ul. Tarabocchia 3 srečanje o imigraciji. Glavni gost srečanja bo odgovorni za probleme imigracije pri vsedržavnem vodstvu stranke Touti Gondol-Govoril bo tudi sen. Stojan Spetič.
_______________ŠOLSTVO / ŠOLSKE VOLITVE______
Izvoljeni v področne in v zavodske šolske svete
Učno in pomožno osebje, starši ter višješolci so izvolili svoje predstavnike
V nedeljo in ponedeljek so na Šolah vseh vrst in stopenj potekale volitve, na katerih so Solniki, neučno osebje in starši izvolih svoje predstavnike v po-arocne svete didaktičnih ravnateljstev ter v zavodske svete nižjih in višjih srednjih sol. Na višjih srednjih šolah so svoje zastopnike izvolih tudi dijaki.
Področne svete sestavlja po sest predstavnikov uCnega osebja in staršev, predstavnik neucnega osebja in (po zakonu) didaktični ravnatelj. Zavodske svete nižjih srednjih Sol sestavlja po Sest elanov uCnega osebja in Staršev, predstavnik neuCnega osebja in ravnatelj, zavodske svete višjih srednjih sol pa Sest predstavnikov uCnega osebja, po trije predstavniki staršev in dijakov, predstavnik neucnega osebja ter ravnatelj.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob
Učno osebje: Barbara Cosmina, Eli-sabetta Danieli, Mirella Granduc, Francesco Meula, Gara Sturman, Nevenka Tul.
Neucno osebje: Gistina Micheh.
Starši: Luisa Cerkvenic, Alenka Do-krila, Tamara Pecchiar, Paolo Zobec. Ostala dva predstavnika starSev bodo izbrali v prihodnjih dneh.
Didaktično ravnateljstvo Dolina
Učno osebje: Stojan Corbatti, Mirjam Antodicola, Mirjam Švab, Maura Čepar, Nadia Pischianz, Majda Mihacic.
Neucno osebje: Zdenka Starc.
Starši: Claudio Ota, Tamara Dobri-gna Kraljic, Elena Žerjal Martini, Franca Zoch Lorenzi, Norina Dobrila Marchesich, Doriana Kofol Gersinich.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina
Učno osebje: Dunja Grgič, Sonja Caharija, Mario Adamič, Sandra Gruden, Leonida Gruden, Tiziana Vecchiet.
Neucno osebje: Lidija Zimic.
Starši: Zvonko LegiSa, Fulvia Berginc, Tatiana Černivec, Biserka Novak, Maja Lapornik, Flavia TerCon.
Nižja srednja Sola Simona Gregorčiča v Dolini
Učno osebje (volilna udeležba 47%): Sonja Milic, Fulvia Premolin, Vilma Puric, Fiorella Benčič, Alja Sterni, Patrizia Samar.
Neucno osebje (volilna udeležba 100%): Egidia Kos.
Starši (vohlna udeležba 37%): Laura Lovrecich, Eugenia Kozina, Margaret Nadlišek, Paolo Barazutti, Miriam Švab, Katja Malalan.
Nižja srednja Sola Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu in v Rojanu
Učno osebje: Maria Peterlin, Gio-vanni Zgur, Igor Petelin, Varna Hafner, Irena Poropat, Iva Bone.
Neucno osebje: Margherita Berginc.
Starši: Primož Sancin, Marina Ce-bulec, Fedora Crevati, Graziela Luin, Jasna Petaros, Evald Gevatin.
Nižja srednja Sole Kosovel z Opčin in Proseka
Učno osebje (volilna udeležba 57 % na Opčinah in 63% na Proseku): Gabriela Bevilacqua, Majda Guštin, Miloš Jugovič, Diana Marchesich, Co-stanza Mikulus, Anna Maria Svagelj.
Neucno osebje (volilna udeležba 71% na Opčinah in 100% na Proseku): Marta Busan.
Starši (volilna udeležba 29% na Opčinah in 23% na Proseku): Jana Ban, Jadrana Budin, Barbara Calzi, Rosanda Kralj, Norma Magagna, Romana Maiano.
Nižja srednja Sola Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katin ari
Učno osebje: Alejandro Brecelj, Sara Zuccoli, Sonia Castellani, Lu-cia Battista, Judita Gujznik, Maria Lozei.
NeuCno osebje: Dušan Obersnel.
Starši: Veronica Meula, Edvard Počkaj, Maddalena Bizjak, Caterina Ciuk, Lia Legiša, Ivica Stok.
Licej Franceta Prešerna
UCno osebje: Boris Fabjan (17 glasov), Sonia Gregori (5), Boris Grgič (4), Neva Bizjak (3), Maja Daneu (3), Susanna Škabar (3).
NeuCno osebje: Giuliana Kanis (5).
Starši: Zdenko Floridan (47), Ester Coretti (18), Danimir Mikolj (9).
Dijaki: Mitja Tretjak (65), Jan Žerjal (45), Jelka Bogateč (41).
Poklicni zavod za industrijo in obrt Jožefa Stefana
UCno osebje: Sonja Vegliach, Neli-da Ucmar, Igor Sancin, Boris Artač, Albino Vidah, Zorka Danieli.
Neucno osebje: Vasilij Kralj.
Starši: Nives Zeriul, Cinzia Starc Škabar, Milena Visentin Slavec.
Dijaki: Tilen Kralj, Alessio Pincin, Barbara Vremec.
Pedagoški licej Antona Martina Slomška
UCno osebje (volilna udeležba je bila 59%): Loredana Guštin, Alenka Rebula, Milena Padovan, Marisa Skerk, Maria Cristina MiliC:
Neucno osebje (volilna udeležba je bila 83%): Marina Babic.
Starši (volilna udeležba 19%): Lu-cia Falletig, Ingrid Kalan, Stanislava Mokole.
Dijaki (volilna udeležba 82%): Arianna Čampa Giorgini, Lara Le-ghissa, Jasna Tuta.
Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa
Učno osebje: Boris Iskra, Magda Jevnikar, Franco Drassich, Franco Abrami, Viviana Krizmancic, Milena Muzina.
NeuCno osebje: Dario Rupel.
Starši: Bruna Manin Spetič, Majna Macorsi Žerjal, Maria Starin Jazbec.
Dijaki: Peter Verri, Marko KariS, Tomaž Metlika.
- ŠOLSTVO / JUBILEJ
Univerza slavi letos 75-letnico
Jutri uradno odprtje akademskega leta
Tržaška univerza praznuje letos 75-letnico ustanovitve. Pomemben jubilej bo proslavila jutri z uradim odprtjem akademskega leta, ki bo -kot običajno - potekalo v veliki dvorani univerze ob 17. uri.
Program odprtja predvideva številne posege. Uvodno poročilo bo imel rektor Lucio Delcaro, sledili bodo posegi predstavnikov tehnic-no-upravnega osebja in študentov. Poročila se bodo nanašala na pregled dejavnosti v preteklem akademskem letu, poročevalci pa bodo uprli pogled tudi v bodočnost, da bi nakazali možne smeri razvoja tržaške univerze. Med novostmi, ki jih letos ponuja univerza ima gotovo posebno mesto ustanovitev nove fakultete ža arhitekturo.
Osrednji govor bo imel prof. Sergio Bartole, docent na pravosodni fakulteti, ki bo spregovoril o ustavnih spremembah in politični tranziciji.
Med drugimi se bo odprtja akademskega leta udeležil tudi predsednik poslanske zbornice Luciane Violante, ki bo tudi posegel s svojim poročilom. Prisotni pa bodo tudi predstavniki družbenih, političnih, vojaških in verskih oblasti iz Trsta in Furlanije-Julij-ske krajine.
IZREDNA PONUDBA
Primorski
do konca leta brezplačno vsak dan pri Vas doma
Želite prejemati vsak dan do konca leta Primorski dnevnik brezplačno na dom? Takoj pokličite številko 040 7786300
Če se boste nato odločili, da se naročite na Primorski dnevnik, boste plačali samo naročnino za leto 1999.
Vsi, ki ustvarjamo Primorski dnevnik, si prizadevamo, da ga bo vsa manjšina čedalje bolj čutila za svojega in ga redno prebirala ter želimo vsakomur omogočiti, da bo lahko svobodno izražal svojo misel in besedo.
Pridružite se nami
_______V GLEDALIŠČU MIELA_
Uspeh pregleda židovskega filma
Pobuda je sestavni del projekta Shalom Trst
KONCERT / V CERKVI SV. ANDREJA
Moški komorni zbor Izola jutri v Trebčah
Prvi del bo obsegal sakralno vokalno glasbo, drugi pa skladbe božičnega časa
Ljubiteljem sedme umetnosti in židovske kulture je namenjen pregled filma jidis, ki spada v sklop projekta Shalom Trst in se bo danes zaključil v gledališču Miela. Kot so si prireditelji pričakovali, ni prikaz kinemagrafije, ki je nastala v Združenih Državah Amerike v času med obema vojnama, privabil v tržaško nabrežno gledališče veliko množico gledalcev. In to zaradi tega, ker so filmi v jeziku jidis nekaj specifičnega, imajo podnaslove, so “stari” več kot pedešet let, itd. Te filme so vzhodnoevropski Židje v novi domovini ustvarili v skromnih pogojih. Tako-rekoč “s filmsko kamero v eni, s kovčkom pa v drugi roki”.
Danes so zanimivi z umetniškega vidika. Pa tudi zaradi tega, ker so živ dokument jezika, na katerega je Evropa pozabila. Se posebej pa velja opozoriti na vsebino filmskega in dokumentarnega gradiva iz tistega časa. Ob gledanju črno-be-
lih filmskih trakov namreč opazimo osnove mu-sicala, kot tudi prvine komedije ter satire jidis. To izročilo danes uvrščamo v sodobno judovsko kulturo, ki jo morda še najbolje predstavlja svetu Woody Allen, kot tudi Jerry Lewis in drugi.
Ker je ta kinematografija proizvod izseljencev, ki so zapustili rodne “sh-tetle” (judovska naselja v vzhodni Evropi), se v njej obravnavajo konflikti med modernim - ameriškim ter arhaičnim -poljskim svetom.
Poleg opuščanja starih in sprejemanja novih vrednot pripovedujejo filmske zgodbe tudi o pogromih ter o skupnosti -ki je solidarna, a hkrati stroga s tistimi, ki ne spoštujejo pravil, veroizpovedi. V najpomembnejšem jidish filmu (The dybbuk), ki so ga v Mieli vrteli predvčerajšnjim, pridejo pa na vrsto tudi ezoterične zveze, misticizem in podobno. Sicer pa so režiserji v svojih delih izpostavili tipične židovske tematike: dialog z Bo-
gom, težave glede spoštovanja tradicije, prisotnost obredov v vsakdanjem življenju, izpolnitev in preklic obljube, itd.
Današnji spored predvideva projekcijo (ob 18. uri) zanimivega dokumentarca z naslovom “La šalita - Pionieri in Israe-le”, ki ga je za deželni sedež Rai posnela Lilla Ce-pak in ga je pred nedavnim predvajala tretja vsedržavna televizijska mreža. V delu se prepletajo spomini, pričevanja in zgodbe skupine italijanskih mladeničev in mladenk židovskega rodu ter antifašističnega prepričanja, ki so v le-tih‘30 odšli v takratno Palestino ter pričeli postavljati temelje bodoče judovske države.
Se zlasti ljubiteljem glasbe klezmer, ki je v zadnjih letih postala zelo popularna, je pa namenjen dokumentarec (ob 20.30) z naslovom “Sabbath in paradise” (sodeloval John Zorn), ki poroča o bogati nevvjorski sceni te glasbene zvrsti.
Matej Caharija
Jutri, 27. novembra, ob 20. uri, bo v cerkvi sv. Andreja v Trebčah celovečerni koncert komornega zbora Izola. To je pevska skupina, ki jo lahko uvrstimo ne le med najboljše moške zbore, temveč v sam vrh slovenskega zborovskega petja.
Komorni moški zbor Izola je prvič zapel spomladi leta 1988 na reviji Primorska poje v Kortah nad Izolo. Odtlej je na preko sto koncertih in nastopih prepel nad 150 skladb tujih in domačih avtorjev. Izvaja vokalno glasbo iz različnih stilnih obdobij, od preprostih priredb ljudskih pesmi do najzahtevnejših del sakralne in posvetne vsebine.
V letih 1993 in 1995 je zbor na tekmovanju Naša pesem prejel bro-
nasto plaketo mesta Maribor. Zborovodja Oskar Trebeč, ki oblikuje in vodi skupino od ustanovitve, je prejel priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Prav tako v letu 1995 je zbor zbral najvišje število točk na tekmovanju radijskih posnetkov z revije Primorska poje. V desetih letih petja je komorni moški zbor Izola nastopil praktično na vseh koncih Slovenije, pa tudi na Hrvaškem, v Nemčiji, v Avstriji in v Italiji, nazadnje v Rimu in v Vatikanu.
Največji uspeh skupine pa je Zlata plaketa mesta Maribor na Naši pesmi 1997 in dve priznanji zborovodji - za premišljeno izbiro in prepričljivo izvedbo celotnega programa za moške zbore
ter za najboljšo izvedbo narodne pesmi celotnega tekmovanja. Lahko torej rečemo, da bomo na koncertu v Trebčah poslušali enega izmed najboljših zborov v Sloveniji.
Petkov koncert lahko uokvirimo že v predbožični čas. Na sporedu je namreč sakralna vokalna glasba, v drugem delu specifično vezana na božične praznike. Poslušali bomo skladbe J. Gallusa, P. L Čajkovskega, M. Kogoja, St. Mokranja-ca, W. A. Mozarta, E. Adamiča, J. Christa, B. de Marzija, L Močnika, H. Sonneija in M. Tomca.
Koncert prireja Slovensko pevsko društvo Primorec-Tabor v sodelovanju z zvezo slovenskih kulturnih društev.
Normalen urnik lekartj od 8.30 do 13.00 in °a
16.00	do 19.30	.	,
Lekarne odprte tudi o
13.00	do 16.00	,
Garibaldijev trg 5 (tel'
040 368647), Ul. L. StocK a (tel. 040 414304), Milj6 ' Lungomare Venezia 3 rt61, 040 274998).
Nabrežina (tel. 04 200466) - s predhodnim te' lefonskim pozivom in z
19.30 do 20.30
Garibaldijev trg 5, UL L Stock 9, Ul. Roma 16, Milj6 - Lungomare Venezia 3.
Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim t®' lefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta 20.30 do 8.30
UL Roma 16 (tel. 040 364330).
118: hitra pomoC in dežurna zdravstvena sluZ-
ba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111-
Urad za informacij6 Zdravstvenega podjetja: 040 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
Z obzirom in dostojanstvom, ki sta označili njeno dolgo življenje, je za vedno odšla naša draga mama, nona in pranona
Tončka VergineUa vd. Košuta
NOVICE
Danes »Funny Games« v kinu Ariston
Bolj znana evropska kinematografija je deležna velike pozornosti in zanimanja s strani tržaške publike. 2e tretji teden zaporedoma vrtijo na primer film Emirja Kusturice »Cma mačka, beli maček«, ki je prejel Srebrnega leva na Beneškem filmskem festivalu in ki žanje tudi v našem mestu uspeh publike. Ta film bo še na sporedu, razen današnjega dne, ko bodo v eskluzivi predvajali film Michaela Hanekeja »Funny Games« (Avstrija 1997), ki je v Cannesu prejel nagrado kritike.
Srečanje Združenja Senza Confini-Brez meja
Tržaško združenje z dvojezičnim imenom »Senza Confini - Brez meja« se zavzema za pravično in solidarnostno trgovanje med Severom in Jugom. V ta namen se v zadružni obliki ukvarja s trgovanjem najrazličnejšega blaga, pretežno iz Tretjega sveta. Ta prodajna dejavnost seveda nima dobičkarskih namenov, temveč je usmerjena predvsem v podporo razvojnih načrtov in kulturnih dejavnosti v raznih nerazvitih deželah s širjenjem kulture miru, solidarnosti in kontaminacije med različnimi narodi. V tem okviru prireja danes ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Torrebianca 29/b srečanje z naslovom »Kaj je pravično in solidarnostno trgovanje? Kakšni so dišave, okusi, barve, zvoki neke Tržnice sveta?«
Praznik včlanjevanja SKR v društveni gostilni na Kontovelu
Krožek Kras Stranke komunistične prenove vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo danes, 26. novembra, s pričetkom ob 18. uri v društveni gostilni na Kontovelu. Prisoten bo tudi občinski svetovalec SKP v Trstu Igor Canciani.
NA »KRŽADI« SREDI VASI
VCERAJ-DANES
Križ je dobil novo picerijo
Prijetno domače okolje v nekdanjem baru družine Tence
1
V Križu (sredi vasi na Kržadi) so pred nekaj dnevi odprli novo picerijo, ki jo upravlja Alfre-do Ghira skupaj z ženo Saro Košuta ter še z nekaterimi drugimi sodelavci. Prijetno družinsko okolje in dobre pice bo-
do gotovo v lokal privabile številne goste tudi iz sosednjih vasi.
Novo picerijo so, kot rečeno, odprli na Kržadi v stavbi, kjer je bil nekoč dolgo let bar Lucijana Tenceja. Nov lokal bo gotovo dodatno oživel vas,
kjer so v zadnjem času odprli še nekaj drugih novih trgovskih dejavnosti, govori pa tudi o bližnjem odprtju banke.
Na sliki (Foto KROMA): Lastnik picerije Al-fredo Ghira s sodelavci ob odprtju novega lokala.
Danes, ČETRTEK,
26.	novembra 1998
LEONARD
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 9.06 - Luna vzide ob 12.36 in zatone ob 23.19
Jutri, PETEK,
27.	novembra 1998
VIRGIL
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,8 stopinje, zračni tlak 1017,9 mb ustaljen, veter 10,4 km na uro vzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,2 stopinje.
ROJSTVA in SMRTI
Rodili so se: Francesco Palčič, Francesca Albanese in Aurora Bobbio.
Umrli so: 83-letna Maria Pertot, 85-letni Rugge-ro Giraldi, 75-letna Anna Medizza, 86-letna Laura Mosetti, 58-letni Giorgio Matozel, 95-letna Gisella Zornada, 76-letni Aldo Matcovich, 69-letni Teren-zio Bertorelle, 84-letni Ge-rassimo Artelli, 91-letni Giacinto Bet.
LEKARNE
Od ponedeljka, 23. do sobote, 28. novembra 1998
Na zadnjo pot jo bomo pospremili jutri, v petek, 27. novembra ob 12.20 iz glavne mrtvašnice (Ul-Costalunga) v rojstni Križ.
Sin Luciano, Elfi in Irene, vnuka Nives in Franko z družinama, nevesta Ana in ostalo sorodstvo
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Križ, 26. novembra 1998
Ob smrti drage mame sočustvujejo s prof-Tatjano Miletič Suhadolc in drugimi sorodniki
vsi na Liceju Prešeren
Ob boleči izgubi ljubljene mame Olge izreka iskreno sožalje hčeri Sonji in družini
SKD Jože Rapotec

Slovensko kulturno društvo
IGO GRUDEN
iz Nabrežine
OB PETDESETLETNICI SMRTI
pesnika Iga Grudna
O kamnolomci iz Nabrežine, kraški ruvarji vi iz Šenipolaja, prašni kamnarji iz Svetega Kariža, vsi iz Slivnega, Mavhinj, Sesljana -kdaj bom spet videl vas?
Kdaj bom spet slišal vas?
DANes, 26. novembra 1998
m*/8, ur' v župnijski dvorani v Nabrežini predstavitev otroške slikanice Mt|- PRIJATELJI, ZBUDITE SE!
Pobudo SKD Igo Cruden sla slikanico izdali Goriška Mohorjeva ruzba in založba Mladika
ob 20.30 v občinski knjižnici v Nabrežini otvoritev razstave dokumentov o življenju in delu pesnika Iga Grudna
Razstavo je uredila mag. Rozina Švent
, , Slovensko Planinsko Društvo
/SP0T\	TRST
vab/ na diapredovanje Lojzeta Abrama
DE2ELA dolgega belega oblaka
danes, 26. novembra ob 20.30
___ v Gregorčičevi dvorani
SKD FRANCE PREŠEREN
-iz Boljunca----
vabi danes, 26. novembra, ob 20.30
v društveno dvorano v gledališču F. Prešeren na predavanje FILIPA FISCHERJA
TX	O JUDOVSTVU
*N TRŽAŠKI JUDOVSKI SKUPNOSTI
zgodovina, sedanjost, perspektive Vabljeni
KINO
ARISTON - 16.45, ^■* 30,	20.20,	22.15
d"Unny Games«, r. Mihael Haneke.
EXCELSIOR -17.00, 9-30, 22.00 - »Hegot ga-HJ®«, r. Dancel VVashing-
excelsior azzur-
^ - 17.30, 19.45, 22.00 ; pazzi per Mary«, • Cameron Diaz, Matt
ambasciatori -
y'45, 18.45, 21.45 »Sal-®te il soldato Ryan«, r. reven Spielberg, i. Tom anks, Matt Damon.
NAZIONALE 1	-
^•45,	17.50,	20.00,
„“•15, »Out of sight«, r.
reven Soderberg, i. ^eorge Clooney, Jennifer
NAZIONALE 2. -
18.15,	20.15,
“•15, »Omicidio in di-.e;*i9<<' r. Brian De Palma, ' ^icolas Gage. NAZIONALE 3	-
»17	18'45’	21-45
j-Uomo che sussurrava
1 cavalli« r. - i. Robert
Eedford.
NAZIONALE 4	-
,8o°.	18.00,	20.05,
r, AO »L’allievo«, r. Brian Singer.
MlGNON - 16.00 -t 00 »Prendimi dapper-tto«, prepovedan mla-aini pod 18. letom. GAPITOL - 20.30,
10 »Radiofreccia«, r. Uciano Ligabue, i. Ste-
fane Accorsi, Luciano Federico, Enrico Salim-beni.
ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Elisabeth« r. Sherhar Kapur.
jj PRIREDITVE
SPD PRIMOREC-TA-
BOR vabi jutri, 27. novembra 1998 ob 20. uri v cerkev sv. Andreja v Trebčah na celovečerni koncert komornega moškega zbora Izola, ki ga vodi Oskar Trebeč. Na programu:	Gallus,
Čajkovski, Kogoj, Mok-ranjac, Mozart, Adamič, Christ, De Marži, Močnik in Tomc.
SKD VALENTIN VODNIK - Dolina 230 - pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev, ob 120-letnici delovanja vabi jutri, 27. novembra 1998 ob 20. uri na slovesno otvoritev prenovljenih društvenih prostorov.
KD RDEČA ZVEZDA in MoPZ VASIJIL MIRK
vabita v soboto, 28. novembra ob 20. uri v SKC v Zgoniku, na prireditev NA MARTINOVO SMO SE DOBILI - večer petja in humorja v izvedbi MePZ RdeCa zvezda, MoPZ V. Mirk in okteta Odmevi. Gosta veCera bosta MePZ Viva iz Brežic in Kmjtauzr Fuklj.
TFS STU LEDI prireja ob svoji 25-letnici plesno
-	pevsko predstavo Stu ledi nej pride nuter... Predstava bo v soboto, 28. novembra ob 20.30 v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Ob tej priložnosti bodo elani skupine pripravili tudi fotografsko razstavo.
SKD GRAD prireja v društvenih prostorih pri Banih tradicionalno BOŽIČNO RAZSTAVO. Svoje izdelke bo razstavljala g. Avgusta Mikuž Malalan. Otvoritev bo v soboto, 28. novembra, ob 20.30. Kulturni spored: poezije gospe Veronike Bizjak, glasbeno bo popestrila violinistka gdč. Sandra Stopar iz Ljubljane. Toplo vabljeni!
SKD PRIMORSKO -Mackolje - priredi, pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Zveze slovenskih kulturnih društev, osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve in 15-letnici obnovitve MePZ Primorsko, v nedeljo, 29. novembra 1998 ob 18. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo: mladi elani društva z izborom poezij domačinke Nevlje Bencina
-	Smotlak, glasbena supi-na Nomos in MePZ Primorsko pod vodstvom Antona Baloha. Režija Suzi Bandi. Na jubilejni slovesnosti bo društvo nagrajeno s podelitvijo odličja prijateljstva Občine Dolina, pevci pa bodo prejeli Gallusova priznanja. Na programu bo tudi nagrajevanje za ex-tempore.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM bo počastilo pesnika Vinka Be-lieica ob njegovi 85-let-nici, v nedeljo, 29. novembra ob 17.30. Nastopili bodo recitatorji, tercet Ver laetum in pianist Martin Vremec. Govoril bo Saša Martelanc. Vljudno vabljeni!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v sodelovanju z Občinskim vrtcem MIKLAV2E-VANJE, v soboto, 5. decembra ob 17. uri v prostorih mavhinjskega vrtca. Angelčki bodo zbirali darila v petek, 4. decembra od 20. do 21.30 v društvenem sedežu v Mavhinjah. Vljudno vabljeni malčki in odrasli!
^ OBVESTILA
MOSP (Ul. Donizetti
3) obvešča, da bo danes,
26. novembra na sporedu hov film serije Learning English with films. Predvajali bomo film IN LOVE AND WOR (režija Richard Attembrough, igrata Sandra Bullock in Obris 0’Donnell). Začetek predvajanja ob 20. uri. Vabljeni vsi.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -
krožek Kras vabi elane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo v društveni gostilni na Kontovelu, danes, 26. novembra ob 18. uri.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
ZJURNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure
Danes praznuje okroglo obletnico Stojan Bolčina Vse najboljše mu želita mama in sestra z družino		Danes slavi Stojan Bolčina okroglih 50 let. Mnogo zdravja in zadovoljstva v krogu svojih najdražjih mu iz srca želijo Marijan, Bruna, Igor in Katja
		
Stojan		Stojan
slavi danes okroglih 50.		Ob prihodu Abrahama vsi nazdravljamo in
Se na mnoga zdrava,		ti želimo Se mnogo vz-
srečna in vesela leta v		ponov v življenju in na
krogu svojih dragih mu		gore.
želijo		Fotokompozicija Primorskega
vsi PeraCevi		dnevnika
KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI-ANPI Evald Antončič - Stojan, v sodelovanju s Krutom prireja jutri, 27. novembra ob 16. uri v Kulturnem domu A. Sirk v Križu srečanje na temo »Kaj so in Cernu služijo Bachovi cvetovi«. Predavala bo biologinja dr. Maja D arin. Vljudno vabljeni!
40-LETNIKI S KRASA
se bomo po uspelem jesenskem izletu ponovno srečali na večerji, jutri, 27. novembra pri Bibcu v Križu. Kdor se nam Zeli pridružiti, lahko poklice na tel. St. 040-211258 (Nadja) v večernih urah, ali na 0338-7107142 (Igor).
SK BRDINA organizira 4-dnevno bivanje na mariborskem Pohorju v hotelu Belvi od 22. do 26. decembra. Vpisovanje bo na sedežu kluba, v ponedeljek, 30. novembra od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 040-212859.
ALI SE POTREBUJEMO KLASIČNO? Licej F. Prešeren v Trstu vabi na POSVET O SLOVENSKI KLASIČNI GIMNAZIJI-LICEJU, v ponedeljek, 30. novembra ob 18. uri na liceju Prešeren, Vr-delska 13/1. Diskusijo bodo uvedli Drago Bajc, Norina Bogateč, Marta Ivasic, Zdenka Prebil, Tomaž Simčič in Breda Susic.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEZU in KD RDECA ZVEZDA vabita na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM. Sejem bo potekal od ponedeljka, 30. 11. do sobote, 5. 12. 1998 od 16. do 19. ure v prostorih knjižnice. Vabljeni!
RADIJSKI ODER opozarja, da morajo avtorji poslati do 30. novembra svoja dela za natečaj za radijsko igro na naslov Radijski oder, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst. Besedila v dveh tipkanih izvodih morajo biti opremljena samo z geslom ali Šifro. Podatki o avtorju in njegov naslov pa naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali Šifro. Kot je bilo objavljeno v razpisu, naj radijska igra obravnava: a) življenje ob meji ali b) znanstveno fantastiko in naj ne traja več kot 45 minut.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje svoje dvanajsto Studijsko Štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljnjo leto redne Studijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokoSolcem, ki se bodo vpisali na unvierzo v akademskem letu 1998-99. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1998.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v torek, 1. decembra, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu predavanje o kraskih jamah PODZEMNI SVET NAŠEGA KRASA. Vanj nas bo popeljal z diapozitivi znani speleolog in raziskovalec prof. STOJAN SANCIN. Vljudno vabljeni!
PRIMOTOR KLUB vabi elane na sestanek, ki bo v sredo, 2. decembra ob 21. uri v baru Petaros v Borštu.
MOSP (Ul. Donizetti 3) obvešča, da bo v Četrtek, 3. decembra na sporedu nov film serije Learning English with films. Predvajali bomo film TITA-NIC (r. James Cameron, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet). Začetek predvajanja ob 20. uri. Vabljeni vsi.
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na ogled slikarske razstave MIHAELE VELIKONJA. Razstava bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro do srede, 9. decembra.
TEČAJ šivanja in krojenja bo v prostorih KD RdeCa zvezda, ob sredah od 17.30 do 19.30. Informacije na tel. St. 040-229264.
NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini poteka razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob
LOtOrijCI	25. NOVEMBRA 1998
BARI	69	77	78	22	20
CAGLIARI	90	73	29	26	14
FIRENCE	32	50	58	19	10
GENOVA	33	53	40	79	54
MILANO	39	84	17	36	46
NEAPELJ	52	64	66	81	53
PALERMO	85	52	18	65	84
RIM	56	87	61	41	65
TURIN	85	11	1	45	71
BENETKE	53	84	38	24	27
EzBBZSKa					leenšil uti
Nagradni sklad	24.839,320.025 - lir
Dobitnik s 6 točk	23.945.533.276 - lir
Brez dobitnika s 5+1 Jeckpot 4.967.864.005 - lir 52 dobitnikov s 5 točkami	95.535,800 - lir
7.026 dobitnikov s 4 točkami	707.000 - lir
247.226 dobitnikov s 3 točkami	20.000 - lir
torkih in četrtkih, ob 9.40. Za informacije pokličite na tel. St. 040-631300 - Divna (9.30 -12.30).
JK CUPA prireja tečaj joge in vaje za sprostitev in pravilno dihanje v telovadnici CEO v Sesljanu (Naselje sv. Maura) ob torkih od 10. do 11.30 in ob petkih, od 19. do 20.30. Informacije na tel. St. 040-208869 (Lučka).
ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. št. 040-573141 ali 040-573142.
KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072.
KRUT-ova ambulanta deluje za člane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072.
H ČESTITKE
Danes nas dragi nono JANKO okroglih 70 let slavi. Se mnogo zdravih in veselih dni mu želiva Gregor in Simon.
H SOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30.
B_____________IZLETI
ŠTUDENTJE, novo leto je že blizu! Klub slovenskih študentov - Trst vam nudi vse informacije o izlčtih s SOUvom, Col-legiumom,.. Čakajo vas Amsterdam, Pariz, London, Praga, New York, Tajska in super Študentski zuri po zelo ugodnih slovenskih Študentskih cenah. Ne odlašajte in se cimprej prijavite v klubu, Ul. Mazzini 46, tel. 040-631203 ali pri Katji (0347-8520187) in Eriku (0339-5745375). Cas do 1. decembra!
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
ZADRUGA NAS KRAS nujno išče večjo količino 10 do 12 cm debelih, olupljenih kolov akacije, dolgih od 1,20 do 2,50 m.
URADNICO, diplomirano iSCe podjetje. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »TVRDKA«.
IŠČEMO osebo z vozniškim dovolenjem C za razvažanje blaga po severni Italiji. Poklicati med 12. in 15. uro na tel. St. 040-383993.
TRGOVSKO podjetje zaposli dinamičnega fanta z opravljeno vojaščino, z znanjem slovenščine in srbohrvaščine, po možnosti s prakso v fotografiji, elektroniki in računalništvu. Tel. na št. 0347-9690295.
ISCEM DELO kot varuška starejše osebe (24 ur dnevno ali 5-6 ur v dopoldanskih urah) ali prodajalka. Tel. po 20. uri na St. 040-52018.
PRODAM MIZO za tehnično risanje, 170 x 120 cm. Tel. ob urah obedov na St. 040-330320.
BRANKO IN VESNA pričenjata nove teCaje la-tinsko-ameriskih plesov. Tel. St. 040-299989.
PODJETJE išče zidarja in zidarskega pomočnika. Tel. št. 040-818141 ali 0336-455458.
ISCEM akacijeve hlode. Tel. št. 040-818141 ali 0336-455458.
SPREJMEM SLUŽBO pri družini kot Čistilka v jutranjih urah. Urnik in cena po dogovoru. Tel. št. 040-828251.
PRODAM APARTMA, dnevna soba, spalnica, dve kopalnici, velika kuhinja, box, terasa z verando v Ul. Bianco-spino na Opčinah. Tel. St. 040-413204.
STE SLADKOSNEDNI? Za vsako priložnost, po naročilu, pripravljamo vsakovrstne domače sladice in slane prigrizke. Za informacije oglasite se na St. 0347-9447848.
PRODAM zimske avtomobilske gume Pirelli P2000 165/70R13 Tu-bless A, v zelo dobrem stanju. Tel. na St. 040-220175 ali 040-220489.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije angleščine in matematike. Tel. 040-213861.
SAMOSTOJNO DELO
- gostilno-bar na Krasu oddam mladim. Tel. St. 040-213627.
SUHA DRV^ vam pripelje na dom kmetija Aleš Komjanc iz Ste-verjana, tel. št. 0481-390238 (v večernih urah).
MLADICE boxerja, rojene 18. 11. 1998, z odličnim rodovnikom, tatuirani loi, cepljene prodajam. Interesenti lahko kličejo na tel. st. 0338-6487945 v večernih urah.
ANGLEŠKA FIRMA
iSCe 40-letno osebo za komercialno dejavnost. Tel. 0481-22045.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 040-200898.
BERTO TONKIC ima v Doberdobu odprto osmico. Ponuja vino in domač prigrizek.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722.
MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. »Zaprto ob torkih. Tel. St. 040-229383.
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO ima Ušaj v Nabrežini St. 8
PRISPEVKI
V	počastitev spomina dragega Cvetkota Smo-tlaka daruje žena Valerija ob 100-letnici društva 200.000 lir za SKD Primorsko - Mackolje.
V	spomin na dragega Aleksandra Smotlaka daruje žena Danica ob 100-letnici društva 200.000 lir za SKD Primorsko -Mackolje.
V	spomin na Romana Škabarja daruje družina Bizjak (Col 14) 50.000 lir za Dekliški pevski zbor Vesna iz Križa.
VIDEM / GLASBENA SEZONA GLEDALIŠČA »GIOVANNI DA UDINE«
Gostoval je slavni čelist Mstislav Rostropovič
Videmski filharmonični orkester je vodil Anton Nanut
Novo videmsko gledališče »Giovanni da Udine« si prizadeva, da bi čimprej pridobilo na ugledu in slovesu, s katerima bi se lahko enakovredno uvrstilo med najvažnejše itabjan-ske glasbene ustanove. V ta namen nudi svojim obiskovalcem poljudne in privlačne programe in tokrat si je privoščilo prisotnost slovitega ruskega čelista Mstislava Rostropo-viča (na sliki med vajo za koncert). Svetovno znani mojster je seveda v Videm povabil publiko in glasbene kritike od vsepovsod in vstopnice so že pred časom pošle. Koncert je vodil priznani slovenski dirigent Anton Nanut, ki je tudi glasbeni in umetniški vodja videmskega orkestra. Ne morem zamolčati dejstva, da je Rostropovičev nastop za gledališče finančno izredno zahteven, toda taka investicija se lahko na več načinov obrestuje: nedvomno pomeni
veliko reklamo za Videm, obenem pa je za orkester stik z vrhunskim mojstrom koristen, spodbuden in poučen.
Celoten večer je bil slovansko obarvan: ska-datelj je bil Ceh Antonin Dvoržak, dirigent Slovenec Nanut, solist pa Rus Rostropovič. Okoliščine so privedle do zamenjave vrstnega reda programa: proti vsem običajem je bila najprej na sporedu Deveta simfonija op. 95, ki jo je Dvoržak spisal v svojih ameriških letih (1892-1895), ko je bil ravnatelj newyorškega konzer-
vatorija. Simfonija, ki nosi naslov »Iz novega sveta« je doživela krstno izvedbo leta 1893 v Carnegie Hallu, kjer je navdušila ameriško občinstvo. V njej je Dvoržak mojstrsko vključil ljudske melodije, ki jih je zbiral na svojih potovanjih po ZDA, od črnske pesmi (Spiritual) »Svving Low, Sweet Chariot«, do indijanskih melodij, ni pa pozabil na domačo češko folkloro. Anton Nanut je Filharmonični orkester dobro pripravil in vodil mlade glasbenike z očetovsko roko, ki jih je pozorno vodila, spodbujala in opominjala. Videmski ansambel je pokazal veliko prizadevnost in rastočo kvaliteto, nekateri solisti, posebno med pihati in trobili, pa izstopajo še plaho in negotovo. Najlepše se je odrezal angleški rog, ki v drugem stavku poje nostalgično melodijo.
Seveda sta bila pozornost in pričakovanje občinstva osredotočena na drugi del koncerta. Mstislav Rostropovič je star 71 let in sodi že pol stoletja v svetovni vrh. Zadnja leta sicer pogosteje nastopa kot dirigent, s svojim dragocenim čelom, ki ga je izdelal Stradivari, pa ima še vedno pravi ljubezenski odnos. Lahko bi igral povsem razbremenjeno, saj mu ni treba več ničesar dokazovati: o njegovi umetniški poti pričajo številni posnetki in vsakovrstna svetovna priznanja. V neštetokrat odigranem Dvoržako-vem koncertu op. 104 pa Rostropovič še vedno išče novih izraznih možnosti, privošči si drzne »pianissimo«, ki so pravi problem za orkester. Virtuo-zistične pasaže seveda niso več tako brezhibne kot nekoč, vendar podajanje nikoli ni rutinsko, temveč polno topline in zanosa. Tudi v pavzah ustvarja čelist napetost s svojim pogledom bodri orkester, ki se skuša dostojno kosati s starim mojstrom. Med dirigentom Nanutom in solistom je bilo opaziti prijateljsko soglasje, ki je lepo povezovalo solistične in orkestralne momente.
Občinstvo je Rotropovičev nastop pozdravilo z navdušenim ploskanjem. Ruski mojster je hotel svoj triumf prijateljsko deliti z orketsrom in dirigentom: prisrčno je poljubil vse soliste, se neštetokrat vračal na oder in nazadnje z velikim občutkom interpretiral Sarabando v d-molu in Bourree v C-duru iz priljubljenih Bachovih Suit za violončelo.
Katja Kralj
Zadovoljstvo
izvajalcev
Po koncertu je bil čas za kratek razgovor z uglednim solistom in dirigentom.
Maestro Rostropovič, spet velik uspeh. Kako pa ocenjujete novo videmsko gledališče in novi orkester?
»Moram reci, da sem bil nekoliko zaskrbljen, ko sem zvedel, da moram igrati z lokalno Filharmonijo... znašel pa sem se v krasnem gledališču med mladimi glasbeniki, ki niso samo navdušeni, marveč tudi poklicno sposobni. To me je prijetno presenetilo in vzdušje je bilo naravnost idealno.«
Maestro, za Vas so pisali koncerte najslavnejši skladatelji našega Časa, začenši od Prokofjeva, Šostakoviča in Brittna; kateri Vam je najbolj pri srcu?
»Oh, pravzaprav se je to začelo še prej, saj mi je prvi koncert posvetil Reinhold Mo-ričevič Gliere, ki je na moskovski akademiji učil med drugim Prokofjeva in Kačaturjana; pogledal sem letnice in ugotovil, da je bil Gliere rojen daljnega leta 1875! Kako je to daleč, pomislite! Težko pa odgovarjam na vprašanje, kdo mi je najbolj všeč: Prokofjev, Šostakovič, Litoslavski, Missiaen, Britten itd., vsi so bili genialni skladatelji. Le kako bi izbiral med "grappo (žganje) ’’ in ”Baro-lom (it. vrhunsko vino) ”? Rad imam oboje...«
Vaše bodoče obveznosti?
»Jutri odpotujem v Pariz, potem pa na dolgo turnejo po ZDA.«
Maestro Nanut, dočakali smo velik glasbeni dogodek...
»No, prav vesel sem, da je to tega prišlo; sicer sva z Rostropovičem že dolgoletna prijatelja in sva prvič sodelovala pred 30 leti na Festivalu v Dubrovniku, v stari Jugoslaviji; takrat je bilo še možno gostiti take soliste, ki so sedaj skoro nedosegljivo dragi, ker je pri tem pomagala država; potem pa sva se zopet srečala pred zadnjo jugoslovansko vojno, vedno v Dubrovniku.«
Ste imeli ob tej priliki z orkestrom veliko vaj?
»Seveda smo se skrbno pripravili, s solistom pa smo imeli le eno vajo, kot je sedaj navada; predhodno pa sva se zmenila o interpretaciji, tako da ni bilo treba dosti popravljati. Rostropovič je bil z orkestrom zadovoljen in mi je tudi čestital.«
KK
NOVICE
Samospevi Jakoba Ježa ob skladateljevi 7(Netnici
V veliki dvorani Slovenske filharmonije je bil sinoči večer samospevov Jakoba Ježa ob skladateljevi sedemdesetletnici. Nastopile so solistke VValtraud Hofifnann Mucher iz Avstrije ter domače pevke Eva Novšak Houška, Barbara Jernejčič in Milena Perič, spremljali pa so jih instrumentalisti Frank Bernard iz Nemčije ter Ana Kavčič, Branko Brezavšček, Stanko Arnold, Andrej Petrač in Lara Zurunič. Skladatelj Jakob Jež se je rodil 23. novembra leta 1928 v Boštanju na Dolenjskem. Zdaj živi in deluje med Ljubljano in Gradežem pri Turjaku. Študij glasbene zgodovine na ljubljanski Akademiji za glasbo je končal leta 1954, ob tem pa študiral še kompozicijo in ves čas poklicno deloval v glasbenem šolstvu, tako na ljubljanski srednji glasbeni in baletni šoti, na pedagoški akademiji in nazadnje kot redni profesor na pedagoški fakulteti. Od leta 1995 je v pokoju. Jež je avtor številnih vokalnih in komornih del, v katerih se uveljavlja široka paleta ekspresivne igre, od meditacije in pastorale do patetičnosti, dramatičnih poudarkov in humotja. Med Ježevimi vokalnimi deli so najobsežnejše kantate. Z bogatim pevsko-instrumentalnim ter a cap-pella opusom si je zagotovil ugled osrednje osebnosti sodobne slovenske vokalne glasbe. (STA)
Nagrada za najboljši prvenec pisateljici Nini Kokelj
Letošnjo nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma, izdan v obdobju med novembrom 1997 in oktobrom 1998, je prejela pisateljica Nina Kokelj, ki je pri študentski založbi Beletrina izdala roman Milovanje. (STA)
LJUBLJANA / ZALOŽBA NA KNJIŽNEM SEJMU
Celovška Mohorjeva družba je včeraj predstavila Knjižni dar za leto 1999
Mohorjeve knjige pomagajo ne glede na politične razmere, ki vladajo na obeh straneh meje, zniževati Karavanke, je na včerajšnji novinarski konferenci Mohorjeve družbe v Ljubljani poudaril njen celovški urednik Franc Katnik. Ugledna založba je edina predstavnica Koroških Slovencev na letošnjem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Njena včerajšnja tiskovna kon-, ferenca v Ljubljani je bila namenjena predstavitvi Knjižnega dara '99 in otroške knjige Amalija in Amalija avtorice Ele Peroci.
Knjižni dar sestavljajo štiri knjige, in sicer Koledar 1999, roman Jantar-ska zveza Leva Detele, knjiga Globine, ki so nas rodile tržaške avtorice Alenke Rebula in otroška knjiga Skrinjica pravljic.
Geslo Mohorjevega koledarja je povezovanje rojakov preko vseh meja. To pomeni, da z njim v založbi ne nagovarjajo le zamejskih Slovencev, ampak tudi Slovence v matični domovini, so poudarili na današnji novinarski 'konferenci. Poleg koledarskega dela je v Koledarju 1999 zbra-
nih tudi veliko člankov, zanimivih za širšo javnost. V knjigi Globine, ki so nas rodile pa Alenka Rebula predstavlja zgodnje otroštvo in otrokovo doživljanje sveta okrog sebe.
Novinarske konference se je udeležil tudi avtor romana Jantarska zveza Lev Detela, ki že od leta 1960 živi v Avstriji. Je priznan književnik in cenjen prevajalec, hkrati pa v nemškem prostoru širi zavest o slovenski literaturi. Detela je poudaril, da predstavlja roman Jantarska zveza literarno fikcijo na podlagi venetske teorije, ki je za marsikoga vprašljiva, nasprotuje pa ji tudi uradno slovensko zgodovinopisje. Pojasnil je, da je zgodbo umestil v zgodovinske dogodke, ki so se odvijali v Evropi pred približno 2000 leti.
Franc Katnik je dejal, da so v Mohorjevi založbi letos izdali 53 novih knjig, med njimi 36 v slovenščini in 17 v nemščini, ter 15 ponatisov. Med drugim je še povedal, da so tudi otroško knjigo Amalija in Amalija izdali v treh verzijah in sicer v slovenščini, nemščini in v sloven-sko-nemški izdaji. (STA)
JAMARSTVO / OKUS TEME
Skilanova jama v besedi in fotografiji
Knjiga izšla pri Zakladu
Pred kratkim je izšel Okus teme. Kakšne teme neki, take teme, ki nas privede do »zvezd v globinah zemlje« in ki so jo avtorji knjige doživeli pot tistimi tlemi, kjer se marsikdo sprehaja v sončnih nedeljskih popoldnevih. Bolj na kratko: gre za knjigo Clare Ferletti in Bogdana Kladnika v slovenskem in italijanskem jeziku o Skila-nijevi jami pri Bazovici, ki je izšla pri založbi Zaklad v Ljubljani. Knjiga je zelo lepo opremljena in zato nadvse primerna za darilo, pri nas pa jo lahko kupitti v Tržaški knjigarni.
Jamo so odkrili jamarji društva Carlo Debeljak in nato skupaj raziskovali jamarji s te in one strani meje. Pravzaprav je to knjiga o ljudeh, ki so jamo odkrivali. In predvsem je to enkratna fotoreportaža o seganju v globine zemlje in do tistih mest, kamor je voda naplavila več tisočletij stare živalske kosti. Ge nisi jamar ali če preprosto jamarskega sveta ne poznaš, ti prvi stik s knjigo resnici na ljubo ne pomeni veliko. Vsaj ob začetnih straneh, ko avtorja uvajata nekaj kar tebi ni povsem jasno, saj je nekaj pripovedovanja, nekaj razglabljanja o občutkih, nekaj tudi patetike in predvsem imena, nepoznana imena ljudi, za katera nisi nikdar prej vedel, da obstajajo. Ko se pa zazreš v fotografije, se z obzorja že umikajo oblaki. Na Krasu ni le Postojnske ali Škocjanske jame, na Krasu je kraljestvo jam... in tako se spomniš, da so ti o tem že pripovedovali pri zenljepisu na osnovni Soli. In o tem spet pripovedujejo te fotografije, ki tistim z burno domišljijo vzbujajo ideje o pravljicah - čarobnih kralje-
stvih v podzemskih rovih. Ce se z jamami na ta ali na drugi način ukvarjaš oziroma če si podzemskega sveta nekoliko bolj vešč, je verjetno stvar drugačna. Skilanova jama - »najdaljša, najobsežnejša in najgloblja jama tržaškega Krasa...«, to je vendar knjiga o »globini dvesto in več metrov pod zemeljskim površjem«, doživeta ob stoodstotni vlagi, v prahu, blatu ter v po-dolni in najbolj črni temi«. No, za tistega, ki še nikdar ni bil v jami, je težko razumeti, kaj so ljudje, ki so v jami bili, doživeli. Da so prišli do določene točke, so morali garati več zaporednih ur.
Okus teme
'ako tudi v gorah: kdor e ni nikoli bil v gorah, 3žko razume, kaj poleni biti v gorah. Na-iva te za ves vloženi rud, da si prišel do jenih meja, poplača, 'oda s čim? To si je 3žko predstavljati. In erjetno je ta »nekaj«, isto kar je vodilo av-irje do sestave knjige ziroma sporočilo, ki a želijo posredovati ralcem, saj ne gre le a kopico imen in dej-tev, ki so pripeljali do njige, gre predvsem za eko sporočilo. Spo-očilo, ki lahko izhaja s dejstev, ne iz besed, j pač mentalna pred-tava. In kot taka potre-uje knjigo.
VELIKA BRITANIJA / RAZVELJAVILI RAZSODBO VRHOVNEGA SODIŠČA
Lordska zbornica odvzela imuniteto Augustu Pinochetu
Postopek o izročitvi Španiji mora potrditi še notranje ministrstvo - Razsodba uvaja novo obdobje v mednarodnem pravu - V Čilu veselje in ogorčenje
London, santia-
'-o de CHILE - Trije od P^tih sodnikov lordske
. °rnice so včeraj zagre-mli 83. rojstni dan Au-Susta Pinocheta, saj so razveljavili razsodbo vrhovnega sodišča, ki je
1 vsemu dikatatorju kot nekdanjemu državnemu Poglavarju priznal imuniteto. Pinochet ostaja P0d policijskim nadzor-stvom v Veliki Britaniji, Caka pa ga dolg postopek za izročitev Španiji, seveda če bo v to do 2. decembra privolil bri-raiiski notranji minister
Jack Straw.
Po šestih dneh razprav in trinajstih dneh premisleka so sodniki britanske najvišje sodne istance dokončno potopili vsako Pinochetove upanje, saj je popolnoma jasno, da notranji minister ne bo sprevrgel razsodbe lordske zbornice. S svojo nepredvideno razsodbo je lordska zbornica postavila na glavo vsa pričakovanja in odprla novo obdobje v mednarodnem pravu, ki bo skoraj gotovo zagrenil življenje vsem se-
danjim in nekdanjim diktatorjem, ker je popolnoma jasno, da se v tujini ti ne bodo več čutili varne, saj bi lahko kak sodnik proti njim izdal mednarodni zaporni nalog. To so včeraj poudarjali skoraj vsi evropski politiki. Visoka komisarka za človekove pravice OZN Mary Robinson pa je poudarila, da razsodba »spodbuja branitelje človekovih pravic iz vsega sveta«, obenem vzbuja upanje, da bodo končno Pinocheta pripeljali pred sodnike, kar potrjuje, da se v svetu širi koncept nasprotovanja nekaznovanju. Sklepom španskega sodnika Baltasarja Garzona in včerajšnja razsodba lordske zbornice bi bili pred leti nepojmljivi, je še poudarila Robinsonova, ki je navedla, da je do spremembe prišlo tudi po zaslugi sprejetja statuta mednarodnega kazenskega sodišča.
Seveda so včerajšnjo razsodbo Pinochetovi nasprotniki sprejeli z burnim zadovoljstvom tako pred londonskim parlamentom kot v čilskem glavnem mestu. Svojci izginulih in mladina so v čilskem glavnem mestu spotano šli na ulice in dali duška svojemu zadovoljstvu (na sliki AP) .
Povsem drugače je bilo med Pinochetovimi pristaši, ki jih je razsod-
ba povsem presenetila in zbegala. V njihovih včerajšnjih izjavah so bile slabo prikrite grožnje, če vlada ne bo primerno ukrepala. Nič čudnega torej da je čilski predsednik Eduardo Frei pozval prebivalstvo, »naj ohrani zaupanje in mir ter prepreči provokacije«. Po televiziji je Frei poudaril, da zaupa demokratični .trdnosti Čila. Vseeno pa je Frei sklical Svet za narodno varnost, saj je na dlani, da bi lahko prišlo v Čilu do nepredvidljivih za-
"Dikfatoije
čaka
moralna
kazen
zgodovine«
Madrid - »To )e največje priznanje, ki ga je lahko dosegel moj °če.« Tako je Isa-bel Allende, hči ubitega čilskega predsednika Salvadorja Allendeja Pozdravila london-sko razsodbo v svoji včerajšnji izjavi za španski državni radio (RNE).
»To je dokaz, da Pravica obstaja in da diktatorji niso nad zakonom in se ne	morejo
sprehajati po svetu,« »Moj oče me je vedno učil, da no zgodovina vedno moralno kazno-vala diktatorje, ki temu ne morejo uiti,« je še dodala Al-lendova hči Isabel.
ŽIVLJENJEPIS / POTEM KO JE IZDAL SVOJEGA PREDSEDNIKA
Kar sedemnajst let je bil absolutni gospodar Čila
Po koncu diktature si je zagotovil časten izhod
SANTIAGO DE CHILE - Dolgih sedemnajst let je bil de faeto neomajni predsednik čilskega vojaškega režima (1973-1990), skoraj 25 let je načeloval eni najmočnejših armad Južne Amerike, bil je prava siva eminenca tolikih odločitev te andske države in od 11. marca dosmrtni senator, kot to predvideva nova čilska ustava, ki jo je leta 1980 dal odobriti. Bila je to častna in gotova upokojitev za Augu-sta Pinocheta Ugarteja, ki sta jo na glavo postavila neki španski sodnik in bije sodniki britanske lordske zbornice.
Augusto Pinochet Ugarte se je rodil v Valparaisu leta 1915. Družina je bila od vedno zanj glavna vrednota, saj ima pet obok in kakih bideset vnukov. Ljubi filme in zgodovinske knjige. Po dolgi vojaški karieri ga je na čelo vojske le 20 dni pred državnim udarom imenoval prav predsednik Salvador Allende, ki ga je smatral za zvestega vojaka od pet do glave. 11. septembra 1973 pa je Pinochet izdal zaupanje zakonito izvoljenega predsednika in ga je odstavil s krvavim državnim udarom, ki je bil usoden za prvega predsednika neke levičarske čilske vlade in za tisoče Čilencev, med katerimi je bilo vsaj 3.000 izginulih (desaparecidos). Nogometno igrišče v glavnem mestu so spre-
menili v ogromno koncenbacijsko taborišče, kamor so sbpali vse nasprotnike in domnevne nasprotnike vojaške hunte. Bili so to dnevi najhujšega terorja, ko je čilska politična policija vdirala v stanovanja in mnoge ljudi odgnala neznano kam. Pinochetu je uspelo prevladati v vojaški hunti in premagati admirala Joseja Tori-bia Marina, ki se je prav tako potegoval za vodstvo hunte. 17. decembra 1974 je tako Pinochet postal neizvoljeni predsednik republike.
Za ponovni osemletni mandat so ga potrdili 11. marca leta 1981. Pinocheta so poleg vvashingtonske republikanske ad-minisbacije podpirali tudi številni Čilenci, predvsem poslovneži in višji sloji, ki so v osemdesetih letih kovali velikanske dobičke z neoliberističnim gospodarskim vladnim programom, ki je za ceno hudih družbenih krivic saniral čilsko gospodarstvo. Ostal je na čelu vojske tudi, ko je v Čilu končno zavladala demokracija, marca letos pa je postal dosmrtni senator. Pred tem je vojsko predal generalu Ricar-du Izurieb. Zaman je 11 čilskih poslancev poskušalo preklicati Pinochetovo imenovanje za dosmrtnega senatorja, aprila je parlament kot neosnovane ocenil vse obtožbe proti bivšemu diktatorju.
pletov. Vrhovi vojske, ki ji je Pinochet načeloval dolgih 25 let, za sedaj niso komentirali razsodbe, desnica pa kriči o izdaji in o svetovni komunistični zaroti.
Kot rečeno so bile reakcije v svetu v glavnem pozitivne. Razsodbo sta kritizirali seveda z različnih zornih kotov tako nekdanja britanska železna dama Marga-reth Thatcher kot vodja francoskih neofašistov Le Pen. Angel Parra, sin znane čilske pevke Violete, ki živi v izgnanstvu v Parizu, je včeraj pozdravil razsodbo in obenem poudaril, da bi morali sedaj soditi Henryju Kissingerju, Richardu Nbconu in ameriški tajnoobveščevalni službi CIA. Jasno je torej povedal, kar so med splošnim veseljem včeraj vsi pozabili, da so ZDA najprej aktivno nasprotovale Allendejevi izvolitvi in nato pripomogle, da je prišlo do državnega udara.
To je seveda drugo poglavje, o katerem včeraj ni nihče rad govoril, a marsikdo je ob tem pomislil, da je vsa zadeva tudi torpedo za ameriške republikance. VVashingtonska demokratska administracija je včeraj slabo prikrivala svoje zadovoljstvo, a je poudarjala, da je to zadeva, ki jo morata rešiti Velika Britanija in Španija. Ameriška vlada pa vseeno proučuje možnost, da bi tudi sama zahtevala Pinochetovo ekstradicijo, saj so prav Pinochetove tajne službe leta 1976 v Wa-shingtonu ubile čilskega socialističnega voditelja Orlanda Letelierja in njegovega ameriškega sodelavca Ronnija Moffitta.
Politično-pravni zaplet je trajal dv<i meseca
LONDON - Dva meseca je trajala kronologija »primera Pinochet«, ki se je včeraj zaključila z razsodbo sodnikov lordske zbornice, ki ni priznala imunitete nekdanjemu čilskemu diktatorju.
22. september 1998: Pinochet odpotuje v London, da bi se operiral vre-tenčni hrustanec.
9.	oktober: Pinochet je uspešno prestal operacijo.
10.	oktober: Amnesty International je zahtevala pripor za Pinocheta, ki so ga obtožili kršenja človekovih pravic.
13. oktober: španska sodnika Baltasar Garzon in Manuel Garcia Castellon sta od Velike Britanije zahtevala pooblastilo za Pinochetovo zaslišanje v okvim preiskave o umoru španskih državljanov v Čilu za časa Pinochetove diktature.
16. oktober: britanska policija je na podlagi Gar-zonove zahteve aretirala v kliniki bivšega čilskega diktatorja.
19. oktober: čilski veleposlanik je protestiral pri britanskem zunanjem ministrstvu in trdil, da ima Pinochet kot dosmrtni senator diplomatsko imuniteto. London je na ta protest odgovoril, da Pinochet ni prispel v Veliko Britanijo z diplomatskim potnim listom. V čilski prestolnici Santiago de Chile je prišlo do spopadov med policijo in Pinochetovimi pristaši.
26. oktober: Švicarsko sodstvo je sprožilo kazenski postopek proti Pinochetu zaradi izginotja nekega švicarskega Čilenca leta 1977. V naslednjih dneh so podobne sodne postopke sprožila še sodstva v Italiji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in Švedski.
28.	oktober: britansko vrhovno sodišče je priznalo Pinochetu imuniteto kot nekdanjemu predsedniku, a istočasno je odredilo, da mora ostati v kliniki pod nadzorstvom policije do dokončnega sklepa lordske zbornice.
29.	oktober: Pinocheta so premestili iz londonske klinike v neko drugo varnejšo kliniko severno od Londona.
30.	oktober: Pinochetovi odvetniki so zahtevali začasno prostost.
4. november: pet sodnikov lordske zbornica je vzelo v pretres priziv proti razsodbi britanskega vrhovnega sodiSCa.
6. november: španska vlada je poslala britanskim oblastem zahtevo za Pinochetovo izročitev, kot je to zahteval sodnik Garzon.
8. november: Pinochet je v svoji prvi izjavi navedel, da se čuti »ranjenega, presenečenega in užaloščenega« zaradi aretacije.
11.	november tudi Švica je uradno zahtevala Pinochetovo izročitev. Milansko sodstvo je predlagalo arhi-vacijo postopka. Na podlagi druge obtožbe pa je proti Pinochetu sprožilo postopek rimsko sodstvo.
12.	november tudi Francija je zahtevala Pinochetovo izročitev.
17. november britansko vrhovno sodišče je poverilo sodišču v Bow Streetu, ki se ukvarja z ekstradicijami, pristojnost, da Pinocheta izpusti na pogojno prostost. Sodišče v Bow Streetu je določilo, da bo postopek o ekstradiciji začelo 2. decembra v primeru, da bi sodniki lordske zbornice zavrnili razsodbo britanskega vrhovnega sodišče o predsedniški imuniteti.
I. m-
^12% Vol, 0,751, 5.986 lir/l
beaujolaisj 1998 *
vino
Vin santo
16% Vol,
0,75 I,
7.320 lir/l
49i
s koščki čokolade/mandeljni 500 g, 5.980 lir/kg
sončničnimi semeni
400 g, 4.975 lir/kg
990
posušeni darili
250 g, 9.960 lir/kg
490
mešano suho sadje
500 g, 5.180 lir/kg
250 g,
11.960 lir/kg
tekoči dezodorant za osvežitev prostorov
Sr/, i) 990
Znižane cene veuajo
OD ČETRTKA, 26.11.98
DO SREPE, 9.12.98 vino Rosato del Salento ^<550
0,75 I, 2.387 lir/l	1.790
kava brez kofeina
pražena na pari	O O Ort
250 g, 11.960 lir/kg	Z.VVV
piškoti frollini Spritz	JL49U
400 g,
2.475 lir/kg_____________________
gel za prhanje
Soft/Cod	OOA
300 ml, 3.300 lir/l	VVV
1.790
A44<r
2.990
J-49tr
990
990
odojek v pečici
sendvič
z ementalcem/ gaudo
250 g, 11.960 lir/kg
990
kruh z dišavami
mešani iz Nurnberga 600 g,
9.983 lir/kg
koledar s premioenim kazalom S
s čokoladnimi bonboni
75 g,
66.533 lir/kg
čokoladni venec
200 g, 8.950 lir/kg
kruh z dišavami, čokolado in mandeljni
100 g, 19.900 lir/kg
99
svinjska noga Zampone
1 kg
990
zvezdice s cimetom
175 g, 17.086 lir/kg
9
klobaso Cotechino
500 g, 7.980 lir/kg •
99
aparat za ameriško (filter) kavo *	|C1x4 E
230 V, 900 W, za 10-12 skodelic,	%
!30 V, 900 W, za 10-12 skodelic, z napravo proti kapljanju, odstranljivo in vrtljivo posodo za filter, grelno ploščo, ki vzdržuje temperaturo kave, stikalo / za priključitev in izključitev s kontrolno lučko, s prostorčkom za kabel, bele baive
kvačkani
prtiček/
6 prtičkov *
prtiček za na sredino mize velikosti 75x75 cm
" ^i||| ’
sir :
990
60°C
life	e
3
brisača in plišasta lutka *
mere: 50x100 cm
rt i oo%
tisi bombaž
16
\et9>
natančne
ženska karirasta
srajca *
z 2 žepoma, v različnih barvah !./°P , Hanino Thmsulate
dcICMTRONIC
termo kapa in rokavice *
podložene
990 zavif°
ti
iprikupn'"" }'&
5 našit*00
..3 krpe *
kot darl .j - s fantazijskimi vzorci, velikost:
1100% 1 bombaž
50x70 cm
aparatek za vakumsko pakiranje
135 W, 230 V, z rolo papirja, hkrati prereže in zalepi, z okencem za preverjanje količine papirja,
dvojna varnost s sistemom dvojnega spajkanja
HIT©
company
9 C C
z" > f\\et». 5oranctly „
HIT'3

svečnik
z dedkom Mrazom *
ženske rokavice iz mikrovlaken *
toplo podložene, v zapestju z elastiko

kozarci Coca Cola z belim medvedom
božični sitotisk
990=5
,27 d
božična hišica *
z možnostjo postavitve svečke, ki pričara božično vzdušje / x
990
2 radjčjŠJ
keramik0
otroške rokavice iz mikrovlaken in pileja
zapenjanje na ježka, v različni barvah, udobne in trpežne
trak za okrasitev daril
različnih dolžin, navaden in kovinskih barv,
vsaki
990
božična sveča *
visoka 15 cm, dedek Mraz, vojak, snežak, božično drevo, medvedek,
vsaka («*
490
role papirja za
pohodniški čevlji za moške/otroke *	iz mehkega usnja, gumast
mehak podplat, ki ne drsi, iz TPR-ja, podplat, rjavi
900	00900
- ojačani	#W.
velikost: 37-4J
mokasini unisex * košarkarski copati *
FPR-ja, uc' ' iki
900
podplat iz TPR-ja, udobni in modni, moški in najstniški
moški zimski copati
iz tople tkanine, gumast
990 tir
zavijanje daril *	
5 m x 70 cm, ■ vsaki	1	490 i
božični okraski *	
za božično drevo, različni paketi po 12/30 okraskov*	'990
jSki J	r - leseni
stenska svetilka *
230 V, največ 40 W, v 2 različicah: j psi dalmatinci in miki miška
velikost:
UDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511
» ARTIKLE DOBITE V POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 76.11.98 DO 2.12.98 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV - VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZI
ŠOLSKE VOLITVE / NA SLOVENSKIH ŠOLAH
BALET / OB 1 7-LETNICI ODPRTJA
NOVICE
Obnovljeni zavodski in okoliški sveti
Kot v preteklosti visoka udeležba med šolniki h dijaki, občutno manjša pa med starši
V nedeljo in ponedeljel
bile tudi v slovenskil i ah volitve za obnovi °koliskih in zavodski! syetov. Udeležba je bil; Vls°ka med uCnim it n®liCnim osebjem in dijak Vlsjih srednjih sol, obcut n° nianjsa pa je bila me< tarsii ki so pokazali neza Zunanje ali morda neuza Panje v vlogo teh pred jjtavniskih organov. Oko ,lska sveta za osnovne Sol ln zavodski sveti n; pednjih Šolah so vsekako izvoljeni, njihov man j * Pa bo trajal tri šolsk eta. Povedati gre, da volit Ve letos niso zajel Rokovnega zavoda Ivan Cankarja s sekcijama z 2}jnanjo trgovino in sek Cl)o industrijskega zavod 2a informatiko, kjer so vc utve imeli lani.
Objavljamo izide na po aanieznih šolah z opombe na so izidi in torej tudi na vedba izvoljenih se neu tadni.
gimnazija-ucej pri
M02A TRUBARJA
Starši - glasovalo je 3 °n 90 upravičencev. Iz ''oljeni so bili Elena Kne
Dijaki - glasovalo j; 0d 49 upravičencev ',°ljeni: Irena Spazza r8). Irena Bednarich 111 Katja Bresciani (9).
. Učno osebje - glaso Je 14 od 16 upravičen izvoljeni: Giovanni B J19 (5 glasov), VVanda UšCek (5), Erika Lip Carlo Cemic (3), H Dornik (3), Tatjana K
Ueučno osebje - gl ''ali so vsi 4 upraviče zvoljena: Alma Pavl 0 glasovi).
Starši - glasovalo °d 67 upravičence v°ljeni: Ivan Cerni
Aleksandra Klanjšček (6) in Darij Cotič (6).
Dijaki - glasovalo je 35 od 37 upravičencev. Izvoljene: Maja Kragelj (19), Urška Petrovčič (19) in Katja Smajgl (13).
Učno osebje - glasovalo je 13 od 17 upravičencev. Izvoljeni: Vanda Srebotnjak (6 glasov), Viljem Gergolet (4), Hijacint Jussa (2), Danja Bregant (2), Marija CeSčut (1), Adrijan Pahor (1).
Neučno osebje - glasovali so 4 od 5 upravičencev. Izvoljena: Metoda CeSčut (3).
SREDNJA SOLA IVANA TRINKA
Starši - v Gorici je glasovalo 72 od 222 upravičencev v Doberdobu pa 30 od 69. Izvoljeni: Ivan Černič (43), Mario Vižintin (30), Vittorio Frandolic (27), Majda Vidrih (21), Marco Suligoi (19), Igor Pahor (13).
Učno osebje - glasovalo je 17 od 27 upravičencev. Izvoljeni: Arturo Bresciani, Daniela Ferfoglia, Co-stanza Luis, Vanda Sever.
Neučno osebje - glasovalo je 7 od 10 upravičencev. Izvoljen: Paolo Tom-masi.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO GORICA
Starši - glasovalo je 205 od 547 upravičencev. Izvoljeni: Jurij Paljk (90), Ni-cola Komjanc (63), Maja
Peterin (45), Nicolo Klanjšček (43), Elisabetta Zivic (41), Martin Srebrnič (31).
Učitelji - glasovalo je 25 od 37 upravičencev. Izvoljeni: Davide Sossou (12), Ramira Bric (6), Majda Zavadlav (6), Gabriella Musina (5), Agata Koren (4).
Vzgojiteljice - glasovalo je 12 od 16 upravičencev. Izvoljena: Alenka Drobež (8).
Neučno osebje - glasovalo je 7 od 14 upravičencev. Izvoljena: Renata Delphi (7).
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOBERDOB
Starši - glasovalo je 133 od 377 upravičencev. Izvoljeni so bili: Doriana Devetak (45), Aleksandra Go-mišček (36), Franco Peric (36), Agostino Devetak (29), Suzana Krulc (28), Emanuela Pieri (25).
Učitelji - glasovalo je 24 od 27 upravičencev. Iz: voljeni: Boris Gergolet (12), Lady Gergolet (8), Marisa Alt (8), Mirella Švara (8), Giovanna Tabaj (3).
Vzgojiteljice - glasovalo je 13 od 15 upravičencev. Izvoljena: Susanna Jarc (12 glasov).
Neučno osebje - glasovalo je 7 od 9 upravičencev.
Izvoljena: Gabrijela Marušič (7).
Danes redni občni zbor Sindikata slovenske šole
Člani Sindikata slovenske Sole - tajništvo Gorica, se bodo danes ob 12.15 zbrali na občnem zboru v pro-storili osnovne Sole Otona Zupančiča v ul. Brolo v Gorici. Na zasedanju bodo predsednica Sonja Klanjšček, tajnik Livio Semolič in drugi referenti v odboru podali svoja poročila, sledila bo razprava in volitve novega odbora.
Sindikat vabi člane in prijatelje tudi na tradicionalno večerjo in družabnost, ki bo jutri ob 19.45 v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah.
Slovenski plesni projekt nastopa v Kulturnem domu
Skupina na vrhunski ravni
Plesne in baletne uprizoritve se redkeje pojavljajo na naših odrih. To pomanjkljivost bodo v Kulturnem domu v Gorici jutri nadoknadili z gostovanjem priznane plesne skupine iz Slovenije, ki se bo predstavila z vrhunskim prikazom plesnih veSčin. Skupina nastopa pod imenom Slovenski plesni projekt in v svoji sredi uvršča znana imena iz baletnega sveta, med katerimi zastopa ime Freda Lasserra.
Plesna kultura Freda Lesserra je talilni lonec čustev in občutkov. Slovenski plesni projekt iz Ljubljane pa lahko mirne duše označimo kot vrhunsko zgibanko plesne dovršenosti: je brezmejni, večplastni umetniški izraz, je prijetno doživetje,
vredno predstavitve dogodka in njegovih ustvarjalcev. Slovenski plesni projekt se bo v Kulturnem domu nastopil jutri ob 20.30 na slavnostnem večeru ob praznovanju 17-letnice odprtja doma.
Francoski plesalec Fred Lasserre je tudi umetniški vodja in koreograf predstave, ki nosi naslov »In-somnia part I« in je razdeljena v tri vsebinske sklope: »In Time out of Time«, »Pozabljen« in »In-somnia Part I«. Poleg svetovno znanega Lasserra nastopajo v okviru plesnega projekta iz Ljubljane še plesalci: Siniša Bukina, Fiona Johnson, Kristina Pojbič, Kjara Starič in UroS Andič. Gostujoča plesalca pa sta Jean-Hugues Assohoto in Damjan Mohorko.
Velika knjiga o športnih igrah
Na pobudo ZSSDI bodo nocoj ob 20. v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici predstavili »Veliko knjigo slovenskih športnih iger«, ki je izšla pred nekaj tedni in na skoraj 500 straneh zelo podrobno obravnava obdobje, ki je bilo ključnega pomena pri razvoju in telesnokultur-nih in športnih dejavnosti zamejskih Slovencev. Obdobje, ki ga skoraj s knjigovodsko natančnostjo opisuje knjiga, sega od leta 1958 pa do leta 1975, ko se je najprej v Trstu nato pa Se na Goriškem zvrstilo kar 14 izvedb Športnih iger, kjer so bile zastopane vse najpomembnejše športne panoge.
Na nocojšnji predstavitvi bodo prisotni vsi trije avtorji knjige: prof. Bojan Pavletič, ki je poskrbel za zgodovinsko-politično plat tekstov, Športni novinar Branko Lakovič, ki je zbral gradivo in uredil vse podatke o igrah in fotograf Mario Magajna, ki je športne dogodke ovekovečil z dragocenimi posnetki, od katerih je nekaj sto objavljenih v knjigi. Na njih se bodo gotovo prepoznali številni goriski se ali pa tudi ne več aktivni športniki.
~CrPREPSTAVITEV / JUTRI
Mohorjevke 1999
Ob koledarju so v zbirki še tri knjige
V	Katoliški knjigarni na Travniku bodo jutri °b 18. uri predstavili knjižno zbirko Goriške Klohorjeve družbe za leto 1999. Zbirka obsega kot vedno koledar, ki ga je letos uredil dr. Jože Kfarkuza, opremil Igor Devetak in ilustriral Edi Žerjal. Zbornik obsega 304 strani in bralcu posreduje veliko informacij zgodovinske, družboslovne, sociološke in gospodarske narave, pa tu-dr o delovanju društev in ustanov na Tržaškem in Goriškem.
Poleg koledarja so tudi v letošnji zbirki tri knjige. Domovina, kje si? je naslov zbornika ob J°0-letnici rojstva Alberta Rejca (1899-1976). To 1® 9. knjiga iz zbirke NaSe korenine; uredil jo je Dranko Marušič, opremil Pavel Medvešček in šteje 288 strani. Gre za zbornik, ki osvetljuje lik ln delovanje tigrovca Bertija Rejca.
V	knjigi Pogled iz jamborovega kosa (oprema Ivan Žerjal) so na 350 straneh zbrani članki, eseji, govori, intervjuji in polemični zapisi Borisa Pahorja, ki so nastajali od začetka petdesetih
, f do danes predvsem na narodnostno tema-hko. Izbor je opravil Marko Tavčar.
Ivan Rudolf - Spev v nanoško jutro (ilustracije Jurij Mikuletič, oprema Franko Žerjal) je zbirka lovskih črtic in slik iz narave, ki jih je avtor pisal v glavnem za Radio Trst A v petdesetih letih. Na Predstavitvi bodo poleg predstavnikov založbe sodelovali tudi avtorji oz. uredniki publikacij.
ŠOLE / ZA MALČKE, KI BODO ZAPUSTILI VRTEC
Prvi, zabaven stik s šolo
V šolah O. Zupančiča in F. Erjavca so jih sprejeli s Piko Nogavičko
V osnovnih Šolah O. Zupančiča in F. Erjavca (na sliki - foto Bumbaca) so včeraj imeli v gosteh malčke iz otroških vrtcev, ki so tako doživeli prvi stik s Solo. Sten Vilar je, v sodelovanju s Kulturnim domom, predstavil igrico o Piki Nogavički, ki je prav včeraj praznovala rojstni dan, vabila otroke v Solo, kjer je zelo lepo, učitelje in starSe, ki so se v kar lepem Številu
udeležili srečanja, pa pozvala, naj ne pozabijo na igro. Malčke so toplo sprejeli zlasti prvošolčki in jim prikazali nekaj tega, kar so se naučili v prvih mesecih Sole.
Srečanji sta imenitno uspeli. Decembra je za starše, ki bodo prihodnje leto vpisali otroke v 1 razred osnovne šole, že napovedan informativni sestanek za predstavitev prednosti in ponudbe slovenske Sole.
Zaključna okrogla miza na seminarju o evropski integraciji
Jutri se bo z okroglo mizo o perspektivah Gorice in Fjk v okviru procesa evropskega združevanje sklenil seminar na temo Perspektive evropske integracije, ki ga je priredilo združenje »Dialogih europei«. Okrogla miza bo v pokrajinski sejni dvorani od 16. ure dalje. Sodelovali bodo poslanec v evropskem parlamentu Giacomo Santini, poslanec v Rimu Mario Prestamburgo, deželni odbornik Ettore Romoli in predsednik pokrajine Giorgio Brandolin. Moderator bo ravnatelj združenja »Dialogih europei«prof. Giovanni Fomi.
Obvestilo za brezposelne
Deželna agencija za zaposlovanje opozarja da zapade 30 novembra rok, do katerega morajo nezaposleni potrditi, da so Se brez zaposlitve. Izjavo o nezaposlenosti interesenti lahko pošljejo tudi po posti (priporočeno) do omenjenega roka na Agencijo za zaposlovanje (Agenzia regionale per 1’impiego) Vi-colo Molino 3 v Gorici. Uradi so za stranke odprti od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 16.30.
Predstavitev knjige in razstava o arhitektu Maxu Fabianiju
Profesor Marco Pozzetto je avtor nove knjige o velikem arhitektu Maxu Fabianiju. Knjigo bodo pred-stavih jutri, 27. trn., ob 18. uri v dvorani L. Fogar na Verdijevem korzu 4. Govorili bodo arh. Boris Po-drecca, župan Gaetano Valenti, sen. Mitja Volčič in avtor knjige, Marco Pozzetto. Sočasno bodo v dvorani Giuseppe della Torre v Garibaldijevi ulici 7 odprli razstavo»Max Fabiani - genialita senza frontie-re«, ki bo odprta do 6. decembra vsak dan od 17. do
19.	ure.
V	Krminu igra Maček v žepu
Krminsko občinsko gledališče postaja vse po-membnjeSe srediSčekulture. Danes in jutri ob 21. uri bo skupina A. Artisti Associati v režiji Augusta Zucchija, igrala komedijo znanega francoskega avtorja G. Feydeaua Maček v žepu. Kot gost bo nastopila igralka Luciana Turina. Opozoriti velja, da bodo komedijo prvič uprizorih v Italiji.
V	Gradišču niz pobud
ob tednu za pravice otrok
Občinska uprava v Gradišču je v okviru državnega tedna pravic otroka pripravila niz pobud. Tako so med učenci osnovnih in srednjih sol razpisali likovni in literarni natečaj na to temo. Izdelki so te dni na ogled v izložbah trgovin v Gradišču. Juhi bodo občinski upravitelji obiskali sole in se o tej problematiki pogovarjali z učitelji in dijaki. Ob 18. uri pa bo v občinski sejni dvorani javno srečanje z varuhom otrokovih pravic dr. Francescom Milane-sejem. Govor bo o izvajanju (in kršenju) otrokovih pravic v Furlaniji Julijski krajini.
Števerjanci na Dobrovem
Od danes do sobote se bodo na Dobrovem odvijali Gradnikovi večeri pod geslom Zlate lestve. Jutri ob
20.	uri bo Steverjanski večer Po Gradnikovih poteh, ki ga bodo oblikovali člani SKPD Sedej in KD Briški grič ter pevski zbor F.B. Sedej.
Filmski večer v Dolu
Na pobudo društva Kras iz Dola in Poljan bodo nocoj v sporedu Dnevov slovenskega filma, ki jih prirejajo s Kinoateljejem, predstavili 2. del filma »Primož Trubar«. Predvajanje bo v prostorih nekdanje osnovne Sole na PalkiSču s pričetkom ob 20.30.
Posvet o socialnem skrbstvu
V	grofovi dvorani na gradu bo jutri posvet o socialnem skrbstvu na Goriškem. Prirejata ga pokrajinski odbor in ravnateljstvo zavoda INPS pod pokroviteljstvom Občine in Goriške hranilnice. Predstavili bodo podatke o delovanju zavoda na pokrajinski ravni, o deležu, ki ga pokriva v gospodarskem in družbenem sistemu na Goriškem ter podatke o novih dejavnostih in nalogah, ki jih prevzema. Posvet, ki se bo pričel ob 9. uri, se bo sklenil s posegom državnega predsednika INPS Giannija Billie.
Strokovno srečanje o oblikovanju kulturne krajine
Na pobudo Videmske univerze bo jutri ob 16.30 v palači Alvarez v Ul. Diaz strokovno srečanje na temo oblikovanja in ohranjanja kulturne krajine. V uvodnem delu bosta spregovorila prof. Francesco Marangon z Videmske univerze in prof. Marta Co-snhna s Tržaške univerze. O oblikovanju kulturne krajine bo predavala prof. Matelda Reho, o povezanosti med novimi tehnologijami v kmetijstvu in kulturno krajino pa prof. Tiziano Tempesta. Zaključni poseg bo imel prof. Mario Prestamburgo.
Predavanje o 1. svetovni vojni
V	okviru prireditev ob 80-letnici konca prve svetovne vojne bo danes ob 17.30 v pokrajinskem muzeju na gradu bo ravnatelj vojnega muzeja v Roveretu prof. Canhllo Zadra predaval o muzejski didaktiki glede podajanja informacij o veliki vojni.

DIJAŠKI DOM / NOV PROSTOR ZA IGRO IN SPROSTITEV
Kmalu odprtje prve slovenske ludoteke
Obilno bo založena z igrami in odprta vsem otrokom
Dijaški dom Simona Gregorčiča je v tem šolskem letu opravil kvalitetni skok, ki se odraža tako v številu gojencev kot v dejavnostih, ki jih ponuja.»Letos	nekako
zaključujemo prehodno, obdobje, ki se je začelo v šolskem letu 1993/94 z odločitvijo občnega zbora združenja Dijaški dom, da ne bomo več sprejemali notranjih gojencev in da se bo dom spremenil v središče za pošolski pouk in izobraževanje otrok«, pravi ravnateljica Kristina Knez.
Starostna struktura se je z leti znižala, število gojencev pa stalno naraščalo, kot je razvidno iz priloženega grafičnega prikaza. Letos jih imajo 70 iz osnovnih in nižje srendnje šole, posebno zadovoljni pa so s podatkom, da je kar 15 prvošolčkov. »Dosegli smo maksimalno število, saj bi z večjim težko zagotavljali primerno kvaliteto dela. Okrepili smo vzgojiteljski kader, tako da imamo 8 vzgojiteljev, kar zagotavlja optimalno razmerje glede na število gojencev«, pojasnjuje ravnateljica.
Ob pošolskem pouku so že ustaljene dejavnosti glasbena vzgoja, tečaj angleščine, računalništvo in animacija, pa še prireditve, srečanja, poučni in sprostitveni izleti, kakršen je bil nedavni v Trst na ogled razstave dinozavrov, ki je vzburila domišljijo gojencev (na sliki). Pomembna ponudba doma je tudi psihološka svetovalnica, kjer je psiholog Viljem Ger-golet na razpolago staršem (gojencev in tudi ne) za razreševanje dvomov in problemov z otroki.
V kratkem, s prvimi dnevi decembra, pa se bo tem dejavnostim pridružila še absolutna novost: lu-doteka Pika Nogavička -prva slovenska ludoteka v Gorici. Pobuda je izraz želje upravnega odbora, da bi se dom še v večji meri odprl zunanjim otrokom. Ludoteka bo zato odprta vsem osnovnošolcem, tudi če niso gojenci doma, vsak delavnik od 17.00 do 18.30, ob sredah od 16. do 18. ure pa tudi malčkom iz vrtca. V njej bodo otroci imeli na voljo raznovrstne igrače, družabne, simbobč-ne in besedne igre, igre iz ljudskega izročila. V Piki
Nogavički bo deloval pravljični kotiček s prebiranjem in animacijo pravljic, otroci bodo izdelovali igrače, se posvečali delavnicam (modelarstvo, origami in drugo), se ukvarjali z glasbo in plesom. Na voljo bodo tudi igrice
RAZPORED GOJENCEV PO ŠOLAH
B OSNOVNA ŠOLA D SREDNJA ŠOLA D VIŠJA ŠOLA	O SKUPAJ
na računalnikih in možnost vodenega deskanja po internetu.
Pomena ludoteke ne gre podcenjevati, poudarja ravnateljica Kristina Knez. »Naši otroci so danes obremenjeni s šolskimi obveznostmi, glasbo, športom in drugimi dejavnostmi, tako da se skoraj ne znajo več igrati. Prav igra pa je bistvenega pomena za razvoj otroka. Igra je kot svobodna in ustvarjalna dejavnost nezamenljiv del otrokovega življenja, omogoča mu spoznavanje samega sebe, čudenje, iskanje, primerjanje, preizkušanje. Vse to bomo skušali nuditi v ludoteki, kjer želimo, da bi se otroci srečevali in preko igre oblikovali svojo osebnost, razvijali ustvarjalnost in iznajdljivost. Ob tem pa bi dodala še, da bomo kot pri vsem našem delu posvečali posebno skrb jeziku, tako da bo sproščeno igranje tudi priložnost za utrjevanje slovenščine«.
ŠTANDREŽ
KRONIKA / BOLNIŠNICA
Praznovanje sv. Andreja
Prijeli tatiča
Ukradel je denar neki bolnici
Župnija sv. Andreja v Standrežu prireja ob koncu tedna niz kulturnih prireditev in verskih slovesnosti ob prazniku farnega zavetnika. Drevi ob 20.30 bodo v župnijskem domu predstavili knjižico Župnijska cerkev v Standrežu J. Kraglja in razglednice župne cerkve. V soboto ob 20.30 bo v cerkvi koncert Slovenskega okteta, pod umetniškim vodstvom Antona Nanuta in Nade Matoše-vič. V nedeljo dopoldne bo slovesno bogoslužje, ob 8.30, 9.30 in 10.30. Ob 11.30 bo na trgu koncert godbe iz Nabrežine. V popoldanskem času bodo ob 16.30 slovesne večernice, zatem pa družabnost. Pokrovitelj prireditev je goriška podružnica NTKB.
V zadnjem času je bilo v raznih oddelkih goriške splošne bolnišnice precej tatvin. Neznanci so se polastili torbic bolničark in denarnic drugega osebja iz omaric slačilnic, pa tudi denarja bolnikov v oddelkih. Vsakič se je za zmikavti izgubila sled, te dni pa je policija končno prijela tatiča, ki se je predajal podlim podvigom na škodo bolnikov. To je 24-letni C.M. iz Brindisija, ki so ga v torek popoldne prijeli v dokaj razgibanih okoliščinah. Mladeniča je zapazilo osebje medicinskega oddelka, ko se je sumljivo potikal po hodniku. Ko so na stranišču našli odvrženo denarnico, ki jo je bil malo prej ukradel neki bolnici, so ga skušali zaustaviti. Tat je reagiral, se izmuznil prijemu bolničarjev ter pobegnil. Tačas pa je proti bolnišnici že prihajala policija, ki ga je prestregla pri vhodnih vratih. V žepu je še imel ukradeni denar, zato so ga aretirali in pospremili v zapor. Ugotovili so, da je pred tem menda že kradel tudi v bolnišnici v Pordenonu.
Gorica kinema: Jesenska povest Eriča Rohmerja
Filmski spored Gorica kinema ponuja nocoj ob 20.45 v Kulturnem domu najnovejši film Eriča Roh-merja»Racconto d’autunno«, ki je imel velik uspeh na beneškem festivalu. Film je zadnja epizoda serije, ki jo je Rohmer posvetil letnim časom, pripoveduje pa o osamljeni vinogradnici srednjih let. ki ji prijateljica hoče po vsej sili najti moškega, tako da celo objavi oglas v krajevnem dnevniku. Iz tega se razvije vrsta neverjetnih dogodivščin, ki bo razveselila vse ljubitelje francoskega režiserja. Tudi tokrat nam namreč ponuja perfektno zgrajeno zgodbo in odlične dialoge.
Pred božičnimi in novoletnimi počitnicami si bomo lahko v spor-du Gorica kinema ogledali še v četrtek, 3. decembra, celovečerec »He got Game« Spikeja Leeja, ki je po mnenju mnogih eno njegovih najbolj uspešnih del, v četrtek, 19. decembra, pa svojevrstni nemški film »Lola corre«.
POSVET / DANES IN JUTRI
Srednjeevropska pobuda in modeli zaščite manjšin
Sodelujejo predstavniki 16 držav
Danes ob 9.30 se v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici začenja tridnevno srečanje Srednjeevropske pobude o manjšinah v organizaciji goriškega mednarodnega sociološkega inštituta ISIG. Prva dva dneva bodo predstavniki vlad šestnajstih držav članic SEP-a in strokovnjaki za manjšinska vprašanja na javnem posvetu poglobili kočljiva vprašanja glede odnosov med državami in narodnimi manjšinami znotraj njihovih meja. V soboto bo sledilo zasedanje delovne skupine Srednjeevropske pobude za manjšine.
Organizatorji poudarjajo, da bo goriško za-sednaje ponudilo priložnost za razvijanje ti. javne in participativne diplomacije, v smislu da bodo ministri, državni podtajniki in diplomatski predstavniki razpravljali med seboj a tudi z javnostjo, saj bodo udeleženci posveta imeli možnost, da se oglasijo v razpravi in predočijo vladnim predstavnikom svoje poglede.
Zastopstvo šestnajstih držav Srednjeevropske pobude bo po napovedih na dokaj visoki ravni, saj bodo prisotni podtajniki za zunanje zadeve skoraj vseh držav, pričakujejo pa tudi kakega ministra in druge visoke predstavnike. Italijo bo zastopal podtajnik za zunanje zadeve Umberto Ranieri, Slovenijo pa predvidoma državna sekretarja za zunanje zadeve Mihaela Logar in Ernest Petrič.
Prvi dan posveta bo da-
nes namenjen obravnavi dveh modelov manjšinske zaščite na Južnem Tirolskem in v Transilvaniji in razpravi o možnosti njene uporabe tudi v drugih stvarnostih. Jutri dopoldne bodo udeleženci primerjali okvirno konvencijo Sveta Evrope in dokument SEP-a o zaščiti manjšin, v popoldanskem delu pa bodo predstavniki vlad držav članic razpravljali o problemih manjšin in možnih ukrepih na tem področju. V soboto bo kot rečeno sledilo zasedanje delovne skupine Srednjeevropske pobude za manjšine.
__________________KINO
GORICA
KULTURNI DOM Gorica kinema, 20.45 »Racconto d’autunno«. Rež. E. Rohmer.
VHTORIA 1 17.45-20.00-22.15 »Out of sight«. I. George Clooney.
VTITORIA 3 18.30-20.30-
22.30	»The opposite of sex«. Rež. D. Ross, i. Cristina Ricci. Prep. ml. pod 18. letom.
CORSO Rdeča dvorana: 18.00-20.00-22.00 »11 signor Quindicipalle«. I. F. Nuti in
S.	Ferilb.
Modra dvorana: 18.30-21.45 »Salvate il soldato Ryan«. R. S. Spielberg.
Rumena dvorana: 17.00-18.30-20.30-22.30 »Gallo ce-drone«. I. Carlo Verdone.
TRZIC
EKCELSIOR 17.30-21.00 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg.
COMUNALE 20.30 »Arancia meccanica«. Rež. Stanley Kubrick.
Pž KONCERTI
KDO. ZUPANČIČ vabi na koncert tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič v nedeljo, 29. novembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Standrežu.
SLOVENSKA GOSPODARSKO PROSVETNA SKUPNOST
GORICA
prireja jutri, 27. novembra, ob 18. uri v grajski dvorani v Gorici posvet na temo:
Nove upravne stvarnosti v Sloveniji
Posveta se bosta udeležila župan mesta Kranj
Vitomir Gros in časnikar Janko Tedeško.
Gosta bo predstavil deželni tajnik SGPS Alex Pintar.
Vabljeni
BANCAGRICOLA
GRUPPO CAER
GORIŠKI SEDEŽ, korzo Verdi 40 ob četrtkih neprekinjen urnik od 8.20 do 17.45.
■4 PRIREPjBŽ
ZSSDI vabi na predstaj' tev »Velike knjige sloven5 . športnih iger« (1958-19 Pomembno knjižno no''0^ bodo predstavili danes0 20. uri v mali dvorani ku, turnega doma v Gorici- \ šotni bodo avtorji prof B°1 Pavletič, novinar Bran' Lakovič in fotograf Ma11
GORIŠKA MOHORJE^ DRUŽBA vabi na predstavi tev KNJIŽNE ZBIRKE za leto 1999 jutri ob 18. m1 Katoliški knjigami na Tra' niku.
KD OTON ZUPANČIČ®;
ganizira predavanje na teni® Otrok današnjega časa, k* doseči harmonijo v otroK vem razvoju? Na to in drug vprašanja bo odgovarja* prof. Teja Pelicon VVeb®' spec. waldorf. Srečanje b nocoj ob 20.30 v domu n Budala v Standrežu. n
MDCLAVZEVANJE SKR0 JADRO bo v petek, 4. decenj bra, ob 18.30 v župnij5® dvorani cerkve sv. MiklaV (San Nicolo) v Tržiču. Ruf. lavža bodo pričakali v druM otroške dramske skupine " Jaka Stoka s Proseka z igr®0 Čudne želje (avtor Lučka 8-režija Sonja Lazar).
DRUŠTVO SLOVENSP1 UPOKOJENCEV prired‘
vsakoletno silvestrovanje v ponedeljek, 28. decembra ' gostišču Al fogolar v Gagba, nu. Zagotovljen avtobusni prevoz, Silvestrova večerja z vključeno pijačo, vesele vtie godbenika Silva, nagraj6 vanje jubilantov in nastop skupine»01d Babe Gids®-Vpisovanje pri poverjeniki11 in na sedežu do 9. decembra-Pohitite!
IS3 obvestila
SPDG-SMUČARSKI ODSEK bo 10., 17., 24. in 31. j® nuarja priredil tečaj smučanja in deskanja (začetni in nadaljevalni), 7- februarja pa bo društvena tekma. Dejavnost bo tudi leto® na Koroškem. Prijave za tem) in avtobus bodo sprejemat* od prihodnjega tedna na s® dežu društva. Prav tako bod° sprejemali prijave za vpis v združenje FISI.
STEVERJANa rojeni v letih 1931, 1932 in 1933 rejajo 28. novembra družabno srečanje, ki se bo priče*0 ob 18. uri z mašo v Steverja nu, zaključilo pa z družabnostjo v domačem gostišču-Informacije in prijave: Al°iz Mužič (tel. 0481/8840821 Saverij Rožič (0481/390688)' Bruno Planinšček (0481 884073). Informacije za Ste-verjance v Sloveniji,daje Davorin Pelizon (065/4612Q)-
;; lekarn^
DEŽURNA LEKARNA v GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Id*' chele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
POGREBI
DANES - V Gorici: 8.30' Giovanna Bulfon vd. Osbat* iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 10.00-Maria Romanese iz cerkve sv. Justa na glavno pokopališče; 11.30, Guglielmo La*" franchini iz bolnišnice sv. Justa v cerkev pri Madonim J® na pokopabšče v Ločniku.
V Tržiču: 11.50, Livi° Fontana iz ul. Marziale U'A v cerkev sv. Ambroža in na glavno pokopabšče.



Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo HLdrugimi državami.
o
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
eriev.
nmaL
o
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
evropska
KOMISIJA / PRISPEVKI ~i
Podjetja z juga Italije bodo imela nižje prispevke
Olajšave za obdobje 1999 - 200 7
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj priž-§ala zeleno luC za olajšave pri plačilu pridevkov v obdobju 1999 - 2001, ki jih je za Zaposlovanje na jugu države italijanska vlada vključila v finančni zakon. Na ta način bo lahko industrija na jugu računala na dodat-uih 1700 milijard lir, poleg 2000 milijard, ki So bile že odobrene decembra lani. S pomočjo leh sredstev naj bi letno preprečili izgubo 30 hsoč delovnih mest v Kampaniji, Apuliji, Ba-zjlikati, Kalabriji, Siciliji in Sardiniji. Tako oodo lahko podjetja pri Plačilu prispevkov na Zaposlenega v letu 1999 prihranila 1.400 °00 lir, leta 2000
1.150.000	in leta 2001
1.050.000	lir.
Po mnenju Evropske komisije so nove spodbude kompatibilne z skupnim tržiščem in se jih lahko odobri kot izredne. V Bruslju ob tem poudarjajo, da to istočasno pomeni tudi 3-od-stotno zmanjšanje stroškov dela, kar gre predvsem v korist najslabše plačanih in najmanj izobraženih delavcev. Položaj na jugu Italije je na področju zaposlovanja res dramatičen. V zadnjih petih letih se je brezposelnost tudi zaradi prizadevanj za sanacijo javnih financ povečala s 17, 6 na 23, 1 odstotka, pri Čemer je brez dela ostalo 400 tisoč najmanj kvalificiranih delavcev.
SLOVENIJA / IGRALNIŠTVO IN TURIZEM
Hotel Maestozo v Lipici pred skorajšnjo prenovo
Z obnovitvenimi deli bodo začeli takoj po novem letu Skoraj vse stroške bo krila portoroška igralnica Casino
LIPICA - V lipiškem hotelu Maestozo so predstavniki portoroške igralnice Casino in Kobilarne Lipica v torek podpisali pogodbo o sodelovanju pri prenovi hotelskih in igralniških zmogljivosti tega objekta, ki so ga odprli julija 1971. Izvedbo naložbenega projekta, vrednega 340 milijonov tolarjev, bodo zaceli takoj po novem letu, končali pa naj bi jo do velikonočnih praznikov.
Cilj portoroške igralnice, ki se je letos dokončno preoblikovala v delniško družbo, je po besedah direktorja njene uprave Ajda Babiča s prenovo hotela Maestozo in pridobitvijo dodatnih igralniških prostorov omogočiti dvig kakovosti in celovitosti ponudbe. Igralniška ponudba naj bi odslej še bolj dopolnjevala sicer bogato turistično ponudbo Lipice, ki naj bi v prenovljeni hotel Maestozo goste privabljala na večdnevna bivanja. Za pridobitev štirih zvezdic, ki označujejo kakovost hotelske ponudbe, bodo prenovili vseh 73 hotelskih sob in apartmajev, savne in restavracijski del s kuhinjo. S preu-
reditvijo prostorov pa bi ob tem pridobili še prostor za kongrese in seminarje z 250 sedeži.
Casino bo na podlagi pogodbe v obliki vnaprejšnjega plačila 25-letne najemnine za naložbo prispeval 285 milijonov tolarjev, 55 milijonov tolarjev pa je lipiški Kobilarni kot investitorju namenilo ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Portoroška igralnica si bo ob tem uredila sedem sob in dva apartmaja v kategoriji s 5 zvezdicami.
Direktor lipiške Kobilarne Milan Božic je ob podpisu pogodbe še povedal, da so v tej ustanovi do 31. oktobra ustvarili 758 milijonov tolarjev prihodkov, lani v enakem obdobju 620. Število vseh nočitev se je povečalo za 6 odstotkov, predvsem zaradi domačih gostov, katerih delež pri nočitvah se je v primerjavi z lani povečal za 37 odstotkov. Ob koncu leta naj bi v Lipici dosegli skupno 32.000 nočitev. S pomočjo države so za investicije letos namenili skoraj 70 milijonov tolarjev. (STA)

NOVICE
V Gorici posvet slovenskih in italijanskih bančnikov
GORICA - Goriški Informest prireja 2. in 3. decembra v Gorici posvet slovenskih in italijanskih bank pod naslvom »For bank Slovenia Infomest«. Kot so sporočili iz hiformesta ima pobuda za cilj navezavo tesnejših in učinkovitejših stikov med slovenskimi in italijanskimi bančniki. Število italijanskih podjetij, ki delujejo v srednje in vzhodnoevropskih državah, stalno narašča, to pa po besedah predsednika Informesta Gina Guarde pomeni, da postaja vloga bank strateškega pomena, še posebej ce gre za sodelovanje z gospodarstvi v hitrem razvoju, ki so usmerjena v Evropo, kot je to primer s Slovenijo.
Na načrtovanem srečanju v Gorici, kjer bodo imeli slovenski in italijanski bančni delavci možnost, da se sreCajo, izmenjajo mnenja in izkušnje, bodo sodelovali vidni predstavniki najveCjih italijanskih (Unicredito, Banca Intesa, Banco di Roma) in slovenskih bančnih zavodov (Nova Ljubljanska banka, Narodna banka Slovenije in vsedržavno slovensko združenje bančnih in zavarovalnih podjetij iz Slovenije).
Donosnost BOT in CTZ rekordno nizka
RIM - Na včerajšnji dražbi zakladnih vrenotnic Bot za 6 mesecev je bil dosežen zgodovinski minimum v donosnosti. Bruto donos je namreč padel na 3, 67 odstotka, povpraševanje pa je moCno preseglo ponudbo. Na dražbi je bilo ponujenih za 10 tisoč milijard zakladnih vrednotnic, povpraševanje pa je doseglo 31.975 milijard lir. Tudi donosnost CTZ za 18 mesecev je včeraj s 3, 39 odstotka dosegla najnižji donos doslej.
PORDENON / ZDRUŽEVANJE BANK V NAŠI DEŽELI SE NADALJUJE
KOROŠKA / REŠEVANJE V STRANKARSKIH ROKAH
Friul Adria dokončno v objemu milanske Intese
V FJK 150 podružnic - Delničarji pordenonske banke potrdili pred meseci sprejet sporazum
PORDENON - Že preč Gaseči na vrhu sklenjen sPorazum med pordenon ljudsko banko Friu .'Tria in milanskim bane 1111X1 holdingom Banca Inte sa je dobil potrdilo tudi pr aianih pordenonske banke ajje najmočnejših v Furla niji-Julijski krajini. Kot je že 0x|iCaj pri takšnih združit vah oziroma pripojitvah \ y®Lke banCne holdinge ™anca Intesa je preč kratkim nastala iz združitve l^ilanske hranilnice Cariplc 111 Banco Ambroveneto) Pridružene banke ohranijc sv°jo samostojnost na tere nu’ kjer so zasidrane, pa Ce^ Prav se vse glavne odločitve sPrejemajo v »možgansken središču«. V tem primeru 0 t° Milan, v operativnen Ppgledu bo ostal Pordenon p e° Se pridobil na veljavi °rdenonska banka ima da--LS..sto podružnic. Pripojil: . P bodo še petdeset, ki jih lrna v naši deželi Ambrove-neto. Ta je že pred leti na-s 31 iz združitve dveh kato-
liških bank: Banco Ambro-siano in Banca Cattolica del Veneto. Sedanje podružnice te banke bodo v prihodnjem letu dobile nov naziv in bodo torej odvisne od Pordenona.
Ob tem velja povedati, da je Banca Cattolica del Veneto na začetku tridesetih let odprla v Gorici podružnico in prevzela stranke ter posle slovenske Centralne posojilnice. To najmočnejšo in osrednjo banko slovenskega katoliškega zadružništva so voditelji sami razpustili, ker je dobro poslovala, so si takrat porazdelili ves njen izkupiček in se tako izognili morebitnemu fašističnemu pritisku. Čeprav to ni nikjer zapisano, je zelo jasno, da je nekdo marsikaj dobil za takratno uslugo, ko je predal seznam klientov. Banca Cattolica del Veneto je v Gorici najprej poslovala na Travniku, potem si je zgradila svojo stavbo nasproti glavne pošte v Gorici. Ni slo torej za vdor fašistov
v neko slovensko banko, kot se je to dogajalo v Trstu ali pa s Trgovsko obrtno zadrugo v Gorici.
Velika večina elanov današnje pordenonske ljudske banke Friul Adria je bila s kupčijo zelo zadovoljna. Se zlasti zato, ker bodo za svoje delnice dobili lepe denarce, vec od tega, kar so ponujale druge banke iz Padove, Verone in Vicenze, ki so želele dobiti pordenon-sko torto. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bila marsikatera ponudba tudi višja od milanske, vendar pa so se upravitelji pordenonske banke odločili za to rešitev in v to tudi prepričali elane. Kdor bo hotel ohraniti svoje delnice, bo postal delničar, kajti dosedanjo zadrugo Friul Adrio bodo spremenili v delniško družbo. Milan bo odkupil delnice, prišlo pa bo tudi do možnosti zamenjave delnic pordenonske banke za milanske. Najbrž se bo večina lastnikov papirjev porde-
nonske banke odločila za prodajo, kot je bil primer v drugih furlanskih bankah, ki so prišle v last bank iz drugih področij.
Se ena doslej samostojna banka v Furlaniji Julijski krajini je torej prišla v last velike banke od drugod. Tudi z drugimi preostalimi bankami v deželi se dogajajo podobne stvari. V Vidmu je Grup pred nekaj tedni dokončno sklenil prodati večino delnic padovan-ski hranilnici, o Čemer se je govorilo še veC mesecev. Prav tako pred meseci so podobno namero izrazili tudi v goriški hranilnici. Že pred nekaj meseci sklenjen sporazu bodo dokončno izpeljali še pred koncem letošnjega leta. Podobno se dogaja s tržaško hranilnico, ki bo prišla v roke holdinga hranilnice v Veroni. Vse kaže, da nekaj podobnega Čaka tudi preostale še vedno samostojne banke v naši deželi.
Marko VValtritsch
Vodstvo podjetja Fiamm potrdilo ukinitev tovarne akumulatorjev
CELOVEC - Ukinitev tovarne akumulatorjev »Barenbatterie« na Bistrici v Rožu je očitno dokončna! Lastnik italijanskega velekoncerna Fiamm Giovanni Dolcetta in generalni direktor Ernesto Musumeci, ki sta se vCeraj sestala z najvišjimi deželnimi politiki na sedežu koroške deželne vlade, v večurnem pogovoru nista odstopila od načrta ukinitve tovarne predvidoma s koncem leta. Privohla sta le v možnost, da dežela Koroška v roku treh tednov poišče tujega investitorja, ki bi tovarno - seveda po primerni ceni - odkupil. Popolna ukinitev proizvodnje akumulatorjev na Koroškem bi za gospodarsko šibko regijo pomenila hud udarec, saj bi se število brezposelnih zvišalo za nadaljnjih 181 oseb.
Usoda tovarne akumulatorjev na Bistrici pa je - štiri mesece pred deželnozborskimi volitvami na Koroškem - postala tudi predmet presenetljivih strankarskopoliticnih potez socialdemokratov, svobodnjakov in ljudske stranke. Tako se je predsednik socialdemokratov in namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler v ponedeljek brez vednosti deželne vlade
in zatopnikov delavskega sveta tovarne na Bistrici na sedežu Fiamm pogajal s predstavniki podjetja in baje dosegel ohranitev 90 delovnih mest, svobodnjaški namestnik deželnega glavarja Matthias Rei-chhold pa je tovarno začel ponujati mednarodnim koncernom, ne da bi imel zagotovila, da Fiamm tovarno sploh prodaja in za kakšno ceno. Deželni glavar Zernatto se kot edini drži v ozadju in opazuje razvoj ki je vse prej kot obetaven.
Kot smo že poročali, je vodstvo tovarne konec preteklega tedna sprejelo zastopnike obratnega sveta na pogovor v generalni direkciji v Veroni. Že tedaj je bilo zastopnikom delavcev sporočeno, da bodo tovarno zaprli - očitno na račun ustanovitve nove (v proizvodnji cenejše) tovarne na novi lokaciji v Mladem Boleslavu na Češkem.
In to kljubtemu, da je tovarna na Bistrici v zadnjih letih prinašala lepe dobičke in je bila tudi tovarna z najveejo proizvodnjo na delavca v celotnem koncernu. V tovarni na Bistrici bodo v tem letu proizvedli skoraj milijon akumulatorjev.
Ivan Lukan
<	25. NOVEMBER 1998	v URAH	
*	valuto	nakupni	prodajni
	ameriški dolar	1672,00	1698,00
® N	nemška marka	982,00	998,00
■	funt šterling	2.769,00	2.224,00
0	švicarski frank	1187,00	1212,00
<2 N h	belgijski frank	46,97	48,97
$ ?a:	francoski frank	290,00	300,00
	danska krona	255,00	265,00
	norveška krona	220,00	230,00
	švedska krona	202,00	212,00
S T	kanadski dolar	1.068,00	1.108,00
N «5	portugalski eskudo	9,13	10,03
S N d	nizozemski gulden	862,00	887,00
	avstrjski šiling	138,60	142,95
«sr	španska pezeta	11,13	12,23
N	grška drahma	5,60	6,40
znr\	irski šterling	2419,00	2499,00
	japonski jen	13,43	14,33
m	avstralski dolar	1032,00	1102,00
mU lJ	madžarski florint	6,50	8,00
	hrvaška kuna	240,00	265,00
— x y	slovenski tolar	10,05	10,35
					
25. NOVEMBER 1998	v LIRAH			25. NOVEMBER 1998	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1668,00	1698,00		ameriški dolar	1683,150
nemška marka	982,00	997,00		EKU	1947,570
francoski frank	290,00	300,00		nemška marka	990,090
nizozemski gulden belgijski frank	863,00 47,48	888,00 48,38		francoski frank funt šterling nizozemski gulden	295,270 2801,27 878,150
funt šterling	2748,00	2838,00		belgijski frank	47,997
irski šterling	2414,00	2509,00		španska pezeta	11,642
danska krona	256,00	266,00		danska krona	260,360
grška drahma	5,70	6,17		irski šterling	2460,930
kanadski dolar	1068,00	1103,00		grška drahma	5,900
švicarski frank	1188,00	1213,00		portugalski eskudo	9,654
avstrijski šiling slovenski tolar	138,60 10,15	143,10 10,45		kanadski dolar japonski jen švicarski frank	1086,250 13,847 1200,110
hrvaška kuna	252,00	272,00		avstrijski šiling	140,730
				norveška krona	224,880
				švedska krona	207,510
				finska marka	325,630
MILANSKI BORZNI TRG
25. NOVEMBER 1998	INDEKS MIB 30: +1,40
delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	21.596	-1,17
Bca di Roma	2.833	+0,71
Bca Fideuram	9.660	-0,68
Bca Intesa	9.635	-1,16
Compart	1.366	-0,36
Comit	11.666	-0,90
Benetton	3.140	+4,52
Edison	16.808	-0,54
Eni	10.059	-1,16
Fiat	5.104	+2,40
Generali	62.640	-0,55
H.d.P.	1,227	+3,45
Ina	4.177	-0,04
Italgas	7.972	-0,90
delnica	cena	var. %
Mediolanum	9.816	-2,19
Mediaset	11.961	-0,54
Mediobanca	20.126	+ 1,59
Montedison	1.953	-0,45
Olivetti	4.175	-0,85
Parmalat	3,161	-0,66
Pirelli Spa	5.152	+0,09
Ras	22.286	+0,98
Rolo	38.248	-1,41
San Paolo IMI	27.185	-0,97
TIM	11.191	+0,12
Telecom Ita	13.923	-0,10
o
ljubljanska banka
Podružnica Milano
NOGOMET / LIGA PRVAKOV
KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO
TENIS / ATjL-
Inter zasluženo ugnal Real Madrid
Roberto Baggio strelec dveh zadetkov Milančani sami na vrhu lestvice skupine C
Velika zmaga Slovenije proti Grkom, Latvija presenetila Italijane
V Mariboru Nesterovič jeziček na tehtnici
Sampras boljši od Moye, Agassi KO
Američan je odstopil
Inter - Real Madrid 3:1 (0:0
STRELCI, d.p.: Zamora-no v 6. mm., Seedorf v 14. min., Baggio v 41. in 50. min.
ENTER (1-3-4-2): Pagliu-ca 6, 5, Bergomi 6, 5, Co-lonnese 6, 5, Galante 6, West 6, 5, Moriero 6 (12' dp Zanetti 5, 5), VVinter 7, Sousa 5, (30' dp Cauet 6), Simeone 7, 5, Ronaldo 7, Zamorano 6, 5 (23' dp Baggio 8), trener Simoni 7.
REAL MADRID (4-4-2): Illgner 6, 5, Čampo 5, 5, Sanchis 5 (43' dp Suker s .v), Sanz 6, Roberto Carlos 6, 5 (36' st Jami s .v.), Rani
6,	Seedorf 7, Redondo 7, Jaime 6, Mijatovič 7, Savio
7,	trener Hiddink 6.
SODNIK:	Merk
(Nemčija) 5. KOT: Inter 3, Real Madrid 8. RUMENI KARTONI: Sanchis, Mija-tovid, Seedorf, Cauet, II-gner in Baggio. GLEDALCEV: 78.829.
MILAN - Roberto Baggio, ki je stopil na igrišče zadnje pol ure srečanja, je bil glavni junak sinočnjega izredno pomembnega srečanja skupine C lige Lige prvakov. Baggio, ki je doslej tako v prvenstvu kot v pokalu bolj malo igral, je namreč sinoči dosegel kar dva zadetka. Tekma proti Real Madridu, ki so se je v Interjevem tabora še kako bali, se je torej končala na najboljši način. S sinočnjim uspehom pa je milansko moštvo samo na vrhu lestvice v tej skupini, saj je Sturm iz Gradca napravil Interju veliko uslugo, s tem da je prisilil Spartak sredi Moskve na neodločen izid.
Gostitelji so začeli zelo poletno in v prvih 15 minutah oblegali vrata gostov. Napadi so se vrstili eden za drugim in najlepšo prilož-
Baggiovo veselje po golu
nost za gol je imel Zamorano na Ronaldovo asistenco, toda čilski napadalec je neverjetno poslal žogo čez prečko. Madridčani so počasi uredili svoje vrste in bili z Mijatovičem in s Saviom nekajkrat zelo nevarni. Izid pa se v prvem polčasu ni spremenil.
V dragem polčasu je bila tekma dokaj izenačena, dokler Inter ni odkaj srečno povedel. Ronaldo je močno streljal proti nasprotnikovim vratom, žoga se je odbila od Zamorana in tako ugnala vratarja 111-gnerja. Slavje gostiteljev je trajalo malo, saj je Seedorf le 8 minut pozneje stanje izenačil. Trener Simoni je nato izvedel posrečeneo menjavo: utrujenega Zamorana je zamenjal z Bag-giom, ki je zelo poživil In-terjevo igro in tudi dosegel dva gola.
Kot je znano, Juventus sinoči ni igral, ker so tekmo v Istanbulu, zaradi varnostnih ukrepov preložili na 2. december. Zidane pa je izjavil, da skoraj vsi nogometaši ne mislijo odpotoval v Tručijo niti 2. decembra.
SKUPINA A
Sinoči: Olvmpiakos - Porto 2.1, Ajax - Croatia 0:1. Vrstni red: Olympiakos 10, Ajax in Croatia 7, Porto 4. Prihodnje kolo: Porto - Ajax, Croatia - 01ym-piakos.
SKUPINA B
Sinod: Rosenborg - Athl. Bilbao 2:1, Galatasaray -Juventus bo 2:12.
Vrstni red: Rosenborg 8, Galatasaray 7, Juventus 4, Athletic Bilbao 3. Prihodnje kolo: Bilbao -Galatasaray, Juventus -Rosenborg.
SKUPINA C
Sinoči: Inter - Real Madrid 3:1, Spartak - Sturm 0:0. Vrstni red: Inter 10, Real Madrid 9, Spartak Moskva 8, Sturm Graz 1. Prihodnje kolo: Real Madrid -Spartak Moskva, Sturm Graz - Inter.
SKUPINA D
Sinoči: Bayem - Brondby 2:0, Barcelona - Manch-ster U. 3:3. Vrstni red: Bayern 10, Manchester Utd. 9, Barcelona 5, Brdndby 3. Prihodnje kolo: Brondby - Barcelona, Manchester Utd. - Bayem.
SKUPINAH
Sinoči: Arsenal - Lens 0:1, Dinamo Kijev - Pa-nathinaikos 2:1. Vrstni red: Dinamo Kijev in Lens 8, Panathinaikos 6, Arsenal 5. Prihodnje kolo: Lens - Dinamo Kijev, Panathinaikos - Arsenal.
SKUPINA F
Sinod: Helsinki - Eindho-ven 1:3, Benfica - Kaiser-slautern 2:1. Vrstni red: Kaiserslautem 10, Benfica 7, PSV Eindhoven u, Helsiniki 5. Prihodnje kolo: Eindhoven - Benfica, Kaiserslautem - Helsinki.
Slovenija - Grčija 79:66 (35:32)
SLOVENIJA: Jurkovič 6, Zdovc 16 (2:2), Daneu 15 (2:2), Tovornik 5 (1:1), Tušek 8 (0:3), Jagodnik 9, Nesterovič 20 (2:2).
GRČIJA: Liadelis 4, Bo-duris 1 (1:2), Papanikolau 7 (3:4), Sigalas 7, Koronios 7 (4:4), Alvertis 18 (1:3), Ekonomu 10 (4:4), Tsaka-lidis 5 (1:2), Rentzias 7 (3:5).
PM: Slovenija 7:10, Grčija 17:24. TRI TOČKE: Slovenija 6:15 (Daneu 3, Zdovc 2, Jagodnik), Grčija 5:15 (Alvertis 3, Sigalas, Koronios). ON: Slovenija 24, Grčija 17.
MARIBOR - Slovenska reprezentanca je dosegla peto zmago v kvalifikacijah, s katero si je skoraj že zagotovila udeležbo na evropskem prvenstvu konec jubja prihodnje leto v Franciji. Začetna postava Slovenije - Zdovc, Kraljevič, Tovornik, Tušek in Gorenc - se ni najbolje znašla proti izkušeni peterki Grkov, tako da se ni obetalo nič dobrega. Met slovenskim igralcem met ni šel od rok, prav tako niso bili uspešni v skoku. Gostje so v 7. minuti vodili že s 15:5. Trener Zrinski je še pravočasno posegel po menjavah, na klop posedel Gorenca in Kraljeviča, namesto njiju pa na parket poslal Daneva ter Nesteroviča in nato še Jurkoviča, kar je bil zadetek v polno. Ob razpoloženem Zdovc, ki je v kriznih trenutkih prevzel odgovornost, in agresivni obrambi Slovenije se je prednost Grkov hitro topila, tako da je bilo v 15. minuti 23:23, prvo vodstvo Slovenije pa je prišlo v zaključku prvega dela, ko sta se razigrala
še Daneu in Nesterovič.
V nadaljevanju si Zrinski ni privoščil napake s prvega dela, zato je v igro poslal postavo, ki je v prvem polčasu naredila preobrat. Dolgo časa se je razlika gibala okoli petih točk prednosti za Slovenijo, nato pa je "počilo". Trojka Daneva z osmih metrov v 17. minuti za izid 68:57 je bila samo še pika na »i« izvrstni predstavi Slovenije v drugem delu. Medtem ko je bil pri gostih brez dvoma najučinkovitejši Alvertis, pa je pri Sloveniji nemogoče izbrati najboljšega igralca. Nesterovič z 20 točkami je bil zagotovo jeziček na tehtnici.
OSTALA IZIDA: Bolgarija - NMemčija 61:83 (28:39), Slovaška - B elgija 88:74 (41:33).
VRSTNI RED: Slovenija in Nemčija 10, Grčija in Bolgarija 6, Slovaška in Belgija 2.
SKUPINA E
Latvija - Italija 64:62 (42:31)
LATVIJA: Bondarenko 6 (3:5), Vitols 4 (1:2), Pur-nis, Stelmahers 4 (2:4, 0:3), Vecvagars 8 (1:1, 2:2), Valeiko 13 (2:4, 2:3), Lie-pa, Zeidakis 4 (0:3, 1:1), Bemats 9 (3:5, 1:2), Bagat-skis 16 (5:7,1:7).
ITALIJA: Scarone 3 (1:2 za 3), Basile 1 (0:2, 0:2), Damiao 3 (1:3), Marconato 4 (2:3), De Pol 17 (0:4,1:2), Galanda (0:1), Meneghin 16 (1:8, 3:7), Abbio 9 (1:3, 1:5), Mian (0:1, 0:2), Chia-cig 9 (3:7).
SODNIK: Moberg (Finska) in Ziemblicki (Poljska). PM: Latvija 9:14, Ita-lia 28:38. PON: 31.00 Bondarenko (49:50). SKOKI: Latvija 32, Italija 40. 3T: Latvija 7:18, Italija 6:20.
NOVICE
V	A ligi sedem diskvalificiranih
MILAN - Disciplinska komisija itlaijanske nogometne zveze je v A ligi diskvalificirala sedem igralcev. Dve koli prepovedi igranja je dobil Simone Inzaghi (Piacenza), eno kolo pa: Fresi (Sa-lemitana), Pierini e Navas (Udinese), Diliso (Vi-cenza), Repka (Fiorentina) in Zanoncelli (Caglia-ri).
V	C2 Ugi je za eno kolo diskvalificnan Sala (Trei-stina).
Alen Bokšič v ZDA
RIM - Hrvaški reprezentant in član Lazia Alen Bokšič upa, da bo rešil svoje težave s kolenom, s tem da se bo skušal operirati v ZDA. Operacijo naj bi izvedel Ricahrd Staedman, ki je že operbal Juventusovega nogometaša Alessandra Del Piera. To sta mu svetovala sam društveni zdravnik Lazia in gneralni direktor kluba Juho Velasco.
Priznanje za Blatterja
JOHANNESBURG - Predsednik mednarodne nogometne zveze Sepp Blatter bo danes v Joahnne-sburgu prejel »Red dobre nade«, ki mu bo ga izročil sam Nelson Mandela. Južna Afrika je kandidat za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2006.
Peking bo spet kandidiral za Ol
PEKING - Kitajska bo z glavnim mestom Pekingom kandidbala za organizacijo olhnpijskih iger leta 2008, so sporočili iz kitajskega olimpijskega komiteja. Peking je že bil kandidat za OI leta 2000, a je na glasovanju pred petimi leti zmagal avstralski Sydney. Kitajci se po porazu niso odločili za kandidaturo za naslednje OI leta 2004.
|H OB DREVIŠNJI PREDSTAVITVI »VELIKE KNJIGE « V GORICTVi
Goriški športniki veliko pripomogli k vsezamejskemu značaju Športnih iger
Drevi bomo tudi v Gorici predstavili »Veliko knjigo slovenskih Športnih iger«, ki je izšla pred kratkim izpod peresa avtorjev prof. Bojana Pavletiča in Branka Lakoviča ter je obogatena s stotinami dragocenih fotografskih posnetkov Maria Magajne. O knjigi smo ob raznih predstavitvah že marsikaj napisali in si zato upamo trditi, da bo tudi na Goriškem naletela na ugoden sprejem, zlasti se med ljudmi, ki so obdobje slovenskih Športnih iger doživljali v prvi osebi. V zajetni knjigi bodo prav gotovo našli koSček sebe. Goriški Športniki, zlasti člani odbojkarskih ekip in namiznoteniških sestavov, kasneje še košarkarskih peterk in nogometnih enajsteric iz Gorice, Standreža, Sovodenj, Doberdoba in še od kje, so v Šestdesetih in na začetku sedemdesetih let, s svojo udeležbo nemalo pripomogli, da so igre postale deželne, kar pomeni, da so zadobile vsezamejski značaj. Upamo si tudi trditi, da je Šport, bolj kot druge dejavnosti, igral pomembno vlogo pri medsebojnem spoznavanju in povezovanju vseh Slovencev v Italiji. Mnogi takratni športniki so na igrah samo sodelovali, mnogi so svoje nastope kronali z uspehom, nekateri gorisld športniki pa so naravnost za-
blesteli. Imena kot so Jože Gej, Igor Komel, Rudi Pavšič, Boris Cotič, Lucijan Černič, Joško Prinčič, brata Pe-lizzo, Leopold in Venko Devetak, pa Neda Dornik, sestre Prinčič, Eda Mik-luS, Mirjan Devetak in nešteto drugih, so predstavljali drugi povojni val zamejskega Športnega gibanja. Ta val je bil tako močan, da Se danes ni izgubil svoje moči.
S SI so bile na Goriškem najbrž nekoliko manj občutene kot v Trstu, kar pa nikakor ne zmanjšuje vloge, ki so jo goriski športniki doprinesli k uspehu manifestacije, ki še zdaleč ni bila samo športnega značala. Za nekatere nastope goriških moštev v Trstu so v raznih krajih prirejah celo avtobusne izlete. Podobno kot na Tržaškem so igre podstavljale skoraj odločujočo spodbudo pri nastajanju in rasti številnih Športnih sredin, tako v mestu, kotna goriskem podeželju.
Drevi ob 20. uri se bodo torej v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici zbrali nekdanji Športniki in Športni delavci. Ob predstavitvi knjige bodo srečali »stare prijatelje« ter obudili nekaj že nekoliko zamegljenih spominov na dogajanje izpred tridesetih in več let. Podobnih priložnosti vsekakor ne gre zamuditi. (VIP)
GLEDALCEV: 3.000.
VENSTPILS - Mlada in okrnjena Italija (brez Myersa, Fučke in Bonore) je proti Latviji razočarala, ne samo zaradiu nepričakovanega poraza, temveč predvsem ker je igrala lagodno in brez vsake volje do zmage. »Azzurri« so igrali pod vsako kritiko predvsem v prvem polčasu, saj so jih skromni gostitelji povsem nadigrali.
V drugem polčasu so sicer nekoliko bolje igrali (očitno jih je Tanjevič močno okregal), ni pa bilo dovolj, da bi lahko premagali skromne Latvijce. Od posameznikov je zadovoljil le Tržačan De Pol.
OSTALA IZIDA: Švedska - Turčija 64:90, Češka -Gruzija 81:72.
VRSTNI RED: Italija in Turčija 10, Češka 8, Švedska in Latvija 4, Gruzija 0.
HANNOVER - Na ma-sters teniškem turnirju J Hannoverju (nagradni sklad 3, 500.000 artie; riških dolarjev) je včeraj v rdeči skupini Arne-ričan Sampras P° pričakovanju in brez težav premagal Spanca Royo s 6:3, 6:3.
V beli skupini pa j® Američan Agassi predal dvoboj s Spancem Gor-rajeto zaradi poškodbe hrbta. Agassi je prvi set dobil s 7:5, drugega Pa izgubil s 3:6. Pri vodstvu Corrajete z 2:1 je Agassi zaradi prehude bolečine v hrbtu odstopil, njegovo mesto na turnirju pa bo prevzel Rusedski.
Ostali včerajšnji izid; Kafelnikov (Rus) - Kuče-ra (Sik) 6:7 (3:7), 6:3, 6:2. Danes: Corretja -Henman, Rios - Rusedski, Sampras - Kučera.
ODBOJKA/SP
ZRJ boljša od Italije
ZR Jugoslavija -Italija 3:0 (15:12,
15:13,15:13)
ITALIJA: Gardini 2+2, Meoni 0+1, Gravina 5+12, Papi 3+6, Bracci 5+16,
Giani 6+20, De Gior-gi, Sartoretti 2+8, Ro-salba 4+13, Libero: Corsano.
ZR JUGOSLAVIJA: Batez 6+19, Mester 7+12, N. Gr-bič 4+8, V. Grbič 1+014, Gerič 1+8, Vujevič 6+17, Tana-skovič 1+2, Boškan.
HAMAMATSU - Italija je proti Jugoslaviji prvič premagana zapustila igrišče, vendar končni rezultat niti ni presenetljiv, saj je ZRJ dejansko doslej na svetovnem prvenstvu pokazala največ. Svetovne prvake je doletela ista usoda kot v torek Nizozemce, proti katerim bodo danes zjutraj v zadnjem kolu četrtfinala odigrali odločilno tekmo za uvrstitev v polfinale. »Proti Nizozemcem moramo vsiliti svoj ritem igre, kar nam proti Jugoslovanom nikakor ni uspelo,« je dejal selektor »azzurrov« Bebeto. Včerajšnja tekma' je bila bolj izenačena kot kaže končni izid, vendar je Italija najboljšo igro pokazala, ko je bilo že prepozno, saj je moštvo trenerja Zorana Gajiča v ključnih trenutkih znalo ohraniti mirno kri. Premoč Jugoslovanov je bila še posebej očitna na servisu, a tudi v obrambi so igralci ZRJ prestregli veliko Število žog, tudi takih, ki se jih blok sploh ni dotaknil. Junak tekme je bil podajač Nikola Grbič. Odlično je vodil svoje moštvo in prispeval
tudi 12 točk. »Mi smo mlajše moštvo, a smo tokrat igrali bolj umirjeno in samozavestno od Italijanov,« je dejal tolkač rimskega Piaggia Vladimir Grbič. Vsi jugoslovanski igralci razen Geriča igrajo v Itabji. Izidi:
Skupina G (Osaka): Brazilija - Argentina 3:1 (15:11, 7:15, 15:2, m 15:10), Kuba - Španija 3:2 (12:15, 15:4, 15:5, 7:15, 15:12), Kanada - Japonska 3:1 (11:15, 15:8, 15:9, 15:9), Bolgarija - J-Koreja 3:1 (11:15, 15:10, 15:8, 16:14). Vrstni red: Brazilija 12, Kuba 10, Španija 8, Bolgarija in Kanada 6, Argentina 4, J-Koreja 2, Japonska 0.
Skupina H (Hama-matsu): ZDA - Grčija 3:0 (15:9, 15:11, 15:11), Kitajska - Ukrajina 3:1 (15:10, 10:15, 15:10, 16:14), ZRJ - Italija 3:0 (15:12, 15:13, 15:13), Rusija - Nizozemska 3:0 (15:6, 15:12, 15:11). Vrstni red: ZRJ 12, Italija in Rusija 10, Nizozemska 8, ZDA, Grčija, Kitajska in Ukrajina 2.
Na sliki: Bracci proti N. Grbicu in Mesterju.
ODBOJKA / 7. KOLO V MOŠKI IN ŽENSKI D LIGI
NOGOMET / V SELEKCIJI NARAŠČAJNIKOV
Bor Friulexport proti 3. na lestvici po treh kolih spet do polnega izkupička Naš prapor v Trstu uspešen po 4 setih
^ove zaostajale tako v 1. kot v 3. setu - Brici preprečili tie-break
2ENSKA D LIGA
“or Friulexport - Caffe Mo-(17:15,15:9,15:12)
3+a r , Ažman 6+7, Flego D’a’ • i Gruden 1+0, O+n^r) 0 Sadlowski
zensekT1’3’ Sternad’ Be"
iv,:,. K- raimann 15+9, Jana J^hCevic 3+5, Zorka MiliCe-
9/ir6^8 ft°cke/napake) Bor na;,0rocco 6/23. Točke na aPakah: Bor 15, Morocco 9.
Ur 1esl;erka iz LoCnika sinoči Un 71?)11 niti približno ni poW1Ciia svo)ege visokega tori 3)3 na lestvici (s 16 Vs 1:31111 ie zasedala 3. mesto),
rovk110 ie zmaSa za b0" 6 - po treh zaporednih po-
Dra + nadvse razveseljiva, Ce-bol^ ■ do morale Se precej iz-j )Sati svojo igro, Ce se Se že-^.Petegovati na napredo-
v Boiovke so začele negoto-
Ver n °	80 GoriCanke
fi J1 eel prvega seta v vodstvu ko	-16:9). Za sreCen
r, nec] tega neskončnega seta i alal je namreč 32 minut) pa.a aajvec zaslug Antonella , Unann. V drugem setu so p tavke igrale boljše, Morocco j1® je z desetimi zgreseni-?JjServisi Se olajšal pot do n, a8e- V zadnjem setu sdo P ave spet nekoliko zašle v ave- Nasprotnice so namreč
vodil,
dar
e vse do 10. točke,
, so se domače igralke na acu le zbrale in dokončno l r,e odpor LoCnika. Spod-O310 igro je pokazala Saška A2niari, ki se vrača v formo.
MOŠKA D LIGA
Azimut - NaS prapor 1:3 (13:15,11:15,15:9,14:16)
NAS PRAPOR: Cevdek 9+10, Devetak 0+4, Figelj 1+5, JuretiC 0+0, Korečič 13+18, Sergo 8+13, Sfiligoj 3+1, Miklus 1+0.
Brici so na torkovem gostovanju v Trstu igrali boljše kot proti Turjaku, a Se vedno ne dovolj dobro, saj bi lahko do zmage prišli še lažje. Dobro so igrali samo v prvem setu, v drugem pa so zaceli popuščati, tako da je postala tekma dosti bolj izenačena. Značilen za potek tekme je bil 4. set, v katerem je Naš prapor vodil z 8:2, nato pa zgubljal s 13:9, vendar na koncu preprečil igranje tie breaka. V drugi polovici tega seta je še posebej blestel Mario KoreCiC. Takšno igro od njega soigralci in trener tudi pričakujejo. Vsekakor je zmaga dobrodošla, Ce upoštevamo, da so Brici nastopili okrnjeni, od standardnih igralcev pa sta manjkala Po-letto in Uršič.
MLADINKE
Virtus - Kontovel 3:1 (15:5, 8:15,16:14,17:15)
KONTOVEL: Švara, Batti-gelli, Bokavec, Sossa, Starc, Vitez, Hrovatin, Mihe, Santi-ni, Milkovič.
Kontovelke so v posticipi-ranem dvoboju med nepremaganima v B skupini nekoliko nepričakovano, toda zasluženo izgubile, saj proti
Mario Korečič (Naš prapor)
Virtusu nikakor niso igrale, kot resnično zmorejo. Prvi set je bil resnično slab, saj se v majhni in nizki telovadnici nikakor niso znašle in so na primer veliko grešile že pri serviranju. V drugem setu so si opomogle in izvedle nekaj resnično odličnih akcij, Čeprav so njihovo igro še vedno označevale napake. Zadnja seta sta bila bolj razburljiva, v obeh pa so bile Kontovelke stalno v vodstvu, zmaga pa se jim je obakrat izmuznila v končnici. Neroden poraz je treba v glavnem pripisati slabši igri v polju, Kontovelke pa že sedaj obljubljajo, da se bodo nasprotnicam oddolžile na povratni tekmi.
DEKLICE
Ko smo v torek poročali o ekipah, ki bodo konec tedna nastopile v prvenstvu deklic,
je prišlo do napake. Sloga bo v tem prvenstvu namreč igrala z dvema ekipama, od katerih bo ena nosila ime Pizzeria Veto, druga pa Sloga. Ekipo Sloga sestavljajo izključno »naraščajnice« in bo zanje prvenstvo »deklic« v bistvu le priprava na naraščajniško prvenstvo, ki se bo začelo kasneje.
Glavni cilj je zato izključno nabiranje izkušenj, skratka igranje, ki ga je pri tako mladih športnicah vedno premalo.
Barve Sloge bodo branile: Federica D’Ercole, Branka Jovanovič, Katja Križman, Sara Manola, Daša Pangerc, Karin Racman, Ivana Sobani, Saša Sossi, Fanika Starec, Metka Šinigoj, Veronika Veljak (vse letnik 1985), Tjaša Mazzucca (letnik 86).
NA GORIŠKEM
Izidi 1. kola 1. moške divizije: Torriana - Intrepida 1:3 (13:15, 11:15, 15:13, 9:15), Ronchi - Cormons 0:3 (6:15, 10:15, 12:15). 01ympia Agra-ria Terpin - Finvolley 3:0.
Izidi 1. kola 1. ženske divizije: Val MTI - Morarese 0:3, Acli Ronchi - Cormons 3:1 (15:11,15:2,14:16,15:8), Gra-do - Pieris 3:2 (11:15, 17:16, 15:12,10:15,15:11),.
Izidi 1. kola 2. ženske divizije: Fincantieri - Multiservi-ce 0:3, Tomana - Villesse 0:3 (9, 13, 8), Staranzano - Pro Romans 3:0 (2, 1, 9), Lib. Capri va - Fossalon 3:0 (2, 4,4)
Na treningu pokrajinske selekcije tudi več igralcev združene ekipe Primorja
Trening bo no stadionu Nereo Rocco Priznanje za naš mladinski nogomet
Da je naš nogomet uspešen tudi na mladinskem področju, Laže tudi dejstvo, da so v raznih mladinskih selekcijah izbrani številni naši nogometaši. Tako se bo v četrtek, 3. decembra zbirnega treninga naraščajnikov v Trstu na stadionu Nereo Rocco udeležilo kar 7 igralcev združene ekipe Primorja. Ti so: Carlo Zomada, Alessio Pilat, Igor Černjava, Andrea Giralci, Andrej Strajn, Erik Pasoletič in Martin Grgič.
Zaostale tekme
Zaradi slabega vremena v nedeljo v raznih amaterskih ligah niso igrali več tekem. V promocijskem prvenstvu bodo tako tekmo Zarja/Gaja - San Can-zian ponovili 8. decembra. 6. januarja 1999 pa bo na sporedu zaostala tekma 2. amaterske lige Breg - Isonzo.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi za dve koli diskvalificirala Andreo Biagi-nija, za eno kolo pa Fabio Sambaldi (oba Vesna). V 2. AL je eno kolo prepovedi igranja prejel Stefano Srebemi-ch (Primorec). V 3. AL pa sta za eno kolo diskvalificirana Damjan Crissani in Fabjan Peric (oba Zarja/Gaja B).
CICIBANI
NA TRŽAŠKEM
Breg-CGS 0:3 (0:1)
BREG: Klun, Segulin, Rossone, Carli, Marcon, Kraljič, Skerlavaj, Pecchia-ri.
Rezultata ne sme varati, saj je bila tekma izenačena in dopadljiva, čeprav je zmaga gostov povsem zaslužena, saj so pokazali bolj dovršeno igro. Vsekakor so Brežani pokazali borbenost, v prvem polčasu pa so imeli najmanj tri dobre priložnost za zadetek. Zal jih niso izkoristili, kar jih je nekoliko potrlo.
NA GORIŠKEM
Ronchi - Mladost A 4:2 (2:2)
Strelca za Mladost: Ferlec in Sapo-naro.
MLADOST: Ferletič, Saponaro, Bo-nacore, Radetič, Ferro, Cadez, Gerin, Peric, Ferlec.
Nasproitnik je bil objektivno boljši, Doberdobce pa je treba pohvaliti, ker so se mu uspešno upirali ves prvi polčas.
Mladost B - Aris San Polo 0:6 (0:2)
MLADOST B: Jessica Cavalieri, Ma-nia, Gerin, Scarabello, Quas, Annalisa Bonaocre, Ponzeta.
Jessica Cavalieri je bila pogumnejša od mnogih fantov, ki so ostali doma zaradi mraza. Prvič je igrala, povrhu še v vratih. Prejela je šest zadetkov, a jih je več tudi preprečila. Zal je bila Mladost preveč okrnjena, da bi lahko dosegla več.
EVVIVA MINIBASKET
Bor - Opirina 36:33
BOR: Danijel Batič 7, Alex Indelica-to 11, Marko Trevisan 6, Nina Corbat-ti, Damjan Norio 2, Nika Nadlišek, Danijel Malalan, Aleš Ukmar 10, Jamil de Dominicis, Klemen Kralj, Ferance-sco Cosetto 4.
Borovi minikošarkarji so spet na igrišču. Tudi letos bodo sodelovali na že tradicionalnem turnirju Wiwaminibasket, na katerem nastopajo skoraj vsa tržaška društva. Od slovenskih društev nastopa poleg Bora tudi Kontovel. V soboto so varovanci trenerja Stojana Cor-battija tesno, a zasluženo doma premagali ekipo Opicine. Tekma je bila precej napeta in po dokaj »moški« igri je zmaga ostala doma. Za požrtvovalno igro je treba pohvaliti prav vse borovce.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Nocoj predavanje 0 Novi Zelandiji
Vsem tistim, ki so radovedno spraše-aa, kaj pomeni naslov nocojšnjega pre-^anja, ki ga SPDT prireja v Gregorčiče-T* dvorani z začetkom ob 20.30, naj po-L61110. da je Aotearoa maorsko ime za Novo Zelandijo Deželo je avtor preda-^ja obiskal letos marca in se tam po-
bliže
seznanil z njenimi naravnimi lepo-
z visokimi južnimi Alpami in led-eiki, ki segajo do morja in z življenjski-33 značilnostmi domorodcev Maorov ter Poseljenih Evropejcev, ki so v novi domovini razvili kulturne in socialne elemente slične tistim iz stare celine. Dia-Predavanje torej, ki je zanimiv prikaz °kaj prostrane in redko naseljene deže-.e' Pravzaprav dveh velikih otokov na m2® zemeljski polobli, med prostranstvi asmanovega morja in Tihega oceana.
^Prehod na Volnik
V počastitev spomina nepozabnega odbornika Maria Miliča vabi SPDT v so-°to> 28. novembra, ob 14. uri svoje čla-36 31 somišljenike na Volnik. Zbirališče j8 vRepnicu pri Miličevi hiši, odkoder se °do udeleženci napotili na Volnik k sPominskemu obeležju, ki ga je SPDT Postavilo pred dvema letoma. Skupno je 21 Približno uro vzpona, po krajšem po-mrku pri obeležju na Volniku, pa se bo-0 planinci vračali mimo Zagradca v Re-Pmč. Vabljeni zlasti Miličevi sovaščani vsi tisti planinci, ki se navdušujejo za poznojesenske »sprehode«.
2'movanje SPDT
Ni več prostega niti kotička. Prizadev-odborniki Smučarskega odseka SPDT 80 zadovoljni. V nekaj dneh jim je uspelo oditi vse potrebno za zimovanje za nv?16 * mrvotet116 praznike in napol-h hotel Marmelada v Caprileju, neda-od pravljičnih smučišč pod dolomit-mm masivom Civetta.
Za zimovanje se je prijavilo 57 ude-sžencev, od katerih je 15 tečajnikov, ki °do pod vestnim vodstvom društvenih s®uearskih vaditeljev preizkušali svoje
veščine na snegu. Pri tem velja omeniti, da se bodo društveni vaditelji izpopolnjevali 5. in 6. decembra na tečaju za smučarske učitelje na Trbižu, kar daje tečajnikom jamstva, da jih bodo na snegu spremljali strokovno pripravljeni mladinci.
Prireditelji zimovanja vabijo sedaj vse prijavljence, da do 4. decembra v uradih ZSSDI v Ul. Cicerone 8/HI poravnajo še drugi obrok v višini 300 tisoč lir. Pri tem morajo obvezno plačati društveno članarino, priporočljiv pa je tudi vpis v FISI.
Glede smučarskih tečajev v januarju in februarju, ki bodo potekali v Podkloš-tru na avstrijskem Koroškem, bo SO SPDT pravočasno javil vse podrobnosti v tej rubriki.
Zaključni izlet SPDT
Leto 1998 se počasi izteka in tako tudi letošnji program izletov SPDT, ki bo priredilo v nedeljo, 6. decembra, zaključni izlet.
Ce v glavnih obrisih pregledamo letošnje izletniško delovanje, izstopa podatek, da je neprimerno vreme motilo potek v kar nekaj primerih in da so bili celo odpovedani štirje izleti prav zaradi slabega vremena. Z druge strani pa podatek 590 izletnikov, ki so se udeležili letošnjih 16 izletov, priča o velikem, zanimanju zvestih članov društva, še posebno če upoštevamo, da je včlanjenih priblično 360 planincev, oziroma takih, ki redno in vestno plačujejo članarino. Kakorkoli že, kljub neugodnim vremenskim razmeram in drugim zaprekam, je člano, ki so si vzeli breme priprave in vodenja izletov, uspelo pripeljati do konca tudi to sezono in ne brez nesebičnega razdajanja v prid društva in članov.
Izlet, ki je v pripravi za nedeljo, 6. decembra, bo potekal po Krasu in sicer v okolici Gorjanskega. Zakaj pa izlet po Krasu Iz neštetih razlogov: najprej ker Kras je vedno lep tudi v jesenski preobleki; kjer letos poteka 80 let po koncu prve svetovne vojne, ki je hudo prizadela prav te kraje; in končno tudi zato, da ponesemo našo solidarnost in bližino
redkim prebivalcem, ki vztrajajo na rodni zemlji v zaselkih bogu za hrbtom.
Bolj kot pravi planinski izlet, bo to pohod v čudovito kraško naravo z ogledom kultumo-zgodovhiskih zanimivosti, kot je najlepše ohranjeno gradišče na Krasu, ki je nastalo pred približno 3500 leti. To gradišče, ki se nahaja v bližini Volčjega grada, je varovalo rimsko cesto, ki je z juga vodila proti severu. Poleg omenjenega gradišča ohranja Volčji grad izredno kamnito ljudsko arhitekturo in še posebej lepo figuralno okrašene portale. Iz Volčjega grada nas bo pot vodila v Kregolišče - tipični kraški zaselek - in dalje do Škofov, kjer je od leta 1944 deloval mamariški obveščevalni center IX. Korpusa NOVJ, in mimo Brji se bomo vrnili v Gorjansko.
Skupno bo hoje za štiri ure po malodane ravnem terenu z nahrbtniki, kjer bo hrana za celodnevni izlet. Edino za pijačo ni nujno skrbeti, saj na poti ne bo primanjkovalo žlahtne črnine.
Izlet je predviden z osbnimi avtomobili z zblirališčem ob 9. uri v Trnovci v bližini gostilne Suban. Peljali se bomo do Gorjanskega, preko istoimenskega prehoda samo z veljavno prepustnico. Vodil bo Franc Armani, ki je na voljo za moRe-bitna pojasnila in sicer po telefonu 04051360 v večernih urah.	(L. A.)
Srečanje na aktualno temo: Tehnična priprava smuči
Po snegu diši, prejšnjo nedeljo pa smo prvi ples snežink lahko občudovali tudi na Goriškem. Pravi čas torej za pripravo smuči in druge opreme za zimske športe. Pravi čas tudi za koristno informacijo in nasvet. To je bil tudi cilj zanimive pobude Smučarskega odseka SPDG, v ponedeljek, 23. t.m. Na sedežu društva je namreč potekalo srečanje z gospodom Maurom Russia-nom o pripravi opreme za smučarsko dejavnost (na sliki), pa o številnih vprašanjih, ki se ob tem navadno zastavijo.
Ustrezna priprava zlasti smuči, vezi in čevljev je izrednega pomena pri boljših smučarjih in tekmovalcih, pomembna pa je tudi pri takoimenovanih amatrskih ali nedeljskih smučarjih, ce že ne zaradi drugega, vsaj zaradi lastne varnosti. Odpeta smučka je vzrok za padec na smučišču, ki se največkrat konča z lažjimi ali težjimi poškodbami. Smuči z rjavimi robnild nas pri smuki predvsem ovirajo. Primeren in predvsem nogi tesno prilagojen čevelj omogoča ugodno in varno smuko.
Srečanja v ulici Malta so se udeležili številni mlajši in manj mladi člani SPDG ter poleg informacij izrazito teh-
nične narave zvedeli še marsikaj zanimivega glede razlik med tradicionalno (klasično) obliko smuči in novimi modeli. Pa tudi kako se naravnajo vezi, kaj je treba narediti v slučaju lažjih poškodb smuči, kdaj in kako se lahko opravijo manjši posegi in kdaj je nujna pomoč strokovno usposobljenega trgovca oziroma vaditelja. Skratka lep in predvsem koristen večer.
Prvi planinski društveni večer
Prijetno planinsko srečanje ob gledanju barvnih diapozitivov, poslušanju zanimivega komentarja in obujanju spominov, so prejšnji četrtek, 19. t.m. go-riški planinci priredili v čitalnici knjižnice Damir Feigel. Večer je bil v domači režiji, kar pomeni, da so člani v domačem krogu predstavili letošnje (in deloma) lanske ture in izlete. Tako smo si lahko ogledali nekaj zelo zanimivih posnetkov pretežno alpinistične vsebine (Boris Prinčič s poti na Vevnico), nekaj posnetkov gorskega cvetja in raznih zanimivosti (Vlado Klemše) pa tudi lepo število fotografskih zapisov o raznih planinskih izletih (Ladi Brešan). Zelo zanimiv (in folklorno obarvan) je bil prikaz diapozitivov Zdenka Vogriča, ki je s fotoaparatom zabeležil kopico vtisov s popotovanja po Tirolski in Salzburški in na svojstven način prikazal slavje in praznovanje takoimenovanih brambovcev v značilnih starodavnih nošah. Novo predavanje, oziroma planinski večer, bo v januarju.
Mauro Corona bo predstavil najnovejšo knjigo
Znani alpinist - plezalec, rezbar, filozof in pisatelj Mauro Corona bo prihodnji teden v Gorici. Udeležil se bo predstavitve zadnje knjige Glasovi gozda, ki je izšla pred kratkim in ki so jo že prodali več kakor 20 tisoč izvodov. Knjiga je napisana v italijanščini. To je nekakšna pripoved-izpoved o Coronovem doživljanju življenja, okolice, narave. Drevesa, ki so v knjigi predstavljena se pogovarjajo po človeško. Imajo tudi človeške napake in dobre strani.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Cristallo
Danes, v Četrtek, 26. novembra ob 20.30, 27. ob
20.30,	28. ob 16.30 in 20.30 ter 29. ob 16.30, Gruppo Triestino predstavlja delo Lina Carpinte-rija in Mariana Faragune »Udrai nel mar che mor-mora (Maldobrie di terra e di mare)«. Režija Mim-mo Lo Vecchio.
Gledališče Rossetti
Od 10. do 20. decembra bo Stalno gledališče FJK predstavilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do
13.00	in od 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od
8.30	do 12.30 in od 15.30 do 19.00 vedno ob delavnikih.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Od 11. do 23. decembra »Sorelle Materassi«. Režija Patrick Rossi Gastaldi.
Kinodvorana Alcione
Ciklus osmih filmov v francoskem originalu
V	sredo, 2. decembra, Tony Gatlif »Gadjo dilo« (Lo straniero pazzo).
Avditorij muzej Revoltella
9.	festival - Film in gore
V	sredo, 2. decembra ob 20.30, »Soča - The eme-rald river« (Avstrija).
Gledališče Miela
Jesenske predstave v okviru Salom Trst
Danes, v Četrtek, 26. novembra »Kino Yiddish med dvema svetovoma«.
Danes, v Četrtek, 26. novembra ob 18.00, »Vzpon. Pionirji v Izraelu«.
Gledališče »Silvio Pellico« (ul. Ananian)
L’Armonia - tržaške narečne gledališke skupine
Jutri, v petek, 27. novembra in v soboto 28. novembra, ob 20.30 ter v nedeljo 29. novembra, ob
16.30	bo gledališka skupina »Arniči di San Gio-vanni« predstavila delo »Samberia« Giuliana Zanniera, v režiji samega avtorja.
MILJE
Gledališče Verdi
Danes, v četrtek, 26. novembra ob 16.30, Gledališče La Contrada predstavlja otroško igro Uga Vičiča »Nagajiva princesa«.
OPČINE
Finžgarjev dom
Danes, v četrtek, 26., ob 10.30 in v petek, 27., ob 10.00, gostuje SSG iz Trsta z delom Frana Milčinskega »Butalci«.
BRIŠČIKI
Dom Briščiki
V soboto, 28., ob 20.00 gostuje SSG iz Trsta z delom Frana Milčinskega »Butalci«.
TREBČE
Ljudski dom
V nedeljo, 29., ob 16.00 gostuje SSG iz Trsta z delom Frana Milčinskega »Butalci«.
BOUUNEC
Gledališče Franceta Prešerna
TFS STU LEDI prireja ob svoji 25-letnici plesno-pevsko predstavo »Stu ledi nej pride nuter ...«. Predstava bo v soboto, 28. novembra ob 20.30. Ob tej priložnosti bodo elani skupine pripravili tudi fotografsko razstavo.
SKD Primorsko - Mackolje, pod pokroviteljstvom Občine Dolina in ZSKD, priredi v nedeljo, 29. novembra 1998 ob 18. uri osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve in 15-letnici obnovitve MePZ Primorsko.
______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA Kulturni dom
Danes, v Četrtek, 26. novembra ob 10.00 - »Ni tako slabo kot zgleda«.
Danes, v četrtek, 26. novembra ob 20.00 v mali dvorani - Gostovanje monokomedije, uprizorjene v produkciji PPF - M. Tomšič: »Bužec on, bušca jaz«.
V	soboto, 28. novembra ob 11.00 in 16.00 -riški vrtiljak - Gostovanje Gledališča iz Ptuja: »^1’ Čudežni zaboj«.
V	soboto, 28. novembra ob 20.00 - Gostovanj6 Kulturnega društva iz Grgarja - C. Goldoni: »K1 marica Mirandolina«.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
Dne 1. decembra bo na sporedu ob 15.30 in 19-^ delo Boštjana Tadela »Policija, d. d.«. Ponovit''6 3. in 4. decembra ob 19.30.
Dne, 1. decembra, ob 22.00 bo na sporedu del° Suzanne van Lohuizen »Primer Ronald Akker man«. Ponovitve 3. in 4. decembra ob isti uri.
V	sredo 3. decembra ob 19.30 bo na sporedu del° Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Sentflorijan ski«.
______________AVSTRIJA____________
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec
Danes, v četrtek, 26. novembra ob 10.30 in.l4,3^ bo predstava »Aliče v čudežni deželi« (pravljica* glasbo). Ponovitve 11. in 18. decembra ob 10-3 in 14.30.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave in sicer od 10. novembra dalje pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Operna sezona
Danes, v četrtek, 26., v soboto, 28. in v nedeljo 29. novembra Richard VVagner »Die vvalkure«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gottschalk.
V sredo, 9. decembra, ob 20.30 bo premiera opere G. Verdija »II corsaro«. Režija Franco Pero, izvaja orkester, zbor in plesna skupina gledališča G. Verdi pod vodstvom Daniela Callegarija. Ponovitve 11. decembra ob 20.30, 13. decembra ob 16.00, 15. in 17. ob 20.30, 19 ob 17.00, 20. ob
16.00	in 22. decembra ob 20.30.
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 30. novembra ob 20.30, Trio iz Milana - B. Giuranna.
Dvorana Tripcovich
V	soboto, 28. novembra ob 21. uri, bo s svojim orkestrom nastopil Renzo Arbore.
V	ponedeljek, 30. novembra ob 18.00 »»Un’ora con Mirella Spinu«
Trieste prima - Srečanje s sodobno glasbo Cerkev sv. Silvestra
V	torek, 1. decembra ob 20.30 Corrado Rojac -harmonika in Pierpaolo Levi - klavir.
TREBČE
Cerkev sv. Andreja
V	petek, 27. novembra ob 20. uri, priredi SPD Primorec - Tabor, celovečerni koncert komornega moškega zbora Izola, ki ga vodi Oskar Trebeč.
GORICA Kulturni dom
V	petek, 4. decembra ob 20.30 bo večer slovenske popevke pevca »Gianni Rijavec in Vladimir Čadež z Big Ben quartetom«.
ŠTANDREŽ
Kulturno društvo Oton Župančič
V	nedeljo, 29. novembra ob 18. uri bo koncert
Tržaškega partizanskega pevskega zbora, v občinski telovadnici v Standrežu.
______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA Kulturni dom
V	veliki dvorani Kulturnega doma bo na sporedu 7. decembra, ob 20.15 avtorski veCer skladatelja Stefana Maurija.
V	ponedeljek, 14. decembra bo na sporedu »Car-mina Slovenica«. Dirigentka Karmina Silec.
V	ponedeljek, 4. januarja 1999 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musicians International Symphonic Orchestra«.
DOBROVO Grad Dobrovo
Vsklopu cikla Hitove muze bo v petek 4. decembra na sporedu koncert »Tria Čajkovski«.
KOPER
POKRAJINSKI MUZEJ
V	petek, 27. novembra, ob 20.30 bo na sporedu
Jazz Concert. Nastopil bo »Stefano Battaglia trio6'
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana
Danes, v Četrtek, 26. novembra ob 20. uri, in v so-boto, 28. novembra ob 19.30, druga slovenska ba-letna simfonija.
V torek, 1. in v sredo, 2. decembra ob 19.30 »DrU" ga slovenska baletna simfonija«.
Cankarjev dom
26. in 27. novembra, v Gallusovi dvorani ob
19.30,	nastop Orkestra slovenske filharmonije.
_____________AVSTRIJA____________
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec
28. novembra ob 19.30 bo opera »Hoffmannov6 pripovedke«, Jaquesa Offenbacha - v francoščini' Ponovitve 2., 5. in 11. decembra ob 19.30.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja.
Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstavo so podaljšali do 30. novembra, ogled možen ob delavnikih od 9. do 20. ure, ob torkih je muzej zaprt.
Muzej Hala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta.
Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki zidovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt.
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja).
Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od
10.	do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-dracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure.
Muzej Revoltella: do 6. decembra je na ogled razstava modelov Renata Balestra. Poklon Renatu
Balestri si je mogoCe ogledati vsak dan od 10. do 19. ure. Zaprto ob torkih.
Galerija Torbandena: na ogled je likovna razstava »Mojstri 20. stoletja«.
Gledališče Miela (Trg Duca degli Abruzzi, 3): v
petek, 27. novembra ob 19. uri, otvoritev razstave Daniele Frausin.
Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Slovenska prosveta (Ul. Donizetti 3): do 9. decembra razstavlja Mihaela Velikonja. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro.
OPČINE
Dvorana Zadružne kraške banke: do 2. decembra
II.	skupna razstava kraških ustvarjalcev »Skupaj na Opčinah«.
Župnijski dom Andrej Zink: do 8. decembra, skupinska razstava pod naslovom »Na krilih umetnosti«.
Dom Brdina: do 30. novembra se predstavljajo razni umetniki.
Dvorana Tabor: do 29. novembra »Da ... nepozaben dan«. Otvoritev bo danes, 24. novembra ob
20.30,	defile pa v soboto, 28. novembra ob 20.30.
BANI
SKD GRAD - BANI: obvešča da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: 29. novembra, 6., 8. in 13. decembra od 16. do 20. ure, 5., 7. in 12. decembra od 18. do 20. ure.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: do 11. decembra, se bo odvijala v priredbi Deželne zveze fotografskih društev / klubov goriske pokrajine, »Skupinska razstava fotografskih klubov«.
V	Kulturnem domu razstavlja goriški slikar Hija-cint Jussa. Ogled možen do 1. decembra ob delavnikih od 9. do 13., in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami.
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
V	Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), razstavljata svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca.
VIDEM
Center »centro friulano arti plastiche«: do 29. novembra razstavlja slikar in scenograf Luigi Da-
nelutti. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do
13.00	in od 17.00 do 20.00.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Schola di SanFApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
______________SLOVENIJA_________________
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela: do 5. decembra bo odprta razstava fotografiji »Tretja moc« slovenskega mojstra fotografije Rafaela Podobnika.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Umik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
KOPER
Galerija Meduza
Na ogled je razstava slik Zvesta Apolonia.
Kavarna Loža
Do konca novembra je na ogled razstava slik akademskega slikarja Toma Vrana. Urnik: vsak dan od 7.30 do 23.00, ob nedeljah od 14.00 do 22.00.
IZOLA
Galerija Insula: razstavlja TjaSa Demšar. Razstava je odprta od torka do petka od 9.00 do 14.00 in od
17.00	do 19.00.
Galerija Alga: do 2. decembra bo odprta razstava slik Tee Tavzlja. Razstava bo odprta vsak dan od
10.00	do 12.00 in od 17.00 do 19.00.
PORTOROŽ
Avditorij
Do 17. decembra razstava del akademskega slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: od
9.00	do 12.00, ob delavnikih ter v Času večernih prireditev.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galerij* Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerij6 starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstav6 »Spomini naše mladosti« ali »Življenje p011 zvezdami«. Umik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejsk6 zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih l3.0h -17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogl®° je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. UrniK ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do Ib' ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne graficn6 zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Umik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
KANAL
Galerija Rika Debenjaka: do 2. decembra je 116 ogled retrospektivna razstava akademskega slikarja Rudija Kogeja.
TOLMIN
Knjižnica Cirila Kosmača: do 30. novembra je na ogled razstava del Avgusta Černigoja.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka M° derne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna raz stava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt o 10. do 18. ure.
RAI 3
slovenski
program
3 tRst: na kanalu 40 (Ferlugl) _ 'n 64 (Milje)
3 Gofl'co: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Steverjan: Utrinek - ansambel «Bobri»
TV DNEVNIK Repentabor, glasb, popoldnevi stare glasbe
RAI 1
9.55
11.30
11.35
12.25
12.50
13.30 14.05
15.00
15.50
16.30
18.00 18.35
19.30 20.00 20.40
20.50
23.10
23.15
0.05
0.35
UO
Euronevvs
Pregled tiska, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8-30, 9.00, 9.30) dnevnik Zelena linija - Zeleni Me-teo
Deste minut z...
Film: Dottore a spasso (kom., VB ’57, i. DirkBo-garde, M. Pavlov) Dnevnik
Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Moretti)
Dok.: Kvarkov svei - Velika potovanja Mladinski variete: «Sol-letico» (vodita Mauro Se-rio, Elisabetta Ferracini), vmes risanke Heidi Glasb, oddaja: 41. Zec-chino d’ oro - Zlati cekin (1. del)
Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara (vodita G. Comaschi, C. Brosca) Variete: I Cervelloni (vodita Giancarlo Magalli in Wendy VVindham) Dnevnik
Aktualna odd.: Gara Ita-lia - Emilia in Toskana (vodi Enzo Biagi)
Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Rai educational: II grillo, Aforizmi
Sottovoce - Potihoma
RAI 2	g? RETE 4
Variete za najmlajSe, vmes risanke Nan.: Lassie
Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve
Nad.: Piccolo amore, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Zingara, 9.45 Alen, i 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreCe
	Dnevnik		Nad.: Sentieri - Steze
	Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje		Film: 11 conte di Essex
			(zgod., ZDA ’39, i. Bette
	Aktualno: Ljubim živali		Davis, Errol Flynn)
	Variete: Ci vediamo in TV		Kviz: OK, il prezzo e giu-
	Kronika v živo: La vita in		sto
	diretta, vmes (16,30,		Dnevnik in vreme
	17.15) kratka poročila		Risanke
	Vreme, dnevnik in šport		Film: Metalmeccanico e
	Rubrika o izletih in poto-		pairucchiera in un turbi-
	vanjih Sereno variabile		ne di sesso e politica
	Nan.: J. A. G. (i. David Ja-		(kom., It. ’96)
	mes Elliott)		Film: Pensavo fosse amo-
	Loto ob 8-ih		re invece era un calesse
	Večerni dnevnik		(kom,, It. ’91, r.-i. M.
	Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner)		Troisi, F. Neri Pregled tiska
	Nan.: Dark Skies		
	Dnevnik, danes v parla-		
	mentu, vreme Šport	Sl CANALE 5	
	Glasb, odd.: Nagrada		
	Tenco		
	Brezdelje utruja?		Na prvi strani, vreme
RAI 3
Jutranji Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Detektiv na raz-
6.00
8.30
10.15
10.30
12.00
12.20
14.00
14.55 15.05 15.35
17.00
18.30
19.00
19.55
20.00 20.50
22.30
22.55
0.30
1.10
1.15
6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Film: Cronache di poveri amanti (dram., It. ’54, i. M. Mastroianni)
Dok.: Risanke Aktualno: Podobe, 11.00 Tempo
Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Politična tribuna Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo Nan.: Kaj ti roji po glavi? Športno popoldne: tenis Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti ■ Variete: Blob Nan.: Superman Film: La mia generazio-ne (dram., It. ’96, r. W. Labate, i. S. Orlando) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Report, 0.00 Pred premiero: Falstaff Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario Šport: tenis
13.00
13.30
13.45 14.15
15.45
17.45 18.35
20.00
20.30
21.00
23.40
1.30
potju, 12.30 Due per tre (i. Johnny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
TV film: Adrian 6 scom-parso (thriller, ZDA ’97, i. John Ritter, Daphne Zuniga, M. Scarabelli) Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi)* Variete: Superboll (vodi Fiorello)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
Film: Robin Hood principe dei ladri (pust., ZDA ’91, i. K. Costner, S. Con-nery, M.E. Mastrantonio) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) noCni dnevnik Striscia la notizia
ITAUA 1
Slovenija 1
Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Mac Gyver Film: Davide e Betsabea (zgod.,m ZDA ’51, r. H. King, i. Gregory Pečk, Susan Hayward)
Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Kviz: Caccia alla frase Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: BeverlyHills Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, 18.55 Šport
Nan.: L& Tata, 19.30 "In-namorati pazzi Odprti studio, Šport studio
Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Aktualna oddaja: Moby’s (vodi Michele Santoro) Glasb, odd.: Night Ex-press
Odprti studio, 0.45 Šport studio - Nogometni pokali, 1.40 Italija 1 šport -Motorji
# TELE 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Aktualna oddaja Konjske dirke Zoom mladih Kviz: Cooperando Gledališče v Gorici
DI Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor: Otroška oddaja T En svet, eno upanje 51 Dok. serija: Steklena džungla (VB, zadnji del), 12.20 Homo turisticus Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Klic dobrote, 15.50 SoCa -Življenje ob reki: Reka upanja (6. odd.), 16.20 Osmi dan Obvestila
Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji
Tedi, oddaja za mularijo Glejte, kako rastejo Resnična resničnost Risanka
Sejemsko ogledalo Dnevnik, vreme, šport Oglasi
Nad.: Brezglavo (VB, 6.) Dobro je vedeti Tednik
Odmevi, kultura, vreme Šport Oglasi
Gibljive slike R. VVagner - M. Sparem-blek: Somrak bogov Dokumentarna oddaja: Opera in tretji rajh Resnična resničnost Napovedniki
	Zoom mladih		
	Ai confini della realta		TV PRIMORKA
© MONTECARLO ,			
			
			17.00 Videostrani
H	19.25, 22.45, 0.30 Dnev-		Videospot dneva
			Kmetijska oddaja
	nik, 19.15 Šport		Nad.: Sosedje (97. del)
	Nan.: Quincy		Glasbena odd.: Postaja
	Film: Battaglia sulla		GO
	spiaggia insanguinata		Videostrani
	(pust., VB ’35)		Dnevnik, vreme
	Variete: Tappeto volan te		Iz tiska
	Variete: Zap Zap		Zdravje in mi
	Film: Dredd -La legge so-		Zakaj se mladi persajo?
	no io (fant., ZDA '95)		Kako biti zdrav? In zma-
	Aktualno: Dottor Spot		govati? (Rudi Klarič)
	Film: Scorpio (krim., ZDA 72, i. A. Delon)		Dnevnik TV Primorka
fr* Slovenija 2
8.45
9.00
9.30
10.00
10.50
11.35
12.35
13.05
13.35 14.00 16.20
18.05 18.30
19.00 19.30
20.00 21.40
0.25
0.35
1.30
2.30
- 2.35 Teletekst Vremenska panorama Nan.:	Vsi Zupanovi
možje (ZDA, i. Michael J. Fox, Carla Gugino, Alan Ruck, 1.)
Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zel. 51. ep.), 10.25 nan.: Pacific Drive (Avstral., 107.) Tedenski izbor. Nadaljevanka: Angel, varuh moj (ZDA, 5. ep.) Naša krajevna skupnost -Servis (A. Marodič)
Svet poroCa TV prodaja Ris. nan.: Don Kihot Tenis: SP v ATP Film: Kmetija «Slba tolažba« (VB)
Nan.: Lukas (Nemčija, 1.) Nanizanka: Lahko noC, ljubica (VB, r. Robin Nash, i. Nicholas Lyndhur-st, Michelle Holmes)
TV igrica: Kolo sreCe Videoring Rock z Vesno Rokomet: Slovenija - Hrvaška (kval. za SP)
Film: S čim sem si to zaslužila? (Sp. 1984, r. P. Almodovar, i. Carmen Maura, Juan Martinez) Nočni pridih. Nan.: Vsi županovi možje (2.), 23.45 Maloney (ZDA, 3.) Evrogol
Tenis: SP v ATP Napovedniki
K Koper
14.30
14.45 15.15
16.45 18.00
18.30
18.45 19.00
19.30 19.55
22.15 22.30
22.45
23.15
Euronews
Otroška odd.: Gugalnica Košarka: Slovenija -Grčija (kval. za EP) Aktualno: Meridiani Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja Minute za...
Primorska kronika Tv Dnevnik - Šport Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Rokomet: Slovenija - Hrvaška (kval. za SP)
Tenis: SP ATP TV dnevnik - Vsedanes Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Dokumentarna oddaja: Maldivi Minute za...
Radio Trst A
7'°0,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, '7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nil<a; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Skrito cvetje rožmarina (L. Dobrinja); 8.50 Soft mušic;; '■15 Odprta knjiga: Na vetrovni postojanki (V. Beličič, 4,del); 9.30 Slov. lahka glasba; 10'10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Mi in naši bližnji (V. Valenčič); 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 eželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Plesni ritmi; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Gla-sb. kronika s Hrvaškega; 18.00 D. Makuc: hardinci; 18.40 Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
'D30, 15.10, 17.10 Poročila, v slov. ; 8.30, 2.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 taški pdtpuri (Incontro con la canzone nestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
6'30- 7'30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; /.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 pogled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; \^45 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00
Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18,00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK,
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, .17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val;
11.45	Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul power; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.45	Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje;
12.00	Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14,00,
18.00,	22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium;
12.05	Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr.;
15.00	Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Izvirniki in priredbe; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19,30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba, napoved.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro raCun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
SREDIŠČ®
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLON*
6 ^6
VREMENSKA SLIKA
Nad severno Evropo in Severnim morjem je območje nizkega zračnega pritiska, plitev ciklon pa je tudi nad Jonskim morjem in Grčijo. Nad našimi kraji se ob šibkih vetrovih še vedno zadržuje precej v lažen zrak.
-3/-1
■—^ H
K0BENHAVM -
AMSTERDAM -1/-1 BERLIN -sz-i VARŠAVA -12/-1 oBRUSEU
oPARIZ -1/-1	miul,
UUBUANArQ3
10/16
MADRID -2/13 o
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.25.
Dolžina dneva 9.06.
rLUNINE MENE
Luna vzide ob 12.36 in zatone ob 23.19.
ŽENEVA -s/a
° MILANO _ °	---^BEOGRAD 1/4	/
° 2/6 V
6 V^SPLIT -/-	»SOFIJA .5/.,
MM
X" ' 1020
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,2 stopinje C.
9	' OPATIJA
REC PAZIN	O,
Prevladovalo bo oblačno vreme. Ponekod bo predvsem dopoldne občasno rehlo deževalo ali snežilo. Količina padavin bo zelo majhna. SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno oblačno in večinoma suho vreme, proti večeru bodo ponekod v krajih južno od nas spet manjše padavine.
JUTRI
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.10 najvišje 26 cm, ob 9.30 najnižje 0 cm, ob 13.37 najvišje 7 cm, ob 20.43 najnižje -30 cm.
Jutri: ob 4.26 najvišje 31 cm, ob 11.22 najnižje -11 cm, ob 16.09 najvišje 4 cm, ob 22.10 najnižje -26 cm.
J

Večini ljudi vreme ne bo povzročilo težav, pri najbolj občutljivih ljudeh pa se bodo pojavljale težave.
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m............. 1	2000 m..
1000 m.............-1	2500 m
°C
.-5
.-7
/X. CELOVEC C---' O -2/3
°	o1'6
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ


-3/3
ČEDAD-^,^	x ^	O
4/9 O	KRANJ
OVIDEM
4/9	—^N. GORICA 4/l0<h^-
GORICA -6
-/-
TRST 5/10

-------------'
OPATIJA PAZIN	o
POSTOJNA
o -2'5
S ““‘"o
^ ^	O
v ^gRNOMEU
REKA
5/10
V petek in soboto se bo nadaljevalo pretežno oblačno in povečini suho vreme, rahle padavine bodo verjetne na vzhodu.
	Ml	
		J-
Demokrati pripravljajo resolucijo, s katero bi pozabili na impeachment
NEW YORK - Demokratski člani ameriškega kongresa že pripravljajo predlog resolucije, po kateri bi predsedniku Billu Clintonu (na sliki AP) izrekli ukor ter na kratko obsodili njegovo razmerje z Monico Lewinsky in laganje, na impeachment pa bi pozabili.
Demokrat iz Massachusettsa VVilliam De-lahunt namerava resolucijo o ukoru predložiti v pravosodnem odboru predstavniškega doma. Razpoloženje v odboru, kjer sedi 21 republikancev, je za zdaj obrnjeno bolj proti izglasovanju predloga za impeachment, zato ukor in obsodba predsednikovih dejanj, verjetno ne bosta sprejeta. Pravosodni odbor bo najverjetneje predstavniškemu domu priporočil glasovanje o vsaj enem prekršku - to je laganju pod prisego. V celotnem predstavniškem domu pa je razpoloženje povsem drugačno. Demokrati bodo glasovali proti predlogu za impeachment, med republikanci pa je vse veC takih, ki izražajo nasprotovanje impeachmen-tu. Doslej se jih je že pet javno izreklo proti impeachmentu, ob glasovanju pa jih bo najbrž še veC. Ob 228 republikancih proti 206 demokratom v predstavniškem domu bo ob takem razpoloženju težko zbrati dovolj glasov za impeachment.
Z ukorom bi se strinjal tudi predsednik Clinton, kar dokazujejo namigi njegovih sodelavcev v Beli
hiši. NajveCji problem za Clintona tako zdaj veC ni impeachment in morda kot posledica odstavitev s položaja po sojenju v senatu, ampak, ali bo morda zaradi laganja pod prisego obtožen, ko mu bo prenehal mandat. Ko bo tudi republikanskim jastrebom postalo jasno, da se Clintona ne bodo znebili, bodo prišla na vrsto resna pogajanja o drugem načinu kaznovanja. Predlogi Delahunta je dokaj mil, saj ne vsebuje denarne kazni, kar bodo republikanci skoraj gotovo zahtevali, kakor tudi sojenje po letu 2000. Clintonu bo takrat ostalo le upanje, da bo za predsednika izvoljen Al Gore, ki bo tako kot v sedemdesetih letih predsednik Gerald Ford za Richarda Nbcona, podpisal amnestijo za vse Clintonove prekrške.
Za premierov obisk so so si sposodili riž
ŠANGHAJ - Ko je kitajski premier Zhu Rongji obiskal državno žitnico v vzhodni kitajski pokrajini Anhui, ki že dolgo posluje z izgubo, so si tamkajšnji odgovorni, da bi na voditelja naredili vtis, sposodili tisoč ton riža. Zhu je prišel na obisk, da bi preveril, kako napreduje vlaganje v državne žitnice in tržni sistem. Prevoz riža je odgovorne stal okoli 12.000 dolarjev. Kot je zapisal kitajski časnik VVenhui Daily, so po premierovem obisku riž vrnili, skladišča pa so ostala spet prazna.
Spomenik Michaelu Hutchenceu
SYDNEY - Leto dni po smrti pevca avstralske skupine INXS, Michaela Hutchencea, so se njegova družina, prijatelji in 250 oboževalcev minuli konec tedna zbrali v kapelici sydneyske Četrti Norih Ryde. Poleg recitiranja pesmi je o Michaelu spregovoril njegov brat Rhett. Po maši je Hutchenceov oče Kel v spomin na sina odkril spomenik. Ob tem je dejal, da je bil Michael dober in prijazen človek ter odličen glasbenik. Hutchence je umrl 22. novembra lani, star 37 let. Na vrhuncu kariere so INXS po vsem svetu prodali več kot pet milijonov primerkov albuma Kick. (STA)
Kuhar saudskega princa pobegnil skozi okno hotela
HARARE - Neki egiptovski kuhar je skoraj z življenjem plačal poskus bega iz hotela v Kairu, kjer ni mogel več prenašati fizičnega nadlegovanja ameriškega telesnega stražarja saudskega princa, brata kralja Fahda. Kuhar se je skušal z vrvjo, narejeno iz rjuh, spustiti iz 29. nadstropja hotela. Vrv se je pretrgala in kuhar je dobil hude poškodbe, vendar na srečo ostal živ. Princ Abd al Aziz je pred sedmimi leti najel pet nadstropij hotela v Kairu, kjer je živel s svojim številnim oseojem, telesnimi stražarji in pretežno egiptovsko služinčadjo. Po kuharjevem pobegu se je izvedelo, da so prinčevi telesni stražarji občasno pretepli služinčad, Ce se je ta pritoževala.
Išče se Dedek mraz!
LONDON - Britanske veleblagovnice so se podale na lov za debelušnimi starejšimi igralci, ki bi lahko pred novoletnimi prazniki igrali Dedka mraza. »Vsi so preveč suhi. Ne moremo jim vendar dati blazine pod obleko, da bodo izgledali bolj debeli in tako prepričali otroke,« je povedal predstavnik službe za zabavo, ki je pozvala vse močnejše kandidate, naj se prijavijo za vlogo. (STA/Tanjug)
M ibišn mdrn mmm
m&Mz m Smmm. m M
SEJSELI - V eksotičnem okolju na Sejšelskih otokih bodo danes izbralo najlepšo Zemljanko. Kandidatk je veliko, krona pa je samo ena. Dan pred tekmovanjem so med nastavljanjem fotografskim objektivom in prijaznim smehljanjem na levo in desno vse še lahko sanjale o tem, da bodo prav one tiste, ki bodo eno leto nosilo krono najlepše.
Na sliki AP (od leve proti desne) miss Madžarske Eva Horvath, Slovaške Karolina Cikatkova, BiH Samira Tojaga, Hrvaške Lej la Sehovič in Slovenije Miša Novak..