mali oglas velika prilo ««rr • ^ ntđ vsak petek izide VAS SVETOVALEC ZA BORZO IN VREDNOSTNE PAPIRJE NAKUPI IN SVETOVANJE: PROUAJ«., NAKU ri ^deju v Oddelku 04/208-44. ^^"'AÄVSm okenc,h Gorenjska Banka % Gofeniski glas d o o Zoisova 1 Kiaiij Gorenjska banka d d. Blc vvuisova c.l. Kranj Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 23 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 23. marca 2004 Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se vpisuje v spominsko knjigo. Foto: Tina Dok Zagorka - Na domačiji Jurija Vege v Zagorici so v soboto pripravili osrednjo državno slovesnost ob 250-letnici rojstva tega slavnega matematika, artilerijskega častnika in balistika. Njegovo rojstvo sta si za svoj občinski praznik izbrali dve sosednji občini, Moravče in Dol pri Ljubljani. Prav v Moravčah je namreč po besedah županje Ljudmile Novak Jurij Vega nabiral osnov matematičnega znanja, ki ga je kasneje tako uspešno nadgradil. Ob tej priložnosti so natisnili tudi knjigo o Juriju Vegi avtorice Dušice Kunaver. Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti v Zagorici je bil predsednik države dr. Janez Drnovšek, ki je med drugim poudaril, da so Vegove logaritemske tablice več kot dve stoletji uporabljali šolarji in znanstveniki po vsem svetu. Drnovšek je odprl tudi spletno matematično tekmovanje za Vegove kovance, ki bo trajalo do 77. Glasova preja Kmetovati po evropsko s 9 Letošnja druga, sicer pa že 77. Glasova preja bo v četrtek, 25. marca, ob*19. uri na BrdarjevI turistični kmetiji Ljubica v Vinharjah (februarja je zaradi slabega vremena odpadla). Z gostom dr. Emilom Erjavcem, profesorjem na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in članom ožje pogajalske skupine za vključitev RS v EU, se bo pogovarjal naš sodelavec in publicist Miha Nagiič. Vabljeni vsi, ki vas zanima kmetovanje, ko bomo v Evropi. Število obiskovalcev bo omejeno, zato pričakujemo, da nam boste vaš obisk pravočasno sporočili na GORENJSKI GLAS na telefonsko številko 04/201-42-00 ali na Brdarjevo turistično kmetijo Ljubica v Vinharje na številko 04/510-73-50. Sponzorji: Brdarjeva turistična kmetija Ljubica; Občina Gorenja vas-Poljane; Kmetija Pr* Matic, Danilo Jezeršek, Hotavlje; Mesarstvo Čadež, Visoko. 78. Glasova preja Akcija 25 poslancev Akcija 25 poslancev, ki se je zgodila poleti 1971, velja še danes za enega najvidnejših poskusov uveljavljanja bolj demokratičnih odnosov znotraj tedanjega enopartijskega sistema. Obračun z akterji pa šteje za prvo dejanje v obračunu s tedanjo liberalistično usmerjeno politiko in se je končal s padcem Staneta Kavčiča. Gost letošnje tretje, sicer pa že 78. Glasove preje bo mag. Cene Ma-tičič, eden najbolj doslednih in vztrajnih udeležencev poslanske akcije. Z njim se bo pogovarjal naš sodelavec Miha Nagiič. Preja bo v ponedeljek, 29. marca, ob 19. uri v Domu kulture v Kamniku. Vaš obisk nam čimprej sporočite na GORENJSKI GLAS na telefonsko številko 04/201-42-00. Sponzor: Občina Kamnik. V Gorenjki so oklestili režijo Lesce - Lani je imela Gorenjka iz Lesc kar tri predsednike iH)rav in pridelala 229 milijonov izgube. Sedanji predsednik Franci,Čam-pa je prepričan, da je k temu pripomogla preobilna režija, pa tudi želje po delitvi, selitvi in celo prodaji dela družbe tujcem. Nova uprava je z ukinitvijo 20 delovnih mest v režiji odločna zmanjšati stroške, za katere menijo, da lani niso bili pod kontrolo. Povečevanja proizvodnje ne načrtujejo, pač pa tehnološko posodabljanje in urejevanje odnosov s trgovino, ki so lani ob nesporazumih z Živili «r prodajo kruha iz Lesc skoraj prepolovili. Večinski lastnik Žito zagotavlja, da delitve, iskanja strateškega partnerja in prodaje ne bo. Pogovor s predsednikom uprave objavljamo na 17. strani. Š.Ž. Usodni trk na Krvavcu V soboto je po trčenju v Jožeta Glavana umrl 71-letni smučar z Milj pri Visokem Drago Mojstrovič. Krvavec - Drago Mojstrovič, sicer preka^eni smučar, pogost obiskovalec krvavških smučin, je v soboto, 20. marca, okrog pol enajstih dopoldne s sposojenimi karving smučmi, ki jih je želel preizkusiti, hitel od Zvoha proti Tihi dolini. Na tej progi je z ženo in sinom smučal tudi 33-letni Jože Glavan iz Poženika pri Cerkljah. Kakšnih trideset metrov pred križiščem z drugo progo je zavil proti desnemu robu smučišča, še preden se je povsem ustavil, pa mu je v bok priletel Drago Mojstrovič, ki je smučal z veliko hitrostjo. Oba smučarja sta po trčenju obležala. Medtem ko se je mlajši uspel pobrati in jo je odnesel brez hujših posledic, pa je starejši tožil zaradi bolečin v prsih. Gorska reševalca sta ga z akijem takoj odpeljala do gondolske postaje in nato z gondolo v dolino, kamor so ga pripeljali že mrtvega. Na kraju nesreče sta bila poleg policistov tudi dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec. Sodnik je odredil obdukcijo, ker natančnega vzroka smrti ni bilo mogoče ugotoviti. Policisti pa so tujo krivdo za nesrečo izključili. Sobotni smrtni primer na Krvavcu je drugi v tej smučarski sezoni. Prvi seje zgodil na Starem vrhu, koje starejši Ljubljančan brez smuči med vožnjo s sedežnico neprevidno sestopil v globino in se ubil. H. J. stavka in protestni shod Ljublana - Odkar so februarja sindikati za uro opozorilno ustavili stroje, se ni zgodilo nič pomembnega. Premier Anton Rop je sicer predlagal, naj se delavske plače povečajo za pet tisoč tolarjev bruto, sindikati in delodajalci pa v pogajanjih za višje plače še niso našli skupnega jezika. Sindikat kovinske in elektroindustrije (SKEI) je najbolj radikalen. Vztraja pri povečanju plač za 15 tisočakov bruto, pričakuje pa tudi, da bo vlada pripravila program postopnega zniževanja in dokončne odprave davka na plače. SKEI je za Četrtek, 25. marca, napovedal opozorilno stavko od 12. do 14. ure, v tem Času pa naj bi stavkal tudi kovinarski sindikat Neodvisnosti (SKEM). Ostali industrijski sindikati pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije bodo istega dne izvedli druge oblike pritiska (kakšne, še molčijo), napovedujejo pa tudi protestni shod, ki bo v soboto, 3. aprila. Takrat naj bi ob evropskem dnevu akcije, ko demonstrirajo sindikati po vseh evropskih drŽavah, javni shod priredili tudi drugi sindikati (Konfederacija 90, Pergam). Danica Zavrl Žlebir Spomladi na vrtu četrtka, in se vpisal v spominsko knjigo vtisov s proslave. "Jurij Vega je bil in je eden največjih. Če ne največji mojster, ki je v svojih številnih preglednicah in logaritmovnikih udejanjal uporabno vrednost številk," so poudarili pri društvu matematikov, fizikov in astronomov in dodali, da je med bistvenimi cilji letošnjih Vegovih dni mladim približati celovito osebnost Jurija Vege, ki presega ozke okvire znanosti. Hkrati naj bi z izobraževanjem premostili neute- meljen strah pred Števili in številkami, ki so skupaj s črkami osnova naše civilizacije. S proslavo so obenem na nek način uresničili Vegovo poslednjo voljo, da bi enkrat na leto v njegov spomin zvonili z zvonovi in streljali z možnarji. Uvod v proslavo je namreč naznanilo zvonjenje iz bližnje cerkve v Križevski vasi, sklenili pa so jo ob Odi radosti s tremi častnimi streli iz šestih topov artilerije Slovenske vojske. Mateja Rant Va vrhu Nora ? Nora in Krst pri Savici Teden slovenske drame je tekmovalni vrhunec doživel s podelitvijo nagrade Slavka Gruma in Šeligove nagrade. Kranj - Po duhovitem nago-vofu ravnatelja Prešernovega gledališča Boruta Veselka, iznajdljivi "repliki" ministrice za kulturo Andreje Rihter ter kratki odrski predstavitvi štirih odlomkov za nagrado Slavka Gruma nominiranih besedil smo v tekmovalnem vrhuncu letošnje- do generacijo in s tem tudi bodočo slovensko dramatiko. In konec koncev. Letos so bile ob pomoči gospodarstva in nekaterih gorenjskih občin dvorane na vseh predstavah polne, kar tudi ni za vnemar. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič 34. Teden slovenske drame je končan. Prizor iz uprizoritve odlomka z nagrado Slavka Gruma ovenčanega besedila Nora, Nora Evalda Flisarja. Na straneh 8. in 9. ga festivala slovenske dramatike pozdravili oba dobitnika nagrad. Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo je za dramo Nora, Nora prejel Evald Flisar, nagrado za najboljšo uprizoritev na tednu slovenske drame pa je strokovna žirija prisodila drami Krst pri Savici Dominika Smoleta, v režiji Mete Hočevar in izvedbi SNG Drame Ljubljana. Teden slovenske drame v zadnjih štirih letih spet opazno dobiva na pomenu. Zakaj? Ker zanj lahko preprosto rečemo, da živi. Organizator ustaljenemu ritmu festivalskega orkestra vsako leto za polnost zvoka doda še kakšen nov inštrument. Mednarodni naravnanosti zadnjih dveh let je v letošnji izdaji festivala ob pomanjkanju denarja sicer nekoliko pošla sapa, je pa zato žeblji-co na glavico udaiila Delavnica dramskega pisanja, ki je v popolnosti dosegla svoj namen in vzbudila novo upanje v mla- 00 o nO vO o 00 IT» fO O c> hv O CN CN CN CN C « C ^ K 2 o I i GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 23. marca 2004 V Slovenci se bomo morali pod vladavino svobodnjakov in socialdemokratov še naprej predvsem sami boriti za svoje pravice, pravi Franc Jožef Smrtnik iz Železne Kaple, svetnik v koroški kmetijski zbornici. Krai\j - Nedavne koroške deželne volitve so znova dobili svobodnjaki dr. Jörga Haider-ja, čeprav so napovedovali njihov poraz. Najbolj so napredovali socialdemokrati in postali druga najmočnejša stranka v de- Benita Ferrero Waldner in dr Dimitrij Rupel Franc Jožef Smrtnik želi, ugodnejši volilni izid v primerjavi s preteklimi volitvami pa so dosegli tudi zeleni. Pora-ženka koroških volitev je vladna ljudska stranka. Enotna lista kot stranka Slovencev na Koroškem tokrat ni samostojno sodelovala na volitvah, ampak je priporoči- la podporo kandidatom v drugih strankah, ki zagovarjajo pravice slovenske manjšine. Vse kaže, da bo dr. Jörg Haider še naprej deželni glavar. Če ga bodo podprli socialdemokrati kot druga najmočnejša stranka, bo imel nad 70-odstotno podporo v deželnem zboru. Napoved vstopa v Haiderjevo koalicijo je povzročila prepir v socialdemokratski stranki in napade na njenega deželnega voditelja dr. Petra Ambrozyja, saj so bili prav socialdemokrati pred volitvami največji Haiderjevi nasprotniki in kritiki. Na osnovi izkušenj, ki Vse, kar ste želeli vedeti o Evropi Ljubljana - Do vstopa v Evropsko unijo nas loci Še dober mesec, v knjigi Evropa - naša preteklost in sedanjost pa smo že njen del. Knjiga je zasnovana kot priročnik, čeprav jo odlikuje bolj soČen slog. V njej so zbrani vsi pomembni podatki o Evropi, njenih državah in ustanovah. Za osnovo so vzeh nemški izvirnik znane nemške pohtologinje Martine Boden, a so jo posodobili in priredili za slovenske bralce, je pojasnil urednik Andrej Gogala. Sloveniji so tako namenili precej več prostora ter jo prikazali obširneje in podrobneje. V poglavju o zgodovini Evrope so osvetlili osrednje dogodke v razvoju evropske civilizacije, kar naj bi pomagalo razumeti sedanje razmere in sklepati o prihodnosti. Osrednji del je namenjen izčrpnemu opisu 45 evropskih držav, razvrščenih po abecedi, ki ga dopolnjujejo tematski zemljevidi, časovne preglednice, članki o ključnih temah, biografije pomembnih osebnosti in bogato slikovno gradivo. Na koncu so dodali Še mali leksikon Evropske unije, ki bralca seznanja z ustanovami, organizacijami in mehanizmi sodobne Evrope ter pojasnjuje, kako delujejo. V posebnih okvirčkih so predstavljene izjemne osebnosti ter navedki iz pomembnih dokumentov in knjig. M. R. jih imajo Slovenci s svobodnja- ^ ki in tudi socialdemokrati, na Koroškem pri manjšinski politiki ne bo nič novega. Kako težko in trdo se je treba pogajati z deželnimi in zveznimi oblastmi, kaže primer celodnevnega slovenskega radyskega programa. Več kot eno leto so se Slovenci, tudi z gladovno stavko, prizadevali zanj. Končno je bil sklenjen dogovor med ORF in zasebnima postajama Agora in Radio 2 in v nedeljo, 21. marca, se je začel celodnevni slovenski program. Poročila bodo dvojezična: v nemščini in slovenščini. Enakopravnejši položaj slovenske manjšine pa je napovedala avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero Waldner med nedavnim obiskom v Slo-veniji. Dejala je, da bo "prijateljska Avstrija v trenutku, ko bo postala slovenščina uradni jezik Evropske unije, pokazala razumevanje za uresničitev pravic manjšine na osnovi avstrijske državne pogodbe in razsodbe ustavnega sodišča." Povedala je, da bo zaščita manjšin zapisana v ustavi, sama pa bo spoštovala k Vrtci nsu bodo samostojni Ljubljana - Glavni odbor sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije je obravnaval problematiko priključevanja vrtcev šolam, ki jo spremljajo tudi neizplačane plače zaposlenim. Primeri Tržiča, Lenarta in Radencev kažejo, da razlog za priključevanje vrtcev šolam ni pomanjkanje otrok, ampak reševanje finančnih problemov občin in pogosto tudi lokalnih političnih sporov. Sindikat je proti ukinjanju samostojnosti vrtcev, saj se to dogaja na škodo otrok, staršev in zaposlenih. Priključitev vrtca k osnovni šoli je dopustna le, če vrtec zaradi premajhnega števila otrok ne more samostojno delovati. Sindikat poziva ministrstvo za šolstvo, znanost in Šport, na prepreči neutemeljeno ukinjanje samostojnosti vrtcev. Jože Koši\jek Demokratska mladina v Kranjski Gori Kranjska Gora - V Kranjski Gori so ustanovili občinski odbor Slovenske demokratske mladine (SDM), ki ^a bo vodila predsednica Petra Zupanovič, v izvršnem odboru pa so Jernej Pogačnik, Grega Miklič, Nina Košir in Spela Vovk. Ustanovnega zbora se je udeležil tudi predsednik občinskega odbora SDS Bogomir Košir. Ena glavnih nalog novega odbora bo opozarjanje na probleme domačega okolja, razen tega pa prizadevanje, za enake možnosti mladih pri izobraževanju in zaposlovanju. Jože Koši\jek AGENCIJA ZA TRG VRtDNOSTSIH PAPIRJEV m SB RTRK ZDRUŽr.N|F. ČLANOV BORZtVRF.DNOSTNiH PAPIRJEV-GIZ Llublian^ I Opozorilo vlagateljem in imetnikom vrednostnih papirjev Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) in Združenje članov borze (v nadaljevanju ZČB) opozarjata vse vlagatelje in imetnike vrednostnih papirjev, da se v zadnjem času na slovenskem trgu pojavlja vedno več nepooblaščenih ponudnikov-akviziterjev, ki ponujajo možnost prodaje vrednostnih papirjev in naložbe v domače ali tuje vrednostne papirje ali investicijske sklade. Ageocija in ZĆB svetujeta, vlagateljem in imetnikom vrednostnih papirjev, preden vložijo svoj denar v katero od ponujenih naložb oziroma se odločijo za prodajo vrednostnih papirjev, naj se obrnejo na družbe oziroma licencirane subjekte, ki imajo dovoljenje Agencije in katerih poslovanje je nadzorovano In regulirano; • borzno posredniške družbe, - banke, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov v zvezi z vrednostnimi papirji - pogodbeni partnerji borzno posredniških družb in bank. Vlagatelji lahko informacije o licenciranih subjektih najdejo tudi na spletnih straneh Agencije (wv/w.a-tvp.si) ali Združenja članov borze (www.zcbvp-giz.si), informacije o pogodbenih partnerjih borzno posredniških družb pa lahko dobijo pri posameznih borzno posredniških družbah. Pooblaščene borzno posredniške družbe in banke: AC - borzno posredniška hiša d.d., ARGONOS borzno posredniška hiša d.o.o., BPH d.o.o.. CELJSKA borzno-posredniška hiša d.o,o., CERTIUS BPH d.o.o,, COGITO bis B.H. borzno posredovanje d.o.o., GBO Gorenjska borzno posredniška družba d.d , ILIRIKA BPH d.d.. MARIBORSKA borzno-posredniška hiša d.o.o., MEDVEŠEK PUŠNIK BPH d.d.. MOJA DELNICA BPH d.d., PERSPEKTIVA BPD d.d., PM & A BPD d.d.. POTEZA d.d., PRIMORSKI FINANČNI CENTER INTERFIN d.o.o.. PUBUKUM borzno posredovanje d.d.. VERITAS B.H. d.o.o. BAML ABANKA VIPA d.d., BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d.. BANKA KOPER d.d.. FACTOR banka d d.. GORENJSKA banka d.d.. NOVA UUBUANSKA banka d.d., PROBANKA d.d.. RAIFFEISEN KREKOVA BANKA d.d . SKB banka d.d., SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETUSKA banka d.d. ustavo, če bo izvoljena za predsednico Avstrije. Ministrica Benita Ferrero Waldner je sredi volilne kampanje za predsednico avstrijske republike. Table v pozdrav Sloveniji O položaju Slovencev po deželnih volitvah smo se v nedeljo v Trbižu, kjer je kot pevec kvarteta Smrtnik pel na reviji "Koroška in Primorska pojeta", pogovarjali s slovenskim politikom Francem Jožefom Smrtnikom mlajšim iz Kort v občini Železna Kapla. V preteklem mandatu je bil podžupan. Sedaj je kot predstavnik Enotne liste član občinskega predstojništva, s Štefanom Domejem pa sta svet- nika koroške kmetijske zbornice v Celovcu. "Haider je dobil znova volitve na hrbtu Slovencev, ker je trdil, da dvojezičnih tabel ne bo nikoli postavil. Socialdemokrati so ga pred volitvami ostro napadali in nam očitali, da s podporo zelenim in ne njim pomagamo svobodnjakom, sedaj pa so postali Haiderjevi zavezniki. Skupno bodo imeli v deželnem zboru absolutno premoč, kar je za koroško politiko in tudi za nas slabo. Socialdemokrati, ki so pri pogledih na nacionalna vprašanja blizu svobodnjakom, so Haiderja dvignili na evropsko raven. Morda se bo na nekaterih področjih zaradi članstva Slovenije v Evropski uniji obr- nilo na bolje, novih dvojezičnih napisov, ki jih je zapovedalo ustavno sodišče, pa ne bo," je prepričan Franc Jožef Smrtnik. "Dialog z oblastjo bo treba nadaljevati, odločiti pa se bo treba tudi za nekatere odmevnejše akcije, na primer za samoiniciativno postavitev dvojezičnih tabel v pozdrav članstvu Slovenije v Evropski uniji. Se naprej se bomo trudili za vključitev slovenščine v javne občinske vrtce, da ne bodo znali zapeti le nekaj pesmic, ampak se bodo učili jezika." Slovenci računajo v deželnem zboru predvsem na podporo Zelenih, ki imajo v najvišjem zakonodajnem telesu dežele Koroške znova dva deželna svetnika. Jože Košnjek kakima cepA rof&r>ACA ZA WSTof t^ BU. «' . i* - -J -, . ' -v* -».,-^1 • t- • - • • • i. .. / - Slovesnost na Planici Krai\j - V soboto, 27. marca, bo minilo 62 let od obkolitve in preboja Selške čete Cankaijevega bataljona iz nemškega obroča na Planici nad Crngrobom. Zaradi izdaje je padlo 15 partizanov, med njimi tudi narodni heroj Stane Žagar. V spomin na ta dogodek so krajevne skupnosti Bitnje, Jošt in Zabnica določile 27. marec za krajevni praznik, želja teh krajevnih skupnosti, območnega združenja Zveze borcev Kranj, združenja Sever in območnega kluba Maksa Perca ter Združenja veteranov vojne Slovenije, ki sodelujejo pri organizaciji te proslave, pa je, da bi izbrala kranjska občina 27. marec za spominski dan in ga zapisala tudi v občinski statut. Dogodek na Planici je eden najpomembnejših, ki se je zgodil na območju sedanje občine Kranj v času najhujšega okupatorjevega terorja ter zapiranja in pobijanja partizanov in aktivistov. Predsednik organizacijskega odbora slovesnosti pri kranjski Janez Košir občini Janez Košir, predsednik krajevne skupnosti Zabnica Franc Hafner, predstavnik borčevske organizacije iz Bitenj in Zabnice Janez Sifrer, predsednik območnega kluba Maksa Perca Jože Piskernik in predsednik kranjske območne bor- čevske organizacije Ivan Kosir so povedali, da bo letošnja svečanost v soboto, 27. marca, ob 10. uri pri spomeniku padlim na Planici. Govornik bo podžupan kranjske mestne občine Štefan Kadoič, v kulturnem programu pa bodo sodelovali pihalni orkester kranjske mestne občine, učenci osnovnih šol Stane Zag^ in Zabnica ter mešani pevski zbor Svoboda iz Stražišča. V petek, 26. marca, ob 11. uri bodo položili venec k spomeniku Staneta Žagarja v kranjski vojašnici, ob 16. uri pa v osnovni šoli Lipnica, ki nosi Žagarje-vo ime. Iz Kranja bo ob 9. uri izpred hotela Creina na proslavo na Planico peljal avtobus, obisk proslave pa bo enkratna priložnost za pohod v naravo. Najprimernejši dostopi so iz Crngro-ba, iz Stražišča in Čepulj in iz Škofje Loke preko Križne gore. Jože Koši^jek Slovenija, nova. zvezda Evrope Ljublana - Delegacija evropske komisije v Sloveniji in odbor vlade za obeležitev vstopa Slovenije v Evropsko unijo sta potrdila znak, ki bo opozarjal na dogodek, ki se bo zgodil 1. maja. Znak Slovenija, nova zvezda Evrope, ki gaje oblikovala agencija Studio 3S, se bo uporabljal na vseh proslavah in v publikacijah, ki bodo izšle v počastitev tega dogodka. Slogan Slovenija, nova zvezda Evrope, je napisan v slovenščini, angleščini, italijanščini, madžarščini in nemščini. Jože Koši\jek Deset let Demokratov Slovenije Ljubljana - Demokratska stranka Slovenije ali Demokrati Slovenije (DS) je bila ustanovljena 12. marca leta 1994 sočasno z odhodom nekaterih članov v Liberalno demokracijo Slovenije. Delovanje stranke je povezano s programom stranke, ki je delovala med 13. oktobrom 1991 do 12. marca 1994, in z izročilom Slovenske demokratične zveze, ki je bila ustanovljena 11. januarja leta 1989. Demokrati Slovenije v izjavi za javnost poudarjajo, da je veliko uglednih članov odŠlo v materialno bogatejše, vendar programsko bolj revne stranke. Kljub poskusom izbrisa s političnega zemljevida Slovenije ostaja Demokratska stranka zvesta svojemu programu in možna izbira slovenskih volivk in volivcev. Sodelovala bo na volitvah v Evropski parlament. Ker zaupa v pravno državo in sodstvo, pričakuje pravočasno in ugodno rešitev spora zaradi nekorektnega poskusa prevzema imena stranke s strani SDS, ki želi s tem ustvarjati zmedo v političnem prostoru in izničiti prizadevanja in vztrajanje na poti ideološko neobremenjene, razvojne in v prihodnost usmerjene politične stranke. Demokrati Slovenije smo nosilci načel demokracije. NaŠe poslanstvo je trajno varovanje in krepitev temeljnih vrednot slovenskega naroda in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, so zapisali v izjavo in se zahvalili članom in simpatizerjem za podporo. Jože Koši^jek / t Torek. 23. marca 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Pogovor z bohinjsko županjo Evgenijo KegI Korošec Novi zakon o TNP je razdelil Bohinjce. Kljub dovoljenjem negotova usoda hotela v Stari Fužini. Poleti delno parkiranje na avtomatiziranih parkiriščih, parkirne hiše še ne bo. Bohinjska Bistrica - Spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) so zadnje mesece v bohinjski občini vroča tema, na kateri so se lomila kopja argumentov tistih Bohiiycev, ki spremembam nasprotujejo, saj men^o, da bodo na stežaj odprla vrata kapitalu in pozidavi Fužinarskega polja. Slabo je že kazalo vodnemu parku, v katerem zdaj občina prodaja svoj delež. Na prednostni listi nujnih del so tudi bohinjske ceste, kjer računajo na posluh države. Nasprotovanja zakonu o TNP, ki se ga je prijelo ime bohinjski zakon, so marsikoga presenetila, Občani so se na referendumu odločili, da želijo ostati v parku, občinski svetniki pa so minuli teden podprli končno besedilo zakona. Vi ste slednjemu naklonjeni, kaj dobrega po vašem mnenju prinaša Bohinjcem? "Bohinjska občina v največjem delu, več kot 60'odstotkov, leži v Triglavskem narodnem parku, zato je logično, da je novi zakon doživel takšne reakcije. Stari zakon je bil zastarel, kar nismo ugotavljali le Bohinjci, ampak tudi stroka. Priprav- Očitajo vam, da preveč na stežaj odpirate vrata različnim vlagateljem v bohinjski turizem in da premalo upoštevate varovanje naravnih danosti. Alije mogoč razvoj brez novih vlaganj? "Ne vem, kako si ljudje predstavljajo napredek brez denaija. V Bohinju nam manjkata dve stvari; denar in znanje. Slednjega je v Bohinju sicer dovolj, vendar domačini z znanjem hodijo v službo drugam. Denarja pa v Bohinju ni, Bohinjci ga imajo za manjša vlaganja, na primer v obrt, gostišče, kar je za napredek Bohinja premalo. Zato poskušam že nekaj časa spod- . -' v»-A--a- Bohinjske ceste so potrebne temeljite obnove in so slaba izkaznica za turistični kraj. Ijalec zakona je naletel na velik odpor in je s svojim prvotnim predlogom razdelil ne le bohinjsko, ampak slovensko javnost. Sama sem se pri predlaganih spremembah meja strinjala le z izločitvijo Ukanca iz centralnega območja TNP Sporne so bile predvsem meje in Fužinarsko polje, po vseh popravkih pa je sedaj meja tam, kjer je bila. Vsa izguba energije in vsi prepiri so bili nepotrebni. Končno smo le podprli predlagane spremembe in dorekli, da se Fužinarsko polje zavaruje pred posegi in vesela sem, da na ministrstvu za okolje, prostor in energijo v okviru zakona o vodah pripravljajo pravilnik o priobalnem pasu, ki bo določil, kaj je ob jezeru dovoljeno in kaj ne. Na Fužinar-skem polju in v priobalnem pasu posegi torej ne bodo dovoljeni, zato je strah pred pozidavo odveč." buditi slovenske vlagatelje, ki bi bili pripravljeni vlagati tudi Bohinj. Kapitala je v Sloveniji dovolj, vendar je Bohinj kot zaklet, saj nihče noče priti vanj. Obrnila sem se na vse, ki gradijo; od Moravč, Radencev do Ptujskih term in Portoroža, kjer gre za velike investicije v turistične projekte, vendar k nam nihče noče. Očitajo mi prihod finančne družbe in sumljivega kapitala, ki je kupila hotele in pripravila projekte do leta 2008, ko naj bi obnovili vse bohinjske hotele in zgradili novi hotel v Stari Fužini. Vsi hoteli, tudi slednji, bodo namenjeni zahtevnejšim gostom, ki znajo ceniti tudi naravo." Domačini in Gorenjsko ekološko združenje nasprotujejo gradnji hotela in zahtevajo celo referendum proti gradnji. Ali se vam zdijo argumenti proti gradnji neutemeljeni? Županja občine Bohinj Evgenija KegI Korošec. Bohinjska županja Evgenija KegI Korošec Ima zanimivo življenjsko pot. Rodila se je v Slovenskih goricah mami učiteljici in očetu, ki je bil upravitelj vseh posesti grofa Herbertsteina na Štajerskem. Pravi, da je bila razvajena smrklja edinka, ki pa danes do življenja nima prav nič razvajenega odnosa. Končala je študij agronomije. Njena prva zaposlitev je bila v portoroškem vrtnarskem podjetju Cvetje, kjer se je ukvarjala z urejanjem parkov. Okužila se je s turizmom in našla tisto sožitje med kmetijstvom in turizmom, ki ga zagovarja še danes. Dobro desetletje je delala tudi na tedanjem ministrstvu za gospodarstvo, bila direktorica blejskih hotelov In kar sedem let jugoslovanska predstavnica za turizem na Dunaju. Pred petnajstimi leti "se je upokojila in se z možem vrnila v Slovenijo. Na Koprivnik, v izumirajočo vas, ki kaže danes povsem drugačno podobo. Na zadnjih volitvah je bila izvoljena na županjo. Z renaultovo laguno se vozi le zaradi varnosti, avto ji kot statusni simbol nič ne pomeni. Živi na kmetiji in poprime za vsa kmečka dela. Vrednote, na katere prisega, so: morala, omika In srčna kultura. Delo županje opravlja honorarno, višine plače ne skriva. Zasluži 223.000 tolarjev. Njen cilj je, da bi Bohinj postal urejen in razvit turistični kraj, ki bi varova naravne danosti. In kako se Štajerka počuti med Bohinjci? Včasih kot riba na suhem, med smehom kratko odgovori županja. nja. O ceni se Še dogovarjamo in bo znana v dobrih štirinajstih dnevih. Kandidati za nakup se že oglašajo." Lansko poletje je Bohinj doživel prometni infarkt. Obljubili ste, da boste letos poskrbeli za parkirišča ter omenjali celo se-maforsko ureditev prometa in parkiranje v Bohinjski Bistrici? "Pripravili smo načrte za dve avtomatizirani parkirišči ob hotelu Jezero, ostala parkirišča pa bomo poskušali bolje urediti kot lani, drugače bomo organizirali tudi redarsko službo. Zamisel o semaforju v Bohinjski Bistrici, ki bi opozarjal na zasedenost parkirišč ob jezeru, v tem primeru bi obiskovalci parkirali na "Argumenti niso utemeljeni. Najprej moram pojasniti, da lokacija za omenjeni hotel ni na Fužinarskem polju, ampak zunaj njega, in odveč je tudi strah, da lastniki zasebnih sob ne bi imeli več dela, kajti gostje, ki sedaj bivajo v sobah, ne bodo šli v novi hotel, saj bo predrag. Če bi lastniki želeli začeti graditi, bi to lahko storili, saj je gradbeno dovoljenje še vedno veljavno. Čakajo le zaradi nasprotovanja okolja. Hotel Lev je v novem hotelu predvidel 500 postelj, občinski svet je to zmanjšal na 300, sedaj pa se dogovarjamo z lastniki, da v novem hotelu, ki bi bil razdeljen v tri stavbe v alpskem slogu, vsi prostori za rekreacijo in sprostitev bi bili pod zemljo, ne bi bilo več kot 250 postelj. S petičnimi gosti bi tudi občina več zaslužila in s Novi zakon o TNP naj bi zavaroval naravne danosti krajev v bohinjski občini. Občina Bohinj prodaja svoj delež v vodnem parku, ki naj bi ga kmalu odprli. tem denarjem povečevala standard domačega prebivalstva. Največji prihodek v občinskem proračunu naj bi bila turistična taksa. Sedaj jo letno zberemo 39 milijonov tolarjev, po obnovi hotelov bi jo vsaj 100 milijonov tolarjev." Marsikoga je presenetila odločitev, da bo občina prodala svoj delež v vodnem parku. Ali ga boste morali prodati pod ceno? "Na skupščini vodnega parka so nas postavili pred dejstvo, da moramo zaradi nepredvidene podražitve takoj dokapitalizirati projekt s 64 milijoni tolarjev, ki jih občina nima. Zato smo se odloČili za prodajo. Poleg tega menim, da občina, kot delničarka, v gospodarskih družbah dolgoročno nima kaj početi. Izstop iz družbe ne pomeni, da nas vodni park ne zanima, nasprotno, še kako pomemben je za naš turizem. Zato bomo njegov razvoj podpirali tudi v prihodnje. Svojega deleža ne bomo prodali pod ceno in ne bomo parkirišču v Bohinjski Bistrici, od koder bi jih do jezera vozili z avtobusi, pa letos ne bo uresničena. Veliko parkirišče ali parkirna hiša, ki naj bi bila v bližini železniške postaje, bosta velik finančni zalogaj in ju bomo uresničili v naslednjih letih. Poleg tega se moramo odločiti tudi za prometni režim v zgornji dolini. Ceste v Bohinju so v katastrofalnem stanju in slaba izkaznica za kraj. Država nam je obljubila, da bodo letos vsaj pre-plastili najslabše dele cestišč od Bitenj, čez Korita in po zgornji dolini ter dokončali cesto ob jezeru." Bohinjska občina svoje deponije nima, uporabljate jeseniško na Mali Mežakli, vendar se pogodba izteče konec aprila. Radovljičani bodo po novem vozili odpadke v Logatec^ kako boste v Bohinju uredili odlaganje odpadkov? "Trenutno smo prepuščeni na milost in nemilost jeseniški občini. Če bodo izračuni ugodni, bomo tudi mi uporabljali depo- Ijiška občina v naslednjih letih uredila svojo deponijo na Črnivcu, se ji bomo pridružili." Kako poteka u go t a v Ija nje upravičencev do vračila sredstev, ki so jih vložili v javno telefonijo ? "S tem se ukvarja tričlanska komisija, občani so s postopki seznanjeni in začeli bomo zbirati vloge, ki morajo biti pravilno izpolnjene." Bohinjska občina ima velik delež starih ljudi. Kako daleč je zamisel o gradnji doma starejših občanov? "V Bohinju dom ostarelih zelo potrebujemo. V bližini cerkve v Bohinjski Bistrici smo našU primerno lokacijo zanj. Zamisel o gradnji doma ima tudi župnik iz Srednje vasi, ki ima za to menda že zagotovljena finančna sredstva, in čemur ne nasprotujemo. Na pristojnem ministrstvu smo izvedeli, da koncesije za tak dom letos in prihodnje leto ne bodo podelili, torej šele leta 2006. Zato se dogovaijamo o rešitvi, ki je povezana s širitvijo radovljiškega Doma Janka Be-nedika. Povečani del, z vsaj 40 posteljami, naj bi zgradili v Bohinju. Skupaj z domom, ki ga namerava graditi župnija Srednja vas, bi v Bohinju imeU približno 80 postelj, kar bi zadoščalo našim potrebam." Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič HUGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Se-dej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrlŽIebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd ŠInIk Lektorica Marjeta Vozlič zapravili občinskega premože- nijo v Logatcu, če pa bo radov- GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev,-posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT. petek 300 SIT GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 23. marca 2004 Pesmi v pozdrav pomladi čeve freske prenovljene "Da bi ohranili dediščino pradedov in jo posredovali prihodnjim rodovom," ima zgleden odnos do kulturne dediščine Dragica Jenko. Žeje - V Razstavišču Sava in Kokra krai\jske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine je te dni na ogled razstava o restavrirai\ju fresk, ki so jili sneli z domačne pri Bab'č v Žejah pri Naklem. Pri Jenkovih upajo, da bodo freske prihod-nje leto že lahko vrnili na procese nove hiše, zgrajene po vzoru nekdai\je. Dupye - Tako kot že nekaj let doslej je tudi letos osnovna šola v Dupljah, ki je del osnovne šole Naklo, organizirala prireditev S pesmijo v pomlad in k sodelovanju povabila tudi domači vrtec. Tako je v petek, 19. marca, zvečer na odru gasilskega doma v Dupljah nastopilo nad 70 otrok iz šole in vrtca in predstavilo predvsem stare priljubljene ljudske pesmi. Tudi oblečeni so bili primerno času, iz katerega so bile pesmi. V petek dopoldne so šolarji ženam in materam, starejšim od 70 let, čestitali za njihova praznika, ki sta ta mesec, jim podarili rože in jih povabili na večerno prireditev. Vodstvi šole in vrtca ter otroci so bili za pozornost in nastop bogato nagrajeni: Dvorana gasilskega domaje bila polna, občinstvo pa navdušeno. Jože Koši^ek Na zanimivi razstavi, ki bo na ogled še do 6. aprila, je predstavljen potek reševanja in restavriranja treh stenskih po-slikav, ki so bile s strani kranjskega Zavoda za kulturno dediš- čino na prošnjo družine Jenko leta 2000 snete z njihove stano- v vanjske hiše v Zejah. Zaradi dotrajanosti več kot dvesto let stare kmečke hiše so se domači le-to odločili porušiti in na nje- nem mestu zgraditi novo stanovanjsko poslopje, čim bolj podobno nekdanjemu. Ob pripravah na rušenje sta tri freske, dve na pročelju, eno na zadnji steni hiše, odkrila Jenkova sama. "O obstoju fresk je govorila, še moja mama, zato sva z možem beleže s hiše snemala kar se da pazUivo," se spominja Dragica Jenko, katere zaenkrat znano rodbinsko drevo sega tja v leto 1750, ko so se pri hiši Uprava parka zapušča vilo Rog Bled - Do konca maja se bo uprava Triglavskega narodnega parka iz vile Rog preselila v stavbo LIP-a na Bledu, saj je vlada na javni dražbi 21. januarja letos prodala vilo Rog ob Blejskem jezeru. Izklicna cena je bila 650 milijonov tolarjev, stavba pa je bila prodana za 652 milijonov tolarjev firmi MEGA VEST, d.d., iz Ljubljane. Po prodaji je skladno s predkupno pogodbo med LIP in TNP javni zavod začel postopek nakupa stavbe LIP-a. Kupoprodajna pogodba z LIP Bled je bila podpisana 18. februaija, pogodbena vrednost je bila 651 milijonov tolaijev in je bila takoj plačana. Zato, ker bo LIP po pogodbi Še uporabljal nekatere prostore do konca letošnjega leta, prodajni salon v pritličju pa še tri leta - za kar bo parku plačeval najemnino - so v upravi TNP pripravili program selitve in poslovni načrt za novo informacij sko-upravno središče TNP. D.S. Ob obnovljenih freskah restavrator Tone Marolt in del družine Jenko iz Žej, Dragica, Tatjana in Milan. k • petih letih pet milijonov Letos zbrani denar v šolskem skladu bodo v Osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru namenili opremi telovadnice in prvega razreda devetletke. pisali Babizh, od tod bržkone tudi še danes ohranjeno hišno ime Pri Bab'č. Freske so bile bržkone že več kot sto let očem skrite, saj so jih prekrivale najmanj tri plasti beležev. Jenkovi so se že na samem začetku tega časovno in finančno zahtevnega projekta za strokovno pomoč obrnili na kranjski ZVKD, sodelovali s strokovnjakoma Vladimirjem Knificem in mag. Niko Leben, ter restavratoijem, akademskim slikarjem Tonetom Marokom, ki je prvič v triintridesetih letih restavratorskega dela in več kot dvajset obnovljenih poslikavah v postopku prenove sodeloval od vsega začetka. Najprej je bilo s poslikave potrebno sneti belež, potem nalepiti gazo, ki je fresko obdržala kompaktno, vse skupaj > tako rekoč ''odkopati" z ometa ter v okviru prenesti v.delavnico, kjer je za nadaljnje restavri-ranje poskrbel Tone Marolt. Freske predstavljajo tri svetopisemske prizore, križanje, Marijino kronanje in Sveto družino, naslikane pa naj bi bile v začetku 19. stoletja. "Z družino Jenko odlično sodelujem in lahko samo pohvalim njihovo pobudo po obnovi," dodaja Marolt, ki bi tudi v optimalnih razmerah za obnovo potreboval vsaj dva meseca. "Zavedali smo se, da bo obnova trajala dolgo, da bo draga, samo obnova fresk je vredna več kot 2 miiyona tolarjev, a je bila naša želja močnejša," meni Jenkova in dodaja, da so ohranili tudi Številne gradbene elemente, portal, okenske mreže, vrata ter pohištvo iz stare hiše, ki jih bodo s pomočjo arhitektke Katarine Langus umestili v novi dom. Jenkovi, Dragica in Milan, hčeri Nina ter Tatjana z možem Andrejem, vsekakor imajo čut za svojo in našo skupno kulturno dediščino. Po besedah župana Ivana Janeza Stularja bo pri ponovni postavitvi fresk na hišo finančno pripravljena pomagati tudi Občina Naklo. Igor Kavcic, foto: Gorazd Kavčič Preddvor - Šola je po zaslugi sklada bogatejša za mnoga učna sredstva, ki otrokom omogočajo kakovosten pouk. Ravnatelj šole Marjan Peneš je dejal, da so v petih letih v skladu zbrali pet milijonov in tudi letos načrtujejo, da se bo nateklo za milijon tolarjev sredstev. Vanj prispevajo donatorji, zaslužijo s prodajo novoletnih voščilnic, vsako leto dvakrat pa tudi z zbiranjem starega papirja. Lani so slednjega prodali 14 ton, kar ne prinaša le denarja, pač pa krepi tudi ekološko zavest otrok, smo slišali na glasbeni prireditvi, ki jo je šola prejšnji teden pripravila kot zahvalo donatorjem, z njo pa je počastila tudi marčevske praznike. Namen šolskega sklada je zagotavljanje nadstandardnih programov za udeležil prireditve, je dejal, da je naložba v dograditev šole (pridobili naj bi še eno nadstropje) vredna 610 milijonov tolarjev, zgodilo pa naj bi se že letos. V glasbeni pravljici so pod mentorstvom Nuše Kalan nastopili: Ema Šavs, Luka Ko-vačič, Špela Šavs, Lucya Rob-lek, Petra Gregore, Patricia Čosič in zborček osnovne šole pod vodstvom Irene Vari. Danica Zavrl Žlebir Pojasnilo Naklo - V 22. številki Gorenjskega glasa, 19. marca 2004, je bil objavljen na 4. strani članek z naslovom Varstvo otrok bo dražje. V drugem odstavku smo pisali tudi o povišanju plač občinskih funkcionarjev. Navedli smo, da županu pripada višji količnik za izračun plače; bruto OD za januar znaša dobrih 550 tisočakov, 50-odstotni funkcijski dodatek pa 275 tisočakov. Ivan Štular je prosil, naj pojasnimo, da je slednji dodatek že vključen v skupno vsoto za bruto OD. Stojan Saje Glasbena pravljica o Sapramiški v zahvalo donatorjem. učence, letos pa bodo denar namenili opremi lani prenovljene telovadnice, nakupili pa bodo tudi igrače za igralni kotiček prvega razreda devetletke. Tudi občina namenja pred-dvorski-šoli precejšnja sredstva. v Zupan Franc Ekar, ki se je Ragor sprejel program dela Čeprav se je Razvojna agencija zgornje Gorenjske (RAGOR) zadnjo tretjino lanskega leta soočala z negativnimi trendi pri poslovanju, bo bilanca pozitivna. Zirovničani o razvoju turizma Turizem in kulturo je potrebno povezati. Poti kulturne dediščine bi lahko priključili tudi tehnične zanimivosti. Žirovniška občina potrebuje turistični informativni center. Breznica - O možnostih spodbujanja turističnega razvoja in kako povezati turizem s kulturno preteklostjo, so se j)ogovarjali 17. marca na posebni delavnici. Zupan Franc Pfajfar je k sodelovanju povabil ustanove (muzej, osnovno šolo), društva in posameznike, ki so pri svojem delu že vpeti v turizem,- pa tudi druge, ki so se pripravljeni vključiti v priprave občinskega programa turističnega razvoja. Za šolske, pa tudi druge skupine bi v že vpeljano pot kulturne dediščine lahko vključili še obisk tehničnih zanimivosti. Med njimi sta v teh krajih prva in več kot 70 let stara strojnica ob hidroelektrarni Završnica ter več kot 100 let stara predilnica v soteski potoka Završnica. V slednji nekaj dejavnosti Še poteka, vendar jo lastnik že ponuja v odkup občini, ker bo dejavnost počasi opustil..Kot je povedal župan, so udeleženci opozorili, daje s turistično vzgojo potrebno začeti med najmlajšimi. V turizmu vidijo priložnost za sodelovanje in možnosti zaslužka domačinov. Zato bi morali tudi v občinskem proračunu predvideti denar za spodbude posameznikom, ki se bodo vključevali v to dejavnost. Spodbuditi je potrebno gostince, misliti na parkirišča ob rojstnih hišah velikih rojakov, vključiti ponudbo kmečkih gospodarstev, razmisliti o ureditvi poti do arheoloških točk, kot so Ajdna, turška, rimska jama ali vila Rustika v Rodinah. Predvsem pa se bodo morali « odločiti, kje bo skupni informacijski center - v Vrbi ali kje drugje. Mendi Kokot Jesenice - V tem času občinski sveti zgornjegorenjskih občin (razen blejskega, ker občina ni med ustanoviteljicami) obravnavajo program dela s finančnim načrtom agencije. Predvidenih projektov je veliko, od podpore iskalcem prve zaposlitve, ki imajo zanimive ideje, prek spodbujanja poklicnega uveljavljanja žensk in izobraževanj za uporabo informacijske tehnologije do veČ različnih podjetniških in turističnih projektov. Pa bo to dovolj za letošnje pozitivno poslovanje? "Če bo izvedeno vse, kar smo načrtovali, bo poslovanje normalno," zatrjuje direktor Stevo . Ščavničar. "Sicer pa vidim možnosti v tem, da postanemo neodvisni in pridobimo lake projekte, ki bodo komercialno zanimivi." Pogodb sicer še nimajo sklenjenih, saj morajo program najprej sprejeti občinski sveti. Kar se tiče ustanoviteljic, je njihovo poslanstvo pridobiti na- loge, ki so zanimive za več občin. Pri tem se soočajo s težavo, da je prav občinam težko razložiti, da je, denimo, določen razvojni program zanje res pomemben. Občine kažejo največ zanimanja za področje turizma, še največ jeseniška. Za male podjetnike, ki se samozaposlu-jejo, je dobrodošel t. i. vavčers-ki sistem državnega sofinanciranja svetovalnih storitev. Na splošno večjo pozornost namenjajo projektom, ki zajemajo širše območje in imajo večje ekonomske učinke. S stališča izvajalca pa so precej pomembne tudi razmere za delo in možnosti za kariero posameznika. Ravno pri kadrih se RAGOR sooča s hitrimi zamenjavami, kar direktor pripisuje negotovemu poslovanju podjetja. Trenutno so zaposleni Štirje, dolgoročno pa bi za uspešno opravljanje nalog morala delati ekipa vsaj desetih ljudi. Stevo Ščavničar Občine agenciji ne odrekajo, da je potrebna. "Agencija je bila ustanovljena zaradi potreb po taki instituciji. Ta trenutek bi se morali najprej dogovoriti, katere so potrebe občin in kako jih lahko uresničimo." Mendi Kokot ' v K , ,, Torek, 23. marca 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Vrnili dolg Nejcu Zaplotniku Krajani Rupe in krajevna skupnost Vodovodni stolp so na krajevni praznik odprli spominsko sobo, posvečeno Problem sta avtocesta in letališče pokojnemu alpinistu Nejcu Zaplotniku. Krai\j - V krajevni skupnosti Vodovodni stoip so 21. marca že tradicionalno praznovali krajevni praznik," ki je posvečen spominu na tragedijo v Šorlijevemu mlinu. Na ta dan pred natanko šestdesetimi leti so zaradi izdaje v mlinu padli trije mladi partizani: gimnazijka Milena Korbar - Irena ter študenta Maks Jeza - Droh in Janez Lombar - Jošt. Krajevno združenje borcev in udeležencev NOB Vodovodni stolp je tako dva dni prej v sodelovanju z učenci osnovne šole Simona Jenka ob tej priložnosti pri spomeniku padlim pripravilo spominsko svečanost. Na njej so poleg učencev sodelovali tudi recitatoiji in ženski pevski zbor Lipa, Študentka Anja Bizjak pa je prisotnim razsvetlila tragični dogodek izpred šestdesetih let. Borci in učenci so k spomeniku položili tudi žalna venca. Svet krajevne skupnosti Vodovodni stolp je krajevni praznik že dan prej počastil s slavnostno sejo v vaški hiši na Rupi. Za kraj pa je bila še pomembnejša otvoritev razstave v spomin pokojnemu alpinistu Nejcu Zaplotniku, nekdaj vaščanu Rupe. Kot je pojasnil predsednik krajevne skupnosti Milan Košir, so se z osnovanjem spominske sobe poskušali vsaj delno oddolžiti svojemu znanemu sokra-janu, kije ime slovenskega alpinizma ponesel v sam vrh svetovnega alpinizma. "Ne vem, ali je kriva slovenska skromnost, upam, da ne ne-voščljivost, da tako pomembnega moža v dvajsetih letih po njegovi smrti nismo nikdar primerno počastili. Zaplotnik je Rupo v svoji knjigi omenil že na prvi strani, vas pa mu tega doslej ni nikdar vrnila. Z današnjim dnem se je tako uresničila zamisel, ki je v nekaterih tlela že nekaj časa," je povedal Košir. Odziv krajanov na otvoritev je bil velik, celo boljši od pričakovanj. Prav nerazumljivo pa je, da se slovesnosti ni udeležil nihče iz mestne občine Kranj, čeprav je KS poslala kar nekaj povabil. Kot da so že pozabili, daje občina Nejca Zaplotnika le nekaj mesecev nazaj posmrtno Z letošnje svečanosti pri spomeniku padlim v Šoriijevem mlinu. razglasila za Častnega občana Kranja. O Nejčevih alpinističnih dosežkih in njegovi življenjski filozofiji je na otvoritvi spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar, Nejca kot prijatelja in osebo pa je predstavil njegov prijatelj Leon Kralj. Otvoritve se je udeležila celotna družina Zaplotnik, simbolično pa je v spominsko sobo prva stopila Mojca Zaplotnik, žena pokojnega alpinista. Simon Šubic, foto: Tina Doki Radovljica - Minuli teden se je radovljiško Društvo za varstvo okolja (DVO) na 4. rednem občnem zboru dotaknilo predvsem dveh vročih tem: hrupa, ki nastaja zaradi letališča v Lescah, in trase nove avtoceste. f Radovljiški župan Janko S. Stušek je menil, da se je sodelovanje društva in občine v zadnjem obdobju izboljšalo. Zupan je pojasnil tudi stališče občine do omenjenih dveh vprašanj in poudaril, da so po njegovem mnenju z društvom na isti, ne na nasprotni strani reševanja.problemov. Kot je dejal radovljiški župan, nameravajo za letalce, ki prihajajo v Lesce, urediti poseben avtokamp, ki naj bi bil nared čez kaki dve leti. To naj bi bila turistična pridobitev za Radovljico, meni Stušek. Člani društva se z njim niso strinjali. Poudarili so, da takšen prostor ne bi predstavljal nikakršne turistične pridobitve, ampak bi predstavljal pridobitev predvsem za tiste tujce, ki doma ali ne morejo opravljati letenja ali pa je tam letenje mnogo dražje kot v Sloveniji. Na občnem zboru je DVO Radovljica dobilo novo vodstvo, saj so razrešili bivšega predsednika Vojteha Kučino in na njegovo*mesto izvolili Nives Corak. Kot je povedal Kučina, je med aktivnimi člani društva le malo mladih. "Radi bi, da bi nas se pridružili mladi, ki prinašajo znanje in xiove prijeme," pravi Kučina. Društvo si je za prihodnje leto zadalo kar nekaj nalog: spremljati delovanje gramoznice in sortirnice gradbenih odpadkov, nadaljevati sodelovanje z letališčem v Lescah, spremljati načrtovano traso avtoceste in se osredotočiti tudi na čistilno napravo v Radovljici. Kot je dejal Kučina, se je odprlo še pereče okoljevarstveno vprašanje: zasebni avtomobilski odpad sredi Gorice. Tudi tega nameravajo člani društva budno opazovati. Špela Žabkar Šestčlanska družina brez doma Kriza v delovanj'u odborov Naklo - Na marčni seji občinskega sveta občine Naklo so pod dodatno točko obravnavali problematiko delovanja nekaterih odborov. Kot je v uvodu dejal župan Ivan Stular, je v odboru za splošne zadeve malo aktivnosti, odbor za gospodarstvo pa sploh ne deluje. Slednji organ letos Še ni dal nobene pobude, kako porabiti denar iz 1 proračuna, kjer hranijo še del lanskih sredstev za malo gospodarstvo. To ni všeč niti novemu vodstvu Združenja podjetnikov Naklo. Kot je zapisal predsednik Miro Pečnik, so na skupščini združenja začetek tega meseca sklenili predlagati županu in občinskemu svetu, da razreši predsednika odbora za gospodarstvo in tudi komisijo za malo gospodarstvo. Tak ukrep predlagajo, ker nedelo organov občinskega sveta povzroča težave združenju. Že na začetku leta 2003 so poslali poročilo o delu za leto 2002 in program dela za tekoče leto, vendar doslej niso dobili nobenega odgovora. Predsednik odbora za gospodarstvo Dušan Dermota je pojasnil, da so januarja 2003 prosili združenje za pridobitev prostora v njihovi pisarni. Hkrati so posredovali osnutek programa dejavnosti na področju obrti in podjetništva. S prejšnjim vodstvom združenja niso našh soglasja za skupno delo, kar je zavrlo tudi dejavnost odbora. Izrazil je domnevo, daje zato prejšnji predsednik sprožil postopek za njegovo razrešitev. Kot je odvrnil Janez Pivk, on nima nič pri t» tem, o souporabi pisarne pa lahko odloča le lastnik. Svetnik Viktor Poličar je opozoril na določila poslovnika, po katerih je edino občinski svet pristojen tudi za pobude o morebitnih razrešitvah. Glede na to, da je svetnik Dermota izrazil pripravljenost za odstop, se je župan vseeno odloČil za glasovanje. Večina je sprejela njegovo razrešitev, zato bodo do prihodnje seje pripravili predlog za imenovanje novega kandidata za predsednika tega odbora. Stojan Saje V Četrtek zjutraj je požar vzel dom šestčlanski družini Eržen s Sovodnja. Po domače Pr" Sovodnikarju se že pripravljajo na gradnjo nove hiše. Sovodenj - Minula sobota je na Sovodnju potekala spokojno, razen na domačiji Pr' Sovodnikarju, kjer so veselo rohneli gradbeni stroji. Da je samo tri dni nazaj zgorela lyihova stanovanjska hiša, je izdajala ožgana trava ter kup pohištva ob novem hlevu, ob katerem je že rasel nadstrešek nad bivalnim zabojnikom, v katerem so si domači našli začasno zatočišče. Na samem pogorišču o razdejanju, ki ga je v četrtek zjutraj zapustil uničujoči ogenj, ni bilo več sledi. Na mestu pogorele hiše je zijala le jama, nikjer požganih debel, pepela ... "Kaj hočemo, življenje gre naprej. Takoj bomo začeli graditi novo hišo, saj želimo čimprej znova normalno zaživeti," pravi gospodar Mirko Eržen. V četrtek je dom Erženovih v hipu odnesel ogenj. Zgodaj zjutraj so se v dimniku vžgale saje, ogenj pa seje kmalu razširil na ostrešje. "Okoli tretje ure meje zbudila žena Tanja, ki je slišala, kako pokajo strešniki. Tisti hip sta prihitela tudi brat Janez in mati Pavla in povedala, da gori. Se sreča, da smo pravočasno opazili požar in smo se skupaj z otrokoma lahko hitro umaknili na varno. Kaj lahko bi se kdo med spanjem zadušil v dimu," je razložil Mirko, oče triletnega Andreja in šestletne Anje. Okoli 35 gasilcev z domačega Sovodnja in okoliških krajev Trebija, Gorenja vas in Poljane se je hitro zoperstavilo rdečemu petelinu, nekaj pa jih je pomagalo Sovodnikarjevim iz goreče hiše umakniti imetje. "Spodaj smo rešili vse, v zgornjih prostorih pa le tisto, kar je bilo sploh Še možno. Mamina in moja soba sta do tedaj že povsem pogoreli," se spominja Janez. Njegov brat Mirko, gospodar na kmetiji, je dodal: "Se sreča, da ni bilo vetrovno, sicer bi se kaj hitro lahko vnela še bližnja lesena drvarnica ali pa drevje nad hišo." Po prvi oceni je požar povzročil za deset milijonov tolarjev škode. Še isti dan so pogorišče s pomočjo gasilcev in sosedov že Brata Mirko (levo) in Janez opazujeta, kako na mestu pogorele hiše nastaja jama. počistili, obiskal jih je tudi gorenjevaški župan Jože Bogataj in jim ponudil, da se začasno preselijo v stanovanje v Gorenji vasi. "Te ponudbe nismo mogli sprejeti, saj imamo v hlevu živino. Te ne moremo parku lažje do pomoči Prebivalci Triglavskega narodnega parka naj bi imeli prednost pri državnih razpisih. Fužinarske pustiti same, zatp smo sprejeli drugo možnost - da nam pripeljejo bivalnik," pojasnjuje Mirko. Župan je obljubo držal in že isti dan so jim ga dostavili, da jim sedaj služi vsaj za spanje. "V garaži bomo zasilno uredili še kakšno sobo in kuhinjo, da bomo lažje dočakali novo hiŠo," je dodal. "Na tem mestu bi se radi poleg občini zahvalili tudi ostalim, ki so nam pomagali ali obljubili pomoč, od gasilcev, rdečega križa do sosedov in krajevne skupnosti, ki je takoj poskrbela za gradbeno mehanizacijo, s katero smo podrli staro hišo," je dodal Janez. Brata in Mirkova žena Tanja delajo v cerkniški Eti, in kot sta pojasnila,-se je že oglasil njihov sindikat in tudi napovedal pomoČ. Le-to je poleg že pripeljanega zabojnika obljubil tudi domači župan. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Bohiixjska Bistrica - Novi zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki naj bi Bohii\jcem omogočil razvoj in jim olajšal živyei\je v parku, je bil doslej deležen številnih pripomb in nenakloi\jenosti spremembam, ki jih prinaša. Spodbudil je pomisleke o pozidavi fužinarskega polja in uničenju naravne oaze. Občani so svoje predloge in pripombe lahko dali med javno razgrnitvyo, bohiiyski občinski svetniki pa so minulo sredo na izredni seji podprli dopoli\jen predlog omenjenega zakona. Predlagatelj zakona in poslanec državnega zbora Dušan Vučko je dejal, da je bila sprememba sedanjega zakona o TNP nujna, saj je bil v posameznih Členih povsem neživ-Ijenjski. Novi zakon spreminja razmejitev med robnim in osrednjim območjem parka; fužinarske planine spadajo v osrednje območje, na njih bosta dovoljena pašništvo in gozdarstvo, v to območje naj bi bila uvrščena tudi planina Voje, območje A pa naj bi se zaradi možnosti gospodarskega izkoriščanja razširilo tudi na območja planin Krštenica, planine v osrednjem območju. Laz, Dedno polje in Ovčarija. "Z zakonom želimo v osrednjem območju parka, kjer po novem skoraj ni poseljenih območij, strogo omejiti vsakršne dejavnosti in posege, v naseljenih krajih pa zagotoviti blažje režime. Novi zakon določa tudi podobmoč-ja, pomembna novost pa so kaznovalni mehanizmi, kijih sedanji zakon ni imel, poznal je le prepovedi," je pojasnil Vučko in zanikal očitke, da z novim zakonom želijo pozidati fužinarsko polje. Življenje v parku naj bi domačinom prinašalo prednosti, slednje velja za državne razpise, kar pomeni, da bi prebivalci parka lažje prišli do državnega denarja, kmetje pa do višjih subvencij. Pri projektih na območju narodnega parka naj bi po novem občina prispevala 20 odstotkov sredstev, država pa bi jih zagotovila 80 odstotkov. Svetnik DuŠan Jovič je menil, da bi predlagatelj k pripravi gradiva moral povabiti različne stroke, ne le gozdarsko, svetnica Lu-cya Grm pa je dejala, da življenja domačinov ne morejo krojiti obiskovalci Bohinja, ki bi, vsaj nekateri, po njenih besedah najra- je videli Bohinjce v narodnih nošah in črnih kuhinjah, saj se njihove potrebe in želje zelo razlikujejo od potreb in pričakovanj domačinov. Svetnik Franc Kramar je bil spremembam zakona o TNF v začetku naklonjen, po vseh spremembah pa za dopolnjeni predlog ni glasoval. "Osem let smo govorili, da nas zakon omejuje, da ni razvoja, zdaj pa Bohinjci želijo, da vse ostane tako, kot je bilo. Očitno se ne zmoremo skupaj boriti za lažji razvoj kraja in veČje možnosti, ki bi jih imeli naši potomci." Največ pripomb na zakon je imel svetnik Jože Cvetek, ki je med drugim predlagal, da bi v poselitvenih območjih gradili le penzione in apartmaje z največ 80 ležišči. Svetniki so po daljši razpravi sprejeli dopolnjeni predlog zakona o TNP, ki bo upošteval voljo prebivalcev Stare Fužine, Studora in Ribčevega Laza, izraženo na referendumu, predloge, dane na javni razgrnitvi, in del predlogov svetnika Cvetka, omogočil skladen razvoj lokalnega prebivalstva ter zagotovil dodatna sredstva države za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju parka. Renata Škrjanc Celovška cesta prestavljena Ljubljana - Na priključku gorenjskega avtocestnega kraka na Celovško cesto so minulo soboto začasno preusmerili promet na novo štiripasovno deviacijo pod Šentviški hrib. Tam bo potekal predvidoma do začetka julija letos, začasno pa so prestavili tudi kolesarske in pešpoti. To je potrebno zaradi izvedbe del na odseku avtoceste Šentvid - Koseze, kjer bodo podaljšali sedanjo galerijo Šentvid in začeli graditi predor Šentvid. Poleg dela trase Celovške ceste so že prestavili vse komunalne vode, javno razsvetljavo in uvoz ter izvoz na gorenjski krak avtoceste. Po izvedbi načrtovanih del bodo zadetek julija povrnili napeljave v prvotno stanje in obnovili prestavljene prometne poti. Novi odsek avtoceste do Kosez, ki bo dolg 3,7 kilometra, bodo predali prometu predvidoma leta 2006, dokončan pa bo leta 2007. Zaenkrat so sklenili dve gradbeni pogodbi v vrednosti 3,08 milijarde tolarjev. Ta teden bodo sklenili Še pogodbo za raziskovalni rov v Šentviškem hribu, kjer bo potekal bodoči predor. Stojan Saje GORENjSKA www.gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 23. marca 2004 Cerkev po svetu: Luksemburg Prazniki in godovi Vzajemna pomoč v Luksemburgu živi kar 30 odstotkov priseljencev. Tudi zaradi tega so sklenili, da od 1979 ne bodo veČ pobirali podatkov o verski pripadnosti, vendar je jasno, daje več kot 90 odstotkov prebivalcev katoličanov. Nekaj tisoč je protestantov, okrog 700 judov, nekaj tisoč pa je ali nevernih ali pa pripadajo novejšim gibanjem. Od sedemnajstega stoletja je bila kneževina Luksemburg razdeljena med šest škofij. To je pomenilo določen nered in neenotnost v cerkveni disciplini. Oslabljena cerkev pa je močno ustrezala državi, ki je cvetela. Po zgledu Luksemburga so tudi druge države začele slabeti cerkev in posegati v njene notranje zadeve. Za časa francoske revolucije so se tako cerkev kot prebivalci močno postavili po robu republikanskim idejam. Sicer pa je pomemben konkordat iz 1801, koje bil Luksemburg še okrožje Francije. Že v času sprejemanja konkordata je bilo veliko nejevolje, po neodvisnosti 1848 pa so se začele resne debate. VeČina območja je spadalo pod škofijo Metz, tisti duhovniki, ki se pa s tem niso strinjali, so šli lahko živet drugam. Nadalje so se pogajali o zagotovilu, ki ga je papež dal kralju, da lahko imenuje škofe. Kompromis je bil, da kandidate predlaga škofij ski svet, potrdi pa kralj. Kralj pa si je pustil pravico, da kandidate, ki mu ne ustrezajo, črta s seznama. Škofijski svet pa nato izvoli enega od kandidatov s seznama. Nato je sledilo obdobje pod Belgijo. Belgijska ustava iz 1831 je bila za zgled Luksemburgu, ki jo je razglasil 1848. Vendar pa v verskih zadevah niso šli predaleč od konkordata iz 1801. Ta I konkordat je včasih kar težko razumeti, ker je napisan precej abstraktno. Cerkev kot taka v njem ni priznana, pač pa le del, ki je potreben za njeno delovanje. Po neodvisnosti so si tako liberalci kot katoliki prizadevali, da bi konkordat preklicali. Eni zato, ker daje cerkvi preveč S križem pod Golico Jesenice - Dekanijski odbor za mladino dekanije Radovljica, ki ga vodi dekanijski animator za mladino in župnik v Kranjski Gori Janez Avsenik, je organiziral v soboto zvečer dekanijsko postno srečanje mladih s križevim potom od Jesenic do Planine pod Golico. Sedemdesetim mladim, ki so s križem in baklami prehodili pot od jeseniškega zdravstvenega doma do cerkve Svetega križa v Planini pod Golico, se je pridružil tudi radovljiški dekan Jože Drolc. Popotniki so se med potjo ustavili na 14 postajah Križevega pota, pot pa zaključili s spovedjo in družabnim srečanjem. Dekanijski odbor za mladino prireja redna mesečna srečanja mladih. Naslednje bo na plesu, ki bo 24. aprila v dvorani na Breznici. Jože Koši^ek svobode, drugi zato, ker cerkev preveč omejuje. Pravzaprav pa konkordat omogoča cerkvi in državi vzajemno pomoč v težavah. Država cerkvi pomaga finančno in jo ščiti, cerkev pa daje državi moralno podporo in jo deloma legitimizira. Luksemburg nima državne cerkve, kljub temu pa je katoliška cerkev naj očitnejši faktor. Ustava zagotavlja verskim skupnostim svobodo vere in bogoslužja. Katoliška cerkev in dve protestantski cerkvi so priznani od države in imajo status javne korporacije. Enako velja za judovsko skupnost. Njihove dobrine obravnava civilno pravo. Muslimani še niso javno priznani, kakor tudi druga novodobna gibanja ne. Vendar pa se lahko svobodno organizirajo v skladu z zasebnim pravom. Škofije so osebe javnega prava. Davčne olajšave so enake kot za neprofitne organizacije in organizacije v javnem interesu. Leta 1988 je papež končno razglasil Luksemburg za nadškofi-jo. Cerkev vodi nekaj bolnišnic in domov za ostarele, ki jih financira država. Ustava nič ne govori o zasebnih šolah. Cerkev je raje izvajala svoj vphv v javnih šolah. Si- cer pa so za zasebne šole kar strogi kriteriji. Država jih financira do 80 odstotkov, če ne zadostijo standardom, pa le 40 odstotkov. Le tri ure na teden lahko šola oblikuje po svoje. Vse strogo nadzira država. Semenišče je neodvisno od države in univerze (Luksemburg nima svoje lastne univerze) in se vzdržuje s prispevki. Ker je danes manj duhovnikov, ga uporabljajo za izobraževanje učiteljev religije. Na državnih šolah se poučuje verski pouk, ki je obvezni izbirni. Alternativa je pouk o morali in vrednotah. To velja za pripadnike vseh verskih skupnosti. Cerkev ima tudi v lasti dnevnik z največjo naklado in radijsko postajo. Država plačuje duhovnike in njihove sodelavce iz proračuna. Danes, ko je vse manj duhovnikov, se lahko funkcije kaplana in pomočnikov prenese na laike in jih plačuje tudi država. Ravno tako to velja za vse druge priznane verske skupnosti. Cerkev se ne financira iz davka, pač pa iz proračuna. Vojaški kaplani so prisotni v vojski in policiji in duhovniki imajo prost dostop v bolnišnice. Dominik Frelih v •it s križem in baklami so mladi krenili proti Planini pod Golico. Spoštovanje verskih skupnosti Ljublana - Predstavniki verskih skupnosti, v Sloveniji jih je registriranih 36, so se seznanili z osnutkom novega zakona o verski svobodi in verskih skupnostih, ki ga je po naročilu vladnega urada za verske skupnosti pripravil Institut za pravo človekovih pravic, ki ga vodi nekdanji ustavni sodnik in redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani dr, Lovro Sturm. Ustanavljanje in delovanje verskih skupnosti sedaj ureja zakon, ki je bil sprejet leta 1976. Zakonodaja se v skoraj tridesetih letih ni bistveno spremenila, še največ leta 1991, koje bilo dovoljeno ustanavljati zasebne verske šole. Osnutek zakona je sedaj v javni razpravi. Nekateri mu očitajo, da je napisan preveč po meri katoliške cerkve, ki je v Sloveniji najmočnejša in najbolj Številna, ker je dr. Lovro Šturm tudi član enega od njenih najpomembnejših redov, reda malteških vitezov. Avtorji osnutka so povedali, da želijo z novim zakonom zagotoviti vsem verskim skupnostim večjo veljavo, kot jo imajo sedaj. Država mora spoštovati verske skupnosti, kar je bistveno več od strpnosti. * Verske skupnosti naj bi bile še naprej pravne osebe zasebnega prava, pogoja za registracijo pa naj bi bila najmanj 100 članov in dokaz o najmanj petletni prisotnosti v Sloveniji. To pa ne bi bilo potrebno v primerih ver, ki so v svetu poznane že nad 100 let. Po novem zakonu naj bi država plačevala celotni prispevek od najnižje pokojninske osnove za socialno zavarovanje verskih uslužbencev in duhovnikov (sedaj 42 odstotkov), dohodki skupnosti, namenjeni kulturi, vzgoji in dobrodelnosti, pa ne bi bih obdavčeni. Eden od členov osnutka zakona govori tudi o verskem pouku v javnih šolah. Jože Košnjek Pomladanska Marija, praznik materinstva Nekdaj je bil 25. marec praznik Kristusovega spočetja in dan njegove smrti na 33. rojstni dan. Danes je ta dan tudi praznik krščanskih mater. Danes, 23. marca, praznujeta škof Alfonz T\iribij iz Mongro-veja in duhovnik Jožef Oriol, ki ga v Barceloni slavijo za svojega apostola. Študiral je za duhovnika, doktoriral star 23 let in do smrti služboval v rojstnem mestu. Skrbel je za bolnike in reveže. Bil je skromen in strog do sebe, čeprav bi si lahko privoščil razkošje. Bil je vedrega značaja. Ljudje so mu pravili "veseli svetnik". Želel je med misijonaije na Japonsko, vendar zaradi bolezni ni zmogel. Umrl je 23. marca leta 1702. Njegov pogreb je bil kraljevski. Jutri, 24. marca, bo praznik Dionizija Palestinskega in tovarišev mučencev ter redovnice Katarine Švedske. Po Katarini praznujejo dekleta in žene, ki jim je ime Karin. Nekdaj je bil 24. marec tudi praznik nadangela Gabrijela, ki po novem praznuje skupaj z nadangeloma Mihaelom in Rafaelom 29. septembra. Ker je navada železna srajca, nekateri Gabrijeli, Jel-koti, Elkoti, Jelke, Elke, Gabi in Gabike še vedno ostajajo pri starem godu. V četrtek, 25. marca, bo praznik desnega razbojnika Dizme in Pomladanske Mar^e oziroma Gospodovega oznanjenja. Včasih je bil ta dan praznik Kristusovega spočetja devet mesecev pred božičem, dnevom njegovega rojstva, in njegove smrti na križu, ko je bil star natanko 33 let. Šele leta 722 je postal 25. marec praznik Marijinega oznanjenja, ko je nadangel Gabrijel dekletu Mariji ali Miriam iz Na- zareta povedal, da bo rodila Jezusa. V ljudski pobožnosti se je praznik Marijinega božjega materinstva uveljavil kot praznik krščanskega materinstva ali "materinski dan". V četrtek bodo imele god številne dekleta in žene, ki jim je ime Marija. Ker se konec marca začenja pomlad, pravijo temu prazniku tudi Pomladanska Marija, ki pripelje lastovke v deželo, jesenska Marija 8. septembra pa jih odpelje. V petek, 26. marca, bo praznik mučenk Evgenije in Lare (La-rise) Krimske ter mučenca Ka-stula. Evgenija je umrla leta 923 v španski Kordobi, ker se ni uklonila islamu, ki se je iz Afrike že razširil v Španijo in hotel andaluzij sko mesto Kordobo spremeniti v zahodno Meko. V soboto, 27. marca, bosta go-dovala škof Rupert Salzburški, ki je na prošnjo slovenskega kneza Hotimiija okrog leta 755 poslal v Karantanijo k Gospe Sveti oznanjevat krščanstvo škofa Modesta, in mučenka Lidija. V nedeljo, 28. marca, bo katoliška cerkev slavila devico Mi-lado Praško in kneza ter mučenca Bojana ali Vojana. V ponedeljek, 29. marca, bo praznik redovnega ustanovitelja Bertol-da. Kot udeleženec križarskih vojn je na gori Karmel v Palestini ustanovil zelo strog karmeli-čanski red. Moški red v Sloveniji nima samostana, ženski red karmeličank pa je v Sori pri Medvodah in v Mirni peči pri Novem mestu. Jože Koši^ek Demšarjev večer v Žireh žiri - Župnija Žiri, Muzejsko društvo Žiri in komisija za kulturo občine Žiri bodo priredili v petek, 26. marca, ob 19. uri v galeriji Svobode v Žireh kulturni večer v počastitev 100-letnice rojstva rojaka in duhovnika Viktorijana DemŠaija. Zaslužni dekan je bil rojen 12. marca leta 1904 pri Česnu v Stari vasi pri Žireh. Nad štirideset let, od leta 1946 do smrti leta 1992, je živel v Komendi. Do leta 1975 je bil župnik, nato pa kot upokojenec živel v kaplaniji, pomagal novemu župniku Nikolaju Pavliču in predvsem skrbel za zapuščino znamenitega Petra Pavla Glavaija. O pomenu žirovskega rojaka bodo govorili diplomirani teolog in novinar Jože Pavlic in dr. Marta Ciraj, oba iz Komende, žirovski župnik in dekan Jože Str-žaj in predsednik Muzejskega društva Žiri Miha Naglič. V kulturnem programu bosta sodelovala domača trobentača Adam Rejc in Blaž Vidmar. Jože Koši^jek Piše: Ivan Cimerman Janez Hlebanja, gorenjska korenina Od "gamsjega fantiča" s Srednjega Vrha do poslovneža, lastnika treh tovarn v Sao Paulu v Braziliji. X. del Ali so vas takrat, v petdesetih letih, zelo vabili z visokogorskih kmetij v dolino, v tovarne? Veliki ideologi kmetijstva, kot je bil Edvard Kardelj, so videli vse obete generacij v industriji in mestih. Privabljali so delovno silo z Balkana. Hribovskega kmeta so ugonabljali, jemali so mu vero in Boga in ga naganjali v okolje, kjer se je izrodil, saj je imel v krvi dediščino kmetstva. Nato so bile doline nenadoma prepolne obratov, fabrik, tovarn, blokovskih naselij, popačenih vasi, ki so hotele postati mesta in trgi. Čisto rečno vodo so zastrupile tovarniške nefiltrirane odplake, bifenili; polja pa so začeli gnojiti z umetnimi gnojili. Hrano smo začeli uvažati, mi, nekdanja kmetijska dežela, za drag denar, ko so kmeta razlastili in uvedli zadruge. Tretja in Četrta generacija pa se iz mest ne bo nikoli več vrnila na zemljo.'' "Danes se vse bolj kaže nuja, da bomo morali ljudje v hribih spet opravljati težja dela, da se bomo preživljali. Tovarne so ugasnile, tudi tiste v malih krajih, ki so zadrževale ljudi, da ne gredo v mesta za kruhom. Pol stoletja napačne politike je izučilo še tako trdoglave enosmernike, da "pot ne pelje v dolino", kot je nekoč napisal daljnovidni pisatelj, ko je gledal, kako visokogorska mladina zapušča kmetije in drvi v dolino, po "boljši kruh". "In zakaj bi moralo več generacij plačati zablodo ene? Zakaj je ne bi plačala samo ena - generacija sinov in hčera, ki je sledila norim očetom, ki so slediU norim, recimo - ruskim ideologom industrializacije, zadružništva, agrarne reforme in kol-hćzništva?" Janez Hlebanja, pokončni, osiveli mož s Srednjega Vrha nad Gozdom Martuljkom, ki je podaril štirideset let življenja velikanski materi Braziliji, tretji sin uglednega gorskega kmeta, gleda zdaj na otroke Slovenije z ironično prizaneslji-vostjo. Njegova doba je zaključena. Naša najnovejša se šele začenja. Bo tudi ta Evropa združenje zahtevnih republik? Bomo tudi v njej uživali tolikšen-ugled, kot smo ga nekoč, od oktroirane ustave dalje, kljub bojišču "višjih in nižjih" civilizacij? Bo tudi zdaj nekdo dejal: "Počakajte, da se razvijemo še mi, nato se bomo skupaj razvijali dalje!" Ali pa samo: Janezek, pohiti, ne moremo te čakati, da se razviješ kot bodybuilder!" Praznovanje pomladi v zvezni brazilski državi Salvador. Bil je pionir pri ustvarjanju nove dobe te dežele, ki jo nosimo mi že pol stoletja na svojih grbah, do danes, pomladi 1995. On pa se je umaknil, da preskusi svoje moči, da razvije svoje talente in sposobnosti, da se poigra s kapitalom in da se kapital poigra z njim. A ne za napitnine, milodar, žepnino, kakršne so bile naše plače dolgih štirideset delovnih let! Ej, ne za samoodpovedovanja, ki smo jih dajali v sklade za nerazvite, Kosovo, Bosno, ne za avtoceste, ki so omrežile Beograd, ne za stolpnice in reprezentančne palače za kongrese, kjer je vse ljudstvo dobivalo enosmerne smernice. Za imenitno oboroženo armado, JLA, ki seje nato obrnila pod norim poveljstvom norih poveljnikov "iz ljudstva" proti svojemu lastnemu ljudstvu! Misel je nora potepuška. Kje je kip Josipa Broza Tita, ki je kraljeval pred Cekinovim gradom v Tivoliju, sredi Ljubljane? Njegovi včerajšnji hlapci so ga predvčerajšnjim odstranili! Na njegovem mestu pa ni nikogar. Današnje velikane nosimo v srcih, zato dobivamo srčne infarkte. Nikoli nisem polizal Titovih čevljev ali čevljev njegovih pribočnikov. Mati Partija meje večkrat zaman vabila v svoje naročje, kjer bi "dobro živel in bi mi bilo lepo na zemlji", kajti najboljše službe so bile rezervirane za njene zveste partijce. Jaz pa sem sledil le srcu v sebi in srcem svojih "malih velikanov", raztresenih po zaselkih in vaseh Haloz, Slovenskih goric. Dravskega in Ptujskega polja. Črn, trd kruh sem glodal, oblastnikom sem se v satirah in pesmih posmehoval, za malega Človeka sem besedo zastavil. "Pesmice, aforizme, humoreske je pisal in uganke in zgodbice, in bil je nenevaren. Okoli sebe ni zbiral istomišljenikov in prevratnikov. Bil je "notranji emigrant" in sam je glodal svojo duševno substanco! Ni zvonil na shodih po partijskih kongresih, ne ob večernicah v cerkvi. Pri Bogu ni trpel posrednikov, pri revežih pa ne Partije." Torek, 23. marca 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAH bo slovenska dramatika Štiriintrideseti Teden slovenske drame je končan, začenja se petintrideseti. Krai\j - Končano je še eno, letos desetdnevno^ praznovanje slovenske dramatike. V pomladnem duhu. TSD namreč znova cveti, predvsem pa živi. V zadnjih nekaj izvedbah ni bilo leta, da se na tednu ne bi dogajalo kaj novega, izvirnega, tako v veselje obiskovalcem kot v prid slovenski dramatiki. Če je letos zmai\j-kalo sape (beri denarja) za še bo^ obsežen mednarodni program, je zato v popolnosti uspela "Delavnica dramskega pisa-nja'\ Polne dvorane pa so pokazale tudi, da zanimanje za slovensko dramatiko l^jub razmišljanju o nasprotnem vseeno je. se zadnja leta za dober festival trudi cel Prešernov teater, od kleti do zadnje čumnate v drugem nadstropju, ob tem pa še kopica stalnih sodelavcev za honorarje, ki so pogosto nižji, kot jih za najenostavnejša dela priporoča študentski servis. Med vrsticami pa je bilo razumeti tudi, da festival očitno v očeh države še vedno ni zrasel za kaj več kot žepnino. Daje sicer večkrat delal račun brez "krčmari- je osnova za stagnacijo, namreč pomeni latinsko mlakužo, ta pa je osnova za ribarjenje v kalnem," je dejal v želji, da se pozabijo kakršne koli zamere in misel na teden drugo leto ostaja zgolj v prid slovenske drame in ne zasebnih interesov. Ob kvalitetnih dramskih delavnicah, v gosteh sta bila tudi ugledna strokovnjaka z Royal Court Theatra, gre upati, da se bodo v prihodnje med nomini-ranci pojavili tudi pisci mlajše generacije. Tokrat je nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo pripadla "staremu znancu" slovenske dramatike Evaldu Flisarju. Pred enajstimi leti je namreč zmagala njegova drama Kaj pa Leonardo?, kije doživela precej izvedb in ponovitev. Tokrat je žirijo v sestavi Vilma Stritof Čretnik, Matej Bogataj, Tomaž Guben-šek, Alja Predan in Daija Reich-man, prepričal z že lani nominiranim besedilom Nora, Nora, nekonvencionalno variacijo na temo Ibsenove Nore. Igraje polna dinamičnih in duhovitih obratov, nabitih replik in direk- tnih odzivov nanje, odlikuje se z živo karakterizacijo in sodobno jezikovno artikulacijo, je bila mnenja žirija, Evald Flisar pa: "Mogoče bi bil še bolj zadovoljen, če bi bil nagrajen moj drugi nominirani tekst Akvarij, saj sem ga pisal lansko jesen in mi je kot tak bližji, medtem ko je Nora, Nora še leto dni starejša." Ob sicer slabi letošnji beri na področju slovenske drame pa meni, da obstajata dva problema, prvi, da večina slovenskih avtoijev, ki so v prvi vrsti pesniki ali prozaisti. v-v.: •J Jftl Evald Flisar Seveda, saj je bilo moč priti do brezplačnih vstopnic, za kar so z odkupom predstav poskrbela nekatera slovenska podjetja in kvaliteten izbor gorenjskih občin. Pa vendar, saj poznate tisto, če človeku nekaj ni všeč, tudi zastonj ne mara biti zraven. Borut Veselko je v duhovitem nagovoru pred podelitvijo nagrad zbranim v dvorani sporočal, da ce", se je pridušal ravnatelj, a mu je ob zgoraj omenjenih dejstvih na koncu vedno uspelo, se zavedamo, gledalci. Nagovor je k repliki pripravil tudi kulturno ministrico Andrejo Rihter, ki se veseli zanimanja gospodarstva za teden slovenske drame, pri čemer seveda priznava zasluge organizatorja, med vrsticami pa je bilo zaznati, da bo v prihodnje zanimanje države še večje. Veselko seje dotaknil tudi neso-delovanja dveh slovenskih gledališč (zaradi zamere): "S sodelovanjem bomo gotovo vsi skupaj hitreje prišli do cilja - če si tega v resnici želimo. Stagna, ki Polno, v dvorani In pred njo Avtobiografska razstava iz Neaplja Kranj - V galer^i krai\jske mestne hiše do 10. aprila gostuje razstava italijanskega slikarja Antonia Manfredija. "Razstavo Me, myself and I sem pripravil posebej za Kranj oziroma za Gorenjski muzej. Zakaj? Tega sicer ne znam natančno pojasniti, a tako je," je o slikah in fotografijah, ki bodo iz gorenjske prestolnice potovala v Rotterdam in Italyo, povedal Manfredi. ti to je jezik umetnosti," doda slikar iz Neaplja. Razstava Me, myself and I (ime razstave bi, morda malo ponesrečeno, v slovenščino lahko prevedli samo s preprostim Jaz) prikazuje avtorja. "Prikazan sem v različnih situacijah, gre za igro mojega telesa, mene v umetniškem življenju. Avtobiografska razstava me prikazuje znotraj mojega umetniškega dela," pojasni Manfredi odločitev za nenavaden naslov razstave, ki je razdeljena na dva dela. Prvi del prikazuje slike, drugi pa Man-fredijeva umetniška dela, ujeta v slikarjev fotografski objektiv. Video zapis povezuje slike in fotografije, saj se v kratkem filmu (ki ga je prav tako posnel Manfredi) prepletajo motivi s foto- graf^ in intimni trenutki, ujeti v razstavljene slike. Na obhodu galerije mestne hiše padejo, poleg slik in fotografij, v oči tudi imena umetniških del. Moder zamegljeni portret z izjemnimi očmi je Manfredi naslovil s Spominjam se (/ remember). Ženski lik ob jutranji postelji nosi naslov Ime ji je Serena name is Serena). Slikaijevo telo v pajkovi mreži je Nočna mora {Nightmare). "Zdi se mi, da mora dati umetnik sliki dober naslov, saj da z njim gledalcu povabilo, hkrati pa usmerja v boljše razumevanje umetnosti," pojasni slikar iz Neaplja odločitev za tehtno izbiro naslovov slik. Špela Žabkar, foto: Gorazd Kavčič kjer se ni v tolikšni meri treba učiti obrti, kot pri dramatiki, enostavno ne želijo učiti pisanja za oder. In drugič, tisti, ki se želijo učiti, se nimajo kje. "V tem smislu sem prepričan, da sta Marinka in Borut z delavnico dramskega pisanja naredila velik korak v dobro slovenske dramatike. Dramo Nora, Nora bo kot nagrajeno besedilo uprizorilo Prešernovo gledališče prihodnjo jesen, žal pa bo, kot se slovenskim gledališčem rado zgodi, svetovna premiera že letos junya v Kairu." Nagrada za najboljšo predsta- t vo se prvič imenuje po letos umrlem slovenskem pisatelju, dramatiku in politiku Rudiju Šeligu. Po mnenju strokovne žirije v sestavi Igor Lampret, Tomaž Toporišič in Neža Maurer je Seligova nagrada šla v roke SNG Drami Ljubljana za dramo Krst pri Savici, Dominika Smoleta, v režiji Mete Hočevar. Tekst, ki bi bil v šestdesetih letih, ko je bil napisan, zagotovo kandidat za nagrado Slavka Gruma, se je izpolnil Še v odlični režiji Hočevarjeve in izstopajoči igri ansambla ljubljanske drame. "To, da smo se v tej sezoni odločili za Smoletov tekst, je zagotovo povezano tudi z našim vstopom v Evropo. Njegov Krst pri Savici na- Janez Pipan mreč uprizarja neki temeljni slovenski mit, hkrati pa je drama, ki ta mit v določenem smislu postavlja pod vprašaj, ga obravnava kritično, ga celo ironizira. Zdi se mi, da so prelomni, zgodovinski trenutki izjemno primerni za to dramo in da današnji, slovenski čas, še posebej kliče po obravnavi, ki bi imela takšen zamah in takšno pesniško moč, kot jo je zapisal Smole v svoji drami. Zal sodobna slovenska dramatika ne premore takega teksta, zato smo ga poiskali v klasiki," je povedal ravnatelj SNG Drame Janez Pipan, ki v nagradi vidi potrditev vseh ustvarjalnih in umetniških kvalitet uprizoritve in na nek način tudi samega izbora. Ob tem, da bo polovica nagrade izplačana namensko za uprizoritev novega slovenskega dramskega teksta, je Pipan Še dejal: "Glede na to, da naš repertoar še ni objav^en, konkretnega naslova še ne morem povedati, zagotovo pa bomo tako v prihodnji kot vsaki nasledi\ji sezoni iskali nova slovenska besedila. Eden od avtorjev, ki ga bomo v bliži\ji prihodnosti uprizarjali, je prav Rudi Šeligo, po katerem se imenuje ta nagrada." Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Antonio Manfredi je intimno slikarsko zgodbo pripravil posebej za Kranj. Manfredi se gorenjski publiki tokrat ne predstavlja prvič. Pred letom in pol je sodeloval na mednarodni likovni delavnici fakultete za organizacijske vede, razstavljal je v galeriji Jugovic in v kranjski mali galeriji. "Seveda imam rad Slovenijo in Kranj," se nasmehne Manfredi in poudari, da k nam - s krajšimi premori -prihaja že kake tri leta. In kakšni smo Gorenjci kot gledalci njegovih del? Se razli- kujemo od Italijanov, Parižanov, Dunajčanov, prebivalcev Tokia in New Yorka, kjer je italijanski slikar tudi že razstavljal? "Umetnost je umetnost in tako je povsod. Umetnost je mednarodni jezik, ki, za razliko od politike, ne pozna ovir in pomaga k zbliževanju," razmišlja Manfredi. "Ob ogledu moje razstave Me, myself and I začutiš mediteranski duh, a ne samo to. Začutiš tudi internacionalni duh, kaj- Piše Eva Senčar Za 'knjigobrbce' Deset let smrti Ferda Mayerja Tržič - V marcu mineva deseto leto, odkar med nami ni več akademskega slikarja in profesorja Ferda Mayerja. Njegovo življenjsko poslanstvo - biti slikar in umetnik - je v njem začelo zoreti v rojstnem Mariboru, nato v Kamniku in se zaključilo v Tržiču. Ferdo Mayer sodi med umetnike, ki jim je bilo v zgodnjih šestdesetih letih dano spoznati utrip Evrope (kot govori tudi naslov ene od njegovih slik). Usodo sta si delila s Stanetom Kregarjem, oba po krivici odrinjena ob rob likovnega dogajanja nove dobe. Ferdo Mayer je zapustil izjemen slikarski opus, ki v veliki meri še vedno neodkrit Čaka na predstavitev. Del tega bo tako predstavljeno na razstavi, ki jo pripravljajo v Tržiškem muzeju in jo bodo odprii v zadnjih dneh aprila v tržiškem Paviljonu NOE v galeriji, ki nosi njegovo ime. Mandala, Nadaljevanje poti "Osvoboditev", Vanda Omejc, Gabrijela Železnih, spremna beseda dr. Zmago Šmitek, Atelje T, Slovenija, Šenčur 2003, 37. str., 3.255 sit, pripadajoča pobarvanka Mandala 1.628 sit, elektronska pobarvanka Ustvarjalna pot do notranje harmonije (36 krožnih predlog), 3.480 sit.. I Kaj je mandala? V širokem pomenu besede so to psiho-kozmo-grami, prispodobe za božanske pojave ali človeške danosti, hkrati pa so tudi simbol človekove telesne zaščite in neranljivosti. Mandala v sanskrtu pomeni okrogel, Chögyam Trungpa jo definira kot skupino ali družbo, piše Zmago Šmitek. Torej je mandala akumulacija množice posameznih detajlov, ki sestavljajo skladno celoto. Za pra-vzorec mandale velja vedski žrtveni oltar, zgrajen iz simboličnega števila opek in razdeljen na množico manjših "segmentov. Verjamejo, da tu bivajo različna božanstva, a ne kaže jih Častiti kot nekakšne bogove z nebes, temveč kot sredstvo doživljanja in spoznanja. Taka vizualna predstavitev duhovnih stanj je razširjena v mnogih religijah oziroma kulturah; na Slovenskem se pojavlja kot magično znamenje na kmečki lončenini, pirhih, čipkah, zibkah, kot rozeta na cerkvah. Važno je, da ima središče, oblika kroga ni zadosti, ugotavlja Šmitek. Mandale niso le ploskovite, lahko so trodimenzionalne; recimo raz- poredi na posvetovanjih naših nekdanjih srenjskih veljakov, sedečih okoli vaške lipe. Čemu je namenjena? V knjigi so tudi pričevanja nekaterih, ki so se z mandalo seznanili bodisi kot udeleženci razstav v NUK-u, kjer sta mandale razstavili avtorici knjige, bodisi kot ustvarjalci. "Mandala je postala del naše družine. Sina spominja na pikapolonico, moža na čebelo z velikimi očmi, mene pa na živobarvnega metulja, ki je priletel v našo družino." "Ne znam znanstveno pojasniti, v čem je njihova moč, vendar izkustveno vem, da mi v življenju vzpodbujajo lepoto, harmonijo, mir, radost, toplino, odprtost, sprejemanje, razumevanje, modrost in zavedanje." Tipična mandala vzhodnih religij je tako že zdavnaj dobila vozno karto; Tudi v Sloveniji se barvanju ali risanju mandal posveča vse več tistih, ki v svojem življenju iščejo nekaj več. Avtorici pišeta, da mandala s svojo simbolno govorico pripomore k boljši koncentraciji, meditaciji, osebnemu zorenju, zaščiti in. zdravju. V tibetanskem budizmu so sredstvo za meditacijo, spomnimo se, da so jo nedavno v Ljubljani izdelali iz raznobarvnega najfinejšega peska, preden so jo, simbolično, stresli v reko. Kako jo ustvariti? "Sprva iščeš kombinacijo barv, nato pa se prepustiš, in koje delo končano, ugotoviš, da so vse barve skladne, kot da ti je nekaj prišepetavalo, kako delaj, in vsaka slika je odraz tvoje duše, tvojega duha in s tem tudi stanja tvojega fizičnega počutja," ugotavlja ena izmed obiskovalk tečaja. Originali mandal, ki so v knjigi, so naslikani ročno s čopičem na steklu. So delo OmejČeve in Železnikove in izraz notranjega videnja. To je že druga knjiga obeh avtoric, prva nosi naslov Pomoč pri dvigu zavesti in osebnostno zrelostnem procesu. Pobarvanka vsebuje črtne obrise in je namenjena vsem starostnim skupinam. . v y v GORENJSKI GLAS • 8. STRAN SPOMLADI NA VRTU / info@g-glas.si Torek, 23. marca 2004 Vrtičkarji imajo spomladi veliko dela v zelenjavnem, cvetličnem in sadnem vrtu, pri negovanju trate in urejanju okolice hiše. Letošnja zima je bila precej nenavadna^ Okrog božica in novega leta snežnih padavin v nižinah ni bilo ali so bile bolj skromne, ob koncu februarja in v začetku marca, ko so vrtičkarji že razmišljali o prvih spomladanskih delih v zelenjavnem, cvetličnem in sadnem vrtu, pa je sipalo sneg kot za stavo. Ob toplem soncu ni dolgo ležal, v nekaj dneh ga je pobralo. Verjetno bo zima tja do prvega maja še kdaj pomigala z repom, a spomlad se je začela. Vrtičkarji so kot martinčki "prilezli" ven in začeli s prvimi deli v zelenjavnem, cvetličnem in sadnem vrtu, pri negovanju trate in pri urejai\ju okolice hiše. Ko se je otoplilo in je odlezel sneg, se je za večino vrtičkaijev začela nova rastna sezona, za marsikoga pa se le nadaljuje. Večina zelenjadnic se je jeseni sicer poslovila z vrta, nekatere pa so ostale, saj jih je bilo v topli zaprti gredi možno gojiti tudi prek zime. Tuneli, zaprte grede in neposredno pokrivanje rastlin omogočajo spomladi tudi zgodnejšo setev in potlej zgodnejši pridelek. Tunel postavimo v vrt vsaj dva tedna pred sajenjem oz. saditvijo, da se tla nekoliko segrejejo, priporočajo strokovnjaki in dodajajo, da enojna folija zavaruje mlade rastlinice do minus tri stopinje Celzija, dvojna pa do minus šest stopinj Celzija. Rastline je pred mrazom možno zaščititi tudi v zaprtih toplih gredah in v rastlinjakih, v zadnjem času pa se za neposredno pokrivanje vse bolj uveljavljajo polipropilenske vlaknate folije (agril, lutrasil, agro koprena). Zanje je značilno, da prepuščajo vodo, zrak in dobro tudi svetlobo in da omogočajo spomladi vsaj do dva tedna zgodnejšo setev. Natančni vrtičkarji že pred setvijo oz. saditvijo izdelajo načrt razporeditve posameznih vrtnin, pri tem pa ne upoštevajo samo potrebne razdalje med vrstami in med posameznimi rastlinami v vrsti, ampak tudi pravilo "dobrih in slabih sosedov". Nekatere rastline namreč ne sodijo skupaj, ker se ovirajo v rasti, druge so si v sorodu inje bolje, da niso skupaj in da si v kolobarju ne sledijo. Dobri sosedje zgodnje solate so čebula, drobnjak, redkvica, zelena, kumare in paradižnik, slab sosed je peteršilj. Za rdečo peso velja, da so dobri sosedje nizek fižol, čebula. Česen, solata, peteršilj, koper in Šetraj, slaba soseda pa špinača. Endivija kot sosede dobro prenaša kapus-nice, por in visoki fižol. Poglejmo še sosede za nizki fižol: med dobre sodijo kumare, paradižnik, solata, blitva in redkvice, med slabe pa čebula, česen in por. Dobri sosedje visokega fižola so brstični ohrovt, kumare, bučke in kapucinke, slabi pa isti kot pri nizkem fižolu -čebula, česen in por. Blitva najbolje uspeva v sosedstvu nizega fižola, kapusnic in redkvice, brokoli v "družbi" kumar, brstični ohrovt v sosedstvu fižola, redkvic, drobnjaka in korenčka, bučkini dobri sosedje so para- aprila? Takrat poleg naštetih vrtnin lahko sejemo na prostem Še brstični ohrovt, kolerabico, grah, bob in belo zelje. dižnik, solata, redkvica in fižol. Za čebulček je najbolje, da so njegovi sosedje korenje, kumare, bučke, paradižnik, solata in jagode, slabi sosedje so fižol, grah, zelje in por. Dobri sosedje kumar za solato in za vlaganje so brokoli, čebula, fižol, zelje, koruza, kumina in zelena, slaba soseda je redkev. Paradižnik dobro prenaša kot soseda fižol, grah, peteršilj, zeleno, solato, redkvico, česen in baziliko, slabo pa krompir, grah in rdeče zelje. Med peteršiljeve dobre sosede sodijo redkvice, paradižnik, kumare in čebula, slab sosed pa je radič. Za zgodnje zelje je najbolje, da so njegovi sosedje na vrtu paradižnik, zelena, grah in fižol, ne priporočajo * S . ^— Pomladno veselje S pomladjo, ko se vse na novo rodi, se spreminjamo tudi mi. Združujemo namreč trgovinski verigi Kaiia in Aura. To za nas pomeni konkurenčno prednost in priložnost nadaljne rasti, za Vas pa boljše cene in še več ugodnosti. Tako boste že v kratkem lahko v vseh poslovalnicah Aure kupovali s kartico ugodnih nakupov Kalia, za Vas pa pripravljamo tudi skupno akcijsko ponudbo. KALIA Šuceva 23r Kranj tel.: 04/20 41114 I DO« Kranj Ztato polje Bleiweisova 29 tel.: 04/20 15 542 Kranj TC Mercator C. Staneta Žagarja 69 tel.: 04/2015 557 Kranj Cvetlični butik Bleiweisova 8 tel.: 04/2015 550 Kranj Cvetličarna Maja Cesta talcev 89 tel.: 04/2015 552 Kamnik TC Mercator Kovinarska c. 36 tel.: 01/83 09 750 Jesenice TC Mercator Sp.Plavž 5 tel.: 04 / 58 34 4 pa čebule in Česna. Špinači ugajajo kot sosedje kapusnice, korenček, kolerabica, kumare, paradižnik in peteršilj, ne pa tudi rdeča pesa. Nekateri prisegajo tudi na vpliv Luninih men in planetov na rast. Tako naj bi vse rastline, ki morajo biti pokrite z zemljo, da ne postanejo zelene, sejali ali sadili le ob zadnjem krajcu. Fižol in zelje naj bi sadili ob mlaju, jablane, žive meje in grme ob prvem krajcu, grah ob zadnjem krajcu, vinsko trto je treba obrezati ob zadnjem krajcu - in tako dalje. Kaj pa gnojenje? Najpomembnejše gnojilo v vrtu je kompost, gnojimo pa lahko tudi s hlevskim gnojem in različnimi organskimi gnojili, ki jih dobimo v trgovinah. Za gnoj velja, da jeseni lahko gnojimo tudi s svežim, spomladi pa le z dobro preperelim. Izkušeni vrtičkarji tudi vedo, kateri mesec se kaj seje, za začetnike je najbolje, da pogledajo v priročnike, v strokovne revije, na spletne strani ali da koga vprašajo za nasvet. V priročnikih lahko preberemo, da marca na prostem sejemo solato, peteršilj, korenček, špina-čo, rdečo peso, motovileč, redkvico, redkev, por in kapusnice, sadimo ČebulČek, česen in zgodnji krompir, gredice pa zavarujemo pred prenizkimi temperaturami tako, da jih prekrijemo s polipropilensko folijo. In kaj naj bi se na vrtu dogajajo Obrezovanje in škropljenje Vrtičkarje čakajo spomladi tudi opravila v cvetličnem in sadnem vrtu ter prva negovalna dela na trati. V sadnem vrtu je najpomembnejše spomladansko opravilo obrezovanje drevja, večina vrtičkarjev to delo opravi sama na podlagi izkušenj ali znanja, ki so ga pridobili na tečajih in predavanjih, ostali ga raje zaupajo strokovno usposobljenim. Spomladi je dobro pogledati tudi v škropilni koledar. Pri jablanah, ki prevladujejo na naših vrtovih, naj bi že z zimskim škropljenjem uničili ka-paije, pedice, zimska jajčeca pršić in jajčeca listnih uši. Zimskemu škropljenju sledi običajno v prvi polovici aprila oz. v času, ko so brsti še manjši od mišjega ušesa, predspomladan-sko škropljenje, s katerim naj bi zatrli ameriškega kaparja, jajčeca listnih uši, druge škodljivce, cvetožerja in škrlup. V sedmih do desetih dneh po predspom-ladanskem škropljenju naj bi opravili prvo škropljenje pred cvetenjem in nato še drugo, z namenom zatiranja škrlupa in jablanove plesni. V Času polnega cvetenja naj bi škropih v cvet, nato pa še večkrat. Tako piše v škropilnem koledaiju, a vse več je vrtičkarjev, ki "kemije" ne uporabljajo veČ ali jo le malenkostno, rast in razvoj sadežev pa raje prepustijo naravi. C.Z. O' Semenarna Ljubljana, d cJ , Dolcmiska c ?A2, Ljubljana Podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, d.o.o. Graška cesta 25a. 1270 LITIJA Tel. 01/89-85-290, tel. in fax 01/89-84-347, GSM 041/72^-252 E-mail: agrollt@siol.net Mah in lepa trata? Sneg je skopnel in okrasne trate že nastavljajo svoje gole rebri toplemu soncu. Slika je prav žalostna, saj sta zima in čas naredila svoje. V travi izstopajo gola mesta, nekje pa-zeleno barvo poudarja nastajajoči mah! To sliko je potrebno popraviti. Mah ne raste samo na senčnih in vlažnih tleh. Zima in povečana vlažnost omogočita, da se mah razraste tudi na sončnih legah. Če tega ne zatremo, se mu bo začela okrasna trata umikati in slika bo postala kaj žalostna. Cilj dosežemo na dva načina. Prvič tako, da mah uničimo z ustreznimi sredstvi. Zlasti tekoča so zelo primerna v začetku razvoja, tö je zgodaj spomladi, in drugič gnojimo z gnojili, ki omogočajo povečan razvoj korenin. Idealno sredstvo za zatiranje takega mahu v trati spomladi je tekoče sredstvo za zatiranje mahu in hkrati gnojilo MAHOVIT. V plastično zalivalko napravimo mešanico po navodilih proizvajalca. Običajno je to 1 liter sredstva na 15 do 20 litrov vode. Trato oziroma mah preprosto zalijemo. Mah bo počrnel, trava pa ozelenela, ker je v sredstvu tudi gnojilo. Pri trdovratnejših mahovih postopek ponovimo. Lahko naredimo tudi močnejšo mešanico in uspeh ne bo izostal. Pomembno je, da okrasne trate premorejo močan koreninski sistem, saj šibke korenine onemogočajo črpanje hrane in razrast. Kasneje ob nastopu vro- čine pa taka trata trpi žejo. Zato moramo poskrbeti za razvoj koreninskega sistema. Le močne in dolge korenine so jamstvo za razvoj lepe trate. To dosežemo z uporabo gnojil za trate, ki jim je dodano sredstvo za razvoj koreninskega sistema. Izbiramo lahko med sredstvi z nevtralnim in običajnim delovanjem. Gnojilo z nevtralnim delovanjem ne zakisa zemlje in že s tem tudi zmanjšuje možnost razraščanja mahu ali njegov nastanek. Povečan koreninski sistem pa mah preprosto zaduši. Tako bomo že v pomladi poskrbeli za lepo trato, ki nam bo v veselje celo leto. Franc Grošelj, ing. t. v M I i I i I \ t r t \ V-. 'M forek, 23. marca 2004 SPOMLADI NA VRTU / jnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN >v » '.-J C s : 4 ► Predstavili poročne cvetlične aranžmaje Ljublana - Nizozemska cvetlična zbornica in Arboretum Volčji Potok sta v nedeljo, 14. marca, v dvorani Smelta v Ljub- ljani predstavila številnim slovenskim cvetličarjem nove modne smernice na področju poročne floristike, namizne SREDNJA BIOTEHNIŠKA SOLA KRANJ Smledniška cesta 3 4000 Kranj ZA USE URTIČKARJE (N UUBITEUE CUETJA NA ŠOLSKEM POSESTVU NUDIMO PESTRO IZBIRO • SADIK BALKONSKIH ROŽ, ZELENJAVE IN ZELIŠČ • MLEČNE IN ŽIVILSKE IZDELKE Celotno posestvo, razen proizvodnja rož, je preusmerjeno v EKOLOŠKO kmetovanje. KJE smo dosegljivi? ŠOLSKO POSESTVO STRAHINJ pri Naklem KDAJ smo dosegljivi? ponedeljek do četrtek (razen torek) 10.00 - 14.00, petek 10.00 - 18.00, sobota 8.00-13.00 Lahko tudi pokličete po telefonu: 04/257-75-10 (pon. do petek do 14.00) AKTUALNO: VELIKONOČNA PRODAJNA RAZSTAVA NA ŠOLSKEM POSESTVU STRAHINJ (2. in 3. april) . aranžmaje, naprsne šopke, dekoracijo vozil in šopke za neveste. Poročne cvetlične aranžmaje sta predstavila nizozemska floristka Nicky Markslag in priznani slovenski cvetličarski mojster Franci Landeker. Janez Kuhar Podpore vrtnarstvu n sadjarstvu Kranj - Skupna kmetijska politika Evropske unije, ki jo bo Slovenija začela izvajati letos, nanjo pa se je s postopnim prilagajanjem pripravljala že več let, predvideva nekatere podpore tudi za vrtnarstvo in sadjarstvo. V okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega progama, s katerim naj bi spodbujali varovanje okolja in pridelavo zdrave hrane, naj bi namenjali za integrirano sadjarstvo 105.000 tolarjev plačila na hektar, za integrirano vrtnar-stvo'na prostem in v zavarovanih prostorih 98.000 tolarjev, za integrirano poljedelstvo 60.000 tolarjev in za travniške sadovnjake z gostoto od 50 do 200 dreves na hektar 45.000 tolarjev. Z različnimi podporami naj bi spodbujali tudi ekološko kmetovanje. Podpora za ekološko pridelavo vrtnin na prostem znaŠa 130.000 tolarjev na hektar, za vrtnine v zavarovanih prostorih 140.000 tolarjev, za pridelavo poljščin pa 110.000 tolarjev na hektar. C.Z. Pomlad prihaja z lepimi sončnimi dnevi. Lahko nam zagode še kakšna snežinka, a prebujanja narave ne more ustaviti. Vedno bolj nam pogled uhaja skozi okno na vrt, zelenico, okrasno gredico,.. Pregrabiti moramo trato, da odstranimo odpadlo Ustje in odmrle delce travnatih bilk (temu pravimo "file"). Sproti jo pregledamo, kje se je nabral mah, ali sojo mogoče napadle zimske plesni (snežna plesen). Suh mah odstranimo z grabljami in poškropimo z fungicidi, ki morajo vsebovati železov sulfat. Ravno tako moramo trato poškropiti, kjer se je pojavila plesen (s preparati, ki so primerni za zatiranje snežne plesni na žitih). Kako opazimo, daje trato napadla plesen? Trata oz. predeli travnate površine so prepredeni z sivka-stobelo pajČevinasto plastjo, pod katero travnate bilke propadejo. Če to zanemarimo, bodo na teh mestih ostale pleše, na katerih se bo kaj hitro zarasel plevel, zato je bolje, da plesen odpravimo čimprej. Postopke za zatiranje mahu in plesni je dobro v roku desetih dni spet ponoviti, tudi če opazimo izboljšanje. Vzrok za nastajanje mahu je previsoka kislo5t,tal in pa slaba drenaža (na teh delih voda prepočasi odteka, zaradi zbitosti tal). Zato moramo te dele posuti s kameno moko ali kalcitom, da bi se kislost zmanjšala. Če bomo z grabljami močneje pritisnili, bomo trato tudi že delno prezračili in omogočili hitrejšo rast travnatim bilkam. Trato moramo tudi pognojiti, saj rabi hranila za svojo rast. Gnojila naj bi v tem začetnem obdobju vsebovala večji procent dušika in lahko so tudi v kombinaciji z fungicidi. Najbolje je. da uporabljamo počasitopna gnojila za trate zato, da imajo korenine hranila ves čas na zalogi. Počasi topna gnojila so tudi priporočljiva zato, ker s počasnim raztapljanjem ne onesnažujejo podtalnice. Narava je pripravljena, smo pripravljeni tudi mi? Pripravimo si vrtna orodja, preverimo delovanje kosilnice, nabrusimo ji nože, nabavimo gnojila! Lubni dekor Lubje deluje kot zastirka in s tem onemogoči rast enoletnih plevelov, koreninskim plevelom pa rast otežuje. Preprečuje izsu-žitev, erozijo in izboljša strukturo tal. Spomladi, ko gredice očistimo plevela, pognojimo vrtnice, gr^ movnice in druge trajnice. Nato posujemo lubje v višini približno 5-7 cm. Okrasno lubje ROLO DEKOR pakiramo v dveh gra-nulacijah. Drobnejša je primerna za enoletnice ali betonska korita, debelejša granulacija pa za gr-movnice, vrtnice, trajnice, vrtne poti. Držimo se pravila - majhne rastUne drobno lubje, večje rastline - debelejše lubje. Drobno lubje je primerno povsod tam, kjer grede vsako leto prekoplje-mo, saj hitreje preperi. Kje bi lubje sploh uporabili? - ko zasadimo živo mejo, ga posujemo pod grmovnice (ker plevel ne bo dušil rasti grmov-nic, se bodo hitreje razraščale) - pod vrtnice, kamelije, azaleje, (lubje preprečuje izsušitev, zadržuje vlažnost zemlje in s tem zračnost) - za posipanje vrtnih poti na zelenjavnem in cvetočem vrtu (tako imamo tudi v mokrem vremenu suho pot do vrtnin in cvetja) - pod jagode (plodovi bodo vedno čisti in suhi) - ko zasadimo nabrežine (zemlja se nam ne bo spirala in ne bo lezla) - pod otroška igrala (otroci se bodo igrali na suhem in tudi padci z igral bodo milejši) Uporaba lubja je res vsestranska - uporabno in estetsko, najpomembnejše pa je, da je to naravni proizvod in se ravno zato tako lepo ujema z rastlinami v našem vrtu. Metka Krivic Z' - PHpeljemo - PDlsžimo Eitstam • Le^ ii h Travni tepihi predstavljajo rešitev problema hitre ozelenitve vrtov, grobov, mestnih In razstavnih Donün Lubhl dekor Je PIKA NA I v vašem vrtu. Njegova rjavo rdeča barva krasi prehode med zeleno trato in cvetočim vrtom. www.travni-tepihi.com v DRUŽINA KRIVIC, Zgoša 22,4275 Begunje tel. 04/530 72 00, faks: 04/530 72 01 Q. C/3 ca o o M. Trgovina KMETMSKO GOZDARSKI CENTER Za žago 1 A na Bledu • PROGRAM ZA KMETIJE IN DELO V GOZDU • PROGRAM ZA MALE ŽIVALI • ZA VRTOVE IN ROŽE • SEMENSKI PROGRAM • FITOFARMACIJA • TEHNIČNI IN GOSPODINJSKI PLIN • GRADBENIŠTVO ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO: les, živino, mleko in pridelke Na isti lokaciji imamo TRGOVINO Z ŽIVILI. STROKOVNO SVETOVANJE OB PONEDEUKIH IN SREDAH MED 15. IN 18. URO. iflpl. Inž. agronomije KGZ GOZD BLED Z.O.O., Za žago 1 A, Bled tel.: 04 575 05 00 e-mail: marija.susnik@goz(J-b!ed.si, www.kmetijstvo-gozdarstvo-gorenjske.com Naš slogan: Gozd je življenje BERT sTf. ^ SARMf J Hranl, Tet.: 04/239 63 73 KROMPIR iLARtßr jpl ^^ # « ENOLETNICE f WioL «KRIZANTEME Kmetijsko vrtnarski center s log in vrt Semenski pr^am Vse vrste semen poljščin in vrtnin __ti Fltefarm«^ Velika izbira sredstev za varstvo poljščin, sadja in vrtnin. Strokovno svetula illpl. Ing. agronomije ZOO program Hrana in oprema za male živali Cvetličarski program Okrasni lonci, korita za rože, lončnice, darilni program; Aranžiranje Oftupuiemo In prodaiamo živino in mleko; Krompir in zelenjavo; Les ^rünn^M UU.IÜ I! KMETUSKA GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o.. KRAJU Šuceva 27, 4000 Kranj, e-mail: kgz.sloga.kranj@siol.net viftvw.kgzsloga.com centrala (04) 201 49 50, faks: (04) 201 49 55, 201 49 35 komerciala (04) 201 49 30, 201 49 33, trgovina: (04) 201 49 60 I < GORENJSKI GLAS »10. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 23. marca 2004 Vodijo vajah 9 na tekmah ne Članstvo v Gasilski zvezi MO Kranj namenja veliko skrbi izobraževanju. Na državno tekmovanje vseeno le veterani. Golnik - Pri ocenjevanju društev se je lani najbolje odrezalo PGD Mavčiče, ki je prejelo prehodni pokal MO Kranj. Zvezi bo odslej poveljeval Tomaž Vilfan, Cveto Lebar pa je postal i\jen častni predsednik. Gasilska zveza MO Kranj združuje 16 prostovoljnih društev in 2 industrijski društvi. Kot je na občnem zboru poudaril predsednik Jože Derlink, so v prvem letu novega mandata v celoti uresničili program za leto 2003. Napredek je bil opazen pri delu vseh komisij, pohvalil pa je delo pri preventivi in aktivnosti mladine, članic ter veteranov. Posebej so zadovoljni z izobraževanjem. V štirih društvih so imeli teČaj za gasilca, tečaj za vodje skupine je končalo 17 članov, 35 tečaj za vodje enote, 52 za radijske zveze, 33 za nosilca IDA, pet za tehničnega reševalca, dva za inštruktorja, eden za predavatelja in trije za informatika. Dva člana sta napredovala v gasilskega častnika, štirje so opravili izobraževanje za člane višjih poveljstev, eden pa za višjega strokovnega sveto- valca. Pri ocenjevanju dela so največ toČk zbrali v PGD Mavčiče, 2. mesto je pripadlo PGD Predpslje, 3. mesto pa PGD Žabnica. Tudi 4. mesto je velik dosežek za PGD Suha. Prizadevnost članstva je pohvalil Janez Rutar, ki je prevzel vodenje po nenadni smrti poveljnika. Predstavil je sodelovanje na vajah in tekmovanjih. Na slednjih so imeli manj uspeha, saj so se uvrstili na državno tekmovanje le veterani iz Brito-fa in veteranke iz Zabnice. Imeli so 52 intervencij, 22 ob požarih v stanovanjih in 11 v naravi. Zveza je skrbela za dopolnjevanje opreme. Gasilsko reševalna služba Kranj pa je podarila vozilo za PGD Kranj Primskovo. Naslednje rabljeno vozilo bodo že letos predali PGD Mavčiče, je obljubil Janko Klemenčič. Poudaril je pomen enakoprav- Osemdnevni požar in voda Gasilci GZ Kamnik so lani opravili več kot 11 tisoč ur. Kamnik - S skoraj 2.500 gasilci v 14 gasilskih društvih je med največjimi gasilskimi zvezami v Sloveniji Gasilska zveza Kamnik. Na občnem zboru zveze minuli petek so ugotovili, da so lani imeli kar 848 akcij, v katerih je sodelovalo 2783 gasilcev, naredili pa so več kot 11.150 ur. Požarov je bilo 49, prometnih nesreč 19, izlitij nevarnih snovi 9, kar 606 je bilo prevozov vode v sušnem obdobju in še 75 drugih akcij, kot so odpiranja stanovanj, zapiranje vode in drugih. Poveljnik zveze Janez Repan-šek je v poročilu še posebej izpostavil dvoje. Največja akcija, ki je trajala kar osem dni, v njej pa je sodelovalo 272 gasilcev, je bilo gašenje velikega požara pod Brano. V več kot šeststo prevozih pa smo med sušnim obdobjem prepeljali v naselja Studenec, Palovče, Menina planina, Gojška in Mala planina. Črna, Gozd, Laseno kar 2143 kubičnih metrov vode in pri tem naredili skoraj devet tisoč kilometrov. "Posebno pozornost smo namenili izobraževanju, saj se je lani izobraževalo več kot 200 članov, opravili pa so nad devet tisoč izobraževalnih ur. Na tekmovanjih se je merilo 79 ekip, na državno prvenstvo pa so se uvrstili: pionirke iz PGD Srednja vas, mladinci iz PGD Nev-Ije, mladinske iz PGD Srednja vas, članice iz PGD Sela in Članice B iz PGD Kamnik." Posebno skrb preventivni dejavnosti so namenili v mesecu oktobru, ko so na območju zveze imeli tri sektorske in kar 44 društvenih vaj. Kljub izobraževanju in usposabljanju pa vzbuja zaskrbljenost opremljenost društev oziroma uresničevanje pogodbenih obveznosti do društev med občino in gasilsko zvezo do leta 2009. Zaostajajo namreč z opremo gasilcev, zdravniškimi pregledi in obnavljanjem voznega parka, saj je sedanji že starejši od 16 let. Letos pa bodo v društvih še posebno skrb namenjali izobraževanju, tekmovanjem in usposabljanju. Priznanji pa sta na občnem zboru dobila Jože Oblak, plamenico GZ Slovenije I. stopnje, in Franc Res-nik, priznanje GZ Slovenije I. stopnje. Andrej Žalar Med dani Turističnega društva Naklo je večina starejsih. Zato bodo povabili medse mlajše, ki bi oživili dejavnost. Naklo - Lansko 40-letiiico društva je zaznamovalo zlasti odprtje muzeja mlinskih kamnov na Polici. Mai^ veseli so odstranitve brunarice, kjer je bila dolgo recepcija za goste. Zadnji dve leti so ostali brez dotacije občine. Gasilci iz Mavčič so dobili na zboru pokal, obljubili pa so jim še avto. nega sodelovanja enot poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Lani je GRS imela 654 intervencij, zato bodo morali čimprej formirati javno službo požarnega varstva v Kranju. Kot je opozoril Vili Tomat iz predsedstva GZS, veliko Število požarov v državi terja dobro organiziranost in usposobljenost gasilcev. Udeleženci zbora so potrdili letošnji delovni in finančni plan. Sklenili so, da bo novi poveljnik Tomaž Vilfan iz PGD Bitnje. Prejšnji poveljnik Marjan Ka-traŠnik je dobil po smrti odli- kovanje GZS za posebne zasluge. Odlikovanji GZS sta si prislužila Jože Vidmar in Jože Keršič, plamenici GZS pa Marjan Fajfar in Marjan Kr-žišnik. Po podelitvi priznanj zveze so razglasili, da je postal Cveto Lebar častni predsednik zveze, Rudi Nadiževec in Marjan Ceferin pa sta njena častna člana. Buren aplavz je poželo PGD Mavčiče, kateremu je izročil prehodni pokal Vili Knez v imenu kranjske občine. S toj an Saje Ena od akcij, ki sojo domačini dobro sprejeli, je razstava pirhov. Lani je prvič privabila obiskovalce iz drugih krajev Slovenije. Kar petkrat so člani čistili kamnolom mlinskih kamnov na Polici, kjer so uredili muzej na prostem. Novo zanimivost so označili in jo predstavili v brošuri o izdelovalcih mlinskih kamnov. Muzej so odprli oktobra lani, ko so praznovali 40-letnico ustanovitve TD Naklo. Od takrat so si ga ogledali številni gostje z Gorenjskega in širše. Za lepši izgled kraja so očistili še lipov drevored ob cesti na Okroglo. "Jubilej društva smo novembra proslavili z dvema prireditvama. V gasilskem domu smo odprli razstavo likovnih del naših članov in z dokumentarnim gradivom predstavili razvoj društva. V dvorani Janeza Filipiča smo pripravili akademijo s kulturnim programom. Tam smo razglasili dobitnike priznanj za urejenost hiš in vrtov. Jubilejna priznanja sta prejela ustanovna člana Jože Resman in Peter Komovec, s priznanji pa smo nagradili tudi šest članic in članov s 30-letnim stažem ter podmladek v OŠ Naklo, ki ga vodi Daša Šter. Že prej je društvo dobilo na srečanju v Tržiču priznanje za 40 let dela," je predstavila lanske dosežke Mara Cmilec, predsednica TD Naklo. Društvo je lani sodelovalo na raznih srečanjih in prireditvah izven domačega kraja. Kot je povedal tajnik Mirko Poličar, so imeli ob sejah še veliko dela, ki ostaja večini skrito. Zato se jim zdi krivično, da jim občina Naklo že dve leti ni dala dotacije. Ob tem jih je prizadela Še odstranitev lesene -brunarice, kjer je bila nekdaj recepcija za goste. Ker gostinski lokal društva ni primeren za sestajaiije, se vodstvo zbira kar v uti na vrtu predsednice. Na srečo jim prostore za prireditve nudijo šola, župnija in gasilsko društvo. Letos želijo pomladiti članstvo in s tem oživiti dejavnost društva. Spet bodo pripravili izlet za člane, razmišljajo o organizaciji koncerta, skušali pa bodo še odkriti in urediti prostor prve ribogojnice v Sloveniji ob Savi na Okroglem. Stojan Saje Se vedno dobivajo pohvale V komendskem društvu upokojencev bodo nadaljevali s številnimi dejavnostmi. Komenda - V društvu upokojencev Komenda, ki ima okrog 800 članov, posebno skrb namenjajo socialnemu programu, za katerega porabijo tudi skoraj ves denar od članarine. "Minulo leto," je na občnem zboru društva predsednik Janez Kimovec z zadovoljstvom poudaril, "pa je bilo ob 50-letnici društva tudi slovesno. Društvo je dobilo zlato priznanje občine Komenda, zlato plaketo ZDUS in številna druga priznanja sosednjih društev. Po srečanju gorenjskih upokojencev pred poldrugim letom lani je bila najpomembnejša prireditev nedvomno revija pevskih zborov društev upokojencev Slovenije, na kateri je sodelovalo 500 nastopajočih oziroma 18 zborov. Za odlično organizacijo, za katero je poskrbel podpredsednik društva Ivan Hlade, društvo še danes dobiva pohvale. V društvu med letom obiskujejo bolne Člane, ob novem letu se spomnijo vseh nad 75 let sta-rili, obiskujejo člane po domovih za ostarele. Posebnost v društvu pa je, da se vsako leto na občnem zboru spomnijo tudi zlatoporočencev iz leta med dvema zboroma. Tako je bilo tudi tokrat. V društvu danes zelo uspešno in zgledno drugim društvom, so na občnem zboru v soboto poudarili številni gostje iz sosednjih društev, skrbijo za različne dejavnosti. Tako sta bili s številnimi nastopi uspešni dramska in folklorna skupina pod vodstvom Valterja Horvata in ansambel, ki ga vodi Miha Ferjuc. Vrsto nastopov je imel mešani pevski zbor s pevovodjo Ignacem Gorjancem. V društvu delujejo re-citatorke, ki jih vodi Ivica Ogo-revc skupaj z Ano Štebe. Za izlete skrbi Marija Špehoi\ja, ki je skupaj s Tonetom Ogorev-cem tudi povezovalka programov na prireditvah. Za kolesar- jenje skrbi Filip Železnik, za balinanje zakonca Horvat, za šahiste skrbi Peter Plevel, srečanja pri mlinčkih pa Karel Matuš in Valter Nemec. Na občnem zboru so potrdili odločitev, da bodo z dejavnostmi na vseh področjih nadaljevali še naprej, spominjali pa se bodo jubilejev tistih, ki so bili v občini pomembni na kulturnem in drugih področjih. Dobitniki tokratnih priznanj ZDUS pa so Marija Horvat s Podboršta, Marko Ura- v nič s Klanca in Anton Spehonja iz Žej. Andrej Žalar Delo društva so ocenili na občnem zboru. erme limia UGODNO v TERMAH OLIMIA 4-dneviii paket že od 39-120 SIT dalje .....ter..... paketi za UPOKOJENCE 4-dnevni paket že od 34.230 SIT dalje (cene veljajo za bivanje med tednom, v terminu do 30.4.2004) UGODNI NAJEMI APARTMAJEV - 4-dnevni paket že za 47.600 SIT. Paketi vključujejo: 4x polpenzion v hotelu Breza****, 5 dni kopanja in savne, pitje termalne vode, uporaba fitness studia, pester program animacije, posvet pri zdravniku, vaje za hrbtenico, vaje za sproščanje.... Že sedaj izberite svoj VELIKONOČNI ALI PRVOMAJSKI program! TERME OLIMIA d.d., Zdraviliška cesta 24, SI - 3254 Podčetrtek Telefon: 00386 (0)3 / 829 70 00, Fax: 00386 (0)3 / 5829 024 info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com Planinci skrbijo za okolje Jesenice - Pri vzdrževanju koč je največ vlaganj namenjenih skrbi za okolje. l\idi Planinsko društvo Javomik - Koroška Bela skrbi upad članstva, kar pripisujejo visoki članarini. Društvo deluje 57 let, po izvoru je železarsko in ima ob številnih članih, lani jih je bilo 887, precej razvejano dejavnost po odsekih. Skrbijo za Staničev dom pod Triglavom, Prešernovo kočo na Stolu, Kovinarsko koČo v Krmi in Dom Pristava v Javorniškem Rovtu. Kot je po občnem zboru (12. marca) povedal predsednik Vlado Treven, so lani pri vzdrževanju koČ največ poudarka namenjali skrbi za okolje. Postopoma zamenjujejo agregate, nameščajo sončne celice in jih dopolnjujejo z vetrnicami. Prav tako z vgradnjo oljnih lovilcev izboljšujejo zaščito pred iztekom odpadnih voda, ki bi lahko vplivale na nižje ležeče vodne vire. Letos bodo tudi dokončali obnovo zimske sobe v Staničevem domu. Letno za člane in mlade pripravijo 40 do 50 planinskih izletov, pri čemer se povezujejo tudi z jeseniškim planinskim društvom. Nekaj pohodov je tradicionalnih, nazadnje ob prazniku občine Jesenice. Letos so se z Blejske Dobrave povzpeli na Vrše. Zadnjo nedeljo v marcu bodo hodili po stopinjah Valentina Staniča na Sabotin nad Solkanom in se prek Korada spustili v Kanal ob Soči. Junija pred dnevom državnosti tradicionalno organizirajo pohod na Vajnež, najvišji vrh jeseniške občine, udeleži pa se ga 300 do 400 planincev. Med stalnimi nalogami, predvsem markacijskega odseka, je vzdrževanje več kot 100 kilometrov planinskih poti. Vzpostavljeno imajo tudi interno vezno pot (transverzalo) po dvatisočakih okoli Staničevega doma, s čimer si obetajo povečati obisk planincev. Mendi Kokot N^dejavnejši so športniki ŠkoQa Loka - Sredi marca se je v tukajši^jem dgaškem domu zbralo več kot 200 upokojencev. Za kulturo je poskrbel "domači" Mešani pevski zbor Vrelec, po končanem uradnem delu pa še ansambel Škaf. Društvo je bilo lani najbolj aktivno na Športnem področju. Sodelujejo na medobčinskih igrah, ekipno so bili deveti med 45 ekipami. Letos bodo organizirali strelsko tekmovanje na regijski in državni ravni. Zelo dejavna je planinska sekcija, prav kmalu bo začela delovati po-hodniška skupina. Zelo odmevni so koncerti "Vrelca", pevci bodo novembra s svečanim koncertom obeležili 30 let delovanja. Njihov pustni nastop na Plac se je odlično prijel in postaja tradicionalen. "Na občnem zboru smo se poslovili od dolgoletne tajnice Olge Me-dič, njeno mesto prevzema Martina Eržen. Olga nam bo Še naprej pomagala pri organizaciji izletov," nam je povedala predsednica Mana Veble Grum. Predsednica se lahko pohvali z izpolnitvijo obljube po znižanju najemnine za prostore. V dogovoru z občino se je zmanjšala za polovico. Ta sredstva bodo namenili za programsko opremo in nekaj tudi za športnike. Boštjan Bogataj i v - -M"--- "/iVI ft f I-» • S- —Ä. **Po$ebti$ ifonuJbi tedns: od 22. 3. do 27. 3. iB% ceneje k' % S 49 € n v Sli 0.39 Jskolko fOfal gsh kilogfšmskamčh tit $ Črno •T> nopškifsao, k t* m SIT 1.49 € Baike Vrhnji-'^ f? V- moterial, podloga fn notranji ^J^plat: PRAVO, 'usnje' mr > A •■iß. I T m* * \ u 4 / v • v. A.'? »V>A' '•fi.' Vrhnji material in notranji podplo^ f % •J«. T. . • > -V .' r // 9. aj' 'J L . 'Vn r- » VI r 'v t ^ ' h i''. i. •r. 'i,, •Jf* t* 'J i t r V: 10O^odstotni bombaž K i > «.« M A' A-V 1'« h I 2i6 $IT 0.99 € lifAWWwfe Profesionalna elektronska žaga ■ • • v«* w Udobne ženske sandale • podplat z vložkom proti drsenju • nastavljiva dolžina trakov • velikost: od 37 do 42 marca par sandal • • I i>i» Ženski natikači z debelim podplatom • oblazin|en vložek iz lateksa • lahek podplat z medpodplatom • notranji podplat iz velurja • podloga iz blaga • velikost: od 37 do 41 par natikačev 139 Otroški jopič 'eansa različni modeli velikost: od 98 do 164 739 Otroške hlače • različni modeli • velikost: od 116 do 164 v« 100^>dstotni bombaž 7.907 i • sv ■f ■t /, ' I« L i i ''id^ J*' i: -f > C / -r M, - '•i ' V Ženski in moški škornji • nedrseč podplat s profilom • velikost: od 38 do 45 I -A. 'A .M} -K 057 Stolček • stabilen kovinski okvir ► višina: pribl. 42 cm I «y X 068 ■ • • v«* lisicji rep • za rezanie in olxJ rezan|e m oodelovanje lesa, umetnih mas, gradbenih materialov število gibov: 500-26(X)/min 710 W • dolžina qibo: pribl. 28 mm, maksimalna dolžina reza: prib 3 ieta garancije! - 195 mm 4\ v. A < «; N \ TTH» ■ '-m I, ' k. Tortni model • porabi manj energije • premer: pribl. 26 cm, višina: 6,5 cm r > «I ^otrf»*^ Podolgovat pekač • porabi manj energije • velikost: pribl. 30 x 11,5 x 7 cm 474 m i« Za orehe, čebulo, zelišča itd. . 'I . J I V • "» •>>f r. Večnamenski sekljalnik • snemljivo rezilo iz nerjavečega plemenitega eklo • nedrseče podnožje iz gume • običajna m turbo hitrost " Dreprosto upravi on e in čiščenje ahko se pere v pomivalnem strojnu (ra motorja), trajno obratovanje do zen minute prostornina približno 500 m ipKH 116Ö ^ 3 leta garancije! ko * za 1". C J'. K ! Šotor dve osebi • neprepustne zunanje stene, previđene s poliuretanom • notranji vhod iz mreže • s torbo in navodili za postavitev • velikost: približno 200 x 120 x 105/90 cm M SIT IJ.'® € v \ i Voltsberg Graz Fürstenfeld Lienz Spittal/Drou / Prodajalne Udi v vaši bližini: Klagenfurt {4x): Durchlaßstraße 6, Rosentalerstraße 83, Ebentalerstraße 164/Südring, August-Jaksch-Straße 48; Villach (2x): Maria<5ailer-Straße 21, Badstubenweg 89; Spittal/Drau: Koschatstraße 39; St. Veit/Glan: Lastenstraße 9; Graz (6x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Hauptstraße 164, Karlauerstraße 26, Wiener Straße 196, Kärntner Straße 328, Triester Straße 426; Deutschlandsberg: Frauentalerstraße 73; Feldbach: Gleichenberger Straße 66; Fürstenfeld: Körmenderstraße 15; Voitsberg: Conrad von Hötzendorfstr. 51; Lienz: Kärntner Str. 63 St. Veit/Glan Feldb^ Villach ^utschlanjdsberg Murs boi o \ Kfagenfurt vi» \ ^Maribor / ■. V t / SLO \xKrani Celje .J O Ljubljana .j- Lidl Austria GmbH Josef-Brandstätter-Str. 2B A-5020 Salzburg u Navedene cene vključujejo vse davke; pri nokupu v skupnem znesku nad 75,01 EUR ie motno vranic ODV. Cene v SIT so zgolj informativne in odvisne od menjalnih razmerij; preračunone so po srednjem te^aiu Bonke Slovenije no dan 19. 3. 2004. Plafilno sredstvo so izki učno evri (€/. Dekoracija ni viteto v ceno. izdelki v akciji so lahko razprodani 2e prvi dan ponudbe, zato vas orosimo za rozumevanje. Blago je namenjeno končnim potro$niKom in je naprodaj samo v običajnih prodajnih ko ičinah. Navedeno blago je lahko tudi v drugačni embalaži. Mogoče so tiskarske nopake, zlasti pri cenah. Ponuobo veija do izteka akcije ali razprodaje zalog. www.lidLat TAX FREE 1 f GORENJSKI GLAS •12. STRAN ŠPORT / Vilma,stanovnik@g-glas.si Torek, 23. marca 2004 Največ HOKEJ V Innerkremsu na avstrijskem Koroškem je Smučarski klub Tržič pripravil državni prvenstvi v smuku in superveleslalomu, naslovov prvakov pa so se veselili Urška Rabič, Andrej Šporn, Ana Drev in Rok Perko - Slalom na Rogli in veleslalom na Krvavcu šele v četrtek in petek. Innerkrems - Potem ko so tako v članski konkurenci kot prejšnji konec tedna podelili kristalne globuse najboljšim v svetovnem pokalu, pa so se minuli konec tedna marsikje smučarji in smučarke pomerili za naslove državnih prvakov in hkrati nastopali za točke FIS. Slovensko državno prvenstvo v obeh hitrih disciplinah so člani Smučarskega kluba Tržič minuli petek in soboto pripravili v Innerkremsu na avstrijskem Koroškem. Najprej je bila v petek na sporedu tekma v smuku, naslova najboljših pa sta osvojila člana Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora Urška Rabič in Andrej Šporn. Urška je slavila med starejšimi mladinkami, na drugo mesto pa se je v obeh konkurencah uvrstila Maša Re-denšek (SK Olimpija), Petra Robnik (SK Jesenice) pa je bila med članicami tretja, v konkurenci starejših mladink pa druga. Med mlajšimi mladinkami je zmagala Maša Redenšek pred Nino - Katarino Mihovilovič (SK Alpetour) in Lano Grando-vec (SK Ohmpija). V moški smukaški konkurenci je bil najhitrejši Andrej Šporn, drugo mesto je osvojil Peter Pen (SK Branik), tretje pa Rok Perko (SK Tržič). Tržiški perspektivni smučaiji pa so pobrali vse tri kolajne med starejšimi mla- Kranjskogorčan Andrej Šporn je letošnji prvak v smuku. Za Atene že 69 športnikov Ljubljana - Prejšnji teden je Olimpijski komite Slovenije v prostorih podjetja Lohnko (opremljevalca in pokrovitelja naše olimpijske reprezentance) pripravil slavnostni podpis pogodb z novimi olimpijskimi kandidati za letošnje olimpijske igre v Atenah. Dosedanjim 38 športnikom in športnicam, ki so pogodbe podpisali že oktobra, so se pridružili še trije atleti (Tina Čarman, Jan Žumer in Gregor Cankar), poleg njih pa še tri judoistke (Petra Nakres, Raša Sraka, Lucija Polavder), pet cestnih kolesarjev (Tadej Valjavec, Andrej Hauptman, Gorazd Štangelj, Uroš Murn, Jure Zrimšek), gorski kolesar Jure Golčer, štiri tenisačice (Tina Pisnik, Katarina Srebotnik, Maja Matevžič, Tina Križan) ter rokometna ekipa, ki pa bo pogodbo podpisala kasneje. Tripartitna pogodba med Športniki, njihovo nacionalno panožno zvezo in Olimpijskim komitejem Slovenije, namreč ureja razmerja v zvezi s pripravami in nastopi na olimpijskih igrah. V.S. Slovenija išče tri nove zvezde 3MpeiHov@ mutti taients Pokaži svoi talent in postani * pevec ^ igralec, humorist ^ top model Prijavne se lahKo tudi dvoinilii/imitatorji znanili ljudi Pridi na avdiciio: 13.3. Koper 20.3. Novo Mesto 27.3. Kram 3A Celje 10.4. Maribor 174. Uumiana Mojstrančanka Urška Rabič si je za 19. rojstni dan prismučala zmago v smuku in drugo mesto v superveleslalomu. dinci, saj je zmagal Rok Perko pred Matijo Grašičem in Gašperjem Markičem (vsi SK Tržič). V konkurenci mlajših mladincev je zlato osvojil Denis Srebot (SD Unior Celje), srebro Miha Kürner (SK Bled), bron pa Damir SadikoviČ (ASK Kranjska Gora). V soboto so se smučarji in smučarke pomerili še v superveleslalomu, kjer je bila v konkurenci deklet najhitrejša Ana Drev (SK Velenje), srebro je na svoj 19. rojstni dan osvojila petkova zmagovalka Urška Rabič (ASK Kranjska Gora), bron pa Mateja Robnik (SK Branik). Ana Drev je bila najboljša tudi med starejšimi mladinkami, srebro je osvojila Urška Rabič, bron pa Petra Robnik (SK Jesenice). Med mlajšimi mladinka- tet Irtiriiactl • vitMttk drtitte m www-UPWtiflmlDvenllajaro <■ tn tHelom tt/M >1 žpo SMUČARSKI SKOKI Finale v Planici Planica - Prejšnji konec tedna je na 90-metrski skakalnici v Planici potekalo sklepno tekmovanje letošnjega pokala Cockta. Udeležba je bila res množična, saj je nastopilo več kot sto tekmovalcev. Najbolj se je izkazal Bine Zupan, član SK Triglava iz Kranja, ki je na sobotni tekmi skočil kar 110 metrov in postavil nov rekord planiŠke 90-metrske skakalnice. Bine je zmagal v absolutni konkurenci pred Primožem Piklom (SSK Ljubno BTC), tretji pa je bil Jure Šinkovec (SSK Ilirija). V nordijski kombinaciji je bil v absolutni razvrstitvi najboljši Primož Zu-lan, ki je slavil pred Matevžem parovcem (oba SK Triglav), tretji pa je bil Rok Mandl (SSK - Smartüo na Pohorju).V konkurenci dečkov do 13 let je v solo skokih zmagal Klemen Omladič (SSK Velenje), v konkurenci dečkov do 12 let pa Nace Šinkovec (SSK Alpina Žiri). Med deklicami do 14 let je bila najboljša Petra Benedik (SK Triglav). V konkurenci do 18 let je bil najboljši Mitja Mežnar (SK rr^ • rr^ v • v \ Trifix Trzic). Kol je poudaril vodja tekmo-vanja Aljoša Dolhar, je bila lepa tekma res dostojen zaključek letošnjega tekmovanja za lokal Cockta, zato se v imenu D Planica vsem službam in delavcem zahvaljuje za odlično opravljeno delo. Pomemben pa je tudi podatek, da so po desetletju na tekmi znova nastopili domači tekmovalci iz kluba SD Planica, ki jih je bilo skupaj s predtekmovalci kar devet. Najboljši od njih je bil Tilen Tar-man, ki je v konkurenci dečkov do 12 let osvojil osmo mesto. V.S. mi je zmagala Mateja Robnik, druga je bila Lana Grandovec, tretja pa Maša Redenšek (obe SK Olimpija). V moški konkurenci je slavil Rok Perko (SK TržiČ), srebro za zmago na državnem prvenstvu (sicer pa četrto mesto za Avstrijcem Branchom in Cehom Za-hrobskym) je osvojil Janez Jazbec (SK Tržič), bron pa Peter Pen (SK Branik). V konkurenci starejših mladincev so si tudi v superveleslalomu kolajne razdelili tržiški smučarji, saj je Rok Perko osvojil zlato, Janez Jazbec srebrno in Gašper Markič (vsi SK" Tržič) bronasto. Med mlajšimi mladinci je zmagal Miha Kürner (SK Bled), pred Filipom Flisarjem (SK Branik) in Matejem Strojanom (SK Olimpija). Včeraj in danes bi moralo biti na Krvavcu oziroma na Rogli še državno prvenstvo v veleslalomu in slalomu, ki pa so ga zaradi slabe vremenske napovedi prestavili na četrtek oziroma na petek. So pa naši slalomisti konec tedna nastopili na odprtem hrvaškem državnem prvenstvu v slalomu na Sljemenu nad Zagrebom, ki je štel tudi za točke FIS. Med moškimi je zmagal Jure Košir (ASK Kranjska Gora) pred Japoncem Jasuhi-rom Ikuto in Renejem Mleku-žem (SK Branik). Med ženskami je slavila Hrvatica Nika Fleiss pred naŠo Tino Maze (SK Črna TAB) in Slovakinjo Veroniko Zuzulovo. Vilma Stanovnik, feto: Tina Doki Člani na Jesenicah, mladinci na Bledu Bled, Jesenice - Do začetka svetovnega prvenstva mladih reprezentanc do 18 let v Avstriji (IIHF Worid U 18 Chamiponship Div. I) je le še štiri dni, naša mlada reprezentanca pa se je minuli petek zbrala na sklepnih pripravah na Bledu. Glavni trener Gorazd Dri-novec je na priprave povabil tri vratarje (Gašper Krošelj, UroŠ Puš, Jernej Cerin), devet branilcev (Jan Loboda, Igor Cvetek, Sabahudin Kovačevič, Dejan Rakovič, Klemen Pretnar, Miha Piščanec, Domen Jemc, Domen Vedlin, Lovro Baje) in štirinajst napadalcev (Luka Vidmar, Jure Stopar, Klemen Zbontar, Simon Žerdin, Klemen Ba-ŠiČ, Matevž Benedik, Rok Snoj, Luka Šimunovič, Gaber Kalan, Rok Jakopič, Anže Kopitar, Anže Ahačič, Tadej Piijevec, Božo Podpac). Na pripravah bodo reprezentantje ostali do jutri zvečer, v petek zjutraj pa bodo odpotovali v Amstetten, kjer bo svetovno prvenstvo potekalo od 26. marca do 2. aprila. Včeraj pa se je na Jesenicah, na predpripravah za aprilsko svetovno prvenstvo divizije I na Poljskem, zbrala naša članska hokejska reprezentanca. Glavni trener Kari Savolainen in trener Matjaž Kopitar sta na predpriprave povabila: Gabra Glaviča, Andreja Hoče-vaija, Roberta Kristana, Roberta Ciglenečkega, Damjana Dervariča, Blaža Klinarja, Domna Lajevca, Miho Rebolja, Mitjo Robaija, Uroša Vidmarja, Bojana Zajca, Jaka Avgustinčiča, Dejana Kontreca, Gregorja Polončiča, Gregorja Pora, Borisa Pretnarja, Tomaža Ra-zingaija, Petra Rožiča, Eda Terglava, Dejana Varla, Nika Zupančiča in Luko Žagaija. Treninge v Podmežakli bo vodil Matjaž Kopitar. V.S. Naše v Mariboru za prvo mesto Maribor - V nedeljo se je v Mariboru začelo svetovno prvenstvo in. divizije za hokejistke. Na njem poleg naše reprezentance nastopajo ekipe Avstrije, Belgije, Madžarske, Južne Koreje in Romunije. Naša dekleta, ki so na prvi tekmi premagala reprezentanco Romunije s 5:0, se bodo do sobote bojevala za prvo mesto na prvenstvu, saj le prvouvrščena ekipa napreduje v višji kakovostni razred. V.S. KOŠARKA Gorenjski obračun Heliosu Kranj - Košarkaiji v l.A SKL so v soboto odigrali 25. krog. V Kranju je bil gorenjski derbi, ki ga je z rezultatom 81:85 (55:55, 39:32, 19:17) dobila ekipa Domžal in s 44 točkami znova prevzela prvo mesto na lestvici. Ekipa Triglava na petem mestu ima 7 točk. V soboto Helios gosti Zagoije BZ, Triglav pa v sredo gostuje pri Elektri - V l.B ligi za moške je ekipa Radovljice gostila Union Olimpijo -mladi in izgubila s 65:103. Ekipa Loka kave TCG je bila doma boljša. od ekipe ZKK Maribora in zmagala s 103:90. V 1.A SKL za ženske je ekipa Odeje gostovala pri Panter Iliriji in po dveh podaljških izgubila z 88:83. • V.S. V generalov spomin najhitrejši Horvat Za začetek sezone so tekači tekli na razgibanem, ravninskem teku v Kamniku. Kamnik - Kar 240 tekačev vseh starosti se je zbralo na prvem Maistrovem teku, posvečenem 130-letnici rojstva generala Rudolfa Maistra. Lovoriko tekaškega "generala" je po dramatičnem zaključku v močni konkurenci dobil Boštjan Horvat iz Begunj na Gorenjskem. 14 km dolg tek v okohci Volčjega Potoka, Arboretuma, Radomelj in Homca je po pričakovanju najhitreje zmogla državna prvakinja v malem maratonu Domžalčanka Špela Kržan, 18 sekund pred Celjanko Anico Živko. Horvat, sicer zmagovalec lepega števila domačih ravninskih in cestnih tekov v lanskem letu, je imel že po 10 kilometrih precejšnjo prednost pred Romeom Zivkom in državnim prvakom v maratonu, domačinom Zdrav-kom Volkarjem, ter bronastim na državnem prvenstvu na 5 km, še enim Kamničanom Damjanom Slapnikom. A sta Horvat in v Zivko na stezicah v Radomljah malce zašla, in Horvat je imel kar vehko opravka, da je znova prehitel Volkarja. "Pred malim Prva letošnja tekaška preizkušnja je bila v nedeljo v Kamniku. Kraškim maratonom v nedeljo se nisem želel izčrpavati, a se se bil prisiljen podati v ulov. Sedaj sem kar dvakrat zmagal," se je malce pošalil Horvat. Volkar je bil po spletu okoliščin le nekaj korakov zadaj. "Trasa je lepo speljana in je odlična priprava za DP v krosu naslednji teden," je pohvalila Kržanova. Tekači z Gorenjskega so zasedli kar nekaj visokih uvrstitev v močni SMUČARSKI SKOKI Memorial Pavleta Merčuna Selo pri Vodicah - Smučarsko društvo Strahovica je prejšnjo soboto organiziralo 4. memorial Pavleta Merčuna v smučarskih skokih na 45-metrski skakalnici na Selu pri Vodicah. V treh starostnih kategorijah je nastopilo 23 tekmovalcev iz šestih klubov. Prvi trije v vsaki kategoriji so dobili pokale in denarne nagrade, vsi pa praktične nagrade. Najboljši do 15 let so bili Jure Urbanija, Matevž Majcen, oba SSK SAM Ihan, in Grega Romšak, SSK Triglav, od 16 do 25 let Miha Albreht, SKK Alpina, Aleš Martinjak, ŠD Gora Krško, in Primož Gostič, SSK Ilirija; nad 26 let Uroš Rakovec in Andrej Marin, SSK Triglav, in Gorazd Jereb, SSK Alpina Žiri. A. Ž. konkurenci. Triatlonec Uroš Seme, najboljši slovenski tri-atlonec, ki bo v tej sezoni nastopal za novoustanovljeni Triatlon klub Gorenjska, je zmagal med mladimi do 23 let. Matej Beke (Kranj) in Tomaž Soklič (Kontakt Tržič) sta bila peti in sedmi med člani. Med starejšimi člani je bil Boštjan Jelene (TKK Bohinj) peti. Stane Gaber (Gode-šič) šesti med mlajšimi veterani, Luka Rožič (GRS Tržič) drugi med starejšimi veterani, Miha Horvat (Sulci Kamnik) pa drugi med super veterani. Med članicami so Irena Zamik (Suhado-le), Fani Alpner in Ema Štupar (Kamnik) pritekle drugo, tretje in četrto mesto. Na Gorenjskem bo letos prvič zaživel Gorenjski tekaški pokal. Prva tekma bo v nedeljo, 25. aprila, v Spodnji Besnici, četrti tek na Špičasti hrib. Metod Močnik, foto: Gorazd Kavčič 'J-: «• i forek, 23. marca 2004 ŠPORT / vilma.stanovniktgig-glas.si GORENJSKI GLAS «IS. STRAN Pavlinova šola ODBOJKA Potem ko so pred dobrim letom v Britofu z nogometno šoio Mirana Pavlina se poživili delo z mladimi nogometaši, jih je trenutno v klubu že okoli 140 - Najbolj si želijo profesionalnega trenerja ali vsaj sekretarja kluba. Britof - Kljub obilni snežni odeji so prejšnji teden (delovna akcija je bila v soboto) tudi v Britofu že očistili nogometno zelenico in začeli trenirati na prostem. Mladi so se zbrali na in ob nogometnem igrišču, saj so večina željni spoznavanja novih nogometnih veščin, za člansko ekipo Britofa pa se ta konec tedna začenjajo tudi pomladanski nastopi v 3. SNL - center. "V našem nogometnem klubu je trenutno okoli 140 otrok, ki nastopajo v ligah, namenjenih tekmovalcem od šest let naprej. V Ugah do 12 let tekmujejo na območju Gorenjskega, naši 14 letniki tekmujejo v 1. slovenski ligi, kadeti in mladinci pa igrajo \ -Tvffrr v i -t-.2-• f V Britofu je za nogomet vsako leto več zanimanja, mladih pa trenutno trenira že okoli 140. v gorenjski ligi, vendar so na lestvici v obeh kategorijah daleč najboljši in imajo cilj, da se uvrstijo v 2. slovensko ligo. Člani tekmujejo v 3. ligi - center, po spremenjenem razporedu tekmovanja pa začnejo z nastopi ta konec tedna," pravi Brane Pavlin, vodja nogometne šole Mirana Pavlina, ki deluje v sklopu NK Britof. Mladi do 12 let so do pred kratkim zvečine trenirali v telovadnici, drugi pa na prostem. V Britofu imajo svoje igrišče, želijo pa si priti do pomožnega igrišča za treninge, saj sedaj veliko odhajajo na treninge v Podgorje ali v OlŠevek. "Za delo z otroki skrbi šest trenerjev, pri delu kluba pa veliko pomagajo tudi starši otrok. Zelo si želimo imeti svojega profesionalnega trenerja ali vsaj nekoga, ki bi profesionalno delal v klubu. Do lani smo imeli v klubu okoli sedemdeset otrok, z ustanovitvijo šole Mirana Pavlina pa se je zanimanje precej povečalo, tako NOGOME" VATERPOLO . t Kranjčani poraženi v Beli krajini Po prvem delu Celje, Črnomelj - Nogometaši v ligi Si.mobil so konec tedna od- ZanesljiVO Trl^laV igrali 20. krog. Svojim navijačem so pripravili kar nekaj presenečenj, ekipa Domžal pa je uspela iztržiti točko v Celju pri CMC Pu-blikumu, saj je igrala izenačeno 1:1 (0:0). Ostah rezultati: Gorica : IsLoper 0:0, Kumho Drava : Primorje 0:1 (0:1), Mura : Ljubljana 0;1 (0:0), Dravograd : Maribor Pivovarna Laško 2:1 (1:1), KD Olimpi-ja : Šmartno 3:0 (2:0). Na lestvici sta v vodstvu Gorica in Koper s po 36 točkami, Domžalčani na 9. mestu pa imajo 24 točk. V nedeljo ob 16. uri bo ekipa Domžal gostila Muro. Prvi spomladanski krog pa so vendarle odigrali tudi nogometaši v 2. SNL. Ekipa Supernove Triglava je gostovala pri Beli krajini in izgubila z 2:0 (2:0). Na letvici vodi Rudar Velenje s 45 točkami, Supernova Triglav pa ima na 8. mestu 20 točk. Domačim navijačem se bodo Kranjčani prvič to pomlad predstavili to nedeljo, 28. marca, ko se bo tekma z e^po Livarja začela ob 16.30 uri. Vilma Stanovnik Kranj - Konec tedna so vaterpolisti odigrali 10. krog in tako zaključili prvi del državnega prvenstva. Ekipa Triglava je s 5:28 premagala Posejdon, ekipa Kokre pa je s 13:2 izgubila proti Kopru. Branik in Ohmpija sta se razšla z rezultatom 7:4. Na lestvici vodi ekipa Triglava z 19 točkami, Kokra na 5. mestu pa ima 4 točke. Ta konec tedna bo na sporedu mladinsko državno prvenstvo, liga pa se bo s 1. krogom drugega dela nadaljevala 3. aprila. J.M. ROKOME KOLESARSTVO Zanesljiva zmaga Terma ŠkoQa Loka - Konec tedna so ljubitelji rokometa res lahko prišli MladincI Save na svoj račun, poleg tekem v ligi prvakov in prvakinj pa so redni krog odigrali tudi rokometaši v ligi Siol. Ekipa škofjeloškega Terma je doma gostila moštvo Jeruzalem Ormoža in zmagala z 31:22 (14:13). Na lestvici še naprej vodi ekipa Celja Pivovarne LaŠko s 27 točkami. Termo pa je s 16 točkami šesti. VLB ligi za moške je ekipa Chio Kranja gostovala pri Svišu in izgubila s 34:25. Na lestvici vodi Gold Club s 34 točkami, ekipa Chia Kranj pa je z 8 točkami na 10. mestu. V l.SRL za ženske je ekipa Loka kave Jelovice gostovala pri ZM Celei v Celju in izgubila s 30:29 816:14). Na lestvici vodi ekipa Krim Ete Malizije s 30 točkami, Ločanke pa so z 19 točkami na šestem mestu. V.S. DESKANJE NA SNEGU uspesni Kranj - Mlajši in starejši mladinci Kolesarskega kluba Sava Kranj so minulo nedeljo uspešno nastopili na uvodni kolesarski dirki v novi sezoni. Uvodna preizkušnja je bila 20 km dolga vožnja na čas, ki je potekala na Jarunu v Zagrebu. Med starejšimi mladinci si je svojo prvo zmago v novi sezoni privozil Vanja Piojočič iz KK Sava, uspeh kolesarjev Save pa je s tretjim mestom dopolnil še Kristjan Koren. Med mlajšimi mladinci pa se je s petim mestom najbolj izkazal Tadej Bernil. T.P. SAH Na Krvavcu zmagoslavje Gorenjcev - Minulo soboto je na Krvavcu Potekalo državno prvenstvo deskarjev v disciplini big air. V novo pridobljenem deskarskem parku je novi državni prvak postal Domen Bizjak iz Zgornje Bele, drugo mesto je osvojil Matevž Pristavec iz Bohinja (na sliki), tretji pa je bil Matevž Petek. Nedeljsko prireditev v snežnem ^^analu so zaradi megle morali odpovedati, ta konec tedna pa se bodo deskarji pomerili še v disciplini bodercross. Samo Vidic Sušnik prvak Kraixj - V organizaciji ŠZ Gorenjske in sponzorjev občine Kranj ter ŠK Stari Mayr Kranj se je končalo letošnje člansko prvenstvo Gorenjske. Naslova prvaka Gorenjske se je veselil Matej Sušnik, član ŠS Tomo Zupan iz Kranja. Drugo mesto je pripadlo Tadeju Starčiču iz ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana. Tretje mesto pa je osvojil Keršič Matej, ŠK Sava Kranj. Najboljša ženska predstavnica je bila Hrenič Miša, ŠD Jesenice, najboljši senior pa Jovan Romuald ŠD SIMP Radovljica. O. Ö. < f 'a •.■l^V'' • iS . . : ff Brane Pavlin, vodja nogometne šole. daje otrok skoraj enkrat več. Ne prihajajo le otroci iz okolice, ampak vse do Škofje Loke, tudi z NK Godešič in nekaterimi drugimi od Golnika, Trstenika, Visokega, Preddvora ... dobro sodelujemo, čeprav bi si tega sodelovanja želeli še več," pravi Brane Pavlin. Njegov brat, re-prezentant Miran Pavlin, se mladim pri vadbi pridruži občasno, ob redkih prostih trenutkih, vendar pa jim je pri delu in treningih v veliko spodbudo. Sicer pa v nogometno šolo trenutno spret sprejemajo nove člane, najbolj so zaželeni mladi med šestim in osmim letom starosti, vsi, ki bi radi igrali nogomet, pa se lahko ob nogometnem igrišču v Britofu oglasite vsak dan po 16. uri, uradne ure pa so ob četrtkih ob 18. uri. Vilma Stanovnik Gorei^ska prvoligaša neuspešna Bled - Kljub temu da so odbojkarji Calcita začeli finalno ligo s prvega mesta s kar spodobno prednostjo, pa bodo v zadnjem krogu morali ugnati Šoštanj Topolšico, Če želijo, da končnice ne začnejo celo z najslabše pozicije. Kamničani tokrat v Kanalu niso bili dorasli domači vrsti, ki je že z začetnimi udarci povzročala v gostujoči vrsti obilico težav, tako da Kamničani nikakor niso prišli do pravega napada: Salonit Anhovo : Calcit 3:0 (14, 20, 22). V drugi tekmi je Svit v gosteh ugnal Šoštanj Topolšico z 2:3. V zadnjem krogu se bosta za najboljši položaj v končnici pomerila trenutno drugi Svit (17) in vodilni Salonit Anhovo (19). Kamničani (16) se bodo v sredo ob 20.00 uri v Športni dvorani v Kamniku pomerili s Šoštanj Topolšico (14) za 3. mesto, v primeru zmage Kanalcev v Slov. Bistrici pa Kamničani lahko končnico začnejo tudi z drugega mesta. V moški ligi za obstanek so Blejci gostovah v Mariboru in izgubili s 3:2 (22, -24, -18, 19, 13). Blejci, ki v drugem delu prvenstva niso tako uspešni, kot so bili v rednem delu, so po slabem uvodnem nizu strnili svoje vrste in kazalo je že na zmago gostov, toda odbojkarji Stavbarja se niso predali in po dobljenem četrtem nizu še tesno dobili petega in se utrdili na prvem mestu. Odbojkarji LIP Bleda so z osvojeno točko zadržali drugo mesto, kjer jih je po točkah ujela Krka. Sicer pa se je z zmago Olimpije v Ravnah očitno odločilo tudi najpomembnejše, saj v boju za obstanek sedaj odbojkarji Fuži-nar Metala z Raven sedaj zaostajajo za Olimpijo že 11 točk, kar pa je v preostalih 6 krogih praktično nemogoče nadoknaditi in Raven-čani se bodo skupaj s Pomurjem očitno preselili v 2. DOL. Pri ženskah sta v boju za obstanek v 1. ligi v v najslabšem položaju ŽOK Ptuj, ki je odpisan že nekaj časa, in Prevalje, ki imajo le še teoretične možnosti za obstanek. V 2. DOL so odbojkarji Termo Lubnika v naprej odigrali tekmo zadnjega kroga in za zaključek letošnje sezone izgubili v Žužemberku s 3:1 (23, -25, 20, 20). Tekma za Škofjeločane ni imela nikakršnega pomena, saj so si že prej priigrali napredovanje v prvo ligo, pač pa so precej otežili možnosti odbojkarjem Astec Triglava, ki se potegujejo za četrto mesto. Kranjčani so doma ugnali Turbino s 3:1 (15, -20, 21, 21) in o četrtem mestu še vedno odločajo sami, saj se v zadnjih dveh krogih pomerijo prav z obema neposrednima konkurentoma in dve zmagi jih vodita prav na Četrto mesto, kar pa je bil tudi cilj Astec Triglava. V ženski konkurenci so do nove zmage prišle igralke Mladih Jesenice, ki so doma s 3:1 (-24, 23, 14, 22) ugnale Tabor iz Maribora. Jeseničanke so trenutno na 4. mestu, ob nekaj presenetljivih porazih vodilnih ekip pa imajo celo teoretično možnost za napredovanje v 1. DOL, ki pa seveda ni prav realna. Blejke so ponovno izgubile, tokrat v Mislinji, prav tako pa so se brez točk vrnile z gostovanja igralke Broline e-ŠS Kamnik, ki so si s porazom v Šempetru zapravile prav vse možnosti za obstanek v drugoligaŠki konkurenci. _ v v moški konkurenci 3. DOL so odbojkarji Telemach Žirovnice že med tednom potrdili vodilno pozicijo, ostale gorenjske ekipe pa so bile tokrat proste. V ženski konkurenci pa so po pričakovanju gorenjski derbi dobile igralke ŽOK Partizan Šk. Loka, ki so bile v Žirovnici s 3:1 boljše od domače Pizzerie Morena. V vodstvu še naprej ostaja ŽOK Šentil, ki ima štiri točke naskoka pred Kočevjem, igralke Partizana Šk. Loka pa so se prebile na 3. mesto, vendar jim 4 točke zaostanka za Kočevjem ne dajo prav veliko možnosti za napredovanje. Igralke Pizzera Morena so na 8. mestu. B.M. Kegljaški prvaki doma z Romuni v izenačeno Minuli konec tedna so se končali obračuni v vseh slovenskih kegljaških ligah, ekipi Iskraemeoa in Triglava pa sta nastopili v četrtfinalu evropske lige. Kranj, Celje - Zaradi tekem v evropski ligi so kegljači v 1. A ligi vnaprej odigrali tekme zadnjega kroga državnega prvenstva, že prejšnjo soboto pa so odigrali predzadnji, 17. krog. V moški konkurenci je ekipa Iskraemeca naslov prvakov potrdila z zmagama s 6:2 proti Konstruktorju ter s 7:1 proti Elektrarni Dravograd. Ekipa Silica je s 6:2 premagala Ljubelj, nato pa s 7:1 izgubila z Litijo. Ljubelj je izgubil s Konstruktorjem z 2:6. Siliko je osvojil 9. mesto, Ljubelj pa 10. mesto. V l.A ligi za ženske je ekipa Triglava prejšnjo soboto s 7:1 premagala Konstruktor, v nedeljo pa z istim rezultatom Še Izolo. Ekipa Ljubelja je s Konstruktorjem igrala 4:4, z Gradnjam IGM pa je izgubila z 8:0. Triglavanke so na koncu osvojile 5. mesto, ekipa Ljubelja pa osmo. Državne prvakinje so kegljačice Miro-teksa. Minuli konec tedna pa sta ekipi Iskraemeca in Triglava igrali v evropski ligi. Kegljači Iskraemeca so na kegljišču v Kranju gostili moštvo romunskega Ga-latija in igrali izenačeno 4:4 (3437:3443), kegljačice Triglava pa so se v Celju pomerile s slovenskimi prvakinjami in izgubile s kar 8:0 (3171:2952). Povratne tekme bodo na sporedu 24. aprila. . v' • - '' f .v * Naslov prvakov so tudi letos osvojili kegljači Iskraerneca Zadnji krog državnega prvenstva pa so konec tedna odigrali kegljači v preostalih slovenskih ligah. V LB ligi za moške je ekipa Hidra gostovala pri Slovenj Gradcu in izgubila s 5:3, ekipa Simona Jenka pa je gostila Calcit in zmagala z 2:6. Prvak lige je ekipa Sineta z 28 točkami, ekipa Hidra ima na 2. mestu 27 točk, ekipa Simona Jenka pa na 6. mestu 13 točk. V 2. ligi - zahod je ekipa Jesenic gostovala pri ekipi Bresta in izgubila s 5:3, ekipa Triglava je doma z 2:6 izgubila z ekipo Come, ekipa Termo Poleta pa je pri Novem mestu igrala 4:4. Prvak je postala ekipa Bresta s 30 točkami, ekipa Come na 2. mestu ima 24 točk, ekipa Jesenic na 5. mestu je zbrala 18 točk, ekipa Termo Poleta na 7. mestu ima 16 točk, ekipa Triglava na 10. mestu pa 10 točk. Zaänji, 18. krog, so odigrali tudi kegljači v 3. ligi - zahod. Ekipa Železnikov je bila s 6:2 boljša od ekipe Ljubelja 2, ekipa Kranjske Gore je z 2:6 izgubila z ekipo Izole, ekipa Jesenic pa je bila z 1:7 boljša od Proteusa. Prvak lige je ekipa Izole z 28 točkami, srebrne kolajne so dobili kegljači ekipe Železnikov, ki so zbrali 26 točk, tretja pa je ekipa Ljubelja 2 s 23 točkami. Kranjska Gora in Jesenice 2 sta zbrali po 17 točk in delila 6. in 7. mesto. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič -.> i '■1 GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / jnfo@g-glas.si Torek, 23. marca 2004 Uspešno zdravljenje luskavice Nova naprava BClear je učinkovita pri zdravljenju luskavice. Trenutno jo imajo le v mariborski bolnišnici. Na Gorenjskem 3000 bolnikov z luskavico. Kranj - Luskavico ali psoriazo ima v Sloveniji okoli 35.000 ljudi, kar je skoraj dva odstotka slovenske populacije. Bolezen je neozdravljiva. Število bolnikov se iz leta v leto veča tudi zaradi vse bolj stresnega načina življenja, ki spodbuja pojav bolezni. Luskavica je neprijetna, napredek pri zdravljenju pa prinaša nova naprava BClear, ki zelo zmanjša posledice bolezni. Ameriški zdravniki jo uspešno uporabljajo zadnji dve leti in je bila učinkovita pri 80 odstotkih bolnikov, ki so se zdravili z njo. Naprava BClear deluje na osnovi UVA in UVB žarkov, s katerimi obsevajo-bolnike, njena prednost pa je tudi v tem, da z njo lahko obsevajo posamezne dele telesa, kajti sedanje naprave so omogočale le obsevanje celega telesa, tudi delov, ki niso prizadeti z luskavico. Po petih do osmih obsevanjih luske izginejo, koža je le nekoliko pordela, vendar ni več srbeča. Ena terapija naj bi zadoščala za pol leta do enega leta, zdravljenje je primer- Konferenca o onkoiogiji Kranjska Gora - Onkologi so se minuli teden srečali na tretji konferenci o eksperimentalni in translacijski onkoiogiji, ki se je je udeležilo okoli sto znanstvenikov, od tega polovica iz tujine, predvsem iz zahodne in vzhodne Evrope. Strokovno srečanje so pripravili doc. dr. Janko Kos s Fakultete za farmacijo, prof. dr. Tamara Lah z Nacionalnega inštituta za biologijo in prof. dr. Gregor Serša z Onkološkega inštituta. Za rakom, ki je skupno ime za več sto malignih bolezni, oboleva čedalje več ljudi. Rak je hudo breme za posameznika in za družbo, zato mu razvite družbe posvečajo veliko pozornost. Letošnji teden boja proti raku je potekal pod geslom Zdravo življenje - manj raka, na mednarodni konferenci pa so poudarili pomen preventive (zdravega načina življenja), odkrivanje zgodnjih stadijev raka (presejevalni programi) ter sodobne diagnostike in terapije. Za uspešen boj proti raku so potrebne tudi znanstvene raziskave, klinične študije pri nas potekajo na Onkološkem inštitutu, ki je vključen v mednarodne mrežne raziskave. Na konferenci so raziskovalci izmenjali izkušnje s področja raziskovalnega dela in poudarili pomen pretoka znanja iz predkliničnih eksperimentalnih raziskav v klinično prakso in na področje preprečevanja nastanka raka. Obravnavali so nove dosežke na področju spoznavanja mehanizmov nastanka in razvoja raka in nove diagnostične pristope, ki bodo omogočili zgodnejše odkrivanje bolezni in kakovostnejšo terapijo. Slednja naj ne bi omogočila le večjega preživetja bolnikov, ampak tudi boljšo kakovost življenja med zdravljenjem in po njem. Konferenca seje končala s predavanjem o zdravljenju možganskih tumorjev akademika prof. dr. Vinka Vincenca Dolenca. Renata Škrjanc Nova naprava BClear učinkovito zdravi luskavico ali psoriazo, njeno delovanje pa so predstavili na srečanju psoriatikov v Kranju. no tako za otroke kot tudi za odrasle bolnike. Novo napravo poskusno uporabljajo v mariborski bolnišnici, drugod je še nimajo, stane pa od 40.000 do 45.000 evrov. Napravo BClear in njeno delovanje so minuli petek predstavili tudi na rednem letnem strokovnem predavanju, ki ga je v prostorih kranjskega zavoda za zdravstveno varstvo Kranj pripravila gorenjska podružnica društva psoriatikov Slovenije, ki je s svojimi 300 člani, na Gorenjskem je 3000 bolnikov, ena največjih in najbolj dejavnih v Sloveniji, svoj prostor pa ima na Gosposvetski 9, nasproti kranjskega zdravstvenega doma. Društvo ima enajst podružnic, s katerimi je pokrita celotna Slovenija. Psoriaza ali luskavica je kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči, ki so pordela, različno oblikovana in prekrita s srebrno sivimi luskami. ce, kolena, nohte in ledveni predel, včasih tudi lasišče in sklepe. Je ena najpogostejših kožnih bolezni, pojavlja se v vseh življenjskih obdobjih, tudi pri otrocih, in enako pri obeh spolih. Kljub številnim raziskavam vzrok Še ni znan, znano pa je dejstvo, da je dedna bolezen, ki lahko ostane prikrita daljši čas in izbruhne pod vplivom različnih dejavnikov. Med slednje spadajo okužbe, alkohol in Čezmerna telesna teža. "Število bolnikov se iz leta v leto veča, najpogostejša je med 15. in 40. letom, kar pripisujemo tudi stresnemu življenju, saj prav stres v veliki meri spodbuja pojav psoriaze. Za bolnike je zelo nepri-jetna, pomembno dejstvo pa je, da ni nalezljiva. Pomembno je, da spoznajo svojo bolezen, saj se le tako proti njej lahko uspešno borijo," je dejal predsednik gorenjske podružnice DPS Ivo Maric. DRUŽINSKI NASVET Delovne navade (1) Damjana Šmid Najpogosteje prizadene komol- Renata Škrjanc, foto: Una Doki Starejši ljudje vedo povedati, da je skrivnost dolgega življenja v zmernosti pri vseh stvareh, v delu in v veselju do življenja. Osemdesetletniki delajo na kmetijah, posedijo na soncu in znajo prisluhniti naravi. Vedo, kdaj je čas za delo in kdaj čas za počitek. Radovedni spremljajo dnevne novice, vendar se z njimi ne obremenjujejo pretirano, kajti že vsak dan je za njih nova zmaga. Sprašujejo se, kam nas peljejo te poti in znajo povedati, kako je bilo včasih vse bolj preprosto in, kot kaže, tudi bolj učinkovito. Otroci so vedeli, kdaj je potrebno držati jezik za zobmi in kdaj je dobro pokazati pogum. Ne, ne jočem za starimi časi, kajti nisem jih doživela, da bi o njih znala kaj napisati. Vem samo, da občudujem vse te mladostne upokojence, v katerih je mnogokrat veČ življenja kot v mladostnikih. Ko sem se nekoč udeležila joge, sem zardevala, ker so bile trideset let starejše gospe bolj gibčne od mene. Pa dajte nogo tja nekam za vrat, lepo vas prosim. Dandanes so veliko dela prevzele modeme naprave, od gospodinjstva, vrtnarstva, kmetijstva do industrije. Naj gre tehnika naprej. Toda pojavlja se nov problem - s tehniko izumirajo tudi delovne navade pri otrocih in mladostnikih. Ne le - da ne znajo pomiti posode, še iz pomivalnega stroja je posodo pretežko zložiti. Delo človeka od nekdaj bogati, kajti z delom se razvijajo naše sposobnosti, znanje, vztrajnost, krepi se občutek pomembnosti, sodelovanja in samozavesti. Vzemimo otroku delo in oropali ga bomo za eno najbolj koristnih navad, kar obstaja človeštvo - delovno navado. Človek brez dela je kot telo brez srca. Nihče ga ne poganja in je le skupek tkiva, ki je na svetu tja v en dan. Ker ni smisla, tudi ni volje in potem je tudi življenja v človeku vedno manj. Zato depresije med našimi mladostniki. Če bi se morali boriti za preživetje, bi bilo najbrž bolje kot njihovo brezpomembno stanje, v katerega jih pahnemo odrasli. Če pogledamo zdravstveno stanje ljudi, ki znajo delati in ki jih delo veseli, lahko vidimo, da so bolj zdravi in zadovoljni kot ostala množica, ki samo čaka na zasluženo upokojitev. Prepričanje staršev, da je otrokovo edino delo učenje, je zastarelo. Veliko več možnosti v življenju imajo ljudje, ki znajo delati, kot pa ljudje, ki samo nabirajo znanje. Znanje brez delovnih navad ne koristi nikomur in takšni ljudje si mnogokrat idilično predstavljajo, kako bodo opravljali točno in samo tisto delo, za katerega sd se izučili. Po možnosti do upokojitve, brez večjih sprememb. Delovni procesi pa zahtevajo prilagodljive ljudi, takšne, ki s svojim delovnim ustvarjanjem pripomorejo k izboljšavam, ki vztrajajo do konca, dokler ne najdejo rešitve. Življenje se spreminja, toda nekatere stvari ostajajo iste. Se vedno velja, da delo krepi človeka. Postavlja se le vprašanje - ali si sploh želimo biti krepki? Gorenc Gorencu Dobrodelna akcija, v kateri zbiramo denar za družino Zupan iz Strahinja, je lepo stekla. Odzvalo se je že lepo število darovalcev, mnogi na terenu, kjer denar za družino z dvema odraslima invalidoma zbirajo prostovoljci Rdečega križa, mnogi pa nakazujejo tudi neposredno na raČun Območnega združenja Rdečega križa Kranj. Občina Naklo bo za pomoč družini Zupan nakazala 400 tisoč tolaijev. Prostovoljci na terenu so zbrali 238.700 tolarjev, vseh nakazil na račun je bilo doslej za 414.000 tolarjev. Darovali pa so: Mojca Benedičič (5000), Olga Logar (5000), Anton Arhar (20.000), Mali (10.000), Kralj (3000), Vladimir Flerin (3000), Anica Ribnikar (10.000), Poslovni biro, svetovanje in posredništvo (100.000), Pan elektronik, d.o.o. (80.000), Jure Tepina (50.000), Slavko Renko (5000), Marija Mihelčič (10.000), Ivan Košnjek (5000), Pavla Bogataj (5000), Nataša Bester (5000), Ivana Šmid Vester (5000), Jožef Osterman (5000), Marija Rogelj (5000), Megales, podjetje za trgovino in transport (30.000), Mirjana Benedik (5000), Anton Markič (5000), Jožica Ci^lič, s. p. (20.000), Franc Pavlin (5000), Alojzija Sturm (8000), Fajfar (3000), Rado Gale s.p. (10.000). Vsem hvala za pomoč! Vaše prispevke lahko nakažete na račun RK Kranj, številka 07000-0000 100776 (s pripisom "za družino Zupan), imena darovalcev bodo (tako kot že doslej) objavljena v tej rubriki. V tej akciji smo z vami: Gorenjski glas (v akciji Gorenc Gorencu smo sodelavci Sladžan Un\jenovič, lanska izjemna osebnost po izboru revije Naša žena, Aleksander Mežek, znani gorenjski kantavtor, ki dela in ustvarja v Angliji, sicer pa prav tako človek odprtih rok, in novinarka Danica Zavrl Zlebir, ki piše o človeških stiskah). Območno združenje Rdečega križa Kranj in občina Naklo. Znamo si pomagati sami Ko te začnejo nadlegovati bolezni, še z večjim veseljem prisluhneš temam o zdravju z namenom samoobrambe, ob uradnih medicinskih tudi alternativnim oblikam zdravljenja. Kranj - V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj se izteka še eden od krožkov, ki ga financira Andragoški center Slovenije. Skupina sluša-teljic (med njimi je znova en sam moški) je nadaljevala že predlani začeto temo o alternativnih virih samozdravljenja. Izbrali so jo sami, prav tako sami pripravijo večino tematskih sklopov, o katerih se potem pogovarjajo in nekatera spoznanja tudi preizkusijo v svojem Pomoč družini v stiski Krai\j - Območno združenje Rdečega križa Kranj v sodelovanju z društvom Ozara Kranj želi pomagati štiričlanski družini, kiji je po daljšem iskanju uspelo najti primerno bivališče ter tako rešiti hudo stanovanjsko stisko. Ker pa prostori niso primerno opremljeni, prosijo vse ljudi dobre volje, da jim odstopijo naslednjo uporabno opremo: kuhinjski bojler, dva večja'kopalniška bo-jlerja, kuhinjski plinski štedilnik, hladilnik, skrinjo, keramične ploščice za kuhinjo in stranišče (v skupni izmeri 40 m2) ter pipe za kuhinjo in kopalnico. Če želite podariti katerega izmed naštetih kosov opreme, vas prosimo, da pokličete na telefon OZ RK Kranj 202-65-80. Za pomoč se družina vsem darovalcem vnaprej iskreno zahvaljuje. he nad glavo. Na srečo so se takoj odzvali dobri ljudje, ki bodo Sovodnikarjevim, po domače, priskočili na pomoč. Občina Gorenja vas - Poljane je poskrbela za bival-nik, ki jim bo za nekaj časa nadomestil dom. Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka, Občina Gorenja vas - Poljane in Krajevna skupnost Sovodenj pa so se dogovorili o humanitarnem zbiranju sredstev, da bodo Erženovi lahko na pogorišču kmalu postavili nov dom. Stara stavba ni bila zavarovana, tako da je pomoč res nujna. Denar za pomoč bodo zbirali med krajani, Rdeči križ pa na svojem računu številka 07000-0000187397 (sklic na številko 200) s pripisom "za družino Eržen". Vsem, ki boste pomagali, že vnaprej hvala. D.Ž. Pomagali bodo Erženovim Sovodeiy - V četrtek je ogenj zajel staro stanovanjsko hišo družine Eržen na Sovod-nju. Mlada družina z dvema otrokoma, njihova stara mama in stric so ostali brez stre- Glina, oddih za dušo Krai\j - V četrtek, 25. marca, bodo ob 18. uri v prostorih Varstveno delovnega centra Kranj odprli razstavo glinenih izdelkov delovne in^truktorice Tatjane Sladič. Razstavo bo odpria priznana oblikovalka Janja Ošlaj, v programu bodo sodelovali varovanci Stanka Kuhar z igranjem na električne klavia- ture, Eva Pirnat z izraznim plesom. Robi Markič z lastno poezijo in Natalija Čater s petjem. Avtorico razstave bo predstavila Ifi-genija Zagoričnik Simonovič, pesnica in lončarka ter dobrotnica leta 2002, ki velikokrat pride v VDC in ustvarja skupaj z varovanci in delovnimi inštruktorji. Lončar-ki sta hitro našli skupni jezik, glina za njiju ni le material, pač pa tudi medij s terapevtsko močjo. "Glina kliče roke, kdor se je dotakne, ji je hočeš nočeš zvest," je zapisala Ifigenija. "Glina je mehka, a neizprosna dama. Nekaterim se zdi umazana, saj je pravzaprav blato, pa je v resnici Čista, saj neprikrito razkrije vsak prstni odtis, ustvar-jalčevo naravo in trenutno razpoloženje. Zato so izdelki iz gline neponovljivi, vsi enkratni, vsak drugačen od drugega." V Varstveno delovnem centru Kranj pa pripravljajo še nekaj dogodkov. Eden od njih je tudi nastop varovancev s predstavo Družinski doživljaji v Prešernovem gledališču v Kranju. Predstava, ki so jo nameravali sprva odigrati v spremljevalnem programu Tedna slovenske drame, potem pa zaradi težav .prestavili na kasneje, bo na ogled 9. aprila. D.Ž. Krožek Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Gorenjske je uspešno zaključil že tretjo sezono vsebin o alternativnih virih zdravja. življenju. Letošnji pogovori so se sukali okoli vode kot vira zdravja, eteričnih olj, vsakovrstnih vplivih lune na dogajanje v naravi in ljudeh, akupre-surnih točkah, čakrah, zdravljenja z zvokom, reikiju, prehranjevanju na osnovi krvnih skupin, glini, astrologiji, naravni moči odpornosti je povedala mentorica krožka Majda Muri. ' Zakaj jih tako privlačijo ravno alternativni viri zdravljenja, smo povprašali udeleženke in edinega udeleženca. Ko imaŠ tudi sam težave z zdravjem, rad prisluhneš temam, kako ga obvarovati, pravijo. Uradna medicina ni vsemogočna, so prepričani, zato je dobrodošlo tudi kako drugo vedenje o "samoobrambi" zoper bolezni. Tisti, ki so že upokojeni, pravijo, da imajo več časa in ga želijo koristno zapolniti, zato so še bolj odprti vsem mogočim novim pobudam. Potem ko je doma, Človek zna tudi bolj prisluhniti samemu sebi. Vsakemu od udeležencev je bilo všeč kaj drugega iz široke ponudbe tem, izvedeli so veliko novega, si do tega ustvarili (tudi kritičen) odnos, morda preizkusili in se sami prepričali, koliko gre verjeti vsemu, kar ponujajo mejne znanosti. Hrana je pogosto središče našega življenja. • • prejšnjim generacijam jo je primanjkovalo, danes pa jo je v preobilju, zato jo kaže uživati premišljeno. Nič čudnega. Če so veliko govorili ravno o tem. Vsi slušatelji menijo, da je koristno tudi samo druženje. Lepo je preiti med ljudi in če je med njimi beseda o eni največjih vrednot, zdravju, se toliko lepše. Danica Zavrl Žlebir Torek, 23. marca 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^5. STRAN Sodišče razsodilo, da so decembra 2000 podjetje Štefana Hudobivnika deložirali nezakonito Bo Štefan Hudobivnik, razvpiti nakelski podjetnik, res uspel dokazati, da so za propad njegovih podjetij krivi drugi? Prvo zmago je dosegel v motenjski tožbi proti bratoma Zupančič. {Cranj - Štefan Hudobivnik, 42-letni (večkrat) neuspešni predsedniški kandidat in razvpiti nakelski podjetnik, katerega podjetja Nadika, Zihero in Aurelia so v letu 2001 propadla, številni upniki (predvsem kmetje) pa so kasneje zoper njega vložili kazenske ovadbe, je prejšnji teden dobil prvo zadoščenje. Na okrož-pem sodišču v Kranju je že pred časom zmagal v motenjski tožbi zoper Sama in Damirja Zupančiča, lastnika prostorov na Partizanski 26 v Krai^ju, v katerih je delovalo lyegovo podjetje Na-dika, tam pa so hranili tudi vso dokumentacyo ostalih dveh podjetij. Sodišče je ugotovilo, da sta Zupančiča nezakonito deložira-la Hudobivnikovo podjetje, zato jih morata vrniti v najete prostore in vzpostaviti prejšnje stanje. Štefan Hudobivnik in njegova žena Francka sta tako minuli petek prvič po 13. decembru 2000 vstopila v stare poslovne prostore, sicer povsem izprazi\jene. "Ker nas je lastnik prostorov Samo Zupančič, ki je celo svetovalec vlade na ministrstvu za finance, protizakonito vrgel iz najetih prostorov, so podjetja tudi nazadnje propadla. Nezakonito so tedaj deložirali vso dokumentacijo za podjetja Nadika, Aurelia in Zihero, zaradi česar je bilo delovanje podjetij direktno onemogočeno. Enostavno smo se bili prisiljeni, da poleg deložirane Nadike zapremo tudi Aurelio in Zihero, saj so bila podjetja povezana in bi morali ostali podjetji prevzeti vse obveznosti Nadike," je navrgel Štefan Hudobivnik. Po njegovem prepričanju so se z usodo njegovih podjetij poigrali zaradi političnih vzgibov. "Kot predsedniški kandidat sem bil nekaterim prevelik trn v peti," je dejal. Sodna zmaga zaradi motenja posesti, pravi Hu-dobivnik, je tudi dokaz, da sta podjetje G7, ki je izvedlo deložacijo, in kranjska policija, ki je Štefan Hudobivnik in žena Francka, sedaj direktorica podjetij Nadika, Aurelia in Zihero, ki jih nikoli niso ukinili, sta po dobrih treh letih znova lahko vstopila v prostore na Partizanski 26. Nadzor nad uporabo varnostnih pasov Kranj - Včeraj se je po vsej Sloveniji začela prometno-varnostna akcija "Slovenija, pripni se!", ki bo potekala do 4. aprila. Tudi s Policijske uprave Kranj tako že opozarjajo, da bodo poostrili nadzor nad {ne)uporabo varnostnih pasov. Policisti bodo tako po vrtcih, šolah in podjetjih ter večjih parkiriščih voznike opozarjali na koristnost uporabe varnostnih pasov, delovali pa bodo tudi restriktivno in "ne-uporabnike" dosledno kaznovaU. Največ pozornosti bodo posvetili )reverjanju pravilnega pripenjanja in vožnje otrok v vozilih. S. S. deložaciji asistirala, delovala nezakonito. "Za svoje ravnanje bi obe organizaciji potrebovali sodni nalog, tega pa seveda nista imeli. Če bi policija tedaj ustavila deložacijo, bi bilo danes vse drugače." Policija zavedla upnike? "Samo mesec dni po deložaciji je policija pozvala upnike k vlaganju kazenskih ovadb, danes pa se je pokazalo, da so te neupravičene, zato je policija v bistvu zavedla upnike. Ker ti ovadb niso vložili v civilno pravnem postopku, ampak samo v kazenskem postopku, bodo sedaj ostali brez poplačila. Bomo pa sedaj mi na sodišče vložili zahtevo za spremembo legitimacije v kazenskem postopku, kar pomeni, da bomo zahtevali, naj sodišče mene kot ovadenega nadomesti z novimi ovadenimi. To so podjetje G7, policija in brata Zupančič," je še pojasnil Hudobivnik in napovedal, da bodo vložili tudi odškodninsko tožbo zoper omenjene. Njegova podjetja so namreč imela okoli sto milijonov tolarjev terjatev, ki pa so po treh letih zastarale. "Vsa podjetja so do deložacije normalno poslovala, vsako je imelo med 400 in 450 milijoni tolarjev prometa na leto. Dobič- ka veliko niso imela, saj smo večino sredstev vlagali v razvoj. V Podnartu smo na primer na leasing kupili šest tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov, nazadnje pa smo bili prisiljeni poslovne prostore dati banki, ker nismo mogli več izpolnjevati svojih obveznosti, čeprav smo dve tretjini do tedaj že poplačali," je razlagal Hudobivnik. "Mnogi so bili prepričal, da vseh pritiskov ne bom preživel, ampak obstal sem in se branil, saj sem ves čas verjel v pravno državo. Brez Neve Miklavčič Predan, predsednice Helsinškega monitorja, na katerega sem se obrnil na pomoč, odvetnika Zorka Benedičiča in neodvisnega novinarja Viktorja Bala-žiča, ki mi je pomagal voditi tudi predsedniško kampanjo, vsega pritiska ne bi zdržal. Vsi ti so tvegali, da umažejo svoja imena, saj mi resnično nihče ni veijel, nhi domači ne," je še raz-' predal Štefan Hudobivnik, katerega prva naloga je sedaj dobiti nazaj deložirano dokumentacijo, ki jo menda na osmih paletah hranijo v javnih skladiščih Merkurja v Kranju. Simon Šubic \ Mednarodni kriminal se širi SREC Pešec sredi ceste Lesce - 20-letni voznik je v četrtek, 18. marca, okrog pol desetih zvečer z osebnim avtom peljal po lokalni cesti od Lesc proti Hrašam. Le nekaj metrov pred seboj je sredi neosvetljene ceste opazil pešca, oblečenega v temna oblačila, brez odsevnika. Skušal ga je obvoziti, vendar zaman. PeŠca je s prednjim desnim delom avta zadel, prek pokrova motorja in vetrobranskega stekla je padel na cesto in obležal hudo ranjen. Reševalci so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, policisti pa napovedali denarno kazen in sodnika za prekrške. V poročilu za leto 2003 Slovenska policija ugotavlja, da se z odpiranjem Slovenije razrašča mednarodni kriminal. Tacen - Lani se je Slovenska policya soočala z obveznostmi, ki jih je Slovenca prevzela na področju mednarodnega sodelovanja, še zlasti pri vk^učevai^ju v Evropsko unyo in boju zoper mednarodni terorizem. Generalni direktor policije Darko AnžeU, ki je na čelu policye zadnja dva meseca, je na predstavitvi policijskega poročila za leto 2003 delo policije ocenil kot (za zdaj) uspešno, kar po njegovem dokazuje mai\jše število ilegalnih migracy, pryavlje-nih kaznivih dejanj, umorov, hudih telesnih poškodb, ropov in mrtvih ter poškodovanih žrtev kaznivih dejanj. Sproščeni prometni tokovi. umiritev razmer na Balkanu in odpiranje Slovenije v evropski prostor pomembno vplivajo na delovanje slovenske policije, ugotavlja Anželj. Negativne strani odpiranja države so vidne predvsem v širitvi kriminalitete in njena internacionalizacija, zato je bilo lani zelo pomembno dobro sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, je še dejal Anželj. Policija se je lani soočala z zapletenimi primeri gospodarske kriminalitete, zaradi česar je obravnavala skoraj 16 odstotkov manj gospodarskih kaznivih dejanj. Zmanjšalo se je predvsem število obravnavanih kaznivih dejanj ponarejanja (za slabih 87 odstotkov), poslovnih goljufij (za 19,6 odstotka) in poneverb (za 8,3 odstotka). Po oceni policije se je višina škode, ki jo je Segel v blag^no Krai^ - V četrtek popoldne je neznanec izkoristil trenutno odsotnost blagajničarke v eni od prodajaln v trgovskem centru in segel v nezaklenjeno blagajno. Iz nje je ukradel približno 1,3 milijona tolarjev. Pospravljal kar na ulico Jesenice - 33-letni Jeseničan je v četrtek dopoldne pospravljal po stanovanju v petem nadstropju stanovanjske stolpnice. Prek balkona je vrgel steklenico, veČjo keramično vazo in nekaj posode, čeprav so pod njim hodili pešci in vozili avtomobili. Vaza je padla tik ob 42-lctno peško, ki je imela srečo, da je ni zadela. Policisti bodo Jeseničana ovadili kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Albanci s ponarejenimi vizumi Brnik - V petek popoldne so policisti z mejne postaje na brniškem 'etališču preverjali tri državljane Albanije, ki so imeli v potnih listih stisnjene schengenske vizume. Izkazalo seje, da so vizumi ponarejeni, ali so se morali tujci vrniti, od koder so prišli, pa policija ne poroča. H. J. Darko Anželj povzročila gospodarska kriminaliteta, lani zmanjšala z 19,5 milijarde na 14,3 milijarde tolarjev oziroma za 27 odstotkov. Kar za 29,6 odstotka se je zmanjšalo število obravnavanih primerov, za katerimi stoji organizirani kriminal. Ta padec ni toliko posledica manjšega delovanja organiziranega kriminala. ampak bolj novega načina evidentiranja organiziranega kriminala. Direktor uniformirane policije Stanislav Veniger je predstavil področji javnega reda in miru ter splošne varnosti in razmere ocenil kot razmeroma dobre, saj se je število kršitev zadnja leta ustalilo. Zaskrbljujoč je najbolj podatek, da se kar dobra četrtina kršitev zgodi v družinskem okolju. V zadnjem letu se je po ugotovitvah policije nadaljeval tudi trend naraščanja vandalizma na Športnih prireditvah, največ dela z razgretimi navijači pa je lani policija imela na evropskem vaterpolskem prvenstvu v Kranj u. Lani je na slovenskih cestah umrlo 242 oseb, kar je 27 manj kot leto prej. Veniger je celo ocenil, da je bila lani varnost v cestnem prometu najboljša doslej, saj tako "malo" mrtvih ni bilo že nekaj desetletij. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Z ogledalom zadela peško v Bukovica - 48-letna voznica osebnega avta iz Železnikov je v nedeljo, 21. marca, ob 9.20 z makadamskega dvorišča zapeljala na regionalno cesto Skofja Loka - Železniki in zavila proti Dolenji vasi. Po nekaj metrih je dohitela 59~letno peško, ki je hodila ob desnem robu ceste v smeri vožnje, čeprav je na levi strani površina namenjena pešcem. Voznica je peško zadela z desnim zunanjim ogledalom, izgubila je ravnotežje, padla in se huje ranila. Voznico bodo policisti kazensko ovadili, peŠko pa zaradi prekrška denarno kaznovali. Smuk s prekrižanimi smučmi Vogel - V soboto gkrog enih popoldne seje 23-letna Ljubljančan- v ka s smučmi spustila po Zagarjevem grabnu. "Pod skalo", kjer se smučišče zravna, se je odločila za smuk, na mokrem snegu pa je smuči prekrižala in padla. Prvi ji je pomagal reševalec s smučišča, nato pa so jo s teptalnim strojem odpeljali do zgornje postaje gon-dolske žičnice in z gondolo v dolino, kjer so jo čakali z reševalnim avtom. V jeseniški bolnišnici so ugotovili hude poškodbe in smučarko zadržali na zdravljenju. H. J. KRIMINAL Vlomilec v terapevtski skupnosti Škofja Loka - V soboto popoldne je nekdo vlomil v stavbo terapevtske skupnosti. V pritličju je razmetal stvari gojencev, v prvem nadstropju pa vlomil v omaro in našel dve ročni kovinski blagajni, v katerih so imeli gojenci shranjen denar in cigarete. Blagajni je odnesel s seboj, s tatvino pa gojence oškodoval za približno 400.000 tolarjev. Denar in zlatnina Krai\j - Neznanec, ki je v noČi s sobote na nedeljo vlomil v stanovanjsko hišo in jo temeljito pregledal, je uplenil za približno pol milijona tolarjev gotovine in zlatnine. H. J. 02G OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Stara cesta 10, 4220 ŠKOFJA LOKA. tel.: 04 502 00 00, tel./fax: 04 502 00 57 Objavljamo prosto delovno mesto 1. DIPL INŽENIR LABORATORIJSKE BIOMEDICINE ali 2. LABORATORIJSKI TEHNIK Zahtevani pogoji: Pod 1. točko - končana visoka strokovna šola za blomedicino - opravljen strokovni izpit - znanje slovenskega jezika - potrdilo o slovenskem državljanstvu Pod 2. točko - končana srednja šola za farmacijo in zdravstvo - smer laboratorijski tehnik - opravljen strokovni izpit - najmanj pet let delovnih izkušenj na področju laboratorijske hematologije in biokemije - znanje slovenskega jezika - potrdilo o slovenskem državljanstvu Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Rok prijave je 8 dni od dneva objave. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka. 1 ,.. I -■•> J,I 1 GORENJSKI GLAS • 16. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Torek, 23. marca 2004 C ariniki se na mg Na meji z Avstrijo, Italijo in Madžarsko od 1. maja dalje ne bo več carinikov, še več kot doslej jih bo na meji s Hrvaško, prek katere bodo potniki brez plačila uvoznih dajatev lahko prinesli v Slovenijo za 175 evrov blaga. V carinski službi so prepričani, da letos za prehod meje s Hrvaško tudi na vrhuncu poletne turistične sezone ne bo treba čakati nič dlje kot v preteklosti. "Carinska služba je dobro priprav^ena na vstop Slovenije v Evropsko unijo. To ugotavljamo sami, predvsem pa nam to priznavajo predstavniki Evropske unije, ki nas stalno preverjajo in nadzorujejo," pravi Franc Košir, generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije (doma iz Mavčič), in dodaja, da slovensko carinsko službo včasih celo dajejo za zgled drugim. Spremembe bodo občutili tudi cariniki na Gorenjskem. Carinski urad Jesenice bo ostal, vse i\jegove izpostave z izjemo ene bodo ukinili, od nekaj manj kot dvesto zaposlenih pa bo ostalo samo 65 delavcev. Izpostava na Brniku se bo okrepila, krai\jska se bo nekoliko zmanjšala, škofjeloške od 1. maja da^je ne bo več. ' ■ i' L'■ Slovenija ho 1. maja letos postala članica Evropske unije. Recimo, da bi se na ta dan odpravili v sosednjo Avstrijo. Bi nas na meji še pričakali cariniki? "Na mejah z Avstrijo, Italijo in z Madžarsko, ki bodo s 1. majem postale notranje meje Evropske unije, tega dne od polnoči dalje ne bo več carinikov, morda bo kdo, a še ta bo le zato, da bi uredil kakšne stare zadeve. Carinske kontrole ne bo več, ljudje bodo lahko prosto prenašali prek meje blago, ki so ga kupili v kateri od držav sedanjih in novih Članic unije. Za prehod meje bodo potrebovali le veljavni osebni dokument, policisti bodo to nadzirali še dve ali tri leta, potlej, ko bo Slovenija povsem uveljavila, standarde iz schengenskega sporazuma, pa tudi te mejne kontrole ne bo več. Državljani bodo lahko prosto prehajali med državami podpisnicami schengenskega sporazuma, brez pregleda potnih listov in kjerkoli, ne le na mejnih prehodih, pogoj je le, da bodo imeli s sabo veljavni dokument." bo oproščen plačila carine ali Spremembe pri oprostitvi uvoznih dajatev Na meji s Hrvaško, ki bo s L majem postala zunanja meja Evropske unije, cariniki ostajajo, nasprotno: še več jih bo kot doslej. Kakšne spremembe se obetajo na tej meji? "Za carinsko službo ne bo bistvenih sprememb, poleg policijskega in carinskega nadzora bo na meji še veterinarski, fitosani-tarni in zdravstveni nadzor, mejni organi pa bodo velik poudarek dajali tudi ilegalnemu priseljevanju, organiziranemu kriminalu, tihotapljenju mamil in terorizmu. Vsak potnik, ki bo prišel na mejo, bo moral prijaviti blago, carinik pa se bo pri tem na podlagi predpisov odločil, ah ne. Bodo carine enake, kot so zdaj? "Tu bodo spremembe. Medtem ko so po sedanji ureditvi domači potniki oproščeni plačila carine in davka na dodano vrednost za blago v vrednosti do 16 tisoč tolarjev, bo po vstopu v Evropsko unijo ta meja 175 evrov, kar ob sedanjem tečaju presega vrednost 41 tisoč tolarjev. Zdaj so plačila uvoznih dajatev oproščeni vsi potniki ne glede na starost, carinski predpisi Evropske unije pa uvajajo razliko in potnike, mlajše od petnajst let, oprostijo plačila carine le za vrednost blaga do 90 evrov. Potniki, ki so starejši od sedemnajst let, bodo enako kot doslej oproščeni plačila carine tudi za predpisano količino tobačnih izdelkov, alkohola in alkoholnih pijač ter parfuma. Pri tobačnih izdelkih je to 200 cigaret ali 100 cigarilosov ali 50 cigar ali 25 dekagramov tobaka za kajenje ah sorazmerna količina različnih navedenih tobačnih izdelkov, pri alkoholu in alkoholnih pijačah dva litra penečega in dva litra mirnega vina ali en liter žgane alkoholne pijače, pri parfumih pa pet dekagramov parfuma in četrt litra toaletne vode." Bodo na meji spremembe tudi pri prenašanju denarja in vrednostnih papirjev? "Tu ne bo sprememb, potniki bodo lahko prek meje prenašali slovenske tolarje kot tudi tuji denar, le tedaj, ko bodo nesli več kot tri milijone tolarjev, bodo to morali prijaviti mejnim organom." Ali se bodo z vstopom v Evropsko unijo na južni meji spremenile omejitve in prepovedi pri prenosu živali, rastlin in zdravil? "Carinski predpisi, ki urejajo prenašanje teh "stvari" preko meje, bodo ostali enaki, kot so Franc Košir, generalni direktor republiške carinske uprave. zdaj. Za prehajanje oz. prenašanje psov, mačk, ptic in drugih hišnih ljubljencev preko meje bo tako kot doslej potrebno mednarodno veterinarsko spričevalo kot dokaz, da je žival zdrava. Evropska unija bo prehajanje živali preko meje nekoliko poostrila in bo sprejela novo uredbo, ki bo začela veljati 3. julija letos; o njeni vsebini pa za zdaj še nismo seznanjeni. Kar zadeva zdravila, jih bodo ljudje lahko prosto in brez kakršnihkoli omejitev kupovali kjerkoli v Evropski uniji pa tudi v tretjih državah oz. zunaj unije, vendar pa bodo pri prenašanju prek južne meje morali z receptom dokazovati, da jih potrebujejo za osebno uporabo." Približuje se polete in čas dopustov, ki ga številni Slovenci preživljajo v hrvaških obmorskih krajih. Nekatere je že strah, da se bodo v poletnih konicah kolone vozil zaradi strožjega nadzora na meji s Hrvaško podaljšale... "Bojazen je odveč. V carinski službi smo prepričani, da letos za prehod meje tudi na vrhuncu poletne turistične sezone ne bo treba čakati niČ dlje kot v preteklosti, Na meji, še zlasti na glavnih mej nih prehodih, bomo znatno okrepili število carinikov, upoštevali pa bomo tudi priporočila svetovne carinske organizacije in Evropske unije, da morata potniški in blagovni promet preko mej e potekati čimbolj tekoče." Največje spremembe pri trgovanju z "jugom" Kakšne bodo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo carinske spremembe za podjela in podjetnike? "Slovenija bo z vstopom v unijo postala del skupnega notranjega trga, na katerem bo prost pretok blaga in storitev. Tako kot podjetnik iz Kranja zdaj lahko kupi pločevino na Jesenicah, jo bo v prihodnosti lahko v katerikoli članici unije, jo pripeljal domov in delal. Pri trgovanju z državami, ki niso članice unije, se carinski postopek ne bo nič spremenil. Tak postopek, kot ga predpisuje evropski carinski zakonik, izvajamo že od 1996. leta dalje, spremenile pa se bodo višine nekaterih uvoznih dajatev. Evropska unija ima namreč zelo veliko sporazumov s posameznimi državami ali gospodarskimi skupnostmi držav, na podlagi teh pa tudi različne carinske dajatve, ki so v nekaterih primerih višje od sedanjih, v drugih pa nižje. V povprečju se bodo carine pri trgovanju z državami tretjega sveta verjetno celo nekoliko znižale." Največje spremembe bodo pri trgovanju z državami nekdanje Jugoslavije... "Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bodo sporazume o prosti trgovini, ki jih je Slovenija sklenila s Hrvaško, Makedonijo ter Bosno in Hercegovino, zamenjali stabilizacijsko asocia-cijski sporazumi, kot jih je s temi državami že sklenila Evropska unija ali jih še bo. Slovenska podjetja bodo na podlagi teh sporazumov spet morala plačevati carino za industrijske izdelke, vendar naj bi jo po določenem času ukinili." Manjši obseg carinskega dela Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se bo zmanjšal obseg carinskega dela. Koliko carinikov bo preveč? "Ob tem, ko bomo 450 carinikov premestili znotraj carinske službe, jih bo še vedno okrog 350 preveč. Čeprav mi je kar hudo, da morajo cariniki v druge službe ali da so postali presežek, preprosto ni druge izbire. Obseg carinskega dela se bo zaradi ukinitve carinske kontrole na notranjih mejah Evropske unije in carinjenja pri trgovanju znotraj unije občutno zmanjšal, pri blagovnem prometu od 70 do 75 odstotkov, hkrati pa potrebe po dodatnih zaposlitvah na južni meji in za nekatere nove naloge carinske službe niso tolikšne, da bi kadrovski problem lahko rešili brez presežkov." Koliko jih bo na Gorenjskem ? "V Carinskem uradu Jesenice, ki ima osem izpostav (Jezersko, Ljubelj, Korensko sedlo, Rateče, Železniška postaja Jesenice, Karavanke - vstop, Karavanke -izstop in Plavški travnik), je manj kot dvesto zaposlenih, po vstopu v Evropsko unijo jih bomo rabili le Še 65. Za 107 delavcev smo že našli rešitev: 38 se jih bo zaposlilo v carinskem uradu Ljubljana, Štirje v uradu Obrežje in dva v uradu Sežana, 15 v generalnem carinskem uradu, 19 v davčni upravi, 21 v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ostali pa še v nekaterih drugih službah. Se dvajset delavcev je preveč, nekateri med njimi so zaprosili za predčasno upokojitev, vendar bomo to možnost po sklepu vlade lahko ponudili le tistim, za katere bi težko našli drugo zaposlitev. Carinski urad Jesenice, ki bo prevzel tudi nekatere nove naloge (vzdrževanje sistema Taric), bo ostal, vse izpostave bomo ukinili, nekaj časa bomo ohranili le še izpostavo PlavŠki travnik." Del gorenjskih carinikov naj bi se torej zaposlil tudi na meji s HrvaŠko. Se bodo preselili bli^e meji? "Carinska služba nima na razpolago stanovanj za preselitev, večina se bo tja vozila, vendar so se zaradi oddaljenosti dogovorili, da bodo delali po dvanajst ur. Kaj se bo zgodilo s carinskimi izpostavami Kranj, Škofja Loka ter Brnik - potniški del in Brnik - blagovni del, ki sicer sodijo v Carinski urad Ljubljana? "Carinski izpostavi na Brniku se bosta zaradi pomembnosti mejnega prehoda Še okrepili, izpostava v Kranju bo ostala, vendar se bo po številu zaposlenih nekoliko zmanjšala, izpostavo v Škofji Loki pa bomo ukinili." Carinska služba bo s L majem zapustila mejne prehode z Avstrijo, Italijo in Madžarsko in ukinila tudi nekatere izpostave v notranjosti države. Kdo bo zasedel njene prostore? Večino prostorov za izpostave v notranjosti države, med njimi tudi za škofjeloško, smo imeli v najemu, prostori na mejnih prehodih pa bodo prešli pod okrilje servisa skupnih služb vlade. Za kaj jih bo namenil vladni servis, mi ni znano, najbolj pa se bojim tega, da se bo zgodilo podobno kot v nekaterih drugih državah, kjer precej tovrstnih stavb propada." Cveto Zaplotnik Piše Miha Naglič Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih S66 Kranjska Sibirija Lavtizar je imel velik dar opazovanja in spoznavanja krajev, v katerih je živel in delal. ''Narava je vtisnila marsikateremu kraju izreden značaj. Ko slišiš dotično ime, se spomniš takoj posebnosti tistega kraja. Bled štejejo za raj Kranjske dežele, i' Kropi je konec sveta. Lese pri Tržiču primerjajo glede milega podnebja z Vipavo. Ratečam na Gorenjskem pa pravijo Kranjska Sibirija. Ni sicer pesniško to ime, kljub temu prištevajo rateško okolico odličnim planinskim pokrajinam naše dežele. Razprostira se na severni strani Julijskih Alp v bližini kranjsko koroške meje. Planota, ki je naseljena s pristno slovenskim prebivalstvom, je odprta od vzhoda proti zapadu. Dolga je štiri kilometre in en kilometer široka. Na vzhodu meji na Podkoren, na vzhodu na mali trg Bela peč. Svet ni nerodoviten. Dosti je lepih njiv in travnikov, pa tudi nekaj močvirja. Svojo višino dosega ta planinska ravan v Ratečah, ležečih 868 metrov nad morskim površjem." RateŠki župnik je bil po rodu Kranjsko gorčan (Borovec), a večino svojih let (47 od 92) je preživel v Kranjski Sibiriji. Že v enem prejšnjih podlistkov smo videli, kako je popisal njeno okolico, to pot se zadržimo še pri opisu njenih prebivalcev. "Vse kaže, da je naselbina zelo stara. Obsežni gozdi in pašniki ter ugodni prostori za obdelovanje zemlje so privabili Človeka na to planoto. Ljudje se utabore le tam, kjer najdejo potrebnih pogojev za življenje. Cerkev Tomaža ob koncu Rateč kaže s svojim romanskim zvonikom, da je bila zgrajena v davnih časih. Govorica celo ve, da je bil občini zato izbran sv. Tomaž kot zavetnik, ker prvotni Ratečani niso bili posebno vneti za sprejem krščanske vere. Ustno sporočilo bi torej pričalo, da je bivalo tukaj ljudstvo že poganskih časih." Pozneje je to ljudstvo pripadlo belopeŠkim gospodom. "Stari prebivalci pa niso bili sami svoji, temveč uslužbenci mogočnejših gospodarjev. Robovali so vitezom, ki so imeli utrjen grad v Beli peči. Nekaj časa je bilo to viteško gnezdo lastnina Ortenburžanov in celjskih grofov, za njimi ga je dobil cesar Friderik IV. (1439-1493). Grad, stoječ na precej visokem hribu, je že dolgo v razvalinah, toda Ratečani še dobro pomnijo pripovedovanje svojih pradedov, kako hudo tlako so morali delati pri zidanju grajskih poslopij. Zjutraj so šli z voli od doma ter vozili ves dan kamenje na vrh hriba, zvečer pa so prinesli domov odrto kožo in izmučene živali. Ni čuda, da gospodarijo v sedanjih grajskih podrtijah strahovi. Ljudska domišljija vidi med razpadlim zidovjem Črne pse, ki stražijo zaklade, zasute v ondotnih grobljah. A minula je doba hlapčevanja. Nekdanje mogočne gosposke, znane z imenom 'Herrschaft-Weissenfelski je imela podložnike do Jesenic, ni več. Kmet je gospod na svoji zemlji. Kar pridela, mu ne vzame tujec; odpravljeni sta tlaka in desetina." Kako zanesljiva je ta pripoved, bi težko sodil, bolj zanesljivo je tisto, kar je o svojih fa ran i h dognal njihov župnik v letih, ko je bival med njimi. "V sedanji 142 hišnih številk broječi vasi prebiva delaven rod poljedelcev in živinorejcev. Vsi hočejo hiti skupaj, hiše so kar nakopičene ena poleg Gorenjca in Gorenjki iz Podkorena, fotografirani po 1. sv. Vojni. druge, radi tega je dosti večja nevarnost za požar. Pravijo, da so se zato tako gosto naselili, ker je bilo nekdaj toliko roparjev, da ljudje niso upali posamezno prebivati. Te navade se držijo še dandanes. Kdor zida novo poslopje, ga zgradi v bližini kakega soseda. Lepi prostori za nove stavbe bi bili v zapadni strani Rateč v Rutih. Svet je vzvišen, obrnjen proti soncu, zavarovan proti povodnji in z lepim pogledom na Julijske Alpe, toda nihče noče tam zidati. Čeprav je naredil potok Trebi-Ža, ki teče poleg vasi, že mnogo škode hišam in njivam, se mu vendar nočejo ogniti. Vsak sili tja, kjer je večja družba. Da si pridejo tu in tam navzkriž, kdo hi jim zameril ? Kjer je 700 ljudi skupaj, ne morejo živeti brez vsakega prepira. Toda če jim preti vna-nji sovražnik, si hitro podajo roko spravo, da so močnejši v borbi zoper vsiljenca. Ta skupnost je vtisnila Ratečanom poseben značaj, ki jih loči od bližnjih okoličanov. Ratečan je krepko izražena osebnost, lastna samo temu ljudstvu." I ' ,y1 ..........\ . v- i Torek, 23. marca 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN ani je imela Gorenjka iz Lesc kar tri predsednike uprav in pridelala 229 milijonov izgube. Sedanji predsednik je prepričan, daje k temu pripomogla preobilna režija. Lesce - V manj kot letu dni smo se pogovarjali s tretjim predsednikom uprave znane gorenjske družbe Gorenjka, ki so jo lani želeli deliti, seliti in del celo prodati tujcem. Sedai^i predsednik uprave Franci Campa je prepričan, da so lanski dogodki občutno vplivali na poslovai^e, saj da so ob tem pozabili na kontrolo stroškov. Oklestil je režijo, se posvetil tehnološki prenovi, večinski lastnik pa mu trdno zagotav^a, da delitve, iskanja strateškega partnerja in prodaje ne bo. Septembra lani ste kot tre^i predsednik uprave družbe Gorenjka v letu 2003 prevzeli vodenje te družbe. Kaj je bil po vašem mnenju poglavitni vzrok za te zamenjave? 'Nekdanja uprava Budkovič -Kovač se je zelo razšla v pogledih na razvoj Gorenjke z nekdanjimi nadzorniki družbe. Tri mesece je nato podjetje vodil Kocman, ki je bil eden od teh nadzornikov, vendar so nekatere razlike tudi tedaj ostale. Kot veste, je bilo lani ob tem času veliko govora o delitvi in prodaji družbe, o selitvi iz Lesc, naku- pu tujcev in še marsičem. Sam podrobnosti ne poznam in menim, da poznavanje osnov teh govoric ni pomembno za uspešno poslovanje družbe v prihodnje. Interes po nakupu še vedno ostaja, vendar večinski, 54- v odstotni lastnik - Žito, temu nasprotuje." So lanski dogodki vplivali na rezultate poslovanja Gorenjke v tem letu ? "To so bili za Gorenjko resnično pretresi in precejšnje spremembe, ki so poleg dejstva, da se je upravi iztekel mandat, očitno porabljali tudi veliko energije odgovornih, tako da jo je za samo poslovanje zmanjkovalo. Gorenjka je lani s 3,7 milijarde prihodkov od prodaje za-' ostala za načrti in tudi za dosežki leta 2002, predvsem pa se ni pazilo na stroške. Skupaj z nekaterimi prevrednotenji in izpla-čih odpravnin ljudem, ki so odšli iz podjetja, je bil lanski rezultat 229 milijonov tolarjev izgube. V zadnjih treh mesecih ni bilo mogoče kaj pomembnega storiti, zato smo se v novi upravi posvetili predvsem letošnjemu načrtu." Kaj je bistvo vašega pristopa oziroma poslovnega načrta Gorenjke v letu 2004? "Mi za letošnje leto načrtujemo minimalno - le dvoodstotno rast prodaje, vendar ob tem 92 milijonov tolarjev dobička. Jasno je, da nameravamo predvsem zmanjšati stroške, tudi z ukinit- Franci Čampa • vijo nekaterih delovnih' mest in reorganizacijo. Ukinili smo deset delovnih mest: svetovalcev, vodje projektov, v marketingu in dveh nekdanjih Članov uprave; sedem ljudi je bilo odveč zaradi zmanjšanja števila izvajalcev, tri delavke pa so odšle skupaj z dejavnostjo kuhinje, ki smo jo oddali zunanjemu izvajalcu." Našteto pomeni zmanjševanje režije. Ste zmanjšali število delavcev tudi v proizvodnji? "Ne. Niti za enega. Res pa je, da nismo podaljšali nekaterih pogodb za določen čas. Določen delež takih pogodb bo pri nas potreben, saj imamo v letu, dve zelo izraziti konici sezone: pred veliko nočjo v aprilu in ob koncu leta." Lani so se problematizirale možnosti poslovanja pekarne in konditorskega dela ločeno. Kje je po vaši oceni prišlo do največje izgube? "Prepričan sem, da so izgubo povzročili previsoki stroški režije in prenizka produktivnost, poleg tega pa so tudi prodajni rezultati zaostali za načrti. Pri tem sem prepričan, da za to niso krivi ljudje sami, saj so gotovo približno enako prizadevni, kot drugod po Evropi, vprašanje je, kako je organizirana proizvodnja in s kakšno tehnologijo. Priprava tega pa je naloga vodstva." Lani se je pogosto, zlasti za konditorski del Gorenjke, po- udarjala potreba po iskanju strateškega partnerstva. Tako sta se omenjali dve ideji: prodaja konditorstva tujcem - Kra-šu, ali povezovanje konditorske dejavnosti v okvirih družb Zita in morda še celo drugih. Kakšna so vaša razmišljanja ? "Moj pogled, pa tudi stališče lastnikov, je, da obe proizvodnji ostaneta tu v Lescah, in ocenjujemo, da smo lahko dovolj učinkoviti ter donosni. Zato ne pride v poštev tudi nobena prodaja, niti ne potrebujemo nobenega strateškega partnerja. Se pa povezujemo pri nabavi surovin, da bi z ekonomijo obsega priŠh do ugodnejših cen. Z aprilom bo uveljavljena drugačna organizacija prodaje, pri čemer smo se dogovorili, da bodo potniki Su-mija in naši prodajali oba programa. Nenazadnje je potrebno pomisliti tudi na kvaliteto blagovne znamke in v Gorenjki smo prepričani,. da ima naša precejšen ugled - da je postala pojem kakovostne čokolade." le 18-odstotni tržni delež. Lahko pa dodam, da pri tem nadaljujemo politiko prejšnjih uprav -proizvodnjo in prodajo visoko kvalitetnih izdelkov, ki so narejeni iz prvovrstnih surovin s to dopolnitvijo, da razmišljamo tudi o proizvodnji izdelkov nižjega cenovnega razreda. Te izdelke bomo proizvajali iz drugačnih surovin in jih prodajali pod drugimi blagovnimi znamkami." Nameravate vlagati tudi v tehnologijo? "Tretja najpomembnejša naloga nove uprave Gorenjke, poleg kadrovsko-organizacijskih sprememb in priprave plana za letos, je bila prav proučitev stanja tehnologije in možnosti za njeno modernizacijo. NaŠa tehnologija je zastarela, veliko je še ročnega dela, zato nameravamo v tehnologijo veliko vlagati. Na to se že pripravljamo. V planu je za investicije predvidenih 280 milijonov tolarjev amortizacije in ocenjujem, da bodo skupaj Novi predsednik uprave Gorenjke ob podpori lastnikov zagotavlja, da selitve družbe ali njenega dela iz Lesc ne bo. Čez nekaj tednov bo Slovenija vstopila v EU. Pričakujete večjo konkurenco? "Če pogledate na prodajne police naših trgovin, boste videli resnično veliko izbiro različnih proizvajalcev. Nikjer po Evropi nisem videl tako raznolike ponudbe, običajno so na policah v Italiji, Nemčiji in drugod izdelki dveh, treh ali štirih znamk. Vstop v EU lahko pomeni določene spremembe, mislim pa, da trgovci sami ne bodo širili te ponudbe. Ob tem kaže povedati tudi to, da Gorenjka proda na domačem trgu 80 odstotkov svoje proizvodnje in ima ob tem Zakaj obvezno zbornično članstvo dosegle vrednost približno še za ertoat toliko." Že vaša predhodnika sta omenila problem plasmaja pekarske proizvodnje, saj je v trgovini na Gorenjskem prišlo do precejšnjih sprememb: težav v Živilih in prevzema s strani Mercatofja, ki pa ima svojo veliko pekarno v Grosupljem. Ste te odnose že dogovorili? "To je precej občutljiva zadeva. Poskušamo biti dober partner Mercatorju, s katerim imamo na konditorskem delu, pa tudi pri kruhu, rast prodaje. Težave so bile lani z Živili, kjer se je, ko so bili še samostojni, prodaja skoraj prepolovila. Ocenjujemo, da bodo te odnose letos uredili, saj imamo pogoste pogovore in usklajevanja." Štefan Žargi Ljubljana - Iz Gospodarske zbornice Slovenije so nam v zvezi s pogostimi vprašanji, zakaj imamo uzakonjen sistem obveznega Članstva v zbornicah, in trditvah, da velja v Evropski uniji praksa prostovoljnega članstva, poslali širše pojasnilo, v katerem navajajo, da enak model, kot je v Sloveniji, velja tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Španiji, Luksemburgu, Nizozemski in Grčiji. Ob tem poudarjajo, da so naloge Gospodarske zbornice Slovenije primerljive s tujimi zbornicami, in v Zakonu o GZS je zapisano, da GZS zastopa člane pred držav- nimi organi pri oblikovanju gospodarskega sistema in gospodarske politike, opravlja vrsto poslovno pospeševalnih nalog in javnih pooblastil. Obvezno članstvo v zbornici zagotavlja polno reprezentativnost članov, enakopravnost pri koristih in bremenih, strokovno neodvisnost in zmožnost sprejemanja uravnoteženih predlogov in stališč ter sposobnost izgradnje materialne in kadrovske strukture. GZS je avtonomna, nepolitična in strokovna ustanova z demokratičnim ustrojem in neodvisnim virom financiranja. Deluje kot sistem na nacionalni ECO OIL W 0453177 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE VEC ENEROlJE ZA ISTO CENO. ravni za celotno gospodarstvo in s specifičnimi nalogami, ki jih izvaja 27 panožnih združenj in 13 območnih zbornic. Ustavno sodišče je v zadnjih petih letih kar trikrat utemeljevalo potrebnost in ustavnost obveznega članstva v zbornicah javnopravnega modela za vse tri tovrstne zbornice pri nas. Med drugim je zapisalo, da je preko obveznega članstva zagotovljena verodostojnost dela zbornice, neodvisnost, strokovnost in objektivnost. Ustavno sodišče je tudi menilo, da je obvezno Članstvo primerna in nujna oblika zastopanja, Če si država želi zagotoviti reprezentativnega predstavnika gospodarstva. Združenje evropskih zborničnih organizacij Eurochambres uvrŠČa Gospodarsko zbornico Slovenije v skupino najbolj učinkovitih, uspešnih in uglednih zbornic v Evropi, Še dodajajo. š. ž. o napovedovanju finančnih neurij Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Povezovanje finančnih trgov po svetu je načrtovalce ekonomske politike v preteklih dveh desetletjih postavilo pred nove preizkušnje in izzive. Denar se s pomočjo informacijske tehnologije po svetu danes pretaka in menja lastnike tako rekoč s svetlobno hitrostjo, prav tako hitro pa se zamenjujejo tudi valute med državami. Odgovornim za zdravje svetovnih financ tako ostaja vse manj časa za ukrepanje, če gre kaj narobe. In narobe gre ves čas kaj, finančno trgi pa ostajajo Še naprej izredno nepredvidljivi, še posebej pred velikimi krizami. Leta 1994 v Mehiki in leta 1997 na Tajskem so trgi oddajali le malo signalov pred prihajajočim potresom. Zaradi takšnih in podobnih finančnih kriz se je okrepilo prizadevanje za izgradnjo vsaj približnih opozorilnih sistemov, ki bi valutne trgovce že vnaprej opozarjali na prihajajoče ekonomske katastrofe. Dosedanje analize in modeli, temelječi na preteklih izkušnjah finančnih kriz po svetu, nam kažejo izredno zapleten splet okoliščin, ki v končni posledici lahko privede do katastrofe večjih razsežnosti. Pri tem igrajo glavno vlogo medsebojna prepletanja različnih in zelo Številnih ekonomskih, političnih in psiholoških dejavnikov. Rezultati obstoječih opozorilnih sistemov finančnih kriz so zato milo rečeno mešani. Resda napovedi večine najbolj obetajočih modelov vsebujejo precej dobre pokazatelje finančnih kriz v posamezni državi, a pogosto sprožijo tudi lažne alarme, kar ima tudi lahko drage posledice za dotično državo. Samo po sebi se torej postavlja vprašanje, ali je sploh možno zgraditi zanesljiv sistem za napovedovanje pretresov na finančnih trgih. Odgovor je odvisen od tega, kakšna so naša pričakovanja. Že zaradi same narave stvari zagotovo ne bomo nikoli niti z najboljšimi modeli zmožni stoodstotno napovedovati prihodnjih kriz, tako finančnih kot kakšnih drugih. A z nadaljnjim proučevanjem in izpopolnjevanjem obstoječih ter izgradnjo novih modelov in z vedno novimi informacijami lahko dosežemo boljše razumevanje vzrokov kriz, s tem pa tudi vsaj do določene meje izboljšamo tudi njihove napovedi. Dober opozorilni sistem bi moral vsebovati določene informacije, ki bi, kot je to pri napovedovanju pogostokrat spregledano ali celo namerno izpuščeno, poleg podatka, kako močno je neka država občutljiva za nastop krize, dale tudi verjetnost za nastop finančnih bolezni. Na sedanji ravni razvitosti kriznih sistemov se na takšne informacije lahko le delno zanesemo, a so kljub temu še vseeno dovolj dober približek in s tem tvorijo nekakšno začetno točko, s katere se nosilci ekonomske politike v državah po svetu podajo v bitko z grozečimi finančnimi neurji. Ravno zaradi narave zgodnjih opozorilnih sistemov pa je potrebno poudariti, da obstaja velika nevarnost zlorabe. Takšni sistemi se morajo uporabljati v povezavi z drugimi, širšimi analizami, ki zajamejo tudi ostale dejavnike v zapletenem okolju svetovnega finančnega sistema. Varovanje je naloga države Brnik - Iz Aerodroma Ljubljana so sporočili, da bo Evropska komisija v kratkem izdala študijo o financiranju varnosti civilnega letalstva, ki bo temeljila na izhodiščih Evropskega parlamenta za sprejem ustrezne zakonodaje. Evropska zveza letališč (ACI) ocenjuje, da je zakonska urejenost tega zelo pomembna, saj bo odpravila tudi razlike pri financiranju letališč, ki povzročajo nesorazmerja v njihovi konkurenčnosti. Pri tem naj bi se zgledovali po ravnanju ameriške administracije, ki je sredi februarja namenila dodatnih 185 milijonov dolarjev za financiranje varnostnih ukrepov na ameriških letališčih, lani pa so ta sredstva dosegla kar milijardo dolarjev. V Evropi za zdaj večino stroškov za varnost na letališčih v obliki dodatnih taks plačujejo letalski potniki sami. Direktor Aerodroma Ljubljana Vinko Može je ob tem izjavil, da 'Trotiteroristično varovanje letalskih potnikov in infrastrukturnih objektov na more biji pristojnost letališča. Povsem jasno je, daje to naloga države". Š. Z, v KRANJCANKA www.gorenjskiglas.si -A Ü Izjemno ugodno v med 1. in 17. aprflom "J4 Polpenzion že od: S 8.100 SIT na dan Cena vsebuje: poLpenzioni neomejeno l J \ Rablj ena vozila Delovni čas: ined tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, e-mail: igor.pogacnik^^a-l.si Znamka In tip Suzuki Baleno 1,6 2xair,sv,C2,es Volvo V70 k,abs,sv,cz,es Opel Vectra 1,6 2xair,sv,a,es,r Fiat Marea 1,9 jtd k,2xair,es,cz,abs BMW 523 i turing k, abs,sv,cz,es,4air BMW 528 i k, sv,es,abs,air R-Master 2.5dd k,sv,cz,es R-Espace 2,0 16v k,abs,sv,cz,es,4air Renault Megane 1,6 RN air,sv,cz Opel Astra 1,8 i kar. C2,es,sv VW Passat 2,0 d kar. sv,cz,abs Renault Laguna 2,0 rxe k,abs,sv,cz,es Letnik-barva 1997 modra 1997 srebrna 1996 zelena 2000 srebrna 1998 rdeča 1998 modra 2001 bela 2000 srebrna 1996 bela 1995 bela 1994 bela 1996 bela Cena V Sit 870.000,00 1.850.000,00 950.000,00 1.990.000,00 2.960.000,00 2.890.000,00 2.990.000,00 3.290.000,00 880.000,00 790.000,00 750.000,00 1.190.000,00 RENAULT u-ww.alpelour-remont.si Za vozila z yarandjo vam temčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 82 TOČK KONTROLE NA VOZILU t ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA tisa VLEKO AlJ POPRAVILO ♦ DO 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIIO I.HJKNDA: •n VOZILO 7. (iARANTIiO . K KI .IMA ' ♦ SV SKRVO VOI^NN ♦ (7. CKVl-RAI.NO ZAKI.i:i'AN)K ♦ K KAIlin ■ ivs- la.kktr m u; s i kkfl ♦ AIK MKRAG mm Vse za vaS avto na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBUANSKA 22 Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ Prodaja vo/il Renault ♦ V/dr/.(?VHnj« vo/.il ♦ Najorn vo/il ♦ l*r(;pis vozi! ♦ Zavarovünjn in registracija vozil ♦ Odkup in prodaja rat)ljonih vo/il ♦ Inhriični osnbtiih, tovornih in priklopnili vo/il 00 (Q £ o o CM (0 U E CO CM O I- LiJ CO ^ C Is.s CD O C O o E o CO CO •D O ■O (O a "O o o C d) >ü >o C TJ O CO n >N CO CO CO CO <0 C CO iS CO C D E o CO o o.. CO d o S^ E .S G) CO ^ O. CO -5 o N I 10 C b CO .CO 0) ■ "D O a CO OJ CD C g g to "O o t CO (D O. š g ■ ^^m 2: o CO I 0 (O CO 0) CQ ü 0) 0} d) >ü 0) C CO to o o. CO 0 2 o a a CO _ CD 0 I to ■o o CO 0 0 Q. 0 -S "O C O) CO "O 0 O) < z o lU ffi <>ü o 2 »52 o>ü < o<5 < z -^ < ^ < 2 O O < o. _ 9 o CO N 0- < CQ LU C/> s < o QQ O < LU S S C/) UJ < CO go C/) s < is ■ ^^m C D v > TJ >o 1 ifci 'c 0 0 "55 0 n > > >N D CO E CO •0 0 0 C > TJ C CO > CO m D CO > 0 >CJ c\i C 0 1 C 0 E Q. CO 0 C o oT C CO to o 0 »Ü ■ ^^m 10 CO CÖ •o o a CO o D) 0) p >ü CO CO CO CO o "D o 0 z C o a o ■D TJ X) CO O ^ O C a C ^ CO C "0 "O CO C a TJ •a o o CO CO C -- CO CO E o CO 0 >ü >(0 »ü CO o 55 o n E 0 E 0 CO O. CO 0 > 0 C »Ü f3 CO O O « 0 - CO CO C 2 o ^ o LiJ ^ LU 8Ö < < — o N < 2 ^ 3 ± ^ z N D 3 O < ^ .s nr CO X o LU Z O S Z (/) 2 a D 0 N»N 0 Q. OC I 0> O) T- Tj- \ O CO o a> OsJ so o ^ t * CO E > 2 B to CO Q O CO o €C O CO ^ iU o Ü Q O O 2 o < cc o N Si LU ^ Ö < OC ^ < LU * D 2 lÄJ'O CO'O CO 0'52 o ö'ü < s OC 'Ü LU >C0 < 'Ü 03 O CO o> CM ; (D >C0 CO er CO >N CO CO o (3 CO CO 2 Q. D O E CO CO _c CO J*: O o CO C o CO C 0 >o G) CM '0) iS TJ O a CO CO CO « C CO ž 0 >ü CO T) O g-o CO C o CO CO C 2 o CD CO ^ CO p C 0 C 'Ü jQ O 0 Cl N iS CO C 0 CO >ü 0 »ü CD CM CO 0 CO 05 ^ a O ^ < CO LO o in ö"" o ^ E CJ> CO \ -Q CM £ CO CD" T3 0 . CM :=. . 0 0> ^ O) 'F E >co 0 CO ^ CO < LU < Ž Z ^ < s »CO 2 o lu £ CM §8° O- E > 0- iö OC s O O O o. CL LU LU UJ rN z < J Ü <2 Si »Ü LU OC CO LU »N O O 0. 12 < G < O LU S o o. lU < H £ OC CO o o N - O ^ z OC o < z o ^ ^ K OC S'N O Z ^ I _ 2'O ,,,>C0 CO Woo K UJ GÜ OC z G>CO OC >o >co s LU N O CO < LU Q S a HÜ LU O OC o a. O Z o-i lu > CO ^ T <0 (O N 0) (O CM 0 (O 0) o C o (O > ŽiB O -o a o o a «J N < (D "O O a i/> o Ui 4) C (O C <9 C 3 E o s o G (O »c; o (A C (O o C ^ (O > 'O ~ io C C >0 n o < (O 0) E o (O i< E ^ <0 S» o 55 ^ LU O Ü s OO o CO N O C (O "io > ■o o a> C (O n N (D T3 O > "O 0 CO 0 n 0 CO p CJ) N- o o (O ■o (O a • • iS ■P C3) « S E CO 0 TJ CO O O O o CO 0) <0 >N O <0 'c a> ■o S w <0 O) — N C TJ (O a •o o s iS S. a _g (O T3 CO O 0 >o LU < G LU Z < 3 < Z 0 1 z S LU S § >co o OC < o s < s s o OC LU iS o SE 'N N LU CO LU ttSos o. ^ _ Q OC CL OC < z CO o LU < o LU OC ^ H O. — G < LL CO S s O LU O 2 OC o OC LU LU O O o o. G < D CO OC S O LU Ü O CO 5 LU CO OC S O o. ^ o. 2 9 z O UJ goco « m dJ>o lu < H CO O- O. LU ^ CO LU S UJ U O. £ CO S; ^ o o. o d. UJ CO o z < 'O o a o §'N CO UJ o z 0>ü < 9 G o LU < z p OC UJ o > N W Q < < G Z LU o« J CO Ü o < Ü o gc »N LU 'Ü fiO o o < G OC o E 0 0 N 0' C >ü n o >0 o E o CO CO g) E o CO O) 0 CO CO "O C o CO ^ O o ^ 'c 2 TJ 2 w o> S -i ti O (3 2 CO 'c 2 <9 T3 0 CO 0 n CO r »Ü 0 C k 10 ■ E CO o 0 CO CO ^ CO »o CO . O) CM ^ CO ■55 0 Ü I CO o TJ O 0 .Š2 E 0 CO \ 'O o o ^ CD CM CO O) 0 m 0 . (O « Si CO o >N ^ o - ^ »CO ^ ^ ^ ^ CM £ ■ ^^CO G ^ 2 • o CO O o (D CO CO CO o o CO "O o 3 O- > CO -fe o ^ O) CO 0 CO 1 fe CO o CO CO CO C 0 >ü ■ c CO C 0 >o CD CM CO C 2 0 C >o o CO C 2 ž 0 C >ü O 0 > CO CO CO O) \ iS CM ■D CO O Q. >C0 CO CO GC CO 00 CO C 0 >0 CO iS O) 0 CO CO 0 C 10 CM § o C 0 CO CO •o o Q CO C 'Ü n o 0 a CO o o CM CO o £ 0 6 o C o CO C 3 E o >0 o CO 5 'C TJ 0 »Ü »CO 0 >N »o = C CO — .SS. CO 2 o (D CO CO C 2 0 TJ .2 Š iis o. CO 5, CO •= ž CO :z CO TJ o CO TJ CO a 5 s CO* iS CO SE-g S" »o o o O) E o D 0 ^ C o -D oin s > ^ C s 0 1 "O "O CO Q. TJ o C (O C 3 <0 g o 5 G C <0 0) -p »o = 2 C ^ 2 = e a — C o <0 )0 -o'En C «o w > (O > (O E o E 0) a (O o o "O <0 — o n > >N r-3 ± O) C > (O o o M (5 •o o a o cn o <0 ■o <0 a C T3 <0 a ■o o o "U o CO N 0 0 E o CO '55 0 Ü C o • • E C o »Ü 0 CO 0 ^ CO N 0 CO CO C 0 >ü CO CO E 0 ¥ o CD CO co TJ o CM "O 0 CO 0 »Ü o CO o> a> 0 CO CO TJ CM OJ s CO E .SS.^ CO C —' C 0) ^ 0 »Ü JO >0 »CO »Ü C > ^^m CO 2 o o CO CM CO CO CO § ^ "O C o C ^>0 >0 -p, n »N /-V ^ D o CO > CO • ^^^^ 0 > o '0* C »Ü CO N CO s «3 io CO 'c U) 0 .«o ■55 0 Ü C 0 'Ü C ^ > "O a o co TJ o CO Ui 0 O) D "O o •D 0 v ^ CO ^ 0 s? 5 X» CO CO - "O C o ^ Q. « CO ^ o CO O) O- 0 E 0 o C o. CO 0 CO o -s CM TJ CO o o ^ TJ O) o CO co 0 cIJ % ^ E o 0 si 0 z o CO -s C a ž« bZ 0 C E "O 0 ^ CO C cId C 2 C 0 I C o CO CO Ui ■o o o. 0' >o 0 to cn 0 CO CO C >o o E n o CO C CO • ^m^ C CO f ■D o CO >N CO CO C g ž 0 > CO 1 0 CO CO C CO CL CE I o o CM Ti- \ o IS CM o o LO CO o • ■ CO E B ČO ■CO Q o o 0 CO CO f 2 Q. CO o D CO F» CO § 0 CO C 0 CO o 0 § o CO "O ^ CO o C E > o 0 s 0 CO »N co « 0 o 0 * 'S r CO "O N o o Ui o 2 o o s CO ^ ^ a §E § s g Jo CO CO b -O C »N o = 55 « 0 CO o C CO to o CO Ui 0 »ni 0 o a D 0 0 CO iS U) i CO CO "O o 0 o C CO ■o o TJ 0 co E o CO % TJ o E Ui % ^ CO N Torek. 23. marca 2004 GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Oddelek za okolje In prostor Poljanska cesta 2, 4220 Škofia Loka tel.: (04) 5112 360, fax: (04) 512 44 23 www. gov. sl/ueski/ ue .skoflaloka@gov. si Upravna enota škofla Loka, Poljanska c. 2, Škofia Loka na podlagi 2. odst. 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93, 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. I. .RS, št. 80/99, 70/00, 52/02) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo - rekonstrukcijo objekta za skladiščenje, doziranje in pripravo surovin za proizvodnjo kamene volne na Trati, investitorju TERMO, d.d., industrija termičnih izolacij, Trata 32, Škofja Loka, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. Da bodo: -lokacijska dokumentacija št. 39/2002 z dne 15.01.2003, ki jo je izdelal DOMPLAN, PE Urbanizem, enota Škofja Loka, Mestni trg 20. Škofja Loka - Osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo - rekonstrukcijo objekta za skladiščenje, doziranje in pripravo surovin za proizvodnjo kamene volne na Trati - Poročilo o vplivih na okolje, ki ga je v novembm 2003 izdelal OIKOS, d.0.0., Šaranovičeva 36 b, Vir pri Domžalah, Domžale - PGD/PZI načrt strojnih napeljav, naprav in opreme št. P-96/02, ki gaje v decembru 2002 izdelal TEHNOPROJEKT Podjetje za projektiranje in inženiring, d.o.o., Trbovlje - PGD načrt električnih instalacij št. P-96/02, ki ga je v decembru 2002 izdelal ELSING Inženiring, d.0.0., Ljubljana - PGD/PZI načrt artiitekture, predračunski elaborat št. P-96/02, ki ga je v januarju 2003 izdelal LANA & CO. inženiring, trgovina, storitve, d.0.0., Preddvor - PGD/PZI načrt gradbene konstrukcije št. P-96/02, ki ga je v januarju 2003 izdelal Biro LIKAR, projektiranje, nadzor, svetovanje, d.0.0., Šenčur - PGD načrt gradbenih konstnjkcij št. P-96/02.B, ki ga je v febnjanu 2003 izdelal BETON-PROJEKT, Podjetje za projektiranje in inženiring, Zagorje ob Savi - PGD/PZI načrt strojne napeljave št. 010-03, ki ga je v aprilu 2003 izdelal MAPA, d.0.0., inženiring, projektiranje In nadzor strojnih instalacij, Ajdovščina javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Upravne enote Škofla Loka, soba št. 8c, Poljanska c. 2, Škofla Loka od 24.03.2004 do 08.04.2004, in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 15.00 ure, v sredo od 7.30 do 1700 in v petek od 730 do 13. ure. 2. Da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja TERMO, d.d., industrija termičnih izolacij. Trata 32, Škofja Loka, na katero so vabljeni vsi krajani, ki menijo, da bodo z gradnjo prizadeti njihove pravice in pravne koristi, v sredo, dne 07. 04. 2004, ob 15. uri v prostorih Velike sejne sobe Upravne enote Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofla Loka. 3. Da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se v času javne predstavitve nahaja v prostorih Upravne enote Škofia Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka ali v pisni obliki posredujejo Upravni enoti Škofja Loka, Poljanska C. 2, Škofia Loka do konca javne predstavitve - obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi; kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. NAČELNIK: Branko MURNIK univ.dipl. Inž. arh. POVZETEK CELOVITEGA POROČILA O VPLIVIH NA OKOUE S SKLEPNO OCENO Investitor Tenno, d.d., Trata 32, 4220 Škofla Loka namerava zgraditi dodatno linijo za proizvodnjo kamene volne'na Trati, kot nadomestilo za dve liniji v Bodovljah - ni predmet obravnave tega poročila o vplivih na okolje. Pred tem pa je potrebno poskrbeti za povsem nov koncept priprave surovin, kar je tudi predmet obravnavanega poročila o vplivih na okolje. V sklopu priprave surovin bo tako potrebno urediti deponijo surovin, pripravo surovin, tehtanje in sejanje surovin, interni transport surovin. Obravnavana ureditev je predvidena v okviru parcel št. 671/2, 764/1, k.o. Stari Dvor. Gradnja V času gradnje bo najpomembnejši vpliv hmp zaradi poteka del (gradbena mehanizacija). Z računsko oceno smo ugotovili, da bo raven hrupa ob stanovanjskih objektih na zahodni strani v času gradnje znotraj dovoljenih vrednosti. Glede na to, da je gradnja časovno omejeno in enkratno dejanje, ocenjujemo, da bo tovrsten vpliv za čas gradnje sprejemljiv. V času gradnje bi lahko prišlo do razlitja olj ali/in goriva strojev gradbene mehanizacije na neutrjena tla. V takem primeru naj tako onesnaženo zemljino nemi>-doma odstranijo in ustrezno embalirano predajo pooblaščeni organizaciji. Investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov ali njihov prevoz v predelavo ali odstranjevanje preden se začno izvajati gradbena dela. Iz dokazila o naročilu prevzema gradbenih odpadkov mora biti razvidna vrsta gradbenih odpadkov, predvidena količina nastajanja gradbenih odpadkov ter naslov gradbišča z navedbo gradbenega dovoljenja na katerega se nanaša prevzem gradbenih odpadkov. Inertni odpadki naj se odložijo na ustrezno deponijo, skladno z veljavno zakonodajo ali naj se jih namensko porabi, o tem naj se pridobi potrdilo. Komunalne odpadke In odpadno embalažo, ki bo nastala pri gradnji, morajo izvajalci odstraniti in predati organizaciji, ki je pooblaščena za zbiranje posameznih vrst odpadkov. Pri poteku del v sušnem obdobju bi lahko prišlo tudi do prašenja, kar je malo verjetno, saj gre za vlažno območje. Ob ustrezni organiziranosti gradbišča (omejitev hitrosti tovornjakov na 10 km/h) bodo tovrsten vpliv še dodatno zmanjšali. Obratovanje Zrak bodo onesnaževala predvsem dostavna vozila-kamioni za dovoz surovin, vendar se to stanje ne bo bistveno spremenilo glede na obstoječe stanje. Trenutno je približno 70% kamionskega dovoza in 30 7o železniškega (približno 30 kamionov/dan in ena vlakovna kompozicija ~ 15 vagonov (750 ton/dan). V Termu precJvIdevajo, da se bo večji del dostave surovin sčasoma preusmeril na železnico. Zrak je lokalno onesnažen tudi zaradi iztresanja surovin (kamenine in koks) Iz kamionov In vagonov. Ob obstoječem načinu iztresanja prihaja do prašenja, ob predvidenih posegih urejanja skladišča in priprave surovin bo tovrsten vpliv omiljen, saj bo iztre-sališče ograjeno s težkimi gumijastimi zavesami, ki bodo preprečevale širjenje prahu v okolico. Povzročitelj obremenitve je dolžan izvajati prve in občasne ali trajne meritve emisij prašnih delcev v skladu z veljavnimi predpisi. Voda in tia Obstaja možnost, da bi iz transportnih vozil (kamionov), ki bodo dovažala surovine v skladišče, izteklo olje, ki bi s tem prišlo v ponikalnico ali meteomo kanalizacijo. Vse zunanje vozne, parkirne in manipulativne površine med silosi in pod transportnimi potmi naj bodo vodotesno utrjene (asfalt,...) in nagnjene proti odtokom, meteome vode s teh površin naj bodo speljane v meteomo kanalizacijo območja preko pes-kolovov in lovilcev olj. Potret)en je reden mesečni pregled lovilcev olj in po potrebi njihovo praznjenje. Meteome vode s streh objektov naj bodo speljane direktno v meteomo kanalizacijo. Ob obratovanju obravnavanih dejavnosti ne bo prihajalo do nastanka odpadnih tehnoloških vod In odpadnih komunalnih vod. $ Hnjp Obstoječe skladiščenje In priprava surovin (vključno z Iztresališčem) na raven hrupa v okolici vpliva predvsem s transportom surovin, njihovim Iztresanjem iz kamionov in vagonov, presipanjem surovin na transportne trakove za doziranje v kupolne peči in delovanjem vseh ostalih naprav. Obremenitev s hrupom po rekonstrukciji (Strokovna ocena obremenitve s hrupom za skladiščno dozirne naprave podjetja Termo, d.d., Epi Spektrum, d.0.0., junij 2003) je bila računsko določena v imisljskih točkah pri najbližjih stanovanjskih objektih, ki so hrupu transporta in obratovanja naprav na ot> močju obrata skladiščenja surovin najbolj izpostavljeni. Prostorska porazdelitev hrupa je bila računsko določena v višini 2.0 m od tal. Obremenitev s hrupom zaradi naštetih dejavnosti pri bližnjih stanovanjskih objektih je naslednja: - na območju obrata so mejne dnevne ravni za vir hn> pa za IV. območje presežene le na deponiji razsutega materiala v neposredni bližini stresanja surovin s kamionov. Zaradi projektnih rešitev na vagonskem in kamionskem iztresallšču (dodelava zaprtega iztresa-lišča) v času po rekonstrukciji mejne dnevne ravni za vir hnjpa za IV. območje ne bodo presežene. - obremenitev s hrupom na območju stanovanjske pozidave Virmaše je predvsem posledica lokalnega cestnega prometa in prometa po železniški progi Ljubljana - Kranj. Obremenitev s hrupom zaradi obratovanja rekonstruiranega obrata skladiščenja surovin bo majhna in ne bo presegala mejnih ravni hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom. Z novo ureditvijo skladiščenja in priprave surovin se bo posodobilo tudi vagonsko in kamionsko iztresa-lišče. Na tem delu bo zaprt objekt v katerega se bo iztresalo, precfvidene so drsne zaščite - gumijaste zavese. Zvočni zid In drsne gumijaste zavese bodo preprečevale širjenje hrupa ob raztresanju v okolico oziroma zniževale nivo hnjpa zaradi raztresanja surovin glede na obstoječe stanje. Silosi za surovine In transportne poti bodo zaradi možnosti zamrzovanja in hrupa nameščeni v zaprtem objektu (kovinska konstrukcija). Za zmanjšanje širjenja hrupa In prahu v okolico naj se v skladu s projektom Izvede: - objekt iztresališča naj bo zaprt, ha mestu iztresanja naj bodo gumijaste zavese, - vsi pogonsko sklopi, elevatorji in transportni trakovi naj bodo v zaprtih ohišjih s protihrupno funkcijo, - surovine nai bodo v zaprtih silosih, - zaradi povezave skladiščnih silosov z iztresališčem in dalje do skladiščnih prostorov kupolk s transportnimi trakovi naj se manipulacija z gradbenim strojem (nakladalec Volvo) zmanjša za vsaj 70% - večino časa naj ne obratuje. Zavezanec mora ob opravljanju neke dejavnosti, ki predstavlja potencialni vir obremenjevanja okolja s hnjpom zagotoviti prve meritve hrupa Iz objekta in nato nadaljevati z meritvami hnjpa na vsake tri (3) leta. Odpadki V fazi priprave surovin nastajata kamen In koks, ki zaradi njune neustrezne granulacije nista primerna za doziranje v kupolne peči. Kamen neprimernih dimenzij se vrača v briketimico, koks se odproda različnim livarnam. V lovilcih olj meteome kanalizacije zunanjih voznih in manipulativnih površin se bodo zbirale mešanice odpadnih olj. To olje naj se zbira ločeno. Mešanice olj In muljev iz lovilcev olj skupaj z odpadnim oljem iz delavnic naj se oddajajo pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov. Ob vsaki predaji odpadkov, razen komunalnih, pooblaščeni organizaciji naj pridobijo evidenčni list, ki naj jih arhivirajo vsaj za dobo petih (5) let. Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem letu nastane najmanj 101 odpadkov ali naymanj 5 kg nevarnih odpadkov mora Ministrstvu za okolje najkasneje do 31. marca za prejšnje leto dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto. Povzročitelj odpadkov pri katerem v enem koledarskem letu nastane najmanj 150 t odpadkov ali najmanj 200 kg nevarnih odpadkov mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki, W ga mora investitor pripraviti do 31. decembra tekočega leta. Dnjžbeno okolie Okoliški ljudje se pritožujejo predvsem nad hrupom. Večina prebivalcev se strinja da hrup železnice ni bistven, še posebej novejši vlaki ne povzročajo večjega hrupa (ropota). Bolj moteče kot dovozi In odvozi vlakov so le občasne manipulacije, predvsem razkladanje in nakladanje tovora na vagone. Z novo ureditvijo skladiščenja In priprave surovin se bo posodobilo tudi vagonsko in kamionsko Iztresališče. Postavljen bo zvočni zid po celotnem obodu bunkerja, razen v območju tira, da se omogoči prepust praznih vagonov. Na tem delu so predvidene drsne zaščite-gumijaste zavese. Zvočni zid in drsne gumijaste zavese bodo preprečevale širjenje hrupa ob raztresanju v okolico in tudi preprečevale prašenje, ki nastaja ob raztresanju. Ocenjujemo, da je ureditev oz. posodobitev skladiščenja in priprave surovin za tri kupolne peči v okviru tovame Termo, investltona Termo, d.d.. Trata 32, 4220 Škofja Loka, v okviru navedenega in ob "D O šr D> o ? a> o 3 g? =i n ^ O- ct ^ o« d 5' ct> (d o 3 q. 0< O" c o o 0) S ^ 3 o C ^ < O co q. S ^ s" 05 g- o- C o n ü) R s "2, O S 3 ca O 3 a> D cd' 3 0 d w" TT 0 3 CT to 0 CT 3 CO ^ to 3 0 CO < * 1 TT to 3* TT 3 d 0" d to "m 3 0 < 0 d p TT Cü 0 CT 0 03' 0 0 3 CT 3 3 3 d «M« 3 0 C d ^^m % 0 d 3 MM • 3 d «M * 1 cd ■g.« 3 o< 3 cd o o. O' « i o C/) o Q. cd o < -o o o n« q. TT T3 05 o 03 b" 3 n" q. cd s 5 co ^ =3". 3 "d o ĆD 3 o Č5 iS C0X3 o 5 9 o =1. jö s' o cd' n a I 03' •d a. cd 03 co i 3 c s co s < m co •o cd • 3 < m« 3 a o b -nj o o o o s ^ (o s s OJ« o« o« t- o cd co § o cd "d o co, o < 3 cd a cd 03' o co cd o _ 2! co cd' ^ •sr cd q 3 _ I s a ? 03 cd' "o o •o I o cr q. cd g 03 •o o a 03 I I "d cq o -O § =: 03 0 CQ s s 1 a o z cd 03 ös o« 03 • 3 03 ■o s "o o 3 o n« 3 cd ■o 3 3 cd o 3 < cd a>< n q. cd 03 q. cr cd 3 co« 03 cd 3 "o o o co s o" cd fi) 3 o < ■o o 0) •o (o co< o < q) d to' a 9: o« o 3 < cd ^■o < o- O CD 3 a C/) o ■o 5 o co o s o cd o 3 o cd o o q. o cd o o« 3 cd o < 03 cd (o 03 o 3 n< o o o. •d 03^ co q. 8° 03 3 3 o 9 T3 Ž ^ cd" 03 o 03 cd s ii o 3 ^ o o" 3 o g ■d o co 0 3 =" co o CO« n« o« c co o 3 0 3 n o" o o* 3 0 3 ^ o n < B p. < « "o (q i? (o 03 3 "o (5 03 co 3 i cd cd 03 ' CO "o ^ 3 % cq 3 3 "o 3 i =• 9 0 <• i co o IK I 5- 03 3 03 3 0< 03 0 ' B % ^ § 0 " O -o 3 0 co o n 03 co o 0 3 03 3 o 03 3 o > 03 3 o 3 co 0 g ■d 3 a o 03 cd o* 2 co 5/ 03 o to - 0 03 tj c o 3 co co ■d S ^ 3 cq o 03 § = o 03 ä; 0 co« — 0 0 < 03 3 o fo 03 o o q. o q. = I <2 b- 03 (o o co ■o 0 q. 03 1 03 03 « • co 03 3 o co o" ■o o a 2. 3 3 03 0 (Q o co ■o o q. 03 3 0 o. c n« ct 0 n q. o l>0 o o. o b o s & CT 3 q. O)' = 0 ? 3 o o< tt c 3 Z a. td 0 • • o -o o 03 o< 0 n' "o o 03 3 o OD co _ O co (o 03 3 3 o 0 n' f^i o ^ 0 o. co s ^^^^^ i o c a co 0 Q. (O 0 ■d o (o 0 o o« s ■g co 03 _ 03 ^ O. 3 "= 2.0 o 3 3 03 cö' > 0 n 5- CD 3 to g: cq fs-03 •o i 3 .0 (q 03 0 (q 03 3 3 o ^^m i 0 (q 03 ■o o -o o cq OD co o 3 to 03 03 0 3 o to to o CT o« 3 0 c < o a c •o to < o* o 3 o a o Q: g. 0 to 3 to' ■ml 3 (o to to 3 o (fi o 3 to 3 o to ^ 3 5 c" n -d 3 ^ <

co 3 ci 0 f to to f 0 ^ CO o tt o < 3 to o o« ■d 03 3 to' to a 3 3 co' to M co - t? o "o 0' 3 3 < to < > (q o 9- o CT 1. e c:) 03 5 o« S to ^ 3. o. to 0 to oj 3 -o § a 3. q. 3 0 o CO o k ro o o co •g 3 0' co m z o c L CD 3 cji q. ~ 3. o) Ii 3 == 3. o co o ■o 3 q. o ct 0' 0 0 3. (q to 03 to TT p ■o o 0 "o x3 s čs" o 0 co o co n 0 3. 3 O -D (o s § I o| si o« 3 c ^ s o CT < 0 n 3 o co 9 4m « 3 ° s o a CL o ? r-cd sr 3 CD -•(o to -d 0 3 o. < — "d 3 q. 0 q. 3 0 •d o (q o q. CT 0 to o« c 3 03 o 0' 3 to 0 o to co 0 to n ■o o cq o q. CT 0 to 3 0 3 co o ■o o 3 ct o to o< c 3 03 S 3 o o« ■o to 0 "D o cd o q. CT 0 03 •o o Q. to co "O co o Ü »70 0 q. 0 3 o f^ "O o« o 0 3 3 ct o co to 3 o n 03 3 to 3 0 3 0 . 'm to co 3 3 ro o m co cd o u m co m co i ro co ro o GORENJSKI GLAS • 24. STRAN Torek, 23. marca 2004 O co to 3 • « co P t co 6 fo o o 2 o ^ o co 6 o) "h 3 3 o 5 "o ž 03 J3 3 n« • co 3 o. CT O co< ^ 0 3 o co 03 • • o cn o ro a> 2 6 o o o ro o 0 co 1 o o cn n 03 3 o T) 5 > 3d n« (o 3 o. 3 « cö'5 9 n to o< 3 0 0 to to co, 0 o. ■2: cd « CL o< q> — § 5 ■o o o CT 03 o. 3 0 3 0 co o o 3 3 0 03 ■o 3 n 03 o< 3 0 0 b 03 co, 0 o. o. 03 •o o o CT to' 03 Q. 3 0 3 < 0 co 3 ro 0 o. "O o o (fi i CT to § s g. 3 -o o i t» ® I o CT c co n 03 o < o 3 to < o N m S n o. o •o o 3 n« 0 w« cd' 3 cd 0 3 CO co » co ■§ CL o o« o 03 0 tj co s o o. co 0 "D CD o 00 ■ 03 0 co 3 co 3 g o s 0 3 03 ct o "S Ö-3 to 03 cn N o 0 co _ ~ 03 0' 5 3 ^ N 0-0 3. n s c:> 03 t to 3 o 0 CT 0 CO 9: 3 ^ In ^(2 0 0 03 co CL fl« to S (O 3 3 o. r- 03 •d co fg c2 0 (o 03 ca CD < — 0 cn co 0 CD r;- 0 •d 03 o« 0 n« c "o 03 3 03 n ■d 03 o« 03 ■d o S 3 0 N 3 0 3 c oj 03 o ct o« 3 co o« 3 o co co 0 3 to 3 n 03 co 0 0' CL 0 o 0 (o 03 g 0 S" ? to o 3. n 3 co •d o < 0 o« to 3 0' 3 o co 3 o < 0 g n' 3 o« 0 0 co to o« TJ o p" 0" s C N 03 CT 3 n 3 o to co o co 0 ■o o co o^« 0 3 § I N 3 03 ro i 00 o "o a N o 13 o o« v o n n 03 to 3 I o § ^ § 2 3 co co 0 O co« to 5' 3 03 3- 3 O to o* ^ o« to 3' o. 0 0 - o. ^ o to o 5 o« 3. C to co s to o 3 o S, 0 3 o C ä -03 3 ii ? o s. co 0 co 0 S < 3 ? 3 3 0 n o 0 (o 03 n 3 to 03 -ni 3 ■o o < 0 a to 3 ■o 3 3 0 N < co to 3 3 N; N co« ^ 3. p« o c ^^^B I n 3 to co TJ o ■o g 3 s? 33 0 O o. o. o ^ 3 O o CT 0' 03* to o 3 0 co to n 03 < 3 o 03 N to CT 3 n 3 o' to •o to 3 to o. 3 co 03 i JJ o ^ 0 < . o. g, 3 3 co< — (d 3 O to q-3 0 - co 3. 03 n< Č0< J3 o« o C CL co 3 q. to 0 o 0 co 0 co o 0 co J3 0 d. ^^^p a 3 0 1 3 to o 0 co ■0 o 03 co« 03 3 n 3 03 co 0 CT tj 3 d co 3 03 3 < 0 03 3 • 0 N S 0 3 9 3 3 0 3 o a o 0 •o "o 3 to co« 0 S' 3 o. 3 o co CT n« 3 o 2* 0' o< o 3 n 03 03 J} o o. 3 0 ro i i C o. 0 0 n' CT 0 CO 0 CD § w i C q. 0 o q. 0 to co 0 0 g 03 I o 3 0 3 0 n« ^ ct 0 CO 0 co ' to 0 o n« <• ct = 03 03 o o 2* 0' s: to g- g; 0 "o 03 3 o 0 o. co o Ä cd co ^ 0 N ^ to o to co« 3 o 0 03 =i, 8 g 1 to to co tj n« o co O to to o 0 co ■d to co to a o o o. o 0 "O to n 03 ■o 3 (O 3 o. o N ¥ • • co TT — 0 • o« 0 co 3 0 3. •o o n' 3 < 3 o o sx 0 2. 0 N co ^ o a CT o o) g« 0 3 to co 0 0 0 n to co« _ 3, co« 9: ro o b 08 0-3 000 o co g co ,-H q-' co : 03 co co« id. o« id 0 < co; < co« K TJ g to a 0 0 n« CT 03 3 03 co 0 • o) š « 2 tn 0" to co "S id. (d ^ S d 0 0 n« CT to 3 03 co 0 0 TJ 1 ^ ^ o. 0 ^ < 03 ^ TJ O 3 > 03 S: O O 3 03 co 3 — co s" O o to s 3 co< \ o N to CT 3 N 3 ^^m ■ o 03 cn -ni o co 0 10 x co 0 TJ o ct 0' N 03 CT 3 n 3 o to ro CD o 3 0 0 03 cn CO o 2- ^ 0 0 co id 0 g I o II N« CT 0 » CO 3 CD 0^ 0" CO < 0 . 13 o 91 03 CO 0 n 3 to ^ = £ w 0 o o 3 0 0 o ^ si q. o a 3 03 to ■o 3 03 3 o at n 3 03 cn » Ql 0 3 o 3 co' CO 03' CT _ 3 S 0 CO« 3; ro b 81 §8 O CO CO« 5' O CO to 3 o Š ä:co z 2. fo ^ b ^ o o « 2 o 3 o - o_ i' 3 0 co to co cfi! s ■ co« <. 9. g <.9 9. ro S 9 co« 3 -L 03 ro ^ o o co: o) o o o b o co: §1 O o o) o o o o o 3 ^^m i o 03 a 03 • • 0 0 0 0 0 0 co 0 3 0 3 CT 3 3 0 C o 03 co CL o CT • • CO« 3 CO« 9: ro o b §1 o o b^ o w co J d o CT o O. id 03" o CO 03 3 I 0 3 to TJ o g c^ o o. 03 n a o ■o o 0 CT CL to š-' ■ ' 0 _ "O o 03 co SI to 2! o cn i CL O 0 3 o n to o co 0 CT 3 to < o N p i CT c CO 0 P 03 0' 3 O« 03 0 ^ 3 § ^ § T5 3 O 3 3 < Ä s 3 = CD 3 3 to c n to _ 3 03 0 n ^ 3. — CO« =r co ^ cn o i ^ E S to co to 3 OD 0 0 N 9 co o 0 03 co c o CL CT 0 g« 0 3' N« co CT TT 03 0 CO to 3 CO w cd 5 ^ 0 < I- 2 n ^ 9. ^ o CL 0 CT o 9 g« 0 3 3 0 < tt to 3. 3 NJ o w« CO o< r^ c 0-0 o o g o co 9- n' to 3 o 0 3 CO 3 to 3 TJ 3 CT 3 CO CO • CD o< CT ? O 3 3 I n 3 to 3 0 \ 3 CO 0 o cq to N N o 3 to id ^ I- o _r CO cn o , cd 9- 0 5 n« CT 0 CO 3 P 0> 0' CO C 0 ^ ro o Q. CT o to CL 0, § 3 o c5- s o, o 0 o) 'čd' co 0 II ä: 0 ° -o o CT < I 0 Q o o. co o co Ä o to o 3 g 3 0 5« co — co" CT 3 3. 0, 0 . n 3 IVI Ć0« B to g 0^ i 0 o CT 0' s: o to 3 0 co ct o O CO S. 03 3 ■=: ro c« 0 o« § o 3 a 0 CO co to O CT 3 3 0 3 ^^m i n 3 to 0 (o to co 0 3 03 o ct 0 o co to 0 n« 0 o« CO o n d o CO o ct co« = o o • • ro o o o b o co • » 0 n CL C n« o co I o ct 3 to 3 03' b ro a o o o o o co co« 9. O) o o o b o co: co« — 0 Rjo o o« P 3' o « o ^ 0 to o o ^ o cd o CT o« ^^m * 3 CO o o CO 0 (o to S 0 S" o CL CO o o. 0 0 n« CT 03 3 03 3 to a to. 0' < 03 I c o. 0 0 N« CT 03 3 to n' 3 o. co 0 i ^ S-o^ CT 3 0 o< o n« 5- < co CT to s co o CT o« 0 a 3 v co 0 • « 0 0 o. 0, o 0 O B CT - q:ct ^ I N 3 ^

to N Ž 1 3 O o cvj CO C\J I CO <0 (0 o C (5 C (Q > I« N C a (O > CD (O O >N (O ■O N il C O N O. >o o E o Q. (O (D 0) N (O 3 E 0) a> O 0) ■S C ^ !S > 0) (O > (O 0 o E o a E S o o >o cd o »Ü I I ■o C d) cc SI « • d) •o O. CO JO .-t CO i 6 CO N O ^ > >(/) o o CO C CD CO o o LO o a o •o N CO o C CO > CO C g 0) >co o n N ■ CO" C § 0) o N • ^^m (D C O C CO C o ® « S'l «I N O C % > O C ^ — •F CO 0) CO "O o >o ^ Sc E »CO O C C ^ »CO C O) a a E s C o .CO .N n CO CO CU) CO Q) o ^ Q. CO « O 3 ><0 •E cd 0) 5? CO 0) "Ć0 o C & g N ^ O Q> S N TD — C .= >co CO '5) CO o. ^ C/) o O O p O Tj- CO a >o o > C CO • ^^ C CO !o CO CO o a CO o C 0) Ü o N 0) ^ d) 0) p •D ^ C ^ O- C CO ü o > 'čo' C 0) •o Ü CO • • 0) Ü CO 0) o ."ti "Ö co E CO CO CO o CO 0 0 3 (D CO _ CO (D N C 2 £ o C O 0) CD O. O (O C\J CO s CO CO CO "O o. a •CD C Ü C CO C ■ o CO CO (D «I a CO o ž o ■o N ■ ^^m CO N o "D >o (D CO CO > a« CO "O o CO O O E 0 . CO 0) CO ^ O C O O O > iS ^ to •C "O o ^ 00 o. o •o >ü 0 o c^ -S ^ N 0 0 .SL 2 rt 0 st »N 0 0 (O o rt > o 0 > rt 'CT o o N 0 C3) rt N rt N > O a 0 0 •o N I ^^m 0 > rt CO o o o o CO >ü 0 0 I rt C E 0 CO rt ? E ^ m % " g TJ 0 N ^ N O CO h ^ O rt N rt — I ^ 0 0 CO rt 0 rt C »Ü o o 0 E 0 C rt >ü Ü i s fe rt C rt - »Ü C ^ p ^ ^ C CO rt 0 rt CO 0 E CO I ^^m O o • C »CO 0 C ■o o n o rt 3 N CO a I C 0 rt a 0 a CO C o rt* ^ rt" CO 3 0 > B - 'S 'CO 0 o s "O o £ NI — 0 Ü B 0 ^ 3 "0 CO "O .Ü S ■Ö rt JD "O 0 S C T3 rt N O).- I > - ^ is O O. O g s C rt o »CO ■C a »Ü o E 0 a 1 0 CO O a •D CO S CO ^ S o 2 a q rt CD 0 2 rt o 0 rt rt 0 S E o.- c o" ? rt i Ć 0 • ^^^^ •o o o. o 0" 3 C o a N 0 »Ü i-o. >o 3 C o ^ co>CO 0 »Ü rt ^ O) > 0 E 0 »N J-g CO 0 "D (O E " M č >N a 3 o "O 0 rt ^ 'c* <2 JO rt o C rt CO o. rt Ö) 0 rt C 0 >o h-rt «o A X CO Q- 's 2 C Ä >co o i-r a 3 CO >ü 0 ■CO C »Ü jC^ O N o 0 iS ~ a o CO o CO o a rt 0 "D O a o •o 0 1 ° p -o o o 2 o o CO o Q O a. CO o O) rt TJ O rt O) a 0 0 rt 0 O) •o C ■ M^k 0 £ d N ■ 0 O O) o a rt E N o rt o "O 0)-> J) o 0 CO o o. rt 0 O CO O E S -o rt 5 C n o rt 3 'N »Ü 3 rt >C0 — O rt o r^^ csj C C CO O. N ^ S- CO o 0 "T — O 0 CO rt o _ -o o J- C 3 rt »Ü C C 0 CO 2 a rt U) 0 0 CO I o. N O CO rt 1-N T- o rt o w o 0 Ü rt C 0 >CJ o N 0 >N O a rt n 0 rt "O 0 I D) O rt a ^ CO - o £ cn C 1- 0 B W CO o Q- E S > 3 II > >C0 O o O- o 0 ^ rt t(5 rt 3 E CO rt I 0 ■a N 0 rt to ■o 0 a rt N CO rt o E -o o to CO o Ü 0 0 (O C <0 I <0 o a (O N (D C (O > 0) >(0 0) a (O o a E <0 o a » ■ ^^m O ■ ■O 3 E 2 O) o o Ü £ ~ 0 g o-i 5 o o ■ • o Ü CO o 3 CO C o d = E 0 § 0 O N JO O >co CO 0 o ^ O. iS « iS N CO _ C £ rt C rt >o O rt g "5 C iS rt o rt 'O ^ 2 CO E 0 o a a n o N • MM 0 C Ü ii rt ® o d 0 t: 0 CO rt o iS ^ -S) o C >C0 0 O- S CO rt 3 £ o C a t C I ^^^^^ o Ü 0 O CO rt o ä8 0 H C o rt S^ J rt a 0 CO •k C > O C rt 0 E C 0 »Ü cvi E I Ć 0 rt to CO CO CC rt C rt o CO 0 n 3 Q. 0 CC o o o ■ o LO C >co • t rt ! (O 0 Q. rt N 0 C 2 1 O C rt rt 3 »N "O ^ i 0 _ gs o. 0 s 0 C i-" ^ »s rt C »Ü 5 C »CO 0 ■;= O »Ü Ö s -D O ? > S ^ rt 0 CO o rt 0 CO o Q. N "S o CO iS 15 o. 0 S a.sičo 0 1 »^^a Q. 0 C rt > O CO o Q. S rt N N 0 ■O ■C a rt I T3 N O H O a = •— rt rt C3) 0 CO o rt i? d" O C rt C »o d) ^ >o O 0 »Ü K rt 0 .>o N. 5 0 »CO O n NI § 0 »N s ■— o. Ü C >o 0 o E ^ o 2 Q- Q. CO N rt ^ ^ P 0 C >N| >C0 0 a CO O) CO 0 0 rt 3 ^ -o h 0 0 ^ >o CO C 5 — "O 3 ■O a 0 o O) 0- C 3 ^ T3 'c " 0 S ^ C O a o. š E 0 rt a >co 1 ■ ^^a £i g o. E ■ ^^p _c rt to CO co' OC rt C rt f T5 rt >o C 0 >o o o "D 0 C 0 0 ■ ^^^^ 3 E ■ ^^a rt rt" Ü 1 0 ■o rt O) 0 C »N 0 (O g a CO 3 to to rt E ■ ^^a 2 S »p N C > 0 a>CO CO o o o o o C * ^^a g a £ * ^^a rt to CO co" oc rt C rt >S o Ü o ■D o rt Ö ^ CO 0 C a > N > 0 1 I S o C d rt 'O N ^ CO C 0 ;Ü fS o 1 F 0 (O P a s i a I E 0 »Ü »CO 0 Ž a ■ET ^ N 0 P O) o Q. 0 1 ^^^^ 3 I ^^^^ C rt 2 o. 0 »P CO 0 ■ ^^a rt" C rt 'P p P » T3 0 CO rt s I ^^a a 0 CO - S ^ ■O P P Q. iS C 3 rt Ü Ä Ü p 0 a 73 E « 0 C rt o N rt rt p 0 ^^ C 0 C § 0 n p N 0 *p C 0 >o 00 rt _ S o •C ^ 75 a o >0 C o »co _ E i, I •D s -- C S P P^ O. to ^ p E rt co P O. C CO N 2 CT rt a rt O) 0 "D E »p rt C 0 »o h-rt 3 »Ü 0 C 'S ž 0 0 co C co »Ü i £ Cd m 0 co co p co p ^ p rt o NI rt to ■p p rt U) i a 0 0 a £2 o ■§ g Ro O) C C o 0 C § 0 »CO 0 d co p _ a 'o rt C N 0 rt > co rt "O p. ^ >N 3 ■O rt "O p CL co p CD rt 0 Č P>t5 rt >ü č 9> = »co rt a rt C3) 0 rt co rt 0 C Ü 0 >p rt N CD 2 I E 2 = 0)>P p C C 0 O a ;o 5 2 o o rt rt o W "O ^ 0 o o rt o > JD co p co s rt co 0 £ a N P to p E S C 0 0 » P O Q. . rt D co .ii P C 0 rt N C >p p "O ^ N O. rt rt rt rt rt T rt C «)) > o £ 0 ž E P. a rt O) 0 0 S rt C 0 'p ■ O N ■ ^^a 0 0 E I ^HV CO ^ a 2 3 3 Ü >o rt rt •D p a 0 C »co p a co R «J a O) E ^ E 0 co g p d) .= ^ .SS. p E^ a rt 0 0 lo o rt o. G) co 0 rt" 6 • ^^^^ C rt --rt C rt p • MM 0 •O - >co SS. -C co rt C3) p C I 5 p 0 2 p E rt O) p 0 C rt p »co rt NI 0 »co C rt p p N * MM 0 C rt rt f to ■p 0 p co rt >p o-p E p a 0 iS E co •E a ^ Ü a 2 ^ p co 2> co p p ^ a S -P S- «o co 3 o ^ 9-if _ <0 c: b td 0 ill o -g N § = E^l 2 'P P. O) s ^ s >N E O 0 O •C C "P p. »co C 0) p. rt rt 0 co 3 P P 5 S3 0 rt C rt ^ p rt "O 0 co p a f3 o i» ä) ö-oi^ 8 ä.2 a CO d) «o 2. 5 N CJ) p 0 C ^ 's I ^ g I C ž p »CO p CO 0 -o p p. o p. § E rt to Š ä g ■«En 1 Sa E 0 CO ^ »Ü p .-T ^^ E o C 0^0) >§1R ^ 2 rt N ~ p c\j ■p 0 a rt O) 0 C 0 co p a rt NI p > p rt I ^^^m 0 E rt Oi 0 P 0 ■p 0 Z Ü £ 2 P 0 a 1 5 »o p E p . a I C 2 a co E -č- ^ rt p^ p — co -r; •Q 'c P ^ N P a 2 a Ui o N rt C 0 ■p 0 CD 0 C CO •k p ^^a C ■p C E 0 F Q. 2 p E o co p 0 0 n 0 co p 0 u> 0 5 O to ^ "O > g co # C rt r "P (D _ — 0 £ 0 CO 0 E > ^ 2 0 rt co 0 C N P P ^ rt 0 'JJ 0 0 E P p. 0 p p. co p a s a rt § E 0 »p ■ •Ü rt ii P O § p "O 0 C rt 0 ^ > 0 r- C N 0 rt C C 0 »O rt 0 '-S rt 0 1 C co p C _ p p -0 g a i ° rt p p CD rt N rt N § a 0 0 (O p rt > p 0 g 0 J 0 ■p N f o P I- C rt O 5 co s. - P' rt 0 -S 0 p C > 8 ^ p p 0 g P P P a N 0 0 i iS 0 ■p N P * Vi^ « ^^a Ž »Ü O 3 rt p C o. Q rt o C y rt ™ O) a p 'Ö ^ 0 Ž o 2 0 o 0 i ■P 0 co p a S p C p — > rt P co C P rt Q. N C > w rt a C rt O) 0 0 0 >o O 0 rt ^ S o rt -o P 3 co »Ü P C a 0 rt>cO N . a C 0 . N .i S 0 Tj- O O OsJ o rt rt "P C p 0 o- E $ U 0 I C rt rt co 0 p Ü rt ^ co p ■p co o o OJ C _ >co _ O rt a co ;= co o 'E co 2 rt N P O >co o •p p rt »Ü P) 0 rt P I« II m C 2 p p 2 E « rt E D) 3 O to > "P ■p C i rt p N P ® flf iS "P •C 'N "P a > N Ii k- 0 O) w g ^ p. C >N C P 0 rt 'C 2 p S rt * ^^^^ ^ rt ^^^ 0 E rt U) 0 p 0 ■p Z co N Q. CO CO N N N 0 CO P a rt N rt 0 »to Q. o g p p TJ p Ui 0 Q. 1 C 0 co p cn rt N p č 0 co OJ p o & > co vv N ^ i I ^^^^^ C p. I rt »Ü 0 > p p. p p p TJ I rt C rt 0 0 • ^^^^ > P "O 0 O) 0 Q. 0 Z "P N iS P. C o ž a 0 p Q..S 0 0 I C 2 I ^^a Ü C rt ■p 0 O) 2 a rt N p co rt N O) Ä »p rt 0 M 0 rt E g N P 0 T3 P a m p to p E S ■ ^^a C co a 3 co I MM a > p p >N T5 0 I ^^^m C 0 I E p TJ " g c; 0 co p p p. T3 I i rt T3 P P ^ O) p .Si ä 3 > .9 P P:i P. T3 $ p. rt cg I ^^a O § <0 0 W v' !C: := »N 0 C CO 0 TJ > rt C rt »Ü n o p 0 n — o 3 N »O 3 rt p »CO ■ ^^a a »Ü P E p p. s O) p rt N E 0 C »co 0 P. CO 3 P P »O 3 S E 0 C »co 0 P. CO 3 S « ■Sš 0 ^ O. ^ »N O. ® CO rt rt ^ C TJ 0 E > 0 rt "25 T3 0 N fe E g 0 C 0 CO C p p. rt 0 »Ü LO P. 2 p E 0 S C P 2 co p p a p. 3 S.E rt N E rt 0 := :=» O S Ž p 0 T3 N E gč • mM ^^^ ■IS» s; Ö o. T3 I Torek, 23. marca 2004 GORENJSKI GLAS • 25. STRAN o o C\J co CVJ I co # 'S m co UJ CC 0 (3 1 co 2 Q S r) <0 C s co p A co 0 N 0 ^ O o^ rt o P-O 0 C .f- E ^ o 2 o p^osT a TJ rt TJ O) o §i5 C ^ 0 »Ü ^ O p O co p >ü p 'CO TJ T3 P N P »ČJ 0 > N. CD ^ CD -S > o CD o P rt N rt 0 N co >S >(0 -p» g E C N N ^ -Ss Sl C^ N 0 0 Ü rt a rt rt 0 rt Z 2 p p. tS p C TJ 0 0 CO rt p. (O 0 E C o 0 0 iD TJ rt "O rt p N rt »o 0 lä SI oJiS CO co co co" rt N >ü rt N a 0 co 0) o O) 0 P E o rt a co P P "P 0) 0 O 'Ü C Q »w 0 H. •C •C 0 E . •C rt rt p p. 0 0 p e Ž o Ort S $ 'P co ^ Ii p N O) TJ 0 rt C rt > p C rt 00 0 >Ü CO iD p S S Ü rt P ^ »CO 0 ■p 2 CD P C »p 2 a > p a rt »Ü p p TJ rt 0) rt Ui 0 C rt C 3 E p CO I ^^ate C rt 0 »CO p rt to Tf O o co C\J TJ 0 0 T TJ P rt co 0 C >o 0 ^ P a ^ »o 1 2 & a C rt g rt >co O 0 * ^MH o b p p C rt C 0 O o 0 »CO > P a rt 0 « P E rt ■ Q & p •o 2 Ü-2 C ^ SEo OOOOOOOLO ojoooocolß'^cocni 0" o o" Ö Ö" Ö Ö o 00000000 0 P P S 5 rt rt rt 5 p p p p 2 s s s -äi (Q rt rt rt rt >ü 2 N a 0 CO rt p TJ O E p C 0 »Ü c6 N CO P C E 0 E rt C 0 "p 0 U) E 2 0 n o o o^ o^ o^ Ö o^ o^ o^ OOO^OOOIO ^»cocoOinTi-cocvj (O p p C 2 a 0 C -o rt D) 0 »t3 (D . P ^ rt P- C p 'I rt co Ü 2 p co C rt > p C rt 00 0 P ^ rt rt rt E ^ 0 co rt co > 3 TJ o "P «o C 2 P t: o P- 9- o co 3 N I rt N 0 »co > P a co I C rt to 0 C C 00 »ü o cnJ cm E rt N rt C 0 Ü rt C 0 ^ TJ 2 C3) rt C >0 2 a > p CL 0 0 CNI O E N 2 t -p co C o rt O. C rt '0) CsJ CNJ (O 3 rt p> co i O rt o § ^ E o i g 0 rt T3 0 »CO rt "P »Ü p a g « p P).-C (O o C E E <ü C (D C rt CO i= C I ^^a rt C > p co co p p O) o. > I co 3 ■p C p ^^a A C r p I co C _ <0 >0 > »co o co p C g 0) TJ rt C rt 'Ü >co co p rt '0 _ "P n CO rt « C (Q TJ rt (O co I I 0 p E d I I cl) « p ^ c:) co p C 0 C co o o co" E ^ 0 CNJ 0 o rt rt 1 5 E rt p n rt 0 o 3 p. rt 0 = a IS o ^ o •iS > o p rt CJ) 0 "P p 0 C '2 > p a to OJ E H X) o 0 o co ^r o CNJ co C CNJ rt Ö 3 TJ ■ ^^a > p ^^a TJ m CNJ E 5 H 2 « aO B ® »s •M • C CNI 9 S 0 p i rt a rt C co 0 »co »N 2 0 w C - '2 C X) »Ü o g-iü p o CL E co p C 0 I 0 CO rt C o p rt 0 rt 0 to C 0 JS ii 'C t p P 0 1 a rt C 0 2 0 X) p 0 rt C 3 E p ^ S C I rt NI I 0 C 'CO š p. 0 C r p a »co rt" »p »co rt CL rt I C rt C 3 N I ^ i 0 C 2 rt C N 0 0 ^ E o CL rt C rt > 0 »to p p. CD CM E rt N 0 E £ 0 a o 0 C rt C E o >CA O rt P) 0 CNJ E H ČO O o o' o m CNI CNJ E E CM _ E CO O o iri CNI 00 o 10 CO ^^ o o o • • o CM Ti 'M p ^ 0 cvj""^ E rt 0 0 »CT 2 E p CO z- C >0 0 a > o o. co o o d o m N P rt C N V. « rt ^ rt > C JS rt E 3 J) "O a o rt C _c — rt \ C rt 9 p CO ■p p rt o C > p . -.b rt N X) >o P E n o o a p '0 cl 0 := >cj ^ . p ^ 0 co 0 »p »co • MM E 0 N P C X) 1 to rt N 0 C 0 O 2 (D 0 C 0" ^ P CC >0 rt =3 0 P <2 E rt CO • » rt 0 p) »Ü w P > o -S co p p Q rt Ü • «^v C N 0 Ž CO N rt' o C N 2 co p" 0 CO CO 0 ^ C o^ 0 00 " p 0 T3 =8 rt "O O) o 0 C »o »o o 2 E Q. XI s o a _: i 0 »CT 0 E p p T3 i p a p co I I ^^a P rt N I ^^a rt C rt p C ■p p a I 0 > p C rt C »Ü C »O T3 rt n P 0 rt • ^^^^ CT rt N »o rt C p 0 E 0 Ü XI p a KJ C 0 CO rt rt 0 rt to p 0 p co C rt co > ■ ^^a rt »Ü X} p rt 3 E C3> p ^^^^^ »o p 0 p C CO n 0 ■ ^M J»: E p > rt a E ■ «MB LO P ■p LO CM T3 P 0 »Ü P E p rt d) 0 TJ 0 a p p co _ CNJ co E o ' 10 o 9. 10 CM 10 CNJ E H 55 o o d m «o rt 0 1 ^^a C o (O ■p P P su 0 rt 0 ' >CT 0 >N 0 E p E p p p C T3 C O 'P P V > 0 >o 2 N i 0 iN 0 E p p C »o 'C s 0 0 1 0 JCT 0 E p p rt rt rt C > CO C p 0 0 0 O 0 >Ü id CO p rt p E 'n C p rt > 2 p C »o 0 co 0 E 0 co rt "P E C »p p p _g) p ■D • N ^ ^ Ü rt o p TJ P rt CD 0 2 »CO 0 P ČO cd £ .i= CO k ^^^^ • C CM 0 •tii ? 0) >N g »N "co 'N P Jß Ü 2 CM E CM E CM E t CM CO E O ^ CM C CM E W E O ^ co co co o o o a a o 2 o § o LO CM CM CD CM LO CM LO CM CM CNI CO E o ^ 00 ir> o t; o co o a> 10 CO 00 CVJ 10 co CO ifi CNJ 'Ü p a + rt rt co co rt rt I I 0 0 »CT >CT 2 2 E E p p p C co co 0 0 Ü Ü i i CNJ E H ČO O O p« O o m N o o o 10 CM LO S? o o C »p 0 rt CD co 0 0 O. I CO p p o p TJ ] 2 0 0 C > 0 co .■t o o cm p a rt 0 rt »co P C 2 0 o. ."o 0 »N CD O tj p rt rt 0 > 0 C 'Ü S U) C £ g O § to 0 •C N 5 £ >to C . C -p 9 si" ._ co E 0 C ■p N rt C 0 C 0 n ■p 2 2 C3) 3 č C P rt C5 + rt E a p i E p rt i C (O p co C 2 p (3 C 0 'Ü C to s E 0 C ■p 2 D "i JD P P a C rt T3 E co p rt 0 > 0 C 'Ü f3 P TJ P rt I I TJ C rt »Ü fe 2 2 > p >co d q. »n 0 O co >o N 0 N 0 co 0) . Ü CvJ p 0 co rt »Ü rt C rt T3 J rt E p a «« rt Ü § •C- rt ^ N rt oi) a p 0 -K S > P d rt « to p. P rt 0 0 rt 1= 9 -Sž "i ^ ^ i N 0 0 lo co rt 0 C Š rt p. 0 N S 2 X) 3 2 P cm E rt NJ rt C rt • ^^^^ E 0 ^ o. Ui o o U) 0 'č' £ o rt Ž E p co p C 0 »^^^^ E 2 p. p E p co p 2 a rt C p »Ü I E >co g to ■ ^^a E co f 2 p 0 O a E p 0 C »N S P 5 E B v p a -p 3 p TJ rt O) »N < N ž 0. O C 2 IL cm O ■t 0 0 0 § 0 CM • P co TJ 0 CM • Tt P 0 0 • « • • E 3 E • to •CO Q Q < Q rt p n 'o cb N 0 co P co co rt rt C "c I * rt C 3 E p »co ^ C rt E 0 n rt 1 ^^^^ C rt I ^^^^ E 2 a p P »co p rt ■p rt a ^ co i I tj p CO = •N 0 0 Q cd C 5. 0 C E 0 o P 5 0 p E i i> rt 0 TJ »S rt C O) rt ^ E C N rt 8 E p 0 rt rt m P) N 0 -Ä ^ »CO E p rt iz co co o E S 0 X} 0 co p a 0 E * ^^a a o o cm TJ rt C p CL E 0 co p C 0 rt TJ TJ O co C • ^MP 0 0 Ü rt a 0 C s > rt N p rt" f p CJ) 0 CO ž a co •C a rt CD 0 C rt rt 3 N. to E «.-si® co r -p 0 CE co cm CO 'Ü -o O -0" ^ CO >C0 -r: 2 p co g a co rt CC >0 "P »co P st co 0 a co kJ 1 E 0 N C rt ÖT rt rt O) o 3 (D C ^ rt p rt § i i N rt p N 0 C »5 -p »o rt C 0 »o O 2 m B ^ S iS £ ^ p CM • ^M • MM P S rt C rt Ü 'c > g N 0 C rt 'P C 5 0 o »Ü 0 C3> ž > rt to o rt p TJ O CO rt co rt C 0 »Ü rt »co co C »p X) o 0 rt - 9 II O O) o TJ 0 co rt C 0 a co o o CVJ cd « co ^ rt S P) o 0 rt co 0 E p ■p rt p 2 p p. 0 0 g rt a 0 C 0 Xi •p 2 Ui p p >2 0 co rt rt "P 'n a > E co co rt > 0 p Q. O rt >co P' P TJ 2 p) p > p C a 3 0 co co p p 0 '«t C co 0 "P CM 0 I .ti 0 0 0 ^ 5 E ^ P 2 E P) rt X3 -C p p C s »« iS rt co co rt -p E 0 E p ^ o--Ž ■C 2 p p < UJ O LU 3 S § O KO O GC LiJ co Z o LiJ QC Q. 0 o. 1 >0 o o o o Q. UJ z < 3 o s o ^ o o EE QC iN UJ S a? DC >3 UJ O S s co O o ^ O CM Q. CO £ Q. UJ CO i3 UJ s UI oc d o N rt N I O rt > 0 »o 0 co 0 E 0 co E p p. 0 co E 0 co rt C 0 >o p p TJ P • a^M C 0 "P 2 Ui 5 0 «^^^^ C 0 »N 3 •p N 1 CO N (D rt I • ^^^ n o rt Ui 0 Z Ž 0 TJ 0 > N P TJ Tt O O cm >co p p 0 C rt C 3 E p rt Tj- o 10 o ;; o o c^J tj cd p ^ rt co rt ^ p a 0 co 0 rt co - B co p C T3 0 rt - cn ^ 'JS P > -o rt" o P. P. o. 3 0 co rt E B 0 S S" N o 0 > C 0 ^ »Ü 0 C rt o, NI - «o C -s rt i p 3 t ? r- rt 0 E « p rt rt a rt O) .b 0 co rt CD 0 g C P > E P ^ TJ ^ " o £ ^ 0 > t? ^ 'C "S T- a.^ ■A-Si O 0 0 rt C co rt C . 0 0) 'Ü "o cj (D C co 0 X3 co "o 3 2 rt 2 CNJ co E 0) t E « o m C N p co 0 N 0 g rt a 0 0 0 xi C T3 rt 0 C co 0 8|. S g fl g a ^ C p rt C?) 0 C X} š co co p C 0 »p »co •C p 0 C rt 0 cm So N CO CO co" CO rt TJ I o o p o C co »co p co »p C o 9-o 6 co Ü- rt 0 Ü I C > p C co p co p i rt C C 0 C^ CM ^ E s o iS o'č rt 'td P S P > 0) • VM* P g »S 'CO 0 C rt N I 0 E ^ E p 0) p. N cn o. ■D O O Q. O cr z "D (D* 3 C •D O ■Ö O (D ^ O (O S Q. 0 01 ro K? o o 03 S a cr o Q. o n" •D o< 03 3 03 O I& O. o w o S2. 0) a o Q. o B' 3 03 O CA S Q. O) S O ? (D C/3« o< m 3 03 3 O S 3 03* O a o o« 03 N« C T3 03 N C ■O o ^ 3 O o a o o< CT o o o a "O o s &3 CD čB (O 03 C7 O n' g o -Ö o Q. N« C ■O 03 3 CJ 0 1 o ■o »S S S P =-. 0) o CO T3 O O CT CD •D S i CO ~ Ä o N« o •D 03 CO 03 a C N 3 to O (O 03 3 o B' CD 3 3 CD CO CD O •O o 03 "O o a C •o Č0' ■D CD O CO CD (Q CD CD 3 03 ■O Q. 3 CD CO o 03 3 I o 0) fo ^ o. N< l-S 03 CD ^ O O) O cr o« CD CD 55 (/)' r^ CD a. o< 03 C 3 O CD O« < 3 O^ 3 <5" o a o a 2. ? i/> a (O (D < 3 O m ■Ö 0 1 m O > C ■Ö o o N< 5 > CO to 5: o o< CO 3 O to — C CD C0< ° I o? 3- 2 ^ R S ° o o •o o o Š Q. o o O < ^ 3 CD I- N to o o o S3' 3 CO g — to o "O 3 & o 0) "0 3 (D 3 3 CQ - to CD 3 CO 3 to o. to § S" 3 ^ 3 o CO to d (O CO CD < Q. O S to o *ČD •O O cB" 3 S o S o & ^ 9 N< ■O 3 (O 3 3 to 3 to N to •o o CO TJ CD CO« CD < to 3 B' CO o Q. O N< 3 to o< N to CD CL O" O "O _ O ^ to 3 3 to N to ^ s o s W 2. o o 3 to •D 3 ro CD CO 3 o 3 CO CD O. 3 CD O CO • O CO r>o O O CO ■o s cd" O) 5' ^ o C:) 00 CD - • O CI> ® ^ to 00 cg. E C [O g- © S" CD 0< ^ I o o o« CJ to N3 O CD (J\ O a O o« cr to --J < ro CO CD CO O) to Ol C/) CJ 3 o< o< 4SA I 3 CO CD O CD to -i 9r o C/) v O) CO CD cn o CD N 3 to o a o o« o ^ G" CD 0< CO 3" 3 CD C0< O (O •M« O PT O a 3 5f ^-o CD CT o • 2 O. P C CD —■ ^ o< 3 (D to o C0( o = to 3g CO o — : CO 0 to. f^ N' ro to CT jvj I S-' 3: o CO s s 2.' 2. 5' • g ^ 0 CD ^ o> N> ^ ro CO ^ CO 0 o< o 0 s 3 ^ to o s N to o o Q CO \ O o cn C3) CO - ^ io p o 3 to o o c3 to B jd o CO Z! CO« CO 3 to 3 o ro CD O 3 00 ^ O) 5- to o ^^m I I O ^^m I 3 < 0 0< 0 b c" s in g CT co' 0 Q. O čn CT ^^m I CT 3 o a CT ^^m • Q. 0 ^ 0 Q. O CT O O CO« 3 t ' ' o' co X ro CT a o > P 3 „ O o 3 "t3 o s« ^ Q CO ^ ■ - 3 to to o co to o. o 3 0 3 to o % to' ro O co O co« N O, 0 g 0 < 0 O« CO-0 3 O« O CO « o co ro o o N C CT to ^ o 3 S" t: N 0 CO-— 0 3 o< 3 0 Q< 3" to 3 to 3 0 n' o. 0 ^ 0 CT O 0' CO« i" ^ 0 • o- ^ o 0 3 0 to 0 0' 3 CT 3. 01 O CT 0 CT n' 3 .to N to o« 3 0 0 to O "O o 3 3 <. CO s CT O 3 CT to' CT to co 0 N to CT 3 3 o« co TT O 0 o ro o o to o. 3 0 3 0 co o "O o. o = s o o< ^ CT 3. n' o. 0 to CT O o. 2.' 3 co« to co_ 0 o. ro cn o. • to o« =3 0 CT O O CT to" 0 o. o 3 0 to o ^^m I 0' CT CT O CT ^^m % Z * CT n' 3 to o 3 o« 3 0 a o o o< CT 0 « • co s 3 C o m 0) o o m co m c^ « c» I N) CO ro o o GORENJSKI GLAS • 26. STRAN Torek, 23. marca 2004 I to 3 to n' to N 0 3 0' a o -g o 0 a 3 o co co o -n I CT 3 < 0 o CT CT CO 3 CD 2 5 3 § S 0 3 3 I C 3 0 > to O m ■D O CD 5 o 3 0 3 to 3 0 to a 3 o TT 5 3 š š g < < 0 O CT 3 11 Ž 5. o CO I CT 3 s f o co 0 3 0 Ö 0 < to co g 0 0 o. M o 5 0 > o CT I CT i o co 0 3 0 m "O O 0 N 03 O C CT CO O -n > m ■v 33 O O > N- O J3 m m o. o cn m > 0 o co 0. 0. 0. 0. Q. a 0 0 0 0 0 0 cn cn cn cn cn cn 0 0 0 0 0 0 < < < < < < 3 3 3 3 3 3 o. a a o. 0. 0. 3 3 3 3 3 3 0 0 0 0 0 0 CO CO co co co co 3 (O o <0< N< MM* O < o to N to 0 O o 3 C 3 to 3 0 (O to C 0 to' 3 to' w o CT O < CT 0 O« 3 (O to a o-0 3 o 0 3 o ^ (i) o. to co < o cn co CD CD CD CD CD O A O A co O CD '^a ci CO -i. ro g; ro to CD'S ^cg CD "" s N> - CD ro co« co 0 ro co O o O o. CD ^ -Nj -i. ro O O) o ^ o - 3 O CO 10 to O 25. o ? 3 0 (O O ro O O A o _ o ^ N) O X CD O; 0 CD 3 to cn D^ CD 3 to O Ö" to 3 o < to CO CT 3 0 CO O N 0 3 (fit ® o« < o CT Oi 3 3' <*> 0 O CT O« 3 CO 0 CD ^ P pO 'o) 0 CD S co 5! co to co to 3 ■^B « ro w CD o cn C - CT C73 3 CO 5 CO < 0 O CT O« ^^m « 3 0' to O CT O« 0 N 3 ro co co CD cn -g o. co 3. O) CD T" - CO en ^ ^ CO CD "" O) 2.' I 3 to O 2. CT CO 3 a CO 0 I CT 3 CO 0 O. C0< O CT 5 I S ö Š I 3 CO C N ? CO p 3 0 0 I to i 3 0 CT 3 3 0' S s 5 I ^ H 0 ^ to 3 0' CT CO« 0 Q. O --g O o CT CO § O« 0 ® 3 < 0 0 CO O. o co ^^^m m Z 0 o. o cn 0 N 1 I 3 0 CT 3 3 0" O 0 0' o« 3 0 3 to N ? N 3 0 0 s 1 f S. s k N 3 S CO m > 0 > 1 O m o z > N< 35 o < z 2 to co o -n w co O m "O 33 O O 5 > ■D o E m 0 m C 1 C 0 CT O. 3 CO > H C0< MM* 3 N to o 5 O 9. o o to Oco co"8 ^-S A « m ■ 0 C> a 0 0 0 2. -to so O N to 3 to CO. 0 5' o. ^ Z S 3 o. to 0 11 0 to 3 0 I to • • to o CO co N O to o co 3 3 o < co o 3 to 3 o ^^m I 3 CT g 30^ "D <. ^ O' 0 i 3 3 ti: Q. = O 2 0 CO =3-. 3 co f I = 1 to 3 0 to o co 3 CT 3 to 9: co Q to. o 3 co 3 Q. co 0 to 3 0 3. a CT o Igss g co< o< 0 3 0 3 CT to ^ to 3 0 " 0 3 o« 0 gj" to 2. 3 co CT O i. 0 0 ' 0)' || 3 S! o« o o ^ CT 3 O« ^ 1 to 3 0 0 co 0 CT N< U O "O ■O 3 to ^^^^^ I o 9 to o o. T s: SS 3 0 N 3 to co 3 o. 1 to o N« 0 3 C O« CT -M TT O« — 0 CO 3 0 — ll to 0 I O CO co co 3 R 0 2. =: ^ W s o *to o. ? co D (/> ^ 0 C < 3 •• O o ^^ o ro O O ^ O'O 0 O S 1 2 i- CT O 3 CT to" co 0 e CT 3 3 o« C 3 CO N to o« 3 0 < 0 to' to co. 0 a 3 CD 3 0 O CT _ O 2. ^ o & ro Q)' o < o — ^ < S 3 N. N 3 0 to a o D) 0 a 3 o < "O ^ o W 3 2. CT ^ 0 C CO 0 o. o co o 3 to 3 o ^^m I 3 to CT 3 (O 3 3 to 0 co ■o o 3 o 03 O« O. CT 0 3. O O S i. 0 "O 0 o. O 3 to 3 3 o. C co 0 co 3 o< to CT 3 9. o co CT 3. V O ^ 5 CT 3 S- i-— to 3 S -o ® ^ o C 2. 3 S 3 C o. 3 3' O CT 3 CO CO« <' z s ^ 3 to co. 0 o. 3 0" 3 0 CT i o« 0 ® S* C 2 3 i. o o< — 0 o. 3 O O O CT O« 3. CT o. 0 O ^ CT 0 {Q 0 W 3 to CT CO 3 3 ^ "I w 3 ■o tu ^ to ct' 2. o, — o. N a a I I ^ CT CT O 3 3 0 CO CO .<3 3 31' 0 ^ S ^ CT ~ 0 N< C0< 0 0 J CT 3 CO 3 3 (O o N O. to to to 3 B' ^ 2-0 3 0« |i 3 0 Š' 8- 0 < to 3 to' CO I 0 CT O N CT O S' 0 to I I CT CT 3 3 CO (O 3 3 3 3 N< CT <■ O II 0 0 0" 00 - Z "V 3 CO 3 3 EH to CO O 3 to 3 o to ^ to 3 0 0. 0 to' Q. to 1 to CT O CO CT 0 ro CO« • 0 o< 1 ? to 3 0 3 0 CO TT CT 3 ¥ CO % CO 0 N O. to 1 to CO o • • S" z o 03 ^ o. s to o. o N 3 3 to o. o CT si« 0 < to 3 to' CT Q. O N« 3 to o (O ^ 3 s 0 3 o. o o o« CT 0 CO to CT 3 o o B 0 o. CT CT 3 CO 00 3 3 0 g. s. co o 3 CT Ol 0 to g" 0 CT 1 to' Z % g S. 3 3 2. o 0 0 CT O S O 3 co 0 § = 1-2 o. 03 to'^ $ O — 3 S ^ co 0 (O 0 O. 0 3 to o. o o o« CT O cn o« 0 3 to 0 (O to CT 1 to o. N o o 9- 0 o H H D 05 Q) — s? to co o g 0 3 co ^^m m 3 3 to a C co« % o< 0 -i 3 CO 0 3 g. o. 0 0 3 Ä g Q. CO ^ 0 Z^ 3 to to 0' 5' CT co i: S S O. 3 1„ 3 co CD 0 o o CT 0< CT O« 3 0 CT o< SP^S 0 (Q 3 3 S Ö« 9l 0 s CO O 0 -si 2 o.. 0 to 3 3 o. o, 3 0 0 3. CT •=: O =;• CO ^ CT 3 2 CO« 0 0 3. to ^ N 2 to to CT o 3 0 I 0 "D ^ O • o 9i 3 0 0 JS* co ® m co to O CT O« mm • 3 to CO-0 3 O« co 0 N O. to 1 n" o. to co CT 3 CT 5« 0 03 O . to S 0 0 N CT CO 0 "O CO« 3 a o o. 0 0' 3 03 0 F a o 0 < _ N Oct co2. o 3 - co 0 to N CT to o« to % 0 a > co ^ 3 0 0' CT o 0 3 3 0 0 co 3 o. co o o o 2 9-S 0 CD o o. 3 CT o CT 3 0' 3 3 0 3 fl) s to 3 < o 5 i o< o N 3 to 3 o to 3 to •o CT o (Ü to 3 . o 0 < T3 o O) "O 0 ox 0 < to 2 to' o ä rs5T3 ■o o o 9- ^ $ to o o CT K ^^m I O o o CT 3 u CO o ° 3 " o 5 3 o 2 S Ö« 0 3 O 3 to 0' § 2.' 2.CT co« i. co 0 CT i O N O ' CO 3 3 to 3 0 N CO 0 3 to o 3 to o. co o to N« CT 3 03 — < CT 3 O N< 3 •• a 3 o co o co 0 CT 3 0 CO to 3 o« C 3 to o CT 3 o O. 3 o' CT to (O to "O 3. 3 0 CT i. o« 0 3 o to co to 3 0 CT 3 CT 1 CO« o« 0 CT O CO 3 a C 0" • O o<2 CT to 2. ^ CO«Ä 3 O« s* C _ to cn Q: 0 3 to I" O =• 0 to co u to - co co<3 o« % N 0 3 co O O 4 O o o b o H CT O C CO CT 0 CO« 3 O [N U I CT O 3 o o« CT 3. CO« o to 3 C o 3 o co-to • ( o co 6 ro 3 • ■ o co o co o ro cb o -»■ o o Cd o- 5' N<_ o C > o 0 m O 33 to o I I a o. o o CT O 3 0 0 CO S Ä CT 3 3 3 >j« 3 O m o CT o« to to 3 0 a 0 to' 3 a C O 3 3 o co to Bi O« 0 3 0 3 2 3 o o - 2. 3 0 co« to 0 — 0 o (O a CT to 0 3 CT 3c§ (D Ö == 3 o co to co o o CT O« to O CT O« 3 0 CO- 0 3 o« m co "D 0 1 > O m m O' X N- m > m O- m CT o 3 to co to CT to co 0 N to o« ^ N o. 0 3 0 CT N to o< 3 0 < 0 to" 0 < to o CT 3 ^ 5 S to 2. o, to S. O- i to 0 f 3 < 0 co O o 3 co" I 0 O« N to g 3 O O. 0 o N 3 o o 3 o S' (O o a < o co . o O o. o C ^ co O CO« 9 0 a CT 0 0 O« to' co o > O m "O Z) O O > Q O N 0 > 13 CO 1 CO' CD I ro CO ro o o O m co O o 33 m co m g v 3 Torek, 23. marca 2004 REKREACIJA, DUHOVNOST / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN V Kljub vetrovnemu in slabšemu vremenu so organizatorji pohoda Po nagelj na Limbarsko goro med matere, žene in dekleta razdelili pet tisoč nageljnov. Pravijo, da le nekaj manj kot lani. Limbarska gora - Tradicionalni pohod Po nagelj na Limbarsko goro je bil letos že šest-najstič. Vsako leto se pohoda udeležijo ljudje od blizu in daleč. Tovrsten način rekreativnega praznovanja dneva žena in materinskega dneva so začeli leta 1989 člani športnega društva KraŠnja z Marjanom Štrukyeni na čelu. Ker do Limbarske gore iz Moravč pelje tudi asfaltna cesta se veliko ljudi pohoda udeleži tudi na motoriziran naČin. V primeru lepega vremena pa bi gotovo na cesti srečali tudi številne gorske kolesarje in sploh ljubitelje kolesarstva. Pohod po nagelj na Limbarsko goro spremlja celodnevna prire- Nageljni so privabili marsikatero pohodnico. Številni obiskovalci Limbarske gore ostanejo na gori ves dan. Slabo vreme In veter ljudem nista povzročala večjih preglavic. ditev, na kateri za razpoloženje obiskovalcev skrbijo narodnoza-bavni ansambel, stojnice, polne domačih dobrot, ter bogat sre-čeolov. Prireditev je na nedeljo med dnevom žena in materinskim dnem, tako da vsaka žena, dekle, mati - pa naj pride na Limbarsko goro s katere koli strani (iz Moravč, Krašnje, Blagovice, Izlak, Trojan), prejme nagelj in brhka mladeniča v narodnih nošah ji zaželita vse naj- boljše ob njenem prazniku. Mlajše, pa tudi starejše dobro- voljke, izkoristijo priložnost in fanta v zahvalo za cvet ter lepe Smučarski skoki na Dobruši DobruŠa - Športao društvo Repnje - DobruŠa je prejšnjo nedeljo organiziralo tradicionalne smučarske skoke na DobruŠi. Domači športniki so pripravili za tekmovanje 25- in 30-metrsko skakalnico. Tekmovanja se je udeležilo 36 skakalcev. Med najmlajšimi do petnajst let je bil najboljši Klemen Murn iz Sportoega društva Repnje-Dobruša, pri članih od 15 do 25 Marko Cerar, do 35 let Tomaž Brank, v Viktonja klub Vodice in pri veteranih nad 35 let Tomaž Plešec. A. Z. Vsaka mati, dekle, žena ob obisku Limbarske gore prejme nagelj. želje prav prisrčno 'okušujejo'. Tako se nežnejšemu spolu obisk Limbarske gore začne na prijeten način. Vsako leto organiza- tor obiskovalcem pripravi tudi kakšno presenečenje. Tokrat je obiskovalce prireditve, pohodni-ke navdušil Stane Vidmar, za še boljše počutje pa je poskrbel godec Frane Flere. Moram priznati, da sem to nedeljo malce goljufala. Na Limbarsko goro sem se namreč odpravila precej utrujena. Podelitev viktoijev se je prejšnji večer 'zavlekla' in izjava redaija sredi Moravč, "da se lahko do vrha peljem", je bila v nedeljo zjutraj nekaj najlepšega, kar je lahko slišalo moje uho. Usta so se mi razlezla v nasmeh, redaija sem posadila na sovoznikov sedež -. da mi bo pot kazal in vsaj trikrat med vožnjo na Limbarsko goro izrazila svoje navdušenje nad cestno povezavo med Moravčami in Limbarsko goro: krasno, super, sploh je pa enkratno, da pelje cesta kar do vrha gore. Alenka Brun Orientalski ples Po uspešnih predstavitvenih delavnicah orientalskega plesa v organizaciji športnega društva Gibanica so se odločili, da začnejo z redno tedensko vadbo. Vadba bo potekala ob petkih od 17.30 do 19. ure, v mali dvorani z ogledali v Šenčurju. Prva rekreacija bo v petek, 26, marca. Priporočamo udobna oblačila (lahko tudi široko krilo), ruto ali Šal, ki si ju boste privezale okrog bokov, in mehke copate ali nogavice. Dvorana je manjša, zato je število udeležencev omejeno. Prosimo, da prijave sporočite po telefonu 040/ 250 758, kjer lahko dobite tudi vsa pojasnila. Plesno rekreacijo bo vodila učiteljica orientalskih plesov Metka Gorjup. A. B. zavest Na področju ezoterike se po svetu in zdaj tudi pri nas vse bolj uveljavlja tehnologija tahionskih generatorjev, ki močno vplivajo na spremembo zavesti. Začnemo se uglaševati z energijo višjih dimenzij, kar pozitivno vpliva na naše zdravje, delovanje, ozaveščanje. S tahioni privabljamo v življenje luč. Odlični so za polarizacijo materialov. Majhne steklene ploščice, ki jih vidite na sliki, so tahionski generatorji. Prevlečene so s posebno snovjo, ki priteguje iz okolja - vesolja tahione. Tahioni so subatomskimi delci, ki potujejo hitreje od svetlobe in vnašajo luč višjih dimenzij v materijo. Steklene ploščice tako delujejo kot antene, ki sprejemajo tahione iz kozmosa in jih oddajajo v svoj okoliški prostor, kar pomeni, da v svojo okolico vnašajo energijo luči iz višjih dimenzij - iz Enosti. David Wagner in Gabriel Cousens, ameriška znanstvenika iz Kalifornije, ki sta zadnjih dvanajst let posvetila raziskovanju meja znanosti in duhovnosti na področju inženiringa, tradicionalne medicine, celostnega zdravljenja, kundalini energije, meditacije, svetovnega miru in raziskovanju vesolja, sta s teorijo o tahionih uspešno združila most med duhovnostjo in materialnostjo. Proučila sta delovanje tahionske energije na človeka in materijo, zanimive eksperimente, opremljene s kirliano-vimi fotografijami, pa opisala tudi v knjigi Tahionska energija ' Nova paradigma na področju celostn ega zdra v Ije nja (Tachyon Energy - A new paradigm in Holistic helaing, prevoda v slovenščino Še ni). Ugotovila sta, da se tahionski generator zaradi svojih lastnosti in delovanja lahko uporablja na različne načine. Kot dopolnilo pri zdravljenju fizičnih po- Revolucionarni generatorji za tahione, ki potujejo hitreje od svetlobe in vnašajo v materialni svet luč in zavest enosti. škodb, kot so zvini, otekline, manjše rane in vreznine, se uporablja tako, da ga prilepimo na obolelo mesto, in tam nosimo, dokler poškodba ni ozdravljena. Učinkovit je tudi pri energetskem zdrav^eiyu: prilepimo ga na mesto, kjer se nahaja problematična čakra in ga nosimo, dokler se delovanje te čakre ne harmonizira. Znanstvenika sta ugotovila tudi, da tahionski generator zvišuje naš bioenerget-ski potencial; enostavno ga nosimo s seboj v žepu in bo vseskozi izboljševal naše energetsko počutje. če ga miamo po-oženega nekje v prostoru, na primer doma ali v pisarni, bo harmoniziral kaotična elektromagnetna poUa, ki se ponavadi nahajajo v človekovem bi- valnem okolju. Zelo pomembna vloga tahionskih generatorjev se kaže pri njegovem polariziranju materialov. Znanstvenika sta ugotovila, da omogočajo izredno povečanje učinkovitosti naravnih krem in mazil, naravnih zdravil, zeliščnih čajev in vitalizatorjev vode. Velike možnosti se odpirajo tudi na področju polarizacije ostalih materialov, kot so na primer barve za pleskanje sten v sobah, ki bi omogočile bolj prijetno bivanje in obenem tudi energetsko zaščito za stanujoče. Ker znižuje entropijo fizične materije, zavira proces staranja, krepi naš imunski sistem in deluje zelo pozitivno na naše splošno zdravje in počutje. Postopoma naj bi nam v življenje pritegoval splošno blaginjo, saj naj bi se začele spremembe tudi na področju financ in poslovnih priložnosti. Osebne izkušnje s tahionskimi generatorji so zanimive in nav- dušujoče. Rože, ki se nahajajo v njihovi bližini, začnejo bujno rasti, energija v prostoru se spremeni, izostri se um, pri sebi začnemo opažati in ozaveščati svoje lastnosti in delovanje ter ves nered, ki na fizičnem in duhovnem nivoju ni v skladu z božjimi zakonitostmi. če ga začnemo zavestno "spravljati" v red, lahko duhovno zelo napredujemo. Katja Dolenc Zvok, svetloba in mojstri za življenje v Novi dobi Kranj - Dr, Mira Omerzel -Mirit je pripravila v sredo, 17. marca, v stavbi Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj, predavanje z naslovom Z zvokom^ svetlobo in mojstri učitelji univerzuma za lažjo pot v spremembe Nove dobe. Mirit pravi, da vstopamo v obdobje vse intenzivnejših sprememb novega tisočletja in s tem v čas vse intenzivnejših duhovnih izzivov, na katerega smo ljudje bolj ali manj pripravljeni: "Nase duhovno vodstvo in mojstri Univerzuma so nam pripravljeni pomagati, ko smo pripravljeni za stik in Širjenje naših (z)možno-. sti v brezmejnost vseh možnosti," pojasnjuje. O vsem tem je tekla beseda tudi na sredinem srečanju. Za tiste, ki bi se radi pripravili ali pa vas to področje življenja zanima, je Mirit v letošnji pomladi pripravila naslednje delavnice in tečaje: Transcenden- r c> • .r • / fKT ca zavesti in zvoka. Delo s svetlobno zvočnimi kodami, Vedu-na (Tibetanski tatagata Rijon) Karu na "Reiki" in Življenje na prani. Na teh delavnicah boste dobili znanje in tehnike, s katerimi boste lahko vzpostavili stik s svojim duhovnim vodstvom, kozmičnimi entitetami, mojstri in transcendentalnim zvokom. "Delo na delavnicah omogoča harmoniziranje, zdravljenje in Širjenje zavesti naše Biti skozi posamezne stopnje z iniciacija-mi v svetlobno zvočne kode za pretok posameznih visokofrekvenčnih Univerzalnih vitalnih energij - vibracij zavesti. Nudijo pa tudi možnost vzpostavitve življenja na prani," pojasnjuje Mirit. K. D., foto: Tina Doki GORENJSKI GLAS • 28. STRAN HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si Torek, 23. marca 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. Obvetila ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica tel.: 04/53-15-249 Trst 17.3. in 31.3.; Madžarske toplice 29.4. do 2.5.; od 18.5. 21.5. Banovci - Ljutomer: od 23.4. do 26.4.; Lenti 3. 4.; Palmanova - tovarna čokolade 2. 4. ; Lidl-Alpe Adria 1. 4.; Šenčur: 251-18-87 do LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA SpodnI trg 14, Škofja Loka V petek, 26. 3., ob 19.30 uri Vinko Möderndorfer: NA KMETIH, komedija, režija; Dušan Mlakar, gostuje SLG Celje, za abonma MODRI, V soboto, 27. 3., ob 19.30 uri Vinko Möderndorfer: NA KMETIH, komedija, režija: Dušan Mlakar, gostuje SLG Celje, za abonma RDEČI ŠPORT REKREACIJA. Vsako soboto, 22.90 , košarka, PROŠPORT center v Stražišču, Vsako nedeljo, 16.00 , bunkabrc, PROŠPORT center v Stražišču, Vsako nedeljo, 20.30, dvoranski hokej, PROŠPORT center v Stražišču, Vsako nedeljo, 22.00 , badminton, PROŠPORT center v Stražišču, Kegljanje, Zlata riba, vsak torek med 19.00 in 21.00, Vaterpolo, Olimpijski bazen Kranj, vsak četrtek od 20.00 do 21.00, (zbor 10 minut prej pri recepciji). Plavanje, Olimpijski bazen Kranj, vsako nedeljo od 20.00 do 21.00, (zbor 10 minut prej pri recepciji). Vodna košarka, Olimpijski bazen Kranj, vsako nedeljo od 20.00 do 21.00, (zbor 10 minut prej pri recepciji) Odbojka, Osnovna šola Orehek, vsak ponedeljek od 21.00 do 23.00. Mali nogomet, Rekreacijski center Vogu, Besnica, vsak ponedeljek od 21.45 do 23.15. KULTURA, 25. marec, četrtek. 21.00 Četrtkanje, Študentske tematske zabave -STRUP NIGHT, Manana, za študente vstop prost, ostali nad 18 let 500 SIT. 28. marec, nedelja, 19.00 potopisno predavanje, Karmen Lašič - Kuba, Potepuh, vstop prost. IZOBRAŽEVANJE, 24. marec, sreda, 20.30 tečaj arhitekturnega risanja, Tečaj arhitekturnega risanja - priprava na sprejemni izpit, 30 šolskih ur, Gimnazija Kranj, 24.900 SIT za člane KŠKja, 29.900 SIT za ostale. SOCIALA IN ZDRAVSTVO. 25. marec, četrtek, 17.00 Mlade mamice, podelitev bonov, Baby center, vstop prost. Več na wvwv.klub-studentov-kranj.si, pišite nam na pr@klub-studentov-kranj.sl GLASOV KAŽIPOT Prireditve Ure pravljic Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice se bo ura pravljic za otroke od 4. leta dalje začela v četrtek ob 17. uri. Mojstrana - V knjižnici v Mojstrani lahko otroci, ki so stari vsaj 4 leta, pravljici prisluhnejo v sredo ob 17. uri, isti dan pa bo od 18. do 19. ure v knjižnici potekala ustvarjalna delavnica, kjer bodo otroci izdelovali lutke. Škofja Loka - Danes, v torek, se bo ob 17. uri v knjižnici v Škofji Loki začela ura pravljic z naslovom pravljice Takšne živalske, mačje in lisičje. Tržič - V četrtek, 25. marca, se bo ob 17. uri na otroškem oddelku tržišče knjižnice začela pravljica Spominčice. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo pravljična ura za otroke začela v četrtek ob 17. uri. Pravljico Petelin in razbojnik je pripravila Marjeta Kepec. V spomin na štirinajst borcev Kranj - Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kranj sporoča, da se bodo v soboto, 27. marca, ob 10. uri zopet zbra-i pri spomeniku na razpotju pod vasjo Planica in počastili spomin na štirinajst borcev prve Selške čete, Cankarjevega bataljona in narodnega heroja, člana glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Staneta Žagarja, ki so v bojih padli pred 62 leti. Na prireditev bo iz Kranja ob 9. uri Izpred hotela Creina organiziran avtobusni prevoz. Prijave za prevoz sporočite po tel.: 237 35 55 ali 237 35 56 najpozneje do petka, 26. marca, do 9. ure. Svet kamnov Škofja Loka - V ok^ru prireditev, ki v Škofji Loki potekajo pod naslovom Sredin večer - Blaznikov večer, se bo jutri, v sredo, ob 19. uri v Kašči na Spodnjem trgu začela predstavitev knjige Boruta Razingerja Svet dragih in okrasnih kamnov. Pragma Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes, v torek, ob 19.30 uri začela predstavitev knjige Pragma, druge knjige pisateljice in umetnostne kritičarke Mojce Kumerdej. S pisateljico se bo pogovarjal Rudi Meden 100 let rojstva Viktorijana Demšarja Žiri - V petek, 26. marca, se bo ob 19. uri v Galeriji Svoboda Žiri začel kulturni večer ob stoletnici rojstva duhovnika, žirovskega rojaka Viktorijana Demšarja (1904 - 1992). Njegovo življenje, podobo in delo bo predstavil dipl. teo-og in novinar Jože Pavlič, njegove stike s slovenskimi razumniki pa dr. Marta Ciraj. Za materinski dan Lipnlca - Šolsko kulturno društvo Vigenjc Upnica in Otroški pevski zbor Upnica In Ovsiše vabita na prireditev ob materinskem dnevu z naslovom Skladatelj/ica na obisku. Gospa bosta Janez Bitenc in Lenčka Küpper. Prireditev se bo jutri, v sredo, ob 17. uri začela v telovadnici Osnovne šole Staneta Žagarja Upnica. Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika bo Župnijska ka-ritas Domžale v torek, 23. marca, ob 10. uri pripravila slovesnost ob materinskem dnevu. Škofja Loka - Prosvetno društvo Sotočje vabi na praznovanje materinskega dne, 25. maja, ob 19. uri na Loškem odru. Nastopila bosta domači mladinski pevski zbor in gledališka skupina iz Sel na Koroškem. Knjiga o Bledu Bled - V torek, 23. marca, se bo ob 17. uri v Penzionu Milno zače-a predstavitev knjige o Bledu. Večer z Zdravkom Kaltne-karjem Kranj - Sekcija za kulturno dejavnost Društva upokojencev Kranj vabi na večer z Zdravkom Kaltne-karjem, ki se ob koncu minulega leta izdal dve knjigi. Prireditev bo v petek, 26. marca, ob 17. uri v dvoranici v prvem nadstropju na sedežu društva na Tomšičevi 4, Tržič - V večnamenskem prostoru Knjižnice Toneta Pretnarja se bo danes, v torek, ob 19. uri začela predstavitev novih del Zdrav-ka Kaltnekarja z naslovom Poželenje in Z(a)vite resnice. Srečanje plesnih skupin Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja se bo danes, v torek, ob 18. uri začelo območno srečanje folklornih skupin. Ob prihodu pomladi Bitnje - Ob prihodu pomladi vas Odbor za kulturne prireditve vabi na prireditev, ki bo v četrtek, 25. marca, ob 16. uri v dvorani gasi skega doma Bitnje. Če nam tošnje leto kurenti niso odgnali zime, jo bomo zagotovo prepodili vsi sodelujoči na prireditvi. Izleti Po poteh Valentina Staniča Slovenski Javornik, Jesenice - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela in Planinsko društvo Jesenice vabita na pohod po po- teh Valentina Staniča v soboto, 27. marca. Pohod je zahteven in traja 8 ur. Večina pohodnikov se bo udeležila 4-urnega pohoda na enega od treh vrhov. Odhod avtobusa bo ob 5.30 s Hrušice s postanki na avtobusnih postajah. Prijave zbira Jožica Žakelj, gsm 041 210 568 do srede, 24. marca, zvečer, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. Po Škofjeloškem hribovju Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 27. marca, na planinski izlet po Škofjeloškem hribovju. Pot je nezahtevna, vendar precej dolga. Odhod z lastnim prevozom Iz Preddvora bo ob 6. uri. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 do petka, 26. marca. Po StaničevI poti Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v soboto, 27. marca, na pohod po StaničevI poti. Pot spada med zelo zahtevne, predviden čas hoje je 8 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do petka, 26. marca, oz. do zasedenosti avtobusa. V Bazovico Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo na pohod do Bazovice. Hoje bo 4 do 5 ur. Izlet bo 25. marca, odhod pa ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 24. marca. Nakupovanje v Trstu Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi v četrtek, 1. aprila, na nakupovalni izlet v Trst. Odhod avtobusa bo ob 10. uri z vseh avtobusnih postaj od Kranja do Svetega Duha. Prijave sprejemajo z vplačili do 25. marca oz. do zasedbe avtobusa po tel.: 2311 932. Ne pozabite na veljavne dokumente za prestop meje. Po nakupih v Gorico Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v četrtek, 25. marca, na nakupovalni izlet v Gorico. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo na DU do zasedenosti avtobusa. Ne pozabite na veljavne dokumente za prestop meje! V Lenti Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na nakupovalni izlet v Lenti in sicer 1. aprila z odhodom avtobusa ob 2.30 uri ponoči z avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedbe avtobusa. Ne pozabite na veljaven dokument za prestop meje. Preizkus hoje Tržič - Pred Osnovno šolo Bistrica bo v soboto, 27. marca, od 10. do 12. ure potekal preizkus hoje na dva kilometra. Preizkus je primeren za vse, ki so starejši od 18 let. Florijanov sejem Trzin - Turistično društvo Trzin bo v soboto in nedeljo, 8. in 9. maja 2004, na Ljubljanski cesti v Trzinu organiziral V. Florijanov sejem. Vabijo podjetnike, posameznike in društva, da predstavijo dejavnost in prodajo izdelke. Prijave za sodelovanje zbirajo do 18. aprila na Turističnem društvu Trzin, Mengeška 9, telefon 01 564 45 28 in 01 564 47 30. Festival klarinetistov Begunje - V soboto, 27. marca, bo ob 19. uri v Begunjah pod vodstvom prof. Alfonsa Maierja in prof. Vita Muženiča potekal 1. Mednarodni festival klarinetistov zabavne glasbe. Prijavite se lahko vsak dan, razen sobote In nedelje, po tel.: 04 5333 402. Občni zbori Trž.ič - Gasilska zveza Tržič sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 27. marca, ob 18. uri v dvorani Prostovoljnega gasilskega društva Bistrica pri Tržiču, Ro-čevnlca 61, Bistrica pri Tržiču. Škofja Loka - Upravni odbor AMD Škofja loka obvešča člane, da redni letni občni zbor, na katerem bo Izvoljeno novo vodstvo, v petek, 26. marca, z začetkom ob 18. uri v prostorih društva na Fu-žinarskl 8, kjer lahko med uradnimi urami dobite na vpogled tudi dnevni red in ostali material, ki bo obravnavan na občnem zboru. Žiri - Žirovski planinci vabijo vse planince, ljubitelje hribov in gora na 54. OBČNI ZBOR Planinskega društva Žiri, ki bo v soboto, 27. marca, ob 19. uri v gasilskem domu na Dobračevl. Občni zbor bodo popestrili s prikazom plezalnih diapozitivov. J^ranj - Gasilska zveza Kokra, Blelw/eisova 34, Kranj, sklicuje občni zbor Gasilske zveze Kokra, ki se bo v dvorani Kulturnega doma v Vogljah začel v petek, 26. marca, ob 18. uri. Bohinj - Gasilska zveza Bled Bohinj sklicuje 49. občni zbor, ki bo danes, v torek, ob 18. uri v Penzionu Lukanc na Selu 8 pri Bledu. Žičnica ne obratuje Mojstrana - Smučišče v Mojstrani ne obratuje več. Tekaške proge pa so urejene le v Radovni, Rateče - Planica - Tamar. Predavanja Sprehod po Kataloniji Slovenski Javornik - Delavsko-prosvetno društvo Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela vabi na 3. dia večer - Sprehod po Kataloniji. Prireditev bo jutri, v sredo, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. Izbira kvalitete življenja Škofja Loka - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj in Društvo upokojencev Škofja Loka organizirata predavanje z naslovom Ali si res lahko izbiram, kakšno živ-jenje živim?. Predavanje bo danes, v torek, ob 18. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki. Predava-a bo Meta Tavčar, imago partnerska terapevtka. Učenje za življenje Kranj - Srednja elektro in strojna šola Kranj vabi v petek, 26. marca, ob 18.- uri v predavalnico SESŠ na Zlatem Polju, kjer bodo gostili ministra za šolstvo, znanost in šport dr. Slavka Gabra. Naslov predavanje je Se učimo za šolo ali za življenje? Pomen vrednosti maščob Srednja Dobrava pri Kropi - Krajevni odbor RK vabi vse krajane na predavanje dr. Ane Veternik Debeljak v četrtek, 25. marca, ob 19. uri v zgornjih prostorih doma krajanov na Sr. Dobravi. Naslov predavanja je Pomen vrednosti maščob za naše zdravje. Vreme Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira predavanje z naslovom Vreme, ki bo v torek, 30. marca, ob 18. uri v učilnici 1D v Iskratelu v Kranju. Predavanje je namenjeno predvsem vodnikom in članom društva, hkrati pa so nanj vabljeni tudi vsi, ki jih ta tematika'zanima. Sirija Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na predavanje z naslovom Arabske dežele: Sirija. Predavanje se bo danes, v torek, ob 18. uri začelo v hiši Matije Čopa v Žirovnici. Meje v medosebnih odnosih Mojstrana - Jutri, v sredo, se bo ob 17.uri v OŠ 16. decembra Mojstrana začelo predavanje Kako postaviti zdrave meje v medosebnih odnosih. Predavanje je usmerjeno v razvijanje otrokove samoodgovornosti, sposobnosti samoobvladovanja in notranje motiviranega vedenja. Odraslim omogoča, da s pravilnim postavljanjem meja zaščitijo sebe in tako preprečijo stres in konflikte v odnosih. Cilj je spodbujati otroke k samostojnemu reševanju problemov, večji odgovornosti in sodelovanju ter jih odvračati od agresivnega vedenja. Vabita Zdenka Peloz, univ. dipl. soc. ped. z Inštituta za razvijanje osebne kakovosti In LAS Občine Kranjska Gora. Aconcagua Kranj - Odsek za izobraževanje pri PD Iskra Kranj vabi v četrtek, 25. marca, ob 19. uri v veliko sejno dvorano Mestne občine Kranj na predavanje z diapozitivi. Marjan Ručiga, alpinist in gorski reševalec Iz Kranja, se je na začetku leta 2000 kot prvi predstavnik slovenske vojske udeležil mednarodne odprave na najvišji vrh obeh Amerik. Odhod na pot in tudi njegov povratek sta potekala v skoraj vojaški tajnosti. Tokrat boste izvedeli, kaj se je v resnici dogajalo... Postna predavanja Šenčur - Župnija Šenčur organizira postna predavanja s predavateljem p. dr, Marijanom Šefom, in sicer v sobot^ 27. marca, Molitev za ozdravljenje notranjih ran. Predavanja bodo potekala v župnijskih učilnicah župnišča v Šenčurju, vedno ob 19. uri. Koncerti Dobrodelni koncert Kranjska Gora - V soboto, 27. marca, ob 19.30 uri bo v Ljudskem domu v Kranjski Gori dobrodelni koncert Družinskega tria Novina pod naslovom Samo žlv-lenje za druge je vredno življenja. Zbrani denar je namenjen nakupu postelje na elektriko, ki bo služila za Intenzivno pomoč otrokom, obolelim za rakom. Podarim ti pesem Cerklje - OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj vabi na 3. dobrodelni koncert Podarim ti pesem, ki se bo v petek, 26. marca, začel ob 9.45 in ob 18. uri v ŠD Cerklje. Koncert so pripravili učenci šole, kot gosta pa bosta nastopila nekdanja učenca Brane Jagodic, pevec ansambla Nagelj, In Dane Selan, profesor glasbe. Prostovoljni prispevki bodo šli v šolski sklad, ki je namenjen otrokom. Spomladanski koncert Tržič - V Dvorani tržiških ollmpij-cev se bo danes, v petek, ob 18. uri začel Spomladanski koncert. Na tiho nedeljo Radovljica - Na tiho nedeljo, 28. marca, se bo ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici začel koncert dekliškega zbora srednje vzgojiteljske šole iz Ljui> Ijane s solisti pod vodstvom dirigentke g. Janje Dragan Gombač ter ob spremljavi komornega orkestra Slovenske filharmonije. Razstave Za materinski dan Selca - Turistično društvo Selca in Aktiv kmečkih žena KS Selca in KS Dolenja vas vabita na razstavo v počastitev materinskega dne, ki si jo lahko v prostorih Kulturnega doma Selca ogledate od petka, 26., do nedelje, 28. marca. Otvoritev s kulturnim programom bo v petek ob 19. uri. Razstavlja Sašo Tepina Kranj - Jutri, v sredo, bodo v Cafe galeriji Pungert. čisto na koncu starega dela mesta Kranja, odprli razstavo del avtorja Saša Tepina. Razstavo si lahko ogledate do 14. aprila. General Rudolf Meister. Kamnik - Na gradu Zaprice bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli zgodovinsko spominsko razstavo z naslovom General Rudolf Meister in mesto Kamnik. Glina, oddih za dušo Kranj - V četrtek. 25. marca, bodo ob 18. uri v prostorih Varstveno delovnega centra Kranj, Kidričeva 51, odprii razstavo z naslovom Glina, oddih za dušo. Glineni izdelki so delo delovne in-štruktorice Tatjane Sladič. Ročna dela Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi na ogled razstave ročnih del v počastitev materinskega dne. Otvoritev razstave bo v soboto, 27. marca, ob 9. uri, odprta pa bo 27. in 28. marca, vsakokrat od 9. do 19. ure v poslovalnici Turističnega društva Preddvor. Nomenj pri Bohinju - Od četrtka, 25., do nedelje, 28. marca, bo razstava ročnih del v dvorani gasilskega doma na Nomenju. V četrtek in petek bo na ogled od 13. do 19. ure, vsoboto in nedeljo pa od 10. do 19. ure. Rateče - Planica - Sekcija za ročna dela pri Turističnem društvu Rateče - Planica vabi na ogled razstave, ki bo od četrtka do sobote od 14. do 19. ure, 28. marca pa od 10. do 19. ure, na ogled v prostorih telovadnice. Tržič in Jesenice plešeta Jesenice - Danes, v torek, se bo ob 18. uri v Gledališču Toneta Čufarja začela prireditev Tržič in Jesenice plešeta. Predstave Na čigavi strani Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika se bo v četrtek, 25. marca, ob 20. uri začela predstava Mestnega gledališča Ljubljanskega Na čigavi strani. Predstavo si lahko ogledate tudi v petek, 26. marca, prav tako ob 20. uri. Godni za poroko Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Javornik Koroška Bela vabi občane Jesenic in okolice na ogled krstne izvedbe komedije Francija Tušar-ja Godni za poroko. Predstava bo v veliki dvorani Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku v petek, 26., in v nedeljo, 28. marca, obakrat ob 19.30 uri. Vstopnice ahko rezervirate po te 151 ali 041 749 134. 5866 Torek, 23. marca 2004 PISMA, MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 29. STRAN PREJELI SMO Med zločinom, sovraštvom in narodno spravo Gorenjski glas, 27. februarja 2004. Z velikim zanimanjem sem prebral celoten zapis o razgovoru s Tinetom in Spomenko Hribar. Tudi vprašanja občinstva in njune odgovore na Glasovi preji sem pazljivo prebral. Dobro je, da je ob obojem, njuno izvajanje predstavil tudi Miba Naglič s predstavitvijo območja "svetega". Prav gotovo gre vse priznanje tudi Gorenjskemu glasu, da je vse to prišlo v javnost. Povedanega je bilo torej veliko in precej, da bi bilo vse skupaj današnjemu bralcu bližje in jasneje, bo treba javno reči še marsikaj. Predvsem se mi zdi sporno zatrjevanje številnih, tudi Spo-menke Hribar, da o povojnem slovenskem holokavstu niso nič vedeli, vse dokler ni o njem spregovoril Kocbek. Večina slovenskih ljudi je vse to prav dobro vedela, vedela pa je tudi, da so bile žrtve holokavsta pomor-jene ne toliko zaradi maščevanja, samovolje posameznikov ali celo v skladu s potsdamsko politiko zaveznikov, ampak predvsem in zlasti zaradi zastraševanja slovenskega naroda za takrat in za naprej. Daje to res, vidimo lahko vsak dan, ko se ljudje še vedno bojijo in ko se odgovorni še vedno in enako oholo obnašajo, kot so se neposredno po zločinu. Tudi oni so dobro vedeli, da gre za zločin, zato so ga in ga še prikrivajo ..., pri čemer brezsramno uživajo sadove zločina! Čeprav so prodali spomenik Revolucije skupaj z njenim očetom Kardeljem, pa ta spomenik še vedno stoji, enako kot % stoji spomenik Morozovu v Rusiji, kar oboje dokazuje, kakšne vrednote imajo v čislih oblastniki tu in tam! Potem ko so davno pred železno zaveso od Szczecina do Trsta zgradili krvavo zaveso zločina in strahu, skušajo dediči komunizma ukaniti današnji čas in ljudi z besedami, z dejanji pa nikakor ne uspevajo! To je tudi razumljivo, saj prava dejanja lahko stori le tisti, ki iskreno misli in ne razmišlja in Še manj ravna v skladu z znamenito Titovo izjavo, da so se komunisti zmeraj organizirali tako, kot je njim ustrezalo. Prava dejanja lahko stori le tisti, ki priznava vrstni red od spoznanja preko priznanja, pokore in kesa-nja s poboljšanjem do odpuščanja in zveličanja ... Da bi nekdo sploh bil, je namreč treba najprej SPOZNATI, POSTATI, STATI IN OBSTATI, tega pa ne zmorejo tisti, ki v njih ni strun za to, kaj je prav in kaj ni prav, in ki prisegajo pri svoji vesti, za katero nihče pravzaprav ne ve, kakšna je ... Z vsem tem se ljudje in civiU-zacija ukvaija, odkar obstaja, in tudi sprave ni odkril niti Kocbek, še manj Spomenka Hribar, saj je ta pojem star in dokazano zapisan že več lisoč let v sv. pismu. Marsikje pa so se spomnili na spravo zlasti tisti in takrat, ko so se zbali kazni za svoje ravnanje, npr v novejšem času je prvi objavil pobudo za narodno spravo slovenski Narodni svet oz. t.i. Taborska vlada s posebnim razglasom že 3. maja 1945, revolucionarji in njihovi podporniki pa so potrebo, da bi si prisvojili patronat nad spravo, začutili prav v času Kocbekovih izjav in Spo-menkinih prispevkov, pozneje malo na to pozabili, zdaj pa se jim zdi, da bi le bilo dobro, če bi jo imeli na svojih praporih in transparentih! Sprava pa ni in ne more biti ukana. Biti mora zares in od srca. In prav neverjetno je, da Gorenjski glas ni povabil na svojo prejo odličnega kranjskega občana Stanislava Klepa, dolgoletnega pobudnika in voditelja Združenih ob Lipi sprave, brez katerega bi ideja sprave že zdavnaj zamrla, ali pa kogarkoli iz Društva za ureditev zamolčanih grobov, brez katerega se danes ne bi vedelo niti za mo-riŠča in Še. manj za morišča slovenskega holokavsta. Brez omenjenih bi tudi spoštljivih proslav v spomin umrlih ne bilo. Na teh proslavah so danes celo predstavniki slovenske vojske in policije, politikov tam ne vidirno več, gospe Spomenke ali gospoda Tineta Hribarja pa tam nismo še nikoli videli. Očitno je lažje govoriti, kot kaj zares in zdaj storiti ...! Danyel Malenšek, Ljubljana, Rožna dolina, c. IV/5 Proti širjenju smetišča v januarju je bila s strani kranjske upravne enote pripravljena javna obravnava plana širjenja deponije Tenetiše. Krajani Mlake smo izrazili močno nasprotovanje načrtovanemu širjenju deponije v cono B2, ki se nahaja v smeri naselja Mlaka, ter hkrati izrazili nezadovoljstvo z obstoječim stanjem, ki je predvsem zaradi smradu že doseglo t mejo nevzdržnega. Naše nasprotovanje ter nezadovoljstvo smo izrazili tudi s peticijo proti načrtovani širitvi deponije, ki jo je podpisalo več kot 800 krajanov KS Kokrica. Z namenom, da bi preprečili nadaljnje poslabševanje našega bivalnega okolja, smo v okviru KS Kokrica ustanovili Odbor za Roclio TfigloY® Prvi 9IQ/ CorcnJ/ke*^ Prvi 910/^ GorenJ/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice. 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Gosnij^ RESTAVRACIIA "Pri ložovcm" Begunje GALERIJA Grega Avsenik, s.p.. Begunje 21. Begunje Petek, 26. 3. 2004 - glasbeni večer z "Razpotniki" ob 19. uri okolje in urejanje prostora (v nadaljevanju Odbor). Člani Odbora si predvsem prizadevamo preprečiti širitev deponije v smeri proti naselju Mlaka ter s tem povezano izdajo gradbenega dovoljenja, hkrati pa želimo, da se sanira obstoječi del deponije. Naše pripombe smo strnili v dokument s 36 točkami, ki smo ga poslali na Inšpektorat za okolje in prostor. Komunalo Kranj ter ostale naslovnike, ki so kakorkoli odgovorni za širitev deponije. Pripombe obsegajo predvsem opis ter nepravilnosti obstoječega dela deponije, nepravilnosti projekta širitve v cono B2 ter zahteve po kvalitetnem monitoringu. Omeniti moramo, da smo globoko razočarani nad mlačnim odzivom Inšpektorata za okolje in prostor, ki bi ob tako natančnih pripombah na nezakonitosti in nesmotrnostjo obratovanja sedaj že smetiŠčne gore v Tenetišah, moral ostreje reagirati ter se opredeliti do poslanih pripomb. Odbor je do sedaj imel že dva sestanka skupaj s predstavniki Komunale ter Občine Kranj, z namenom skupnega spremljanja urejanja komunalnih odpadkov na deponiji Tenetiše in je v ta namen bila imenovana tudi mešana delovna skupina. V enem mesecu po zadnjem sestanku nismo uspeli reaUzira-ti niti enega dogovorjenega sklepa ter smo razočarani nad Komunalo ter predstavniki Občine, katerih komunikacija napram Odboru in pa krajanom Mlake zamira. Celo nasprotno, javnosti se skuŠa vsiliti idilična predstava deponije, ki pa v bistvu zelo zaostaja za splošno sprejetimi evropskimi normami ter na ta način povzroča nepopravljivo škodo tako bližnjim kraj anom kot naravnemu in zgodovinsko-kulturnemu parku Udin borŠt. Odbor za oko^e in urejai\je prostora KS Kokrica Tihomir Bodiroža, Mlaka Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenikSavsenik-sp.si Kam z Agato? Najraje nazaj na Sovodenj. Če pa tja ne, potem je vseeno, koliko daleč od kraja svojega ponovnega rojstva bo, ane? Pred Namo je napoti. Pravzaprav je na razpolago vsem nepridipravom, da se na/pri njej znebijo odvečne ropotije po žepih in sploh. Vode v bazenčku ni, pa tudi tuš ne dela vodene pahljače, kot si je to zamislil kipar. Sploh pa je nerodno zavijati tam okoli tistega kvadrata, če se mudi. To pa se vedno, vsem mimoidočim iz naselij pod Faro, Novi svet in Podlubnik, vsem šolarjem s Podna in onim iz vrtcev. Agata je torej napoti. Nič lažjega. Umaknili jo bomo, so se zmenili v skupini za Lepšo Loko! In se ravnali po igri Kdo da več. Več tega, kar potrebujemo, da bi Agata zopet plavala. In so našli. Dvorišče pred Kaščo bo ta pravo. Tam so bankirji, obrtniki, gostinci, galerija. Ja, vse, samo pravega prostora ni, pa tudi ljudi, ki bi si tak kip, torej Agato in Jurija, ogledovali, ni toliko, kot si jih lahko privoščita ta dva na sedanjem mestu. Za njih je pa to delo tu, ane. Na sedanjem mestu imata kaj videti, v ozkem dvorišču tam doli se vidi samo v zrak. Že res, da občinski gospodje s svojimi gosli tudi zahajajo v Plevnarjevo klet, toda ti gospodje pozabljajo, da so si gosti prišli ogledat mesto z okolico in ne kleti pod KašČo. Jurija in Agato bomo premaknili v vrt pred Namo in dodali prod, na katerega jo je Jurij tudi privlekel iz vode. Okoli naj ostane zelenica. In to je vse. S tem ne bomo siromašili okolja bodoče nove Loke, ki, upa- mo, bo začela rasti okoli hotela proti kasarni ali na nekdanjem Ošterfeldu. Kapucinski trg in s tem vhod v Loko z avtobusne postaje je tako vsaj malo kulturen. Loško kamnito dediščino naredi užitno tudi za sodobnega obiskovalca. Gospodje okoli Kašče pa si naj naročijo temu okolju primeren okras pri sodobnih umetnikih. Bomo veseli! BFZ P.S. Povzeto po razpravi na nedavnem občnem zboru Muzejskega društva Skofja Loka. Komunala odgovarja Odgovor na članek, objav^en v rubriki Glasov jež, Gorenjski glas, torek, 2. marca 2004. Pri odvozu odpadkov z odjem-nega mesta na Vrečkovi ulici je bil šofer Komunale Kranj prisiljen postaviti zabojnik na začasno mesto, na ovinek pri vhodu v garaže na omenjeni ulici. Od-jemno mesto je bilo zasneženo, zaradi česar je bilo nemogoče postaviti zabojnik na običajno mesto. Zabojniki takega volumna se praznijo tako, da jih komunalci odpeljejo na odlagališče odpadkov Tenetiše, kjer odpadke odložijo in nato zabojnik vrnejo na odjemno mesto. Stanovalci bi morali počistiti sneg z odjemnega mesta in tako omogočiti Komunali Kranj kot izvajalcu javne službe ravnanje z odpadki, da postavi zabojnik nazaj na isto mesto. Opozoriti želimo, da ni naloga Komunale Kranj, da skrbi za odjemna mesta. Po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Kranj (Uradni Ust RS, št. 82/01), ki ureja ce- MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mall oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v srede da 14. ure in za objavo v torek, v ponedeljek do 8. Brei tn sicer: od ponedeljka cto petka neprekinjeno od 7.«15.00 ere. APARTMA-PRIKOLICE v mirni vasici Soline - Dugi otok, po ugodni ceni oddamo več apartmajev, tr 00385981/713-914 Suzana 3585 Oddamo apartma s 5 posteljami v središču Dolenjskih Toplic, le 150 m od kopališkega centra. Dnevni najem le 6.000 SIT. « 51-55-520 3690 APARATI STROJI Prodam prednjo GUMO z zračnico za traktor deutz 75 in moped APN 6. V 041/831-569 3588 Prodam ORODJE za izdelavo betonskih plošč 40x40x5 cm. "tt 040/319-145 3603 Starejši LIKALNI STROJ na valj ugodno prodam. ir 040/242-057 po 19. uri 3606 VILIČAR Litostroj 5 ton, z visokim teleskopom, prodam. Cena 1.550.000 SIT IT 041/774-569 3620 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben pro-dam, g 041/878-494_3639 Prodam 2 NAKLADALKI. ir 592-10-10 Prodam MOTOKULTIVATOR (rotacijski plug. prikolica, kolesa), v 041/540-168 3659 Poceni prodam namizni trifazni CIRKULAR primeren za razrez desk. V 257-10-27 3675 GARAŽE KRANJ - Planina I; prodamo garažo za 1,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. GR. MATERIAL Prodam BOROVO HLODOVINO In suha DRVA, lahko razžagana in z dostavo, tr 031/585 345 3549 COKL 40 m2 umetni kamen prodam za polovično ceno, 15.000 SIT tr 051/202-2 2 9 3631 lotno področje ravnanja z odpadki, so zbirna in odjemna mesta dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti tudi za red in čistočo na teh mestih ter dovoznih poti do od-jemhih mest. S spoštovanjem Komunala Krai^j, Javno podjetje, d.o.o., direktor Jože Stružnik, univ. dipl. org. Odprto pismo občini Radovljica Krajevna skupnost Brezje je v primerjavi z drugimi krajevnimi skupnostmi v neenakopravnem položaju in tudi v zaostanku z že zgodovinskimi krajevnimi programi, ki nikakor ne dobijo občinske obravnave in podpore. Prav zato želim javnosti predstaviti dejansko stanje v naši KS. 1. Javni komunalni delavec V letu 2002 smo imeli zaposlena dva javna delavca, v letu 2003 enega, v letu 2004 pa naj ne bi imeli nobenega. Tako odločitev sta sprejeli občina in Komunala Radovljica in tako našo krajevno skupnost pustila v slepi ulici. Vsem drugim krajevnim skupnostim, čeprav manj obsežnim, so za leto 2004 dodeljeni javni delavci. Taka odločitev nima opravičila. Vseslovenski romarski kraj, ki ga obišče na tisoče obiskovalcev, bi moral biti še kako urejen. Občinska prava pa nam je 5. februarja 2004 poslala dopis, v katerem nam predlaga, naj si pri drugih krajevnih skupnostih sposodimo javnega delavca za določena nujna dela. Takšen predlog je za KS Brezje nesprejemljiv, saj ne želimo prikrajšati katerokoli KS pri njenem delu. V končni fazi je dolžnost občine, da poskrbi za opravilo tovrstnih del. HIŠE PRODAMO KRANJ - OKOLICA, stanovanjska hiša, 140m2 stanov, površine, podkletena, leto izgradnje 1982, na parceli 608 m2, prodamo za ceno 39,5 mio sit. Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, wwv/.mike-co.si LUŽE - 1/2 hiše. zgornja etaža, 85 m2, l.izgr.1976, opremljena kuhinja, lega na robu naselja, parcela 413 m2, pol kleti in pol podstrešja, prodamo za 19,9 mio sit. Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si KRANJ - bližina, spodnja etaža hiše. 80 m2. parcela 155 m2, adaptirano, pripadajoča klet, vse inštalacije ločene, I. izgr. 1970, prodamo za 16,5 mio sit. Mike &Co. d,o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si TRŽIČ - KOVOR, prodamo dvodružinsko hišo (dvojček), ki stoji na 501 m2 parcele, stanovanjske površine 200 m2, hiša je stara 30 let. zelo dobra razporeditev, delno podkletena, v pritličju in prvi etaži bivalni prostori, mansarda delno izdelana, balkon + terasa, CK-olje, vsi priključki, za hišo se nahaja pomožni objekt kot letna kuhinja ali večnamenski prostor - lahko tudi manjša delavnica, vse-Ijiva po dogovoru. CENA: 37.920.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj. nepremičnine, net domplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. Kranj, bleiweieova 14 tel Ac.: 04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 TRŽIČ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v 3. gradt)eni fazi. stara 113 let. 254 m2 bivalne površine, podkletena. pritličje, 1. in 2. etaža, ter neizdelana mansarda, brez CK, nova kritina (tondach), nova fasada, prevzem možen takoj. CENA: 35.000.000.00 SIT AGENT KRANJ.Tavčar-jeva 22, Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ŠENČUR, prodamo novo dvodružinsko hišo na 1200 m2 zemljišča, stanovanjske površine 520 m2. v celoti podkletena. v pritličju se nahajajo bivalni in spalni deli s kopalnico. v 1. etaži se pa nahajajo spalni deli s kopalnico, balkoni, terase, krttina je glazirani bobrovec, CK-olje. vsi priključki, prevzem po dogovoru. CENA: 140.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremičnine, net POUANSKA DOLINA, 7 km iz Škofje Loke, na obrobju vasi prodamo zelo lepo vzdrževano dvodružinsko hišo, na 980 m2 zemljišča, stara 26.let, delno adaptirana, v celoti podkletena. bivalno pritličje, 1. etaža + neizdelana mansarda. vsi priključki. CK-kombinirana (trda goriva + olje + sončni knektorji). balkoni + terasa, vseijiva po dogovoru. CENA: 45.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent- kranj.nepremicnine.net 2. Usad ceste Vošar - Peračica z okoliškim zemljiščem Usad predstavlja globino 1 m v dolžini 20 m, zdrs zemljišča pa že ogroža zajezitev potoka Strašnik. Zadeva je občini Radovljica poznana že dobra štiri leta. V letu 2003 je občina Radovljica naročila in pridobila izvedbeni projekt za sanacijo celotnega zdrsnega območja. Ne poznamo razloga, da doslej ta projekt ni dobil zelene luči v občinskem proračunu. Da je cesta zasilno prevozna, skrbi KS Brezje, ki jo dva do trikrat nasipa s peskom, zavedajoč se, da z dodatno obremenitvijo terena še povečujemo možnost zdrsa zemljišča. Kljub obljubam, da si bodo predstavniki občinske uprave ogledali stanje na terenu že v ja-nuaiju in da se sanacija opravi, se do danes to še ni zgodilo. 3. Ureditev prehodov za pešce KS Brezje ima na regionalni cesti (stara cesta) kar tri prehode za pešce, ki nimajo oznak, kaj šele nočno osvetlitev ali semaforski prehod. V dveh primerih gre za prehode iz avtobusnega postaja-hšča (Črnivec in Dobro polje) in eno pri gostilni Mlakar na Črnivcu, ki jo največ uporabljajo šolarji. Kljub temu da je zakonodaja jasna in odločna, se s problematiko prehodov srečujemo že več let. Narejenega pa ni ničesar. 4. Občinska cesta Peračica - občinska meja Omenjeni makadamski odsek ceste je bil pred desetimi leti razšiijen in v celoti pripravljen za asfaltiranje, vendar se to ni opravilo kljub obljubam. Uporabniki tega odseka se še vedno vozijo po luknjasti makadamski cesti. Upamo, da se bo kaj premaknilo in da bo občina obravnavala našo KS enakopravno z drugimi krajevnimi skupnostmi. Jakob Langus, predsednik sveta KS Brezje KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj. nepremičnine .net PREDVOR - BAŠELJ, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 306 m2 zemljišča, stanovanjske površine 125 m2, v celoti podkletena, pritličje. 1.etaža, CK-olje, hiša je na robu vasi, urejena okolica, vseijiva po dogovoru. CENA: 32.130.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva 22, Kranj tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska. stara 28 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseijiva. CENA: 36 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zg. Bitnje; 150 m2, prodamo starejšo hišo, letnik 1961, parcela meri 450 m2, dobra lokacija. Na eni strani se drži sosednje hiše, potrebna je obnove. Vseijiva je po dogovoru. CENA: 21,9 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2. mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio Sh. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR; 260 m2. stara 18 tet, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružin-ska, ugodno. CENA: 38 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000._ ZBILJE; 360 m2, 1.94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 69 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu. atrijska hiša v III. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča cca 950 m2, cena 35 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN d.o.o., Zevnikova 11. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_ PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi. 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljiš-ča.Cena 17 MIO sit, možna menjava za dvosobno stanovanje v Kranju. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova 11, Kranj, tet.: 041/ 347 323. 04/ 2362890 PREDDVOR, stan. hiša. 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2. primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova 11, Kranj, tel.: 041/347 323. 04/ 2362890 ČIRČE pri Kranju, enostanovanjska, kvalitetno opremljena hiša. 150 m2. s samostojno garažo, letnik 1965, na parceli 420 m2. pred tremi leti popolnoma in kvalitetno obnovljena, dve kopalnici, vsi priključki, urejena okolica in vrt. terasa. Cena 38 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova 11. Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 2362890 GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI / jnfo@g-glas.sj Torek, 23. marca 2004 KRANJ, bližina: dvostan. hiša (pritličje 116 m2, mansarda 105 m2), stara 4 leta, parcela 500 m2, ločen vhod, vseljivo po dogovoru, cena = 42,6 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ: stan. hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena = 25,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PODBREZJE (bližina): 1/2 stan. hiše, letnik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 770 m2 v deležu 1/2, cena= 13,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvosta-novanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 JEZERSKO: stan.hiša, ^ara40 let, vel. 12 X 8m, delno obnovljeno, na parceli 489 m2, v hiši ostane soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 BITNJE: novogradnja dvojčka vel. 9x 11 m v IV. gradbeni fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena = 33,0 mio Srr, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ATRU staimv^ska zmlrui^, Z4i.o. Z£ Ljubllana, Vojkova 63. Ljublana Tel.: 01/530 92 90. 01/530 92 92,041/329 179 PROMET Z NEPREM^WNAM NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE vabljeni na: www^-atr!J^I ŠKOFJA LOKA: na parceli 2.600 m2, leta 96 prenovljena, razgiban tloris, 3 stanovanja, skupaj 240 m2, mirna lokacija, cena = 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Škofja Loka, Trata, vrstna hiša, 171 m2 stanovanjske površine, novogradnja. III. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije. Cena 28.719.350 SITTel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., wviw.stanovanje.net, www.novo-gradnje.com ZASIP-BLED prodamo STANOVANJSKO HIŠO, dvojček, nova gradnja, cena 36,500.000,00 SIT V 279 18 00 907 MAJ 04 začetek gradnje 5 samostojnih stanovanjskih hiš, Podreča. tt 201-25-23 3570 Primskovo marec 2004, začetek gradnje 4 dvojčkov, g 201-25-23_^ Lahovče v marcu začetek gradnje 3 samostojnih stanovanjskih hiš. v 201-25-23 Naklo, 160 m2, polovico stanovanjske hiše, parcela 450 m2, prodam. ® 041/407-131 3692 < HIŠE KUPIMO KRANJ - okolica; kupimo hišo do 40 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000._ V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 37 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o., Zevnikova 11. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ-okolica. kupimo novejšo hišo, lahko tudi v gradnji, na parceli 700-1000 m2 IDA d.o.o., J. Gabrovška 34, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA, svetovanje, po-moč, priprave nudi profesor. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Resnik, s.p.. Milje 67, 4212 Visoko V 04/253-11-45, 041/564-99 1 3692 Prodam TEHNIČNO ENCIKLOPEDIJO, 8 knjig. W 512-63-53 3627 IZGUBLJENO Izgubila se je PAPIGA, modra skobčevka -ime ji je Čivka in rada kljuva. Najditelja prosim, naj pokliče na Tt 23-82-140, 041/546-591 3615 KOLESA Prodam zelo dobro ohranjeno FANTOVSKO KOLO 5-9 let. 15.000 SIT. tt 513-61- 17 3638 KUPIM Kupim rabljene zunanje OKENSKE POUČE aü ROBNIKE. V 20-46-874, BORIS 3596 Kupim NAKLADALEC gnoja in vrtavkasti izkopalnik krompirja. V 041 /988-238 3644 Kupim PAJEK SIP, ROTACIJSKO KOSILNICO SIP. nakladalec gnoja hu 4, trosilec gnoja, sadilec krompirja in krožno brano. W 041/597-086 3658 Odkupujemo vse vrste hlodovine, les prevzamemo tudi na panju, tr 041/721-637, 53-06-555 3379 Kupim ročno KOSILNICO za hribe tipa Bücher ali podobno, n 031/810-400 3573 LOKAL ODDAM ŠENČUR obrtna cona ODDAMO V NAJ-EM nove pisarniške prostore v II. nadstropju v izmeri 155 m2. 33 m2 in v pritličju 145 m2 primerne za trgovsko ali proizvodno dejavnost. tr 279 18 00 908 Tržič center, urejen prostor, 120 ali 2x 60 m2 damo v najem za mirno obrt ali stanovanje. tt 031/413-062 3651 MOTORNA SKUTER GILERRA RANAR SP, 1.97, cena po dogovoru, lepo ohranjen, generalni servis. v 040/728-379 3612 Prodam TOMOS ATX 1.99, rumene barve, lepo ohranjen. IT 031/307-115 3533 OBLAČILA Prodam 2 BIRMANSKI FANTOVSKI OB-LEKI za 15.000 SIT V 051/202-229 3630 Prodam belo OBHAJILNO OBLEKCO z dodatki. tP 031/417-221 3636 OTR. OPREMA v komisijsko trgovino v Radovljici sprejmemo posteljice, previjalne mizice, avtosede-že in vozičke. « 041 /989-393 3378 Prodam odlično ohranjen TRIKOLESNI OTROŠKI VOZIČEK Hauch. Zraven podarim pregrinjalo za dež. Cena 40.000 SIT. W 031/334-732 3628 Prodam otroški voziček TRICIKEL in sedež za na kolo. V 041/278-113 3649 OSTALO TAPISERJJE različnih velikosti, oblik in motivike prodam. Cena od 15.000 SIT dalje. W 031/22 58 70 2116 PRIDELKI Prodam nebalirano SENO 30 SIT/kg. tt 041/479-681_^ Prodam balirano SENO. tt 031/817-374 Prodam SUHO SADJE (hruške, jabolka), nad 5 kg pripeljem na dom. ® 51-20-495 Prodam nebalirano SENO in OTAVO. Cerklje, tf 041 /760-791 3677 POSESTI SENICNO; 738 m2. prodamo parcelo za počitniško hišo na lepi in mirni lokaciji. CENA: 12.000 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela. CENA: 10,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/2811 000. KRANJ - Strahinj; 750 ali več m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., L\ub-Ijana, tel. 04/28 11 000. GOLNIK, parcela ca 1600 m2. ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 12.000 sit/m2, primer- ALBIS, d.o.o. Savska cesta 34, Kranj Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRÜSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o fjrostih prostorih po tel. 041/426 898 KOLESA Prodam dobro ohranjen MOTOR ATX 50, moder. I. 2000. tr 051/352-022 3534 no za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, Zevnikova 11, Kranj, d.o.o., tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 MAVČIČE, bližina - večji kompleks stavt)-niti in kmetijskih zemljišč zemljišč s hišo in gospo.poslopjem (staro 100 let), parcela 8.800 m2, cena skupaj » 71,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700_ TRŽIČ, komunalna cona - stavbna parcela za poslovno-trgovsko dejavnost cel.8.660 m2, cena - 21.420,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 Prodam GOZD 1 HA k.o., Sr. vas Begunje. «031/865-339 3632 Prodam TRAVNIK 2 ha. Dornik, Podhom 19, tt 57-25-610 3671 KRANJ - OKOUCA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2, Mike & Co. d.o.o., Bleiv/eisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo, 701 m2 s PGD, cena 21.330 sit/m2. Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva 22, Kranj, tel. 04-23^0430,04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net GORIČE - LETENCE, prodamo vikend parcelo 869 m2. prepis možen takoj. CENA: 12.980.00 SIT/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ,Tavčarjeva 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net VELESOVO - TRATA, prodamo 4000 m2 zazidljivega zemljišča, izdano gradt)eno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše. na robu vasi. vsi priključki poravnani, prevzem po dogovoru. CENA: 90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ .Tavčarjeva 22. Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.ne-premicnine.net Skopja loka - KAMNITNIK, prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000.000,00 SIT AGENT KRANJ,Tavčar-jeva 22. Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net mlaka pri kranju, prodamo 527 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj. cena: 12.440.000.00 srr agent kranj.Tavčar-jeva 22, Kranj, tel. 04-23^0430,04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - okolica, kupimo od 700 m2 do 1000 m2 veliko zazidljivo parcelo, plačilo takoj. IDA d.o.o.,J. Gabrovška 34. Kranj. 04 2351 000. 041 331 886_ ČIRČE, HRASTJE. PREBAČEVO - kupimo 2-15 ha kmetijskega zemljišča IDA d.o.o.,J. Gabrovška 34, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 Prodamo 9,5 ha GOZDAv Radovni in 550 m2 nezazidalnega stavbnega zemljišča v Radovljici. TS 031/213-718 3678 POSLOVNI STIKI Kratkoročni krediti od 100.000 SIT v eni uri. -ff 531-48-39, 070/302-014, Gorfin, d.o.o.. Kranjska cesta 4, Radovljica 3434 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO RADOVUiCA: 23,52 m2, I. 1990, pritlič-je, primerno za trgovino ali mirno storitveno dejavnost. Cena: 8.200.000,00 sit ALP-DOM, d.d. Radovljica. 04 537 45 16, vww.alpdom.si ŠENČUR, obrtno poslovna cona, novozgrajeni poslovni prostor v dveh etažah, v skupni izmeri 286 m2, opremljen z vsemi priključki, tremi parkirišči ter pripadajočim zemljiščem, možnost opravljanja večino dejavnosti. Cena 49,7 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova 11, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 LESCE, v poslovni coni Veriga prodamo poslovno stavbo 10,28x10,23 m in dvorišče v izmeri 100 m2. Cena 13 mio. SIT. Posebna priložnost. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica. Kranjska c.2. ŠIFTAR J., tel. 04-531 44 24, 041-738 454, 041- 703 839. POSLOVNE PROSTORE ODDAMO RADOVUICA, pritlični lokal z izložbo. 21 m2, let. 91, vsi priključki, v sklopu več lokalov, oddamo za daljše obdobje. Cena: 42.000 Srr/mesec + stroški! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Kranj: 50 m2 v pritličju objekta različne dejavnosti, obnova 02, cena = 100.000,00 Srr/mes, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 POZNANSTVA Sem 43-letni urejen gospod iz okolice Begunj na Gorenjskem z redno zaposlitvijo in stalnim prebivališčem, iščem gospo za skupno druženje ter skupno uživanje prostega časa. » 040/373-414 3619 RAZNO PRODAM Prodam GOBELIN - zadnja večerja (Roval Pariz), g 031/232-410_^ Prodam CISTERNO plastična 1000 I. TT 041/790-606 3598 Prodam ŠIVALNI STROJ. HARMONIKO, SIMULATOR, CENTRALNO PEČ olje, daljnogled. »514-70-37 3599 Ugodno prodam LESENE BRIKETE za kurjavo. TS 53-31-648, 040/88-74-25 3643 Prodam suha bukova DRVA. IT 031 /236- 854 3647 Prodam PVC CISTERNO 30 m3 za vodo in starinski angleški gig dvokolesni za vprego. v 031/482-099 3666 Prodam suha bukova in mešana DRVA tudi razžagam in dostavim ter dvojna vrata notranje. tt 51-86-043, 051/410-757 3669 ' STANOVANJA ODDAMO ODDAMO: TRZIC- enosobno stanovanje, 33 m2. adaptirano 2003, 42.000 sit. FRAST d.o.o. Šuceva 27. 041/ 734 198 KRANJ: oddamo ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 45m2, cena 48.000 SIT FRAST d.o.o., Šuceva 27 04/ 23 44 080 041/366 896 KRANJ - Suha; 100 m2, mansarda nove hiše, oddamo, trisobno, 1.98, popolnoma neopremljeno. CENA: 83.000,00 SIT vključno s stroški. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Šorlijevo naselje, enosobno 40 m2. III. nadstropje, delno opremljeno, najemnina 53.000,-SrT + stroški, varščina, vselitev možna s 01.04.2004 IDA d.o.o.;j. Gabrovška 34, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ-Bitnje - dvosobno v hiši, 60m2, opremljeno, najemnina 60.000,00 SIT + stroški, varščina, vselitev možna s 01.04.2004 IDA d.o.o.,J. Gabrovška 34, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 Oddam 1-sobno opremljeno STANOVANJE, novejše v centru Radovljice, cena 60.000 SIT/mes. tt 031/61-24-98. 01/23-22-585 3586 KRANJ - PLANINA, oddam 1-sobno, 30 m2, novogradnja, pritličje, neopremljeno, najemnina 50.000 SIT, vseljivo 1.6.04. tr 031/442-086 3587 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ, VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VE-UKOSTl ZA ZNANE STRANKE NAJAMEM. PIANOVA NEPREMIČNINE. Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 NAJAMEM GARSONJERO ALI SOBO S SOUPORABO KOPALNICE V KRANJSKI GORI ZA DAUŠI ČAS - REDNI PLAČNIK. IT 041/626-154 3051 V Kranju najamem 2,5 - 3-sobno STANOVANJE za sprotno plačilo, v 040/583-027 3661 Mlad in urejen par za dalj časa najame manjše stanovanje v Kranju. tP 041/455- 46 9 3664 STANOVANJA KRANJ: KUPIMO TRISOBNO STANOVANJE V SLABEM STANJU. GOTOVINA. FRAST, d.o.o Šuceva 27. 041/ 734 198 PLANINA: kupimo 2+2-SOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o Šuceva 27, 041/ 734 198 MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE za stranko z gotovino. FRAST, d.o.o Šuceva 27, 041/734 198 KRANJ - OKOUCA. kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,Tavčarjeva 22, Kranj, agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1 AU MANJŠE 3S.S., NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, Tavčarjeva 22, Kranj , agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - Planina I, II ali III; kupimo dvosobno in večsobno stanovanje. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. V KRANJU IN OKOLICI KUPIMO VEČ STANOVANJ!!! SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000._ Za znani stranki kupimo dvo in trisobno stanovanje v Kranju! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Zevnikova 11, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽiČ, RADOVUICA, BLED kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj IDA d.o.o.,J. Gabrovška 34, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 V Škofja Loki z okolico za znanega kupca, nujno kupimo enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., viww.stanovanje.net, www.novogradnje.com ŠPORT Prodam gumijasti ČOLN maestral 80 z mo torjem Yamaha 60 setol. ir 041/642-215 STORITVE SLO-DOM zaključna dela, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešij in adaptacija stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko, s.p., Suška C.28, Šk. Loka. tr 513 40 83, 041/806 751 543 ŽALUZIJE, LAMELNE IN PUSE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, izdelamo In montiramo. Predelava senčil na električno upravljanje. RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, 1357 Notranje Gorice, 01/365-12-47, 041/334-247 1077 SENČILAASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe « 5955 170, 041/733 709, ŽALUZIJE, ROLETE. LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v NAJKRAJŠEM ČASU! ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH TER KAMNITIH ŠKARP, IZKOP, NASIP TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO. V 041/680 751, 01/839 46 14, Adrovic&Com. d.o.o., Jelovška 10, Kamnik 26I6 KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC. VSA KERAMIČNA DELA. SUKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMI-NATOV. tf 23-81-900, 031/379-256, JB SPLOŠNA ZAKUUČNA DELA, BENJAMIN JAGODIC, S.P., ZLATO POUE 3C, KRANJ 3067 SPLOŠNO GRADBENO PODJETIE dražba za gradbanižtvo. iniegttring. trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka ATELJE ŠKOFJA LOKA. LOKAL GORENJA VAS, STANOVANJA ŠENČUR, STANOVANJA ČRNUČE ® 04/51 92 600 sta n o van j a@sg p-te h n i k. si www.sgp-tehnik.si KUPIMO KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove. Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si Opravljamo vsa slikopleskarska dela, izravnava sten, beljenje, barvanje fasad, dekorativni ometi, hitro, kvalitetno in ugodno, tr 031/39-29-09, Pavec Ivo s.p., Pod-brezje 179, Naklo 3252 Bytyqi in ostali, gradbeništvo d.n.o.. Glavni trg 14 Kranj, izvaja vsa gradbena dela, vse vrst fasad, notranje omete, novogradnje, adaptacije z vašim ali našim materialom. tr 202-70^31. 041/760-614 3315 Zidarska in fasaderska dela od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, z našim ali vašim materialom. Delamo hitro in poceni. IT 041/561-838, Bytyqi -Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a. Kranj 3365 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, PREGRADNIH STEN. SPUŠČENIH STROPOV SISTEM KNAUF. DOBAVA IN VGRADNJA STREŠNIH OKEN VELUX IN IZDELAVA NADSTREŠKOV IN VRTNIH GARNITUR. BREZPLAČNO SVETOVANJE IN IZDELAVA PONUDB, tr 041/515-139, 04/25-11-051. Andrej Tominc s.p.. Poljane 45, Poljane 3436 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. IT 041/642-097. Urmar d.o.o.. Zakal 15, Stahovica 3475 Striptiz na vaši zabavi, dekliščini ali rojstnem dnevu vam odpleše živahni Striptizer Miki do konca. Ženskam je med plesom dovoljeno čisto vse in bo zelo vroče, da vas premami v skušnjavo. Društvo za ples in animacijo HOT MIKI, Partizanska pot 1, Radovljica. tr 031/361-174, www.hotmiki.tk 36O8 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, polaganje pralnih plošč in robnikov, strojni izkopi in odvoz, izdelava betonskih in kamnitih škarp in fasade, tr 01/83-17-285, 031/803-144. Gradbeni inženiring, d.o.o.. Trg talcev 8. Kamnik 3013 FREZANJE vrtov, obrezovanje sadnega drevja in grmičevja, tr 231-26-76, 031/548-556 36i4 Izkoristite priložnost in se pridružite uspešnemu kolektivu pri telefonskem trženju. Nudimo zanimivo in pestro delo v Kranju, s prilagodljivim delovnim časom (4, 6 ali 8 ur} in stimulativnim nagrajevanjem, v prijetnem delovnem okolju. Prijave pričakujemo na naslov: PD, d.d.. Opekarska 4a, 1000 Ljubljana 36i7 KROVSKO - KLEPARSKA dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. Brežnjak Zvonko s.p.. Sinkov Turn 39, Vodice, « 040/75-42-86 3640 Izposojamo material za opažanje ter električna orodja, možna dostava, tr 041/703-826, 510-20-00, Čufar Boštjan s.p.. Rudno 16. Železniki 3663 PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE. ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ. KANAUZACI-JE - DELAMO HITRO IN POCENI, tr 051/354-039, 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo 3665 STANOVANJA PRODAMO KRANJ - MESTNO JEDRO, garsonjera, 28 m2,1. nads., obnovljeno I. 2003, prodamo za 7.2 mkD sit, Mike&Co. d.o.o. Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605 114, vwvw.mike-co.si KRANJ - MESTNO JEDRO, 1-sobno, 48,20 m2, 2. nad., leto obnove 1990, prodamo za 13,4 mio sit. Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, v\Aww.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno s kabinetom, 4.nad, 69,50 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 20 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA III - 2-sobno s kabinetom, 76,27 m2, 5. nadstropje, leto izgradnje 1987, prodamo za 19,9 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA II - 2-sobno stanovanje z 2 kabinetoma, VI. nad., leto izgradnje 1984, prodamo za 22 mio sit. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605 114, www.mike-co.si ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja-sed-merček, prosto le še: 91,04 m2 (280.000 sit/m2) in 46,93 (330.000 sit/m2), v teku gradnje. Vsi priključki, prijeten vaški ambient, vselitev julij 2004. ALPDOM, d.d., Tavčarjeva 22, Radovljica, 04 537 45 15, wv/w.alpdom.si RADOVLJICA: Prešernova ulica, nov sodobni stanovanjsko-poslovni objekt v središču mesta, stanovanja od 61 do 138 m2, 2 poslovna prostora, prostih še nekaj enot, vsi priključi, dvigala, vseljivo novembra 2004, cena v marcu: 359.250 sit/m2. ALPDOM, d.d., Tavčarjeva 22, Radovljica, 04 537 45 15, www.alpdom.si ZG. GORJE: 45,9 m2, večje 1 ss v 2. nadstropju, popolnoma obnovljeno pred 7 leti, mirna okolica, etažna CK, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 sit ALPDOM. d.d..Tavčarjeva 22, Radovljica, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZAPUŽE: 46 m2, 2ss v 2. nadstropju, I. 1999, zaprt balkon, klet, vsi priključki, individualno ogrevanje, takoj vseljivo, z vso novo opremo. Cena: 17.000.000,00 sit ALPDOM, d.d.,Tavčarjeva 22, Radovljica, 04 537 45 16, wvi/w.alpdom.si ZG. GORJE: 55,85 m2, večje Iss 2. nadstropju, I. 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.00Q,00 sit ALPDOM, d.d., Tavčarjeva 22, Radovljica. 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVUICA: 79,25 m2, večje 2,5 ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, terasa, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, cena v mar-cu/m2: 359.250,00 sit ALPDOM, d.d., Tavčarjeva 22, Radovljica, 04 537 45 15, w/ww.alpdom.si ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, mirna okolica, 1.1999, balkon, klet, individualno ogrevanje, delno opremljeno (predsoba, spalnica, kuhinja, kopalnica). Cena stanovanja: 24.700.000,00 sit, oprema po dogovoru, možen odkup nadstrešnice. ALPDOM, d.d., Tavčarjeva 22, Radovljica, 04 537 45 16, www.alpdom.si BLED - ugodno: center. 90 m2. 4ss v 1. nadstropju, obnovljeno 1987, balkon s pogledom na grad, klet. drvarnica, garaža, vrt, etažna CK, vsa oprema, takoj vseljivo.Cena: 23.700.000,00 sit ALPDOM, d.d., Tavčarjeva 22, Radovljica, 04 537 45 16. wv/w.alpdom.si RADOVUICA: Prešernova, 105,36 m2, 3. nadstropje/mansarda. duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica. wc, galerija, balkon, klet. vsi priključki. dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04, cena v marcu/m2: 359.250,00 sit ALPDOM. d.d., Tavčarjeva 22, Radovljica, 04 537 45 15, www.alp-dom.si STRAŽIŠČE, GARSONJERA - 35 m2. VEČSTANOVANJSKA HIŠA, 70 LET, PRITLIČJE. OBNOVUENO. VRT. CENA 9 MIO SIT PRODAM. PIANOVA NEPREMIČNINE. Špela Škofic s.p.. Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600. 041 / 774 101 ZLATO POUE, DVOSOBNO STANOVANJE - 52 m2. BLOK 40 LET. 4. NADSTROPJE. PRIKUUČKI, OBNOVUENO. CENA 15 MIO SIT PRODAM. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 KRANJ - SAVSKA, DVOSOBNO STANOVANJE - 55 m2. PRITLIČJE NIZKEGA BLOKA. PRAZNO. CENA 11.8 MIO SIT PRODAM. PIANOVA NEPREMIČNINE. Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 PLANINA 1: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE. 63 m2,1. 1973, cena 15.3 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 GOLNIK: prodamo stanovanje, 2. nad, 75 m2, adaptirano 1.2000, cena 16 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896 PLANINA 1: prodamo GARSONJERO, 30 m2, I. 1976, 2 .nad., v celoti adaptirano 1.2000 z novo opremo. Cena: 12 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/366 896_ BLED - Gorje: prodamo TRISOBNO STANOVANJE v štiristanovanjski hiši, 116m2, 100m2 parcele, delno adaptirano 1.2000, CK, garaža. Cena: 18,3 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 PLANINA I: prodamo ENOSOBNO STA-NOVANJE, 44m2, l.nad, I. 81, adaptirano. Cena 13,7 mio SIT FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, vAvw.frast.si UUBUANA - Nove Jarše: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 44,6m2, 1.62, adaptirano 1.00, pritličje, nova kuhinja in kopalnica. Cena: 18 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 RADOVUICA: prodamo TRISOBNO STA-NOVANJE, 70 m2, nad. 3/3,1. 84, v celoti obnovljeno, adaptirano in na novo opremljeno I. 01. Cena: 22,5 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896 ŠKOFJA LOKA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 75 m2, višje nad., I. 73, vzdrževano, ZK. Cena: 21 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896 * KRANJ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 47m2, 1.71, delno adaptirano 1.00, pritličje. Cena: 13,5 mio FRAST, d.o.o. Šu-ceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE s kabinetom, 74m2, 4.nad., 1.73, lepo. Cena 16 mio SIT. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/-366 896, vwvw.frast.si KRANJ: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE v 4-stanovanjski hiši, 80m2, 2. nad., I. 60. Cena 16,9 mio SIT. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, www.frast.si PLANINA 3: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 82,3 m2. i'. 87, cena 19 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, 2. nad., I. 95, ZK. Cena: 14,3 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, www.frast.si, klemen@frast.si VODOVODNI STOLP; prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 81 m2, 1.1975, cena 18,8 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/734 198 PLANINA 3: prodamo luksuzno stanovanje v mansardi, 88m2. adaptirano 2000, cena 22mio. FRAST, d.o.o. Sučeva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 AGENT KRANJ d.o.o. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon. Na razpolago še nekaj stanovanj od 25.73m2 do 57,26m2, ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cena za m2 znaša 1.302 EUR/m2 x prodajni tečaj BS + obvezen nakup enega par-, kimega prostora 4.000 EUR * prodajni te-i čaj BS. Cene že vključujejo D.D.V.(8,57o). AGENT KRANJ, Tavčarjeva 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, O4-23-65-36O, age nt-kranj.nepremicnine.net STRAŽIŠČE, prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem, 33,38 m2, stara 40 let, pritličje, ogrevanje - elektrika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vseljiva po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ,Tavčarjeva 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRAN J .Tavčarjeva 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net KRANJ - PLANINA I., II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ,Tavčarjeva 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje, staro 15 let, 42,70 m2, 1. nad./4, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA;13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ,Tavčarjeva 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54.10 m2, staro 29 let, 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ.Tavčarjeva 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - CENTER,v staro-meščanski hiši prodamo enosobno stanovanje velikosti 48,20 m2. 2. nadstropje, hiša prenovljena v 'celoti pred 11 leti, CK-olje, tel. priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.320.000,00 SIT AGENT KRANJ,Tavčar-jeva 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, v zelo lepi komplet adaptirani staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, 70,90 m2,1. nad./2, CK-olje, vsi priključki, balkon, prevzem možen takoj. CENA: 15.900.000,00 SIT AGENT KRANJ.Tavčarjeva 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ.Tavčarjeva 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE. prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 48,60 m2, staro 41 let, 4. nad., kuhinja. CK-plin, vsi priključki, nova okna. vseljivo po dogovoru. CENA: 14.600.000,00 SIT AGENT KRANJ.Tavčarjeva 22. Kranj. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net ŽELEZNIKI - NA PLAVŽU, v staro meščanski hiši prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom. delno adaptirano, 56.98 m2, 1-nadstropje/1., balkon, CK- lastna - olje, SATV, TEL. vseljivo po dogovoru.CENA: 9.000.000,00 SIT AGENT KRANJ.Tavčarjeva 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net forek. 23. marca 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo trisob-^ stanovanje v 10. nad./12. 83,80 m2, 5jaro26 let, zastekljen balkon, vsi priključki, epa razporeditev, vseljivo po dogovoru, ^ožna je menjava za dvosobno stanovanje, ^ko višje nadstropje, obvezno dvigalo, do yrednosti 14.000.000,00 SIT. AGENT KPANJ,Tavčarjeva 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net mlaka, prodamo dvosobno stanovanje s liabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 4 leta, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 23.200.000,00 SIT AGENT KRANJ .Tavčarjeva 22. Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo lepo trisob-fio stanovanje. 79,50 m2, 6. nad./7, staro 23 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. GENA: 19.000.000,00 SIT agent KRANJ,Tavčarjeva 22. Kranj. tel. 04-23-80-430 , 04-23-65-360, agent-lyanj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo (jvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 in2. 6. nadstropje/8., staro 21 let, vsi priključ-Id, vseljivo po dogovoru, CENA:-19.500.000.00 SfT AGENfT KRANJ .Tavčarjeva 22, Kranj. tel. 04-23-80430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnlne.net BLED - Cesta v Megre; 85 m2, dvosobno stanovanje v mansardi lani obnovljene trista-novanjske hiše, na mirni lokaciji, vseljivo takoj. CENA: 26.3 mio SIT SVET RE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina II; 89 m2, trisobno, 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, blok star 23 let. CENA: 17.9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 88 m2, 2+2 sobno stanovanje, 5. nadstropje, staro 26 let, po sobah parket, dva balkona, takoj vseljivo. CENA: 18,5 mio SIT. SVETRE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 et, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,5 mio SIT SVET RE d.o.o., gubljana. tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti. 2. nadstropje, nizek blok. dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 47,3 m2, 2-sobno, visoko pritličje, funkcionalno, balkon, obnovljeno 1.00, ugodno. CENA: 13,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 83,50 m2, trisobno stanovanje, tretje nadstropje, 50 m2 velika terasa. CENA: 20 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. MLAKA pri Kranju, trosobno s kabinetom, dvoetazno in razgibano sodobno stanovanje, 98 m2, v I.nadstropju dvonadstropnega, 2 leti starega, večstanovanjskega objekta, lastno parkirišče, vsi priključki. Cena: 29 MIO sit, možnost menjave za manjšo enoto! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN.Zevnlkova 11, Kranj, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, novogradnja, dvoetazno 3-sobno. razgibano stanovanje z balkonom, veliko steklenih površin, južna lega, 77 m2, lastni parkirni prostor. Cena: 240.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO MAN, Zevnikova 11, Kranj, d.o.o.Kranj. tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 TRŽIČ - BALOS . garsonjera 18,5 m2, v stanovanjskem bloku. 1.1959, 2. nad., cena 4.300.000,- SIT. IDA d.o.o., J. Gabrovska 34, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ, Huje - večje 3 38 74,5 m2, man-sardno. letnik bloka 52. izdelano stanovanje pred 15 leti, CK ni. vseljivo po dogovoru, cena = 16,5 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, pod mestom - 3 SS 72,9 m2 v 4. nad., letnik 1989, cena = 14,7 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - 3 SS 81 m2 v 2.nad., letnik 1964, cena = 19,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1974, delno obnovljeno, balkon, cena = 16.5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ, Preska - 3 SS 87.4 m2 v 4. nad., letnik 1985, 2 balkona, cena = 16,4 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kfanj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ Kranj, Janeza Puharja, 33,40 m2. IS. 7. nadstropje, letnik 1979, lepo vzdrževano, delno adaptirano. Cena: 13.500.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi građen d.o.o., Celovška 291, Lj.. vvww.stano-vanje.net, www.novogradnje.com Kranj, Orehek, 45,82 m2. 2S z balkonom, novogradnja, izdelano na ključ, garažni boks in shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 19.380.000 SIT tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., wviw.stanova-nje.net. www.novogradnje.com Kranj - Cegelnica, stanovanje 100 m2 v mansardi 37 let stare 2-stanovanjske hiše. Je popolnoma obnovljeno, ima veliko teraso in 60 m2 pari^irnega prostora. Cena: 16 mil. Sit. Oglaševalec; INF-ING, d.o.o., Šor-lijeva 11, Kranj, tel: 04-236-2730; 041-429-330; wviw.inf-ing.si Kranj - Cegelnica, pritlično stanovanje 110 m2 v 37 let stari 2-stanovanjski hiši z velikim balkonom in 60 m2 ogrevane kleti. Je delno renovirano. K stanovanju pripada cca 300 m2 vrta. Cena je 23 mil. Sit; brez vrta je cena ustrezno nižja. Oglaševalec: INF-ING, d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj. tel.:04-236-2730; 041-429-330; www.inf-ing.si Šenčur, 97,55 m2, 3S, novogradnja, izdelano na kJjuč, možnost nakupa garaž, boksa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 26.809.000 SITTel. 01/510 74 30,041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj.. wvw.stanovanje.net, www.novogradnje.com V Šorlijevem naselju prodam GARSONJERO 30 m2. IS 041 /651 -323 3367 TURISTIČNE STORITVE Hotelske in apartmajske nastanitve na Hrvaškem in v termah Čatež v maju po zelo ugodnih cenah. ® 040/65-13-01, w/ww.uniko-pocitnice.net sees VOZILA DELI CITROEN avtoodpad rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, tt 50-50-500 GUME letne Sava 175/70 R13, malo rabljene, prodam. IT 031/329-207 3676 VIKENDI Vabriga pri Poreču, 42 m2 + 5 m2 klet v pritličju, 700 m do morja, prodam, tt 041/549-786 3607 TERME ČATEŽ prodam opremljene vikende - Trimo 30 m2 1 mio SIT Maries 40 m2 2.5 mio SIT, brunarico 2x 440 m2 3 mio SIT. «041/504-414 3609 Prodam LESEN VIKEND v izmeri 30 m2 z zidanimi temelji in kletjo, voda kapnica, elektrika 12 vol. in 220 vol na agregat, v zemljiški knjigi 1050 m2. dostop 5 do 10 od ceste. kraj Dobrča. v 041/858-365 Marko k VOZILO KUPIM Karambolirano ali celo vozilo kupim, takojšnje plačilo, prepis, odvoz, tt 2041 168, 041/730-939, Avto Jakša, s.p., Ore-hovlje 15 a, Kranj 2377 Bratnv Prnprntnik 10. A?{i? Naklo TeL'Tax; 04/257 6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBiLSKIH ' BLAŽI LCEV "«rii/^ fMONROE Odšel si na polje neskončno, kjer svetel je dan, ni trpljenja in skrbi, le blaženost večnosti. (Marjeta P.} V SPOMIN Danes, 23. marca 2004, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče, brat in dedek MIHAEL BREMSAK Čevljar iz Kutinove ul. 19 na Orehku Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in prižigate sveče. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, tašča in teta SILVA SKAPER roj. Bencina, iz Sp. Preske 21 Zahvaljujemo se vsem, ki so ji kadar koli in na kakršen koli način pomagali. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJENI Tržič, 16. marca 2004 Odšel si tja, kjer nazaj ni več poti, kjer ni več bolečin, skrbi zato zdaj mirno spi. ZAHVALA v f Umrl je naš dragi STANISLAV GARTNER V K večnemu počitku smo ga pospremili 9. marca v Železnikih. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili z nami ob uri slovesa. Hvala za izrečene besede sožalja, hvala za cvetje in sveče ter plačila sv. maš. Zahvala pogrebcem, ki so žaro z veliko pietete položili v njegov prerani grob. Hvala domačim pevcem in hvala g. kaplanu za lep cerkveni obred. v Žena Marina v imenu družine in sorodnikov V Železnikih AVTO - KARAMBOURAN, tudi totalka, kupim in nudim največ, tt 031/770-833 AVTO od i.96 dalje odkupimo takoj z gotovino. Rondo trade, d.o.o., v 041/942- 912 • 2907 OSEBNi AVTO OD L.94 DAUE, LAHKO POŠKODOVAN, V OKVARI OZ. V KAKRŠNEM KOU STANJU, GOTOVINA TAKOJ. V 031/343-965 3050 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil od .95 dalje. 0 01/42-61-315, 041/614-013 VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 1994. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIAAVTO, d.o.o., Partizanskac. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577 26 ODKUP. PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL. GOTOVINSKO PLAČILO. « 201 14 13, 041/707 145, 031/231 358, AVTO KRANJ, d.o.o., Savska c. 34, Kranj 2177 ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax, d.o.o., 23-23-298, 041/773-772 3097 RENAULT LAGUNA 1.8 RT, 1.94, 180.000 km, kovinsko vijol-modre barve, alu platišča, zimske gume s platišči, air bag, elekt. paket, cena 830.000 SIT. tr 041/582-545 3332 Prodam FORD FOCUS 1.4, 16 v, 1.99, 73.000 km, rdeče barve, 5 vrat, cent. zaklepanje, ABS, ele. stek., servisna knjižica, 1. lastnik, g 031/869-314_^ Prodam OPEL ASTRA karavan. 1.91. ff 041 /412-677_3595 Prodam FORD FIESTA. TS 031/868-152 Prodam R 5 campus 1.1,1.93, 3 vrata, kovinsko zelena, 100.000 km, 170.000 SIT «031/779-649 aen Prodam HYUNDAI PONY 1.5 GLS, 1.91, po delih. « 031/208-127 36I8 Prodam VW JETTA, 1.89, diesel, bele barve. ff 040/366-663 362i Prodam CUO 104, 16 V, 1.02, dinamik, klima, 1. lastnik, kot nov, reg. celo leto. 0 031 /320-797 3634 Prodam GOLF I! 1.6, GTD, 1.88, strešno okno, zatemnjena stekla, odlično ohranjen, cena 300.000 SIT. It 041/523-615 popoldan 3637 Prodam JUGO 45 coral, vozen, ugodno, tr 041/443-181 3646 LAGUNA EXPRESSION 1.9 DCI, 7/01, 1. lastnik, 68.000 km, cena 3.450.000 SIT ® 041/784-140 3648 Prodani OPEL ASTRA karavan 1.4,1.95, s klimo in ostalo opreme. H 031/265-242 VW PASSAT 1.9 TDi, limuzina. I.98, sre-bm, vsa možna oprema. ® 041/398-574 FIAT UNO, 1.89, 188.000 km, lita platišča, ele. stekla, neregi., 30.000 SIT. « 040/327-968 3672 Prodam JUGO 45 coral, vozen, ugodno. B- 041/443-181 3674 Prodamo rabljena vozila HYUNDAI GETZ 1.1 GL 1.03, HYUNDAI ACCENT 1.5, 1.97 TOP-K. RENAULTTWINGO 1.2 PACK 1.98, HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS 1.96, klima, tt 04/502-20-00, 041/630-754 3679 RENAULT laguna 1.8 RT, srebrne barve, DCZ, klima, cena 950.000 SIT. S 031/377-001 3693 Prodam SEAT IBIZA 1,6 74kw. rdeče barve, klima, el. paket, športni izpuh, servisna knjiga, km. 80.000, 1.98.itd. Dejan, tel.: 041 861 697 Prodam POLO karavan, 1.98, alarm, servisna knjiga, lita platišča, DCZ, cena 1.180.000 SIT. ©041/350-508 3694 ZAPOSLIM Brez tveganja in stroškov, odličen zaslužek - NI AKVIZITERSTVO, nudimo kredit. Edita Wolf, s.p., Kvedrova c.5, Koper, 041/43 43 83, 041/784 151 2150 Zaradi obsežnosti dela iščemo večje število ČISTILCEV za čiščenje zunanjosti letal, obenem pa iščemo osebo za pomoč vodji čistilne ekipe na letališču. Pogoj je izpit B kategorije, zaželen je lasten prevoz. Prošnje na naslov: Hribar-Blesk, Kranj, d.o.o.. Savska c. 34, 4000 KRANJ 2612 VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo, tt 041/614 722, Vrba,d.o.o., Struževo 4, Kranj 2638 Takoj zaposlimo VODJO KUHINJE in KUHARJA/ICO. V inf. na « 04/57-21-282, Penzion Tripič, Tripič Krsto s.p.. Triglavska c. 13, 4264 B.Bistrica. 2924 Iščemo prijetno dekle za strežbo v kava baru ob vikendih. TS 031/764-399, Jakelj in ostali d.n.o., Benedikova 1, Kranj 3375 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev (ni prodaja), v 041/604-413 ali 04/595-79-95, MK2, Slovenska c. 29, Ljubljana Zaposlimo KUHARJA ali JUHARICO za samostojno delo v gostilni v Škofji Loki, nedelje in prazniki prosti. tP 041/735-909, Fon d.o.o., Breg ob Savi 64. Mavčiče 3463 Pizerija Jaka med Domžalami in Kamnikom takoj zaposli picopeka kuharja ,lahko tudi pripravnik. V 041/672-776, Simona Schonlieb s.p.. Ročanska 8, Šmartno 3477 Iščemo dekle za strežbo v dnevnem baru ob vikendih. IS 040/651-605, Kržan Gor-dan s.p., Podnart 42 b, Podnart 3490 V Kranju dobi delo slikopleskar z izkušnjami. Jaklič Janez s.p., Bičkova ul.1, kranj KUHARJA z izkušnjami zaposlimo v urejenem kolektivu, dober OD. V 031/327 620, Ladislav Košec, s.p., Podgorica 21. Lj .-Črnuče 3556 Zaposlimo dekle za strežbo in picopeka za delo v dnevnem lokalu, tt 041/570937, Briški Bojan s.p.. Klanec 38, Komenda Zaposlimo vodjo proizvodnje opremljanja TIV, VII. stopnja izobrazbe elektronske smeri in delavec v montaži TIV z IV. oz. V. stopnjo elektro ali druge ustrezne smeri. www.sat-control.si, Sat control d.o.o., Po-ženik 10, Cerklje 3578 Stomatologa redno ali honorarno zaposlimo v ordinaciji v Kranju. DMC d.o.o., R.Papeža 32, Kranj 3679 Podjetje VSE ZA STREHO, Boštjan Razin-ger s.p., Kupljenik 6, Boh. Bela, zaposli KLEPARJA KROVCA in TESARJA. Vse inf. na tt 041 /368-983 3622 Zaposlim STROJNIKA gradbene mehanizacije. V 041/327-922, Primož kaštrun s.p.. Sr. vas 17, Šenčur 3623 Zaposlimo šoferja B kategorije za razvoz pizz v Kranju. Izpit vsaj 3 leta. TT 031/833-500, Damjana Kastelic s.p., Struževo 3a, Kranj Zaposlim dekleti v strežbi. It 041/719-018, 51-60-101, Miftari Enver s.p., SIRE-NA PUB, Kidričeva 67, Škofja Loka 364i Zaposlim dekle za pomoč v strežbi, tr 031/322-499, Kastelic Milan s.p., J. Platiše 17, Kranj 3542 Več oseb za delo v strežbi in kuhinji zaposlimo v pizzeriji in špagetariji v Kranju. Začetek dela takoj. F.T. d.o.o., Trubarjeva 23 Ljubljana 3695 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo - duo BON-BON igra na obletnicah, porokah in drugih prireditvah. V 041/582-367, 041/596-277 3604 Iščem službo - nega starejših in bolnih 2-4 ure izmenično dop.-pop. TS 040/756-409 Iščem delo - pomoč v gospodinjstvu, pospravljanje, lokanje. 9 233-07-72 3624 Iščem delo - instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. v Kranju, Škofji Loki ali okolici. » 040/768-455 369i ŽIVALI Environmental® ^ . Biotech Environmental Biotech, podjetje za okoljske tehnologije, trgovino, storitve in svetovanje, d.o.o., Godešič 23, Škofja Loka zaradi širitve obsega poslovanja vabi k sodelovanju vzdrževalca odtočnih sistemov pogoji: - najmanj IV. stopnja izobrazbe - vozniški izpit B kategorije - zaželen vozniški izpit C kategorije - delovne Izkušnje Ponudbe s kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh po objavi razpisa na naš naslov. Prodam JARKICE stare 20 tednov in pet-eline. P 250-52-41_^ Prodam 10 dni starega ČB BIKCA. ® 031/828-955 3594 Prodam visoko brejo TELICO simentalko. 3580-20-94 3601 PURANE široprsate pasme za nadaljnjo rejo prodam. ® 041/203-564 3510 Prodam dve ČB TEUCI, v 5 mesecu bre-josti. TS 031/690-958 36i6 Prodam BIKCA simentalca, starega 2 tedna. « 253-60-70 3626 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. "ff 25-03-101 3629 Prodam mesnatega TELETA cca 140 kg. g 59-57-089_3645 Prodam dve breji KOZI, g 59-49-043 Prodam ČB BIKCA. Đ 25-11-813 3652 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 mesecev za nadaljnjo rejo ali za zakol, tt 518-60-57 3660 Prodam JAGNETA za zakol, lahko tudi ovce z jagneti. ® 041 /838-080 367o KUŽKI mladički mešančki med labradorko ter mešancem. Mladički so stari 8 tednov, črne barve in s povešenimi ušesi. Ugodno naprodaj prijaznim ljudem, ff 04/25-0^1-028,041/559-925 aeso ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVE-DO KRAVE. TELETA, g 041/650-975 Kupim BIKCA simentalca starega 7 dni ali 200-300 kg. IS 533-80-54 3602 URADNE URE IN DEŽURSTVA POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.0.0., Nova vas 17, Radovljica, tel.: 04/533-33-65, Sk. Loka; 04/5123-076,041/631-107 KOMUNALA KRANJ d.o.o. - DE Pogrebne storitve, C. Talcev NN, Kranj URADNE URE: od 6. do 14, ure, od ponedeljka do petka, Tel/Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur. 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve, Visoko 75, Visoko, tel.: 04/253-15-90,041/628-940 JEKO d.o.o. - IN, Pogrebna služba, Blejska Dobrava 117/c, Blejska Dobrava. URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel,: 5874-2 2 2. Dežurna služba popoldan do 20, ure. Tel,: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj, tel,: 5860-061, 5860-064,041/587-283 ❖ POGREBNIK, d.o.o., Dvorje 13, Cerklje, tel.: 25-214-24, 041/614-528,041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK, Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce, Dežurna služba: 04/53-33-412,041/655-987,031/203-737 ^ LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka, od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500,041/648-963. Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne, tel.: 041/648-963,041/357-976 <- POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O., Iztokova 8, Medvodetel/fax.: 01/3613 - 589, dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNIOE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. ZAHVALA N V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ded in praded v JOŽE LONGAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče izrečena ustna in pisna sožalja. še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku iz GoriČ, gospodu dr. Francu Je-lencu iz kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo - KC Ljubljana, zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, Združenju Šoferjev in avtome-hanikov Kianj, aktivu upokojencev potovalne agencije Alpetour, pevcem in pogrebni službi Pogrebnik. Žalujoči: žena Vera, hčerki Jožica in Biserka z družino Golnik, 9. marca 2004 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo TOREK od 1 °C do4°C SREDA odO°C do 4 ČETRTEK i od -1 do8°C Danes, v torek, in jutri, v sredo, bo oblačno, pojavljale se bodo manjše padavine. Meja sneženja bo na višini okoli 500 metrov nad morjem. V četrtek bodo padavine ponehale in začelo se bo jasniti. Še naprej bo razmeroma hladno. V edinem slovenskem Učnem centru Vipava se urijo kandidati in kandidatke za poklic vojaka. Major Miran Rožanc poudarja, da je poklic vojaka drugačen od drugih poklicev Vipava - Oddelek za pridobivanje kadra generalštaba Slovenske vojske v Kranju je minuli četrtek organiziral obisk učnega centra Vipava ter ogled prve faze usposabljanja novo zaposlenih vojakov v Slovenski vojski. Obiska so se udeležili svetovalci in referenti za vojaške zadeve Uprave za obrambo Kranj in njenih izpostav, kasarn ter vodstvo Območne službe Republike Slovenije za zaposlovanje iz urada za delo Gorenjske. Povabljeni pa smo bili tudi mediji. Po prihodu v Vipavo in pozdravnem nagovoru namestnika poveljnika majorja Mirana Ro-žanca smo spoznali center in življenje kandidatov in kandidatk v njem. Ogledali smo si prostore, kjer so nastanjeni; muzej prve svetovne vojne, ki je delna zasebna zbirka višjega stotnika Mitje Močnika; si ogle- V centru ni razlik med moškim in ženskim usposablj^ijjem. Tujci kupujejo zemljišča parku Pobudniki novega predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, pozor: ali se je začela razprodaja parka? Bled - Na minuli seji sveta Triglavskega narodnega parka je predsednik Tomaž Banovec iskrivo dejal, daje Slovenija trikrat večja, kot je v resnici. Kako? I zato, ker greš danes, tudi v parku, lahko svobodno kamorkoli, ne da bi te povsod kot v sosednji Avstriji opozarjali znaki privat, privat, privat ...A koliko časa še, smo pomislili tisti hip, ko je direktor parka Janez Bizjak poslal javnosti pismo o tem, kako je največji italijanski časopis Corriere della Serra v nedeljo, J4. marca, objavil slikovni in pisni oglas, v katerem vabi ameriške in italijanske investitorje v Slovenijo. Za prepričljivost svojega vabila so vzeli znan krajinski motiv iz osrednjega območja Triglavskega narodnega parka in sicer v Zapodnem v Trenti in v besedilu ponudili, da gre za obrobje čudovitega naravnega parka. "Uprava TNP je na obeh v objavi priloženih informacijskih naslovih protestirala, ker so brez naše vednosti zlorabili motiv iz TNP za lažnivo zavajanje investitorjev, saj jim ponujajo izmišljene in za narodni park nesprejemljive priložnosti. Kljub nekajdnevnemu poizvedovanju nam ni uspelo odkriti skritega ozadja osupljivega oglasa. Kaj ponujata skrivnostna projektantska posrednika iz Rima in New Yorka? Najprej (v prostem pre-\od.\\) fantazijo gorskega središča za golf in kopališko masazne dejavnosti v standardu Šesiih-oskarjevih zvezdic. Nosilna fotografija so ravne njivice za krompir in travniki v Zadnji Trenti. Podnaslov: vrsta poslovnih priložnosti in razvoja razkošnega območja v Sloveniji,'' pravi Janez Bizjak. Pobudnik je pomembna ameriška družba v sodelovanju z italijanskimi načrtovalci, ki opozarja, da gre za enkratno območje na robu čudovitega parka, le za dve uri letalske vožnje oddaljenega od vseh evropskih prestolnic in da bo prva predstavitev programov in možnosti 20. marca letos v Rimu. Janez Bizjak: "Morda pa je v ozadju druga faza uresničevanja skrivnostnih nakupov zemljišč v Posočju, ki smo jih zaznali v začetku devetdesetih let? Predvsem za Bovško se je govorilo, da tujci, predvsem Italijani, pospešeno kupujejo zemljišča oziroma jih jemljejo v stoletni najem; da so pogodbe skrbno deponirane v odvetniških pisarnah in da'bodo objavljene, ko bo primeren čas. Zaradi nekaterih ogorčenih odzivov v medijih so oglaševalci nakupov takrat utihnili. Zato, ker je v vabilu omenjen tudi 1. maj 2004 kot datum uradne vključitve atraktivnih območij v Evropsko unijo, je slutnja o uresničevanju druge faze razprodaje utemeljena. Dovolj razlogov je za zaskrbljenost in ogorčenje. Oglaševanje golfskih igrišč in zabavno rekreacijskih centrov v TNP in v Posočju je objavljeno ob pravem času. Zaključuje se javna razprava o predlogu novega zakona o Triglavskem narodnem parku, zato imajo predlagatelji zakona utemeljeno priložnost in zavezo, da besedilo zakonskega predloga pripravijo tako, da TNP ne bo razprodajna zaščitna znamka za dejavnosti, ki ne sodijo v narodni park. Hkrati je oglas spodbuda občinam in državi za ponovni razmislek o prostorskem urejanju in prostorski strategiji Slovenije. Za rabo zemljišč in določanje zazidljivosti so pristojne občine in država. Lastništvo zemljišč Še ne pomeni samoumevne pravice do pozidave ali spremembe teh zemljišč. Tako je v Italiji, Evropi in v Ameriki. Ali bo v Sloveniji zaradi sprenevedanja in brezobzirnih pritiskov kapitala drugače?" zaskrbljeno ugotavlja direktor parka. D.S. ^TiuPoSriltio" ^ 97,3 MH foe(šmf itfmtu RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si V NAJBOU POSmi^il^A RAOiJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Novorojenčki Minuli teden se je v gorenjskih porodnišnicah rodilo 25 novorojenčkov, med njimi 16 deklic in 9 dečkov. V Krai\ju jc 17 mamic prvič objelo svoje otročičke, od tega ena kar dva, saj sta seji rodila dvojčka, deček in deklica. Najlažja je bila dvojčica, ki je tehtala krepkih 2.750 gramov, najtežja pa je bila prav tako ena izmed deklic, tehtnica ji je pokazala 3.960 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 7 novorojenčkov, med njimi so se rodili 4 dečki in 3 deklice. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3.830 gramov, najlažjemu pa je tehtnica pokazala točno tri kilograme. dali knjižnico, ki jo počasi izpopolnjujejo knjige v slovenskem jeziku. Predstavili so nam na primer strelski simulator, trena-žer, kjer so kandidatke vadile streljanje z različnim orožjem. Alenka Mere (4. učna, II. vod) prihaja s Ptuja in pravi, da je bil njen dedek oficir, tako da ima poklic že v rodu. Vedno je želela postati vojakinja in ko se je v Sloveniji ta možnost pokazala, jo je izkoristila. Usposabljanje je za 26-letno Ptujčanko včasih naporno, vendar zvečer pozabi na napor. Pripravljena je na nov dan. Razmišlja tudi o tem, da bo nekoč mama. Njen fant je na srečo vojak in jo razume. Ko smo jo povprašali, ali ima kak poseben cilj, kaj želi doseči v svoji vojaški karieri, se je nasmehnila: vojaška obveščevalna. Največ se za poklic vojaka odloči Štajercev, nekaj Gorenjcev, najmanj pa vojaški poklic zanima Primorce, nam je razložil višji stotnik Billy Mehle, ki dela na področju pridobivanja kadra za S lovensko voj sko. Meni, da je zainteresiranost velika, čeprav včasih ljudje, ki se odločijo za poklic vojaka, ne vedo točno, ali je to njihova prava odločitev. Zato jim svetujejo, da se najprej preizkusijo kot prostovoljci (zahtevnost je enaka) in tako ugotovijo, če jim je poklic vojaka blizu. Major Rožanc pa je še dodatno poudaril, da je poklic vojaka psihično in fizično naporen, njegovo delavno mesto je bojno polje in naj se posamezniki za ta poklic ne odločajo zalo, ker bi želeli izboljšati socialni status. Alenka Brun, feto: Tina Doki Nezanimivi za teroriste Pred kratkim so bili mediji ponovno polni novic o terorističnem napadu. Kljub temu da je Madrid mnogo bližje Sloveniji kot New York, se zdi, da nas ni zajela kakšna pretirana panika. Pa vendar - ali kdaj pomislimo na možnost, da bi se kaj podobnega kot nedavno v Madridu lahko zgodilo tudi tukaj? Glas ljudstva smo tokrat preverjali na Bledu. Vid, Bled: Mislim, da Slovenija ni kaj posebej ogrožena. Zdi se mi, da smo s svetovnem merilu toliko majhni in nepomembni, da sploh nismo zanimivi za kake velike teroristične akcije." Janez, Ljubljana: "Nismo ogroženi, saj nismo niti poznani niti nimamo kake velike politične moči, pa tudi kakšni veliki konflikti med nami in tujino ne obstaja- JO- Tit in Grega, Jesenice (odgovarjal je Grega): "V skrajnem primeru bi se kaj podobnega kot v Madridu lahko pripetilo tudi v LOTO Rezultati žrebanja 12. kroga igre na srečo 21. marec 2004 Izžrebane številke: 6. 14, 20. 25, 30, 33. 37 in dodatna 3 Izžrebana Lotko številka pa je: 597465 V 13. krogu za sedmico 21.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 63.000.000 SIT Sloveniji, vendar me česa takega sploh ni strah." Jana, Bled:; "Zdi se mi, da se teroristični napad v Slove-' niji ne more zgoditi, saj smo majhna država. Ni me strah takšnih napadov, nanje sploh ne mislim." Nida, Kraiy: "Mislim, da V Sloveniji terorističnih napadov ne bo, saj smo popolnoma nezanimivi za kaj Špela Žabkar, feto: Tina Doki takega. Danes izšle « Bohinjske novice Brezplačno za občanke in občane občine Bohinj