42, štev. V Kranju, dne 15, oktobra 1915, XVI. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inscrati se računajo za celo stran ¿0 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla-macije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Združene avstrijske in nemške čete so začele uspešno prodirati v Srbijo. Dne 8. oktobra so avstrijske armade pod vodstvom generala KGvesza vdrle v severni del Belgrada in so z naskokom zavzele grad, ki je glavna trdnjava mesta. Drugo jutro so pa cd zahoda prišle v mesto nemške čete in so vzele kraljevsko palačo (konak). Na gradu srbskih kraljev plapolajo zastave Avstro-Ogrske in Nemčije. Srbi niso mogli pri Belgradu in ob reki zgoraj in spodaj zadržati avstrijskih in nemških čet. Tudi v srbski Posavini in v Mačvi so vrgle avstro-ogrske čete Srbe nazaj in so nekaj časa prodirale dalje. V Belgradu so bili po cestah i juti boji preden so bili ugnani Srbi, ki so se potem še branili na vrhovih jugovzhodno in jugozahodno od mesta. Nemci so zasedli južni breg Donave z močnimi silami in so vrgli Srbe iz več postojank. Savo in Donavo so Nemci prekoračili pod vodstvom generala Mackensena. Prehod čez Donavo je izsilila tudi armada generala Gallwitza pri Sme-derevu, zasedla trdnjavo in mesto, in potiska Srbe proti Požarevcu. V Belgradu so bile naše čete ljuto napadene. Za ceste severnega dela mesia je bil dva dni strašen boj po dnevi in po noči. V pouličnem boju so se umaknile srbske čete proti jugu in avstrijske čete gredo za njimi. V mestu se kaže grozovito opustošenje. Srbi so spuščali hud ogenj na čete, ki sc korakale čez reko, a njih odpor je bil nazadnje zlomljen. Mesta Požarevac, Tekijo in Milanovac so Srbi izpraznili. Nemški in avstrijski letalci so se prikazali nad Nisem in Kra-gujevcem in so vrgli nekaj bomb na kolodvor v Lapovem. V Kragujevcu je tačas zboroval srbski kronski svet. Navzoči so bili ministri s Pašičem, vojvoda Putnik z generalnim štabom in kraljevič Aleksander. Srbska armada šteje okoli 300.000 mož in en tisoč topov. Avstrijske in nemške čete, ki so vrgle Srbe iz njihovih utrdb južno od Belgrada, so vzele z naskokom Zeleno Goro in Veliki Vračar. Gora Vračar je oddaljena 2 km od Belgrada. Pri Smederevu in Požarevcu so napredovale nemške divizije. Pri zavzetju Belgrada so Avstrijci dobili v roke devet ladjinih topov, 26 poljskih topov, en žaromet, veliko pušk in streliva in drugega vojnega materijala. Vjetih je bilo 10 srbskih častnikov in 600 mož. Mnogo Srbov je padlo. Nemci so dokončali prehod čez Donavo med Šabcem in Gradiščem dne 11. oktobra. Osvojili so južno od Belgrada vrhove, ki leže med Žar-kovirn in Mirjevim. Z naskokom je bila vzeta postojanka pri Rami. Pri Oršovi so bili artilerijski boji. Nemške čete so vjele do 11. oktobra 14 častnikov in 543 mož ter zaplenile 17 topov, med njimi dva težka, in pet strojnih pušk. O zavzetju Belgrada se poroča še to le: Prvi napadi so se pričeli z zrakoplovi. Francozi so motali bombe na Petro.^račin in Novi Sed, nači na Belgrad. Tri dni in štiri noči so delali neprenehoma naši pijonirji most čez Savo. S pomočjo monitorjev je general Gallwitz prekoračil reko in Nemci so vdrli v dolino Mlave. Boji so bili krvavi. Naše topništvo je obkrožilo ves Belgrad in z ognjem odrezalo vsako zvezo z mestom. Začel se je napad od treh strani. Z juga in za-pada so prodirale naše, z vzhoda pa nemške čete. Severni del gradu je bil že v naših rokah, ko so Srbi držali južni del pri Topčideru v pouličnih bojih 36 ur. Lanski odpor Srbov ni bi! tako silovit, kakor letošnji. Včasih se je bilo treba boriti za vsak vogal ceste. Boj je šele ponehal, ko je zaplapolala na gradu naša zastava. Srbi so se umaknili proti jugu. Dne 11. oktobra so bili južno od Save in Donave in ob spodnji Drini napadi na celi bojni črti. Avstrijske čete so prodirale iz Belgrada, z naskokom vzele goro Lipar, ki se dviga vzhodno od mesta, in utrdbe Lavdon, ter zaplenile tri topove in en žaromet. Z Nemci skupaj so potem zasedli vse vrhove, ki gospodarijo v okolici Belgrada nad prehodi ba/e in Donave, na daljavo strela iz topa. Naš napad napreduje povsod navzlic jako ljutemu odporu Srbov. Ob dolenji Drini so ^.oktobra naše čete vrgle Srbe iz več jarkov. Južno od Belgrada so naši iztrgali Srbom neko živo branjeno oporišče. Srbski protisunki so se vedno ponesrečili z velikimi izgubami. Južno od Belgrada so Nemci z naskokom vzeli vas Železnik in vzhodno od tam višine na obeh straneh reke Topčiderke. Napad na Požarevac ugodno napreduje. Prekoračili so Nemci v južni smeri cesto Požarevac—Gradište. RUSKO BOJIŠČE. Dne 8. oktobra so Rusi napadali z močnimi silami gališko in volinjsko bojno črto, a so bili povsod odbiti. Vzhodno od Bučača je ogenj naše artiljerije pognal v beg neki kozaški polk. Brezuspešni so bili tudi napadi Rusov pri Kremje-njecu. Razkropljen je bil tu ruski pešpolk št. 140. Severno od Kolkov prodirajoče avstrijske in nemške čete so zopet vrgle Ruse nazaj čez reko Stir. Vsega skupaj je bilo vjetih 6000 Rusov. V Vo-liniji je obležalo pred našo divizijo 500 ruskih PObLISTEK. 2£&«Jriia luteranka. Prizor iz leta 1615. — Spisal P. Bohinjec. (Dalje.) ..Lepo te kličejo tržani in skoro bi te zavidala za tvoje Častno ime kopališke mojsterce. Saj še meni ne pravi vsak mojsterca, dasi sem žena usnjarja in cerkvenega ključarja. Toda ne pozabi: Kdor visoko leta, nizko sede. Ti si mlada, i z najdena, ali vedi, da napuh hodi pred padcem," svari Cijoha svojo varovanko. »Jaz naj sem napuhnjenka? Kako napačno me sodite!" odgovarja Zofka užaljena. „Jaz sem tvoja botra, krstna in birmanska, zato ti že smem kaj reči. To je moja dolžnost. Dovolj sem se trudila, ko sem nagovorila tvojega očeta — Bog mu prizanesi! — da sva te poslala v samostan. Ko bi tega ne bilo, bi bila najbrže to, kar je tvoja mati — zagrizena luteranka." .Napuhnjena pa vendar nisem, boterca!" ponavlja deklica svojo trditev in popravlja pisani trak pod žametasto avbo. .No, pa bodi modra, ako nisi ošabna! Res je pa vendar-le, da te Blaž rad vidi. In če ga tudi ti rada vidiš, se bo že pokazalo. Blaž je res dober katoličan in vesela sem, da se je že spravil iz fare tisti Janez Stetlin, ki je bil Ljubljančan, pa nič vreden, čeprav je bil brat ljubljanskega župana. Vendar je Blaž preveč skrit in Stetlina daleč ne doseže v petju. Res škoda, da je Semenov Boštjan odpadel od vere. To je bil pevec, da ga mu ni bilo para. Tudi pesmi je sam skladal in Ljubljančani ga še sedaj ne morejo pozabiti, ko je vodil luteransko petje. Še zdaj bi bil lahko v Tržiču za pevovodjo. A Bog ve, kje ga zdaj veter nosi? V Karlovcu je bil pozneje za predikanta, a če je še tam in kje je, ne vem. Iz Ljubljane so ga pognali, ker se je norčeval iz cerkvenih obredov pri pogrebu neke žene. Tvoja mati gotovo ve, kje da je, ker sta si bila tako na roko. Ko bi je ne bil izpeljal iz samostana, bi ne bile nikoli v Tržiču in ti tudi ne. Tvoja mati je doma iz Konjic in se je pisala Šraten-baher po svojih stariših. Tvoj oče je vzel vdovo in pravijo, da je bil Boštjan Semenič njen pravi mož." .Ali kako se je mogel poročiti z njo sedanji mož, ako je bila omožena s Semeničem?" ugovarja Zofka in maje z glavo. .Deklica, ti si mlada in ne veš, da luteranski zakon ni zakrament, in zato je za luterance dovolj, da se skregajo in gredo narazen, modruje dalje žena usnarjeva. Tvoj oče Anton Javornik je bil mož, da malo takih, ali v prebrisanosti ni bil kos tvoji materi in zato je moral prezgodaj umreti. Sicer pa ti tega ne razumeš, srnica moja! Povedala ti bora več pozneje. Zdaj pa glej, da pripraviš kozlovino za popoldan. Te luteranke si vedno kaj izmišljujejo in mislijo samo na dobro papco in pupco. Prinesla sem ti kozlovine, da jim pripraviš bržole za južino." .Še nekaj, boterca! Danes sem dobila novo povelje od gospoda župnika," deje Zofka. .Kakšno povelje?" .Luterankam moram kopeli odpovedati." .Prav je", potrjuje Cijoha. .Le po njih! Kaj bodo hodile semkaj hudobcu rep spletat?" .Težko je to meni!" .Nič težko. Bom že jaz spotoma povedala sosedi Ivanki, naj ti pride na pomoč. Le zanesi se nanjo! Bodi staremu gospodarju zvesta do konca in vesel te bo novi gospodar. Le pogumna bodi Zofka!" skonča Cijoha in veselo odide domov. Zofka pripravlja kozlovino, a nič ji ne gre izpod rok. Mati ji plava pred očmi in zasmilila se ji je v dno srca. Velike skrbi ima Štantmanka s svojimi fužinami na Balosu, ker se očem ne meni dosti za obrt, Jernejček pa je še premlad za take skrbi. Kako bi bila Zofka doma potrebna, pa ne more biti pod domačo streho. Mati je strastna luteranka in ne trpi lahko katoličanov pod svojo streho. Hčerka bi bila lahko doma, a ne mara. In vendar jo mati krvavo potrebuje. Obrt trpi, pomočniki ne store svoje dolžnosti, verska razlika tudi trgovino razjeda. In zdaj naj Zofka še nastopi naravnost proti materi! Ko mojsterca seka kozlovino na kosce pri mali mizi poleg kuhinje, se približa soseda Ivanka. »Zofka, Cijoha mi je naročila, naj ti pridem pomagat. Bliža se spet huda ura, a ne boj se, jo bomo že pregnali." .O, kako ste črni, mojsterca!" pozdravi Zofka prihitelo kovačico. .Kako bi ne bila? Odkar je mož umrl, moram biti za vse, tudi za kovača. Vsak dan moram po večkrat v kovačnico, drugače ne gre delo izpod rok. Udarim pa še za dva moja Još-ka po železu." _ (Dalje.) mrličev. Zastonj so se Rusi 9. oktobra trudili, da bi bili. pridobili zahodni breg Stira. Rusi so napadali zadnji čas Avstrijce in Nemce na eeli JW6toi. To je dajalo nekaj Qhu Dne 12. t. m.8«o bili HMr^adi' oM potcHu KorrtflHu in severno od Rafaelove ob St*u, tdds ti n^fi« so bili večfc!rst'*rez?ep*sm. Na Črnovice so priplula ruska letala in so letele bombe. Nad kolodvorom se je pojavil steber dima. Pri Burkanovu ob Stripi so naši in nemški bataljoni odbili štiri ruske napade. »• •» Pri^vlnsku^a-o^ha^dli flemci"ln vzeli z 'fctskbkotn trnke postanke. Zahodno od Iluksta na 2 V, km široki bojni črti so Nemci vjeli tri častnike in 367 mož in zaplenili eno strojno puško. Raski protinapadi so bili odbiti od Hindenburgove vojne skupine. ' Zapadno od Dvinska in severovzhodno od Smorgona so bili odbiti Rusi. En nemški zrakoplov je metal bombe na mesto Dvinsk. Armadi Linsiogenova in Bothmerjeva sta vrgli Ruse iz več ' pozicij,- prvi čez Aleksandrijske višine in dragi i pri Burkanovu. Rusi imajo s*daj dovolj municije. 'ITALIJANSKO BOJIŠČE. Italijani so v napadih zadnje dni opešali, 'ker so se prepričali, da zastonj grizejo kraške skale. Tudi na visoki planoti Folgariji se Italijani niso povspeli do večjih* napadov. Izgubili so Italijani v zadnjih dneh 2000 mož. ' Gadoma poroča, da je oddelek italijanske pehote dne 6. oktobra vdrl v jarke, ki se -vlečejo proti pobočju gore Sv. Mihaela' na Petovlje, in trdi, da so bili manjši avstrijski oddelki aapodeni ' v beg in da je bilo vjetih 26 mož. 1 Trbiž so Lahi 1a teden dvakrat obstreljevali, seveda ne od blizu, ampak s svoje meje, s prehoda Somdogna pod MOntažem. Dne 12. oktobra so začeli Italijani s topovi težkega in srednjega kalibra obstreljevati visoko planoto Lavarone. Tudi proti' po^rfm^rnrm' odsekom primorske fronte je razvijala sovražna artiljerija večjo delavnost. Poskus italijanskih pešpolkov, da bi se približati Vršiču'in tolminskemu mostišču, je bil odbit. V severozapadnem delu Dobrdobske planote so naši z ognjem prisilili Italijane, da so v begu zapustili svoja sprednja kritja. Pod Mrzlim Vrhom so imeli Italijani zopet velike izgube. Naši topničarji so na Dobrdobski planoti sestrelili velik italijanski zrakoplov. Nemčija v bojih na zapadli. Vzhodno od Soucheza so izgubili Francozi nekaj jarkov in-eso strojno puško. V Champagni so Nerfici dfcttoi "ftazaj^d izgubljene titnije na širini Šfiriktffldmette. Izgubftrso^ancokK enega tlfcfcika!1n5sto mAž, vUuoreni pa 70 mož. Francozi nameravajo prida^ša"« vojaško dolž-> nost do 50. leta. Na Angleškem pa hočejo »skleniti srjloSrio} bfr&lriBno 'dblžiidst in porJttati v Vse moške od 17. do 50. leta. Bolgarija proti Srbiji. Dolgo• časa so se pripravljali Bolgari,' da bi •iztrgali Srbom * Makedonijo,5 kamero* so Izgubili . pred tremi leti. Dne 12. oktobra so napadli srbsko fronto pri Knjaževcu. Srbi so se bili umaknili od bolgarske meje kakih 20 km ob reki Timoku. Od Knjaževca do Niša je^«ea^kHdtoeiroviiin do železniške proge Belgrad—Niš 50 km. POLITIČNI PREGLED. Grčija. Zaimis je novi grški ministrski predsednik 1 na Grškem. Obiskali so ga dne 7. Oktobra zastopniki čveterosporazuma in so želeli od njega dobiti kako izjavo o politiki nove Vlade. Zaimis se je držal reservirano in je izjavil le toliko, da bode vlada umerila svoje korake po tem, kako se razvijejo razmere na Balkanu. Kralj Konstantin je pa omenil angleškemu poslaniku, da se v sedanjem času v politiki Grške ne bode nič izpremenHo. Kaže se, da je "kralj zadovoljen, ker zavezniki izkrcavajo svoje čete. Grška se pa vendar nadalje oborožuje. Okoli 50 članov Veni-zelosove stranke je naznanilo vladi, da jo bode • podpiralo v prizadevanju za ohranitev nevtralnosti. Nemčija je Grški jasno obljubila, da se ji ni treba bati od strani Bolgarije nobenega napada. Zanimivo je, kar se poroča, da sta kralj in Venizelos delala vsak po svoje: Kralj se je pogajal z Nemčijo in Bolgarijo, Venizelos pa s čveterosporazumom. t Francoska. "' ČvefefdSpb>aT2u1rilifc l'dbž1viel pred TJardane-lami in na Balkanu veliko razočaranje. Francozi in Angleži na Galipoliju vkljub velikim izgubam ne morejo naprej, na Balkanu pa raste število sovražnikov. Štiri mogočne države ne bodo mogle rešiti Srbije, ki je zato prišla med dva mlinska kamna, ker se je njim na ljubo žrtvovala. Ako bi bile armade, ki so se postavile na Gaiipoli, šle že pred par meseci na Balkan, bi bile Turke in Bolgare lahko ugnale. Zda] je prepozno. Nevolja nad nespretnim vodstvom narašča v francoskem časopisju vsaki dan. Vsled tega je moral odstopiti francoski vojni minister Delcassč. J0ezigga/da je ministrski predsedrHk proti njegovi vvoljl»kklzal, da na I se Kkrcajo v Solunu francoske čCete,kkiggredoSffcbiji aa pomoč. Bomunija. Nič se noče brigati Romunija za to, da bi pričela vojno, četudi jo vlečejo na obe strani. "Tudi-xa klic-Srbov, da bi jim šla na pomoč, t ie gluha. , Italija. • Laški 'časniki t poročajo, ..da. bode vlada pozvala pod' orožle117 Wttiikov obrežne trdtijavske artiljerije. Za 20. oktober so vpoklicani vsi rezervisti alpincev ! letnika ' 1884 in vsi smukači letnika 1876. Tatčrja. Angleži trdijo, da je Turčiji zmanjkalo streliva in da zato Nemčija in Avstrije hočeta prodreti skozi Srbijo, da bi:Turčiji prinesli. pomoč. Albanija. V Albaniji so razmere vedno bolj zmedene. Essad paša brez usmiljenja zatira vsako propagando proti Srbiji. Po deželi hodijo pa bolgarski in avstrijski agenti, ki skušajo doseči, da bi albanski četaši napadli Srbijo. Nemčija in Amerika. Ko je nemški podmorski čoln potopil ladjo . „Arabic", na kateri je bilo nekaj Amerikancev, je predsednik Zjedinjenih držav zapretil Nemčiji in se je že govorilo o vojni. Nemčija se je pa raje udaia in je obžalovala, da je njen čoln baje potopil ono ladjo, ter je obljubila plačati primerno odškodnino. Predsednik Wilson je zdaj potolažen. _ Nov avstro ogrski grb. Uradna »Wiener Zeitung" je razglasila cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se je ustanovil nov skupni avstro-ogrski grb. Ta grb je tako sestavljen, da veže grba Avstrije in Ogrske grb vladarske hiše. Napis na traku se glasi: '.Nedeljivo in neločljivo" in opozarja na pragmatično sankcijo in na trdno vez med obema državaroa. Novi grb je prinesel novost, da se bodo dežele, ki so se doslej imenovale v .državnem zboru zastopane kronovine", odslej irneno-novale Avstrija. vsem županstvom naznanjamo, da se dobe »Potrdila o istovetnosti - Identitätsbescheinigung" v tiskarni „Tiskovnega društva" v Kranju, po 2 vinarja komad. * V spomin tovarišu Francetu Kavčiču. Zapisal P. Dobravski. Bilo je lansko jesen! Vojna . . . J.Viaki, podobni dolgim kačam, so se začeli premikati po širni domovini. Vojaški vlaki! Premikali so se v jesenski megli tako počasno, težko, nekako žalostno. Zopet in zopet so se vračali ti prazni, dolgi vlaki in odhajali so drugi. Domovina je rabila hrabrih sinov — junakov. Narodna pesem olajševala jim je težka srca. Od doma se poslavljajo Na vojsko se odpravljajo Pojo glasno, pojo lepo Pri srcu jim je pa hudo. Tako si prišel tudi Ti, France! Klicala Te je domovina. Odzval si se, ker si vedel dobro, kaj je dolžnost. Zapustil si lepo prijazno vasico in lično učilnico tam v dolenjskih vinskih goricah. Ločil si se s težkim srcem od izročene Ti šolske mladine, ki Te je ljubila. S solzami v mladih, sanjavih očeh Te je spremila deca ob odhodu iti Ti želela srečno vrnitev. A prišel je čas, da si moral na polje slave. Nisi pozabil tik pred odhodom rojstnega Ti mesta Kranja, da si oživiš lepe spomine iz nekdanjih dni in vzameš žive, nepozabne na pot v tujino. Da, res, vzel si slovo od lepe okolice Kranja, v kateri si preživel toliko lepih ur, vzel slovo od svojih dragih z nado v srcu, da se vrneš. Ta nada Ti je olaj-šavala ločitev. A Tvoje slovo od prijatelja? Žalosten nasmeh na tresočih ustnicah, pomenljiv Tvoj zadnji pogled z rosnimi očmi, kateri mi je vzbudil v srcu težko slutnjo, in — srečno! OJ- šel si z drugimi. V kratkem še Tvoj zadnji pozdrav iz daljne Ogrske, potem pa . . . Minulo je leto. Nova jesen je tu! Še vedno se premikajo oni dolgi vojaški vlaki, podobni dolgim kačam, počasno, težko, žalostno. Istotako prihajajo nazaj prazni in odhajajo zopet in zopet drugi. Brez konca! Isto kot lani. A kje si Ti, France? Molčiš . . .! Ne daš odgovora? Oglašajo se drugi, pišejo svojcem, a o Tebi ni glasu. Oziram se okrog z vprašajočimi očmi, Te li ne zagledam med drugimi. Ah, kvečjemu samo v sanjah se še prikaže Tvoj veseli obraz. Polni se zopet TvOja učilnica tam doli v prijaznem selu v dolenjskih goricah. Snežnobela, obdana od vinskih trt, kraljuje med vaškimi kočami. Kaj pa to? Iz šole se pomika mladina v dolgem sprevodu proti vaški cerkvici, tako počasno in žalostno kot oni dolgi vojaški vlaki. Na obrazu se ji kaže bolest . . . Cerkvica se je napolnila ! Nevbrani glasovi zvonov! Zadušnica . . .! Za kom? Za našim dobrim učenikom. Pogledam na Tvoj dom! Tako tih, zapuščen stoji na skalnatem bregu deroče Kokre. Vse pusto 1 Vrhu tega še žalost Tvojih staršev, ki si jim bil edina nada na starost. Na vprašanje po Tebi odgovarjajo le materine in sestrine solze ter težki vzdihi očetovi. Bo li to Tvoj odgovor? Molčiš dalje . . . Ali pritrjuješ z vednim molčanjem? Kako je bilo? Vprašam vas poljane in šume gališke, ki strdžite njegov in drugih slovenskih junakov grobove. Zašepetajte nam ve iz daljave njegovo zgodbo! V rezervi so bili! Počivali so nekaj dni, trudni, rešeni za ta čas strelskih jarkov. Čuje se smeh! Mrka lica se rarvedrujejo kakor težke megle, ki se po viharju razgrnejo pustivši zlatim solnčnim žarkom, da posvetijo v to solzno dolino. Zadnji dan v rezervi! Zjutraj odidejo zopet naprej. Čuje se šepet, prikimavanje z glavami, vprašajoči pogledi — kam? V ljuti boj za dom, za cesarja. Popoldne so zbrani na zeleni trati. Došel je vojaški svečenik. Govoril je polagano, mirno, iz srca. Vsi so zvesto poslušali. Opozoril jih je na vernost, na svetost prisege. Pred koncem jih je očetovsko opomnil, da naj se spravijo z Onim, pred kojega lice pridejo mnogi že drugo jutro. Pokleknejo in prejmo blagoslov. Opaža se marsi-kaka solza v očeh naših vrlih alpincev — Kranjcev, solza žalosti, solza pokoja. Končano je! Vračajo se ginjeni, zamišljeni . . . Polnoč je! Odhajajo I Odhajajo po prašni cesti v tajinstveno noč . . . dalje. Čuje^se težka vojaška hoja 1 Pridejo skozi opustošeno selo do brega reke. V jutranji temi se jim pokaže svetel trak lene reke, ki se z malomarnim šumenjem pomika dalje.' Obala je obraščena z gostim vrbovjem. Vse mirno! Naenkrat zagrme" sovražni topovi. Prasketanje pušk gluši ozračje kot bi bila ena sama velika strojna puška. Toča krogelj se vsi pa iz naših vrst na sovražnika. Strašna ka-nonada, polomilo se bo nebo! Dan je! Svetloba4 že razganja temo, a boj ponehava. Trupla leže semintja. Mnogim ni bilo usojeno, da živi dočakajo dneva. Koliko ljubečih src je prestretjenih! Ta vrla, ta poštena srca ne bijejo več! Tam na daljnem obzorju se zablisci rob vzhajajočega solnca. Boječe se razlijejo prvi žarki po polju grozote. Prtneso vojaki ranjenca. Motne in trudne njegove oči se preobračajo in NOVIČAR. Laski voliuni. Avstrija je dolgo časa pe-stovala Lahe. Boljše zaslužke pri stavbah, opekarnah in pri prodajalnah lesa so imeli Lahi, tudi taki, ki so bili podložni ki kraljestva. Inženirji pri zgradbi bohinjske železnice so bili Lahi. Ker so se na tihem že takrat pripravljali za naskok, ,90 : se najbrže namenoma vrivali v take službe, da so kaj izvohali. Sedaj se pogosto čujejo tožbe, 'da vohuni izdajajo naše tajnosti in dajejo zna menja za napade laški armadi. Da bi bil kak Slovenec tako podel in da bi delal; .našim starim sovragom usluge, si ne moremo misliti« Nasprotno! Ljubezen do domovine in vest nam velevata, da naznanimo vsako izdajstva sumljivo dejanje ob-' lastvu.' Vohunstva v korist Italije mora biti konec, -drugače preti našim deželam največja nevarnost. Sv. ViSarje v razvalinah. Dne 16. septembra so Lahi,1 kakor smo že poročali, pokončali častitljivo cerkev Matere božje na Svetih Višarjab. Streljali so ves dan nanjo. Velika graoata.je priletela popoldne okoli treh. v desno kapelo, ki se drži zakristije, in je napravila veliko razdrtijo. Zadele so potem še drage krogi je. Ladja je porušena, vdrl se je njen- strop in goreče tramovje je popadalo v cerkev. Zvonik in cerkev sta brez strehe in dež lije noter. Nekoliko je ohranjen veliki oltar, Ječa in zraven stoječi stranski oltar sta pa zelo poškodovana. Kor z orgijami je uničen in ob glavnem cerkvenem vhodu štrle kvišku očrnele stene. Velika granata je podrla tudi zid 1 pod cerkvijo in njegovo kamenje je zasulo stop-njice, ki držijo od cerkve doli proti duhovski hiši. Jeza na Laha planiti v srcih Slovencev, ker je hudobnež surovo razdrl preljubljeno svetišče Matere božje, kamor so radi romali že stoletja uaši predniki. Na deški ljudski Soli v Kranju se prične pouk v poudeijek dne 18. t. m. zjutraj ob osmih s sveto mašo v mestni župni cerkvi. Vsi učenci naj se zbero v cerkvi, po maši pa prvi jn tretji razred v šolski sobi v Ogrinčevi hiši,na Glavnem trgu,'drugi in četrti razred pa v Pfeiferjevi hiši v prejšnji prodajalni. Novince naj privedejo s ta riši ali kaka druga Odrasla oseba. Na obči obrtni nadaljevalni Soli v Kranju se prične s poukom v nedeljo, dne 17. t. m., ob 9. uri. Do tedaj morajo biti vpisani vsi obrtn; in trgovski vajenci iz mesta, ki še niso dovršili te šole. Ta dan naj se zbero ob riaznačeni uri vsi učenci v učni sobi v Pfeiferjevi hiši v nekdanji prodajalni. Zadnji čas je, da se odpošljejo zneski za loterijo ;Sloveriske Straže";' Slovenci in Slovenke izpolnite dolžnost! Domovina vas kličel Skladatelj Anton Foerster v Ljubljani in soproga Petronila obhajata te dni zlato poroko. Iz ruskega.vjetniStva je pisal po osmih mesecih Andrej Črnilec iz Strahinja. »Rdeči križ" je naznanil, da sta vjeta na Ruskem Franc Kuhar iz Strahinja in Janko Košir iz Žej, ki je pisal domov zadnjikrat ravno pred 14. meseci. včasih se čuje zamolklo hropenje iz prestreljenih prsi. Izza obveze na rani kri polagoma prodira skozi. Prvi solnčni žarki mu obsevajo bledi, rosni obraz. Sredi tega hudega boja med življenjem in smrtjo se pa oglasi v bližnjem logu slavček in zapoje svojo krasno pesem. Solnčni žarki že prodirajo skoz gosto vrbovje. A pesem slavca sredi zelenega loga ne poneha. Prepeval Mogoče, da s svojp pesmijo pozdravlja novi dan za tako strašno nočjo, ali pa peva, da junaka spomni še enkrat dolenjskih goric in da s pevanjem ublaži zadnje trenotke umirajočemu. Utihnili so drobni, slavčkil Plašni so izginili v zelenem vrbovju. Smrtni mir.. .i Na skrajnem horizontu se blišči sol»čna plošča v vsem sijaju. Blažen nasmeh leži na bledih; ustnicah in na pol zaprtih očeh mrtveca, noseč nam, rekel bi pozdrav iz drugega sveta . . . Da, France, težka slutnja je bila ob dovesu, a kruta je resnica. Dal si mlado življenje, svoje upe in nade si dal domu in carju. Junak! Zapustil si nas prijatelje — tovariše, zapustil drage domače in lepo petje, ki si ga tako ljubil. Ne brigaš se sedaj za vse to, ker si v boljšem svetu. Ne čuješ več zemeljskega hrupa, ne čutiš.zemeljskega gorja. Ne ganeš se ob grozotah . še besneče vojne, < kimaš je vkleniia v železni oklep. \ Vedi pa, France, da pozabljen nisi in nikdar ne i boš! Zapisan si .neizbrisno v knjigi slovenskih junakov, zapisan v srcu naroda, za kojega blagor k. si delal neumorno do zadnjega diha. i Io. ti.rzemljicagališka, napo jena * krvjo sinov w.Slovenije,->spre|ela si- mnogo- junakov v svoje n. krilo. Iz njih krvi naj spomladi, požene .cvetje svobode za ljubd domovino. Fantje, dajte, mir l $t, vedno se slišijo pritožbe, da na kmetih ponočnjaki vkijub vojni po noči ne dajo miru. Kdor ponoči, razgraja in vpije, poje in vriska, naj se naznani c. kr. okrajnemu glavarstvu. Nemirneži naj gredo razgrajat na fronto I To bo za take ptiče najvspešnejše zdravilo. «Slovenaku Densik»,1 ki je izhajal v Budimpešti kot glasilo ogrskih Slovakov,! je uradno .ustavljen. Ne skrivajte denarja! Nekateri ljudje .spravljajo srebrni in niklasti denar. Jo ni lepo . in ni pametno. Lepo ni, ker v naših težkih časih pomagajo ovirati promet, in pametno ni, ker skriti denar ne prinaša nobene koristi in varnost ni nič večja kakor, jo ima denar v bankovcih. Pa tudi bankovcev nikar ne skrivajte! Naložite jih v hra-, nUqici a!i pa v vpjnenj posojilu ! Toje.piitjijfttjjÇno ! Dva orožnika usti eljena., V vas Svidenj , pri Radečah sta prišla te dni zvečer, dva moža prenočit. .Gospodarju sta.se zdela sumljiva in je šel po orožnike. Ko sta orožnika prišla, sta zah-• teviala od tujih dveh mož, 'da- naj se izkažeta, . kdo sta. Naenkrat sta ps možaka ustrelila večkrat na oba orožnika z revolverji. Stražmojsier Ignacij Intihar je bil s štirimi krogljami nevarno ranjen, orožniški vodja Matevž Pugelj je pa obležal na mestu mrtev. Hudodelca "sta vzela orožnikoma orožje in pobegnila. Odhod vlakov južne železnice iz Ljubljane. Proti Dunaju odhaja ob 11*26 uri dopoldne brzovlak, ob 3*11 wri popoldne poštni vlak, ob 6 22 uri zvečer osebni vlak (do Maribora), ob 12 11 ponoči brzovlak in ob 1218 uri ponoči poštni vlak. V Trst odhaja ob 6. uri brzovlak, in ob 16 uri popoldne poštni vlak in ob i 20 uri ponoči - poštni, vlak, ob 10 11 uri dopoldne pa pride iz Maribora posebni vlak. 21 vojnih napovedi. Odkar se je bil lani svet zmešal, je izšlo doslej med državami 2\ vojnih napovedi, oz.se je pričela vojna brez napovedi, in sicer: 28. julija 1914 je napovedala vojno Avstrija Srbiji, 1. avgusta Nemčija Rusiji j in Rusija je vpadla vs Prusijo, 4. avgusta je Angleška napovedala Nemčiji. 15. avgusta Avstrija Rusiji, 6. avgusta Srbija Nemčiji, 11.. avgusta Črna Gora Avstriji in Nemčiji, 11. avgusta Francoska Avstriji, 13 avgusta Angleška Avstriji, 23. avgusta Japonska Nemčiji, 25. avgusta Avstrija Japonski, 28. avgusta Avstrija.Belgiji, 2* novembra Rusija Turčiji, 5. novembra Angleška Turčiji, 7. novembra Belgija Turčiji, 7. novembra Srbija Turčiji, 23. maja 1915 Italija Avstriji 13. oktobra so Bolgari napadli Srbe. ^,e*ske vaje. na Šolah. Državno sodišče je'one /.julija vnovič razsodilo, da stariši, ki branijo šolarjem udeleževati se verskih vaj, zaslužijo kazen, in da se s tem ne omejuje .svoboda vesti. Razlog: Krščanski nauk je obligatni predmet in obsega tudi versko vzgojo, h kateri spadajo tudi verske vaje, ki so tedaj bistven del krščanskega pouka. Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1915% Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 1916. 2, Mesija, 2. zvezek, 3, Zgodovina ç. in kr. peš-polka št. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske Večernice, 69. zvezek. 6. Presveta Evharistija (molitvenik). Kdor je doplačal 80 vinarjev za broš., oziroma K 1 '40 za vezan izvod, prejme: Trojka. Družba se bo potrudila, da častiti udje prejmejo knjige kolikor mogoče hitro. Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1. Krška škofija. 2. Razni kraji. 3. Tržaško-koprska škofija. 4. Lavantinska škofija. 5. Ljubljanska škofija. 6. Goriška nadškofija. . Vsak družbenik naj prejme svoje knjige, v tisti.župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odposlale v denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. Družba sv. Mohor/a v Celovcu. .. Cena krompirja. Nedavno je bilo razglašeno, da se je za vso Avstrijo vsled ministrske odredbe določila za meseca oktober In november cena krompirju, ako se prodaja krompir na debelo (nad> 1000 kg) za 100. kg 9 K 50 v, na drobno (pod 1000 kg) pa 13 K 30 v. Trgovci bi bili po tej odredbi res malo preveč zaslužili. Kupili bi 1000 kg krompirja za 95 K, prodali pa ta krompir, lahko tudi po več sto kilogramov skupaj, za 133 K. Za pridelovalca krompirja so pa one najvišje cene precej čudne. Ako bi kmet komu prodal 999 kg krompirja, bi dobil zanj 132 K 86 v, če bi ga pa prodal več, bi . dobil .-.•i&aniiiaaniria' s>l« za .¿399 ^cg, bMfMf 4rY4&arje več, kakor za 999 kg. Ker bi nihče ne maral dajati 400 kg krompirja za 4 vinarje, bi ga tudi nihče ne prodajal v,, množini, 1000 do 1400 kg. To nerazmerje je deželna vlada za Kranjsko nekoliko »ravnala s .tem, da jç c^hq, krompirju pri , prodajanju na drobno zmlela4 Dne 5. t. fn. je v vlada razglasila,)-.da. je ^najvišja.c«naps«ùaiiému krompirju, ako se ga kupi pod 1600 kg, le 12 rviaacie^zB i^gi^epffbfaâwnui (r-drobjžem ?jed) pa 11 vinarjev za 1 kg. Ce tudi druge deželne /i via<& takOfgiçd/e k#netu4naJrc^ounjim.Se1 nijzqano. 1 «,m$- JB|H» vY!Sda ¿MES?1- najv|šjo ' cono .za -SMfijsko raasf na pf>a .potom brezplačnega zbira Jnega ^transporta pravočasno naznanil. Premožnim' beguncem pa, ki' hoče j o na • lastne stroške potovati, zgfašitl še je • čimpreje tuuradno v svrho da se jim. izdajo potrebne potovalne Ustipe. One osebe, ki se ne bi pravp-čaino odzvale pozivu zaradi odpotovanja, se bodo ,si|pmajztirale. — C kr. pkr. glavarstvo if Kranju, .dne 13. oktob/a I9l5\ ' , Razglas. Vse od podpisanega c. kr. okrajnega glavarstva izdane legitimacije za daljša potovanja (to so legitimacije na modrem (plavemj papirju), katerih .veljavnost je že potekla, rimajo dotičniki nemudoma semkaj vrniti. Ravno tako if je .semkajnaznaniti, akó se je legitimacija fzgji-bfla. — C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 10. oktobra 1915. " ------ NOVEJŠE VEj&TI. Dunaj, Močen ruski napad na našo postojanko zahodno od , Taruopola je £il. odbit..— I Italijanski napadi na našo postojanko vzhodno od Rive na Tirolskem ir na Mrzli vrh pri Tolminu so (lse 7ij*jalpyili. —- Od Belgtada so |le naše čete naprej proti jugovzhodu, jn z naskokom vzele kakor irdnjave močne srbske ¡ utrdbe na Erinem Brdu. Srbi so imeli silno, velike izgube 1 in SO bežali, nazaj brez reda. Nemci so zasedli močne srbske utrdbe severozahodno od Požarevca. Nemško zračno brodqvje Je^ z„vspehom napadlo London. 5 i Pozor, članice Marijinih družb! Izšel je v naši tiskarni Bleiweisov družbeni molitvenik: »Hči Brezmadežne", ki obsega okrog 450 strani. Oblika je ista kakor pri »Tolažba dušam v vicah". V prvem delu je ponatisnjen stanovski pouk, katerega so v prvi izdaji Slovenke z velikim navdušenjem sprejele. V drugem, novem delu je bogat marijánski molitvenik, ki nudi poleg drugih posebno, veliko obhajilnih molitev in vse za družbe potrebne molitve. Pesmi je nad 30. Velja pa molitvenik rdečeobrezan 250 K. Naroča se ,lahkp j^akoj,pri „Tiskovnem društvu" v Kranju. s posebnim vhodom se odda takoj v O Hranim it. 118. Natančneje isîotam. Krepkega ki je dovršil vsaj dva razreda kake srednje šole sprejme takpj veletrgpoiiia ffITIerltii r4% Hran). Umetni mm s Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo • amcribfliilii' ometa! mM* ,h9Wm&*W\k^u^ovje, .Hakoi.se fodi plombiralo zotye .21 j^aak-j dpn^pd, 8, f#re dopoldne, do 6. u/e zvečer v k cmc,iobotehaičnen> ateljeju .l^itarjevaluyca(>št7. Pismo od besarabske meje. (Napisal vojni kurat J, Hafner.) Prvi oktober je. Toplo, prijetno jesensko solnce jadra dan za dnem po jasnomodrem nebu, na katerem tu in tam rišejo topovi, ki streljajo na zrakoplov, bele jagenčke. Nizko je to lepo nebo; a šele tam daleč, kjer beli prvi sneg na karpatskib vrhovih skupne grobove tovarišev, ki so pred meseci tamkaj legli k večnemu počitku, doseže zemljo. Tudi zemlja, naia mati, je lepa. Tu, kjer ležim v globeli in pišem o nji, je odeta v novo zelenje, Doli pod menoj je svetlorjava in rumena, krušna mati, z brazdami v obličju; ono-stran velike vode, ki je videla umreti in trpeti ioiiko brambcvcev izkuiene domovine, katere visoki bregovi so zaznamovani z neštetimi jatami križev, pa je zemlja zavita v temnomodro krilo daljine, iznad katere nam miglja sneženi Konjač, krvavi znanec, v zimski pozdrav. Veliko imen je že dala tej zemlji vojna, bolj ali manj častnih. Jaz bi ji dal še eno, najčastnejše. Kakor koklja je, pod katere krilo se zatekajo v nevarnosti in sili piščanci; daje varstvo pred smrtjo in mrtve sprejema v svoje mirno naročje. Boljega srca je, kakor mi, njeni otroci. Ona živi in pusti živeti, ne samo nas, ki bi jo radi prav sami posedovali, uživali in izrabljali. Dobra, nepristranka je, ne loči večjih in manjših, bolj ali manj kulturnih rodov. Zato sprejema ravnotako gostoljubno v svoje prostore mišji rod, rodove muh, in tam, kjer jo diči k nebu kipeče zidovje, tudi črni, pohlevni zarod ščurkov, stenic in sorodnih mnogonožcev, kakor nas, objestni, samogoltni človeški narod. Res, hudo, veliko, mogočno naraslo je v nas vse slabo. Celo jaz, ki sem odbran in poslan, da oznanjam narodom ljubezen in jih vnemam za ponižnost, potrpežljivost in druge lepe čednosti, cesto podležem slabostim našega rodu in se vna-mem sovraštva do drugih zarodov ter v besni nepotrpežljivosti pridigam krvave boje, pozivijem na .mioandromahijo" in celo sam dajem krvave zglede ubijanja. Da, vojna posurovi človeka 1 Na lastne oči gledam, kako najbolje izrejeni krščanski ljudje z rdečim križem usmiljenja in ljubezni na rokavu, ki so dolgo vrsto let bežali, če so videli miš, in padli v omedlevico, če so zagledali uš, pustili nedotaknjen najlepši goljaž ali poln vrč piva, ako je padla vanj nedolžna muha, kako ti strašni ljudje zdaj vse te prikazni brezvestno ubijajo. Mislim, da je to obenem pravcati dokaz, da niso le brade, ampak tudi vesti postale kosmate. Najedel sem se poštene šunke, ki mi jo je moj špiritus prinesel za dopoldansko južino, tako da lahko zdaj zopet dalje pišem. Ne več o solncu, ki še vse lepše sije od sv. Jošta doli, in o zemlji, ki je vse bolj brhka še in boljša tam, kjer Sava, Soča, Drava slovensko zemljo napaja, ampak o tistih dneh, ki so bili pred tem časom, ko smo prišli semkaj v penzijon. O tistih par tednih, ko mi ni bilo treba zjutraj vpraševati Špiritusa, če še srake letajo in če je še vojna, temveč smo na hitrih nogah in na počasnih konjih napredovali menjaje se na vse štiri strani sveta. Burni časi to, ko nam nI solnce sijalo in nam je bila zemlja mačeha. Ravno en mesec se je prevrnil v brezdno preteklosti, ko smo zmagoslavno zapustili krvave bregove Dnjestra in se ločili od neprijetnega bivališča sedmih tednov, kjer so nam Rusi videli v želodec in nas ubijali pri skledi, pri pisanju in opravljanju drugih potreb. Vzpeli smo se na strmo brdo, kjer sta si ležali nasproti rojni črti na obeh straneh globoke zareze. Lega in oblika zakopov je bila zelo zanimiva, še zanimivejše pa smeri in krivulje obeh črt. Toda — (kogar je rado strah, naj nekaj sledečih vrstic preskoči. Opomba pisca.) strašna je bila slika ozemlja pred ruskimi zakopi. Kjer se je poznala na pobočju pred rusko črto kakšna zareza ali plitvina v zemlji, povsod so ležali ubiti ruski vojaki v nji, drug poleg drugega, prav kakor snopje za ženjicami na požeti njivi. Večina trupel je ležala todi že celih šest tednov, kajti, ko sta se obe črti ustanoviii in zakopali komaj sto korakov narazen, se ni bilo mogoče niti ganiti na vmesnem prostoru. Kdor ga je nastopil, ni prišel več živ nazaj. Vendar so naši vojaki vse svoje častno in krščansko pokopali, ko so ruska trupla dolgo ostala nepokopana. Grozen prizori Ležal je tu mož, zavit v suknjo z navzgor zavihanim ovratnikom; v koščeni roki je krčevito stiskal puško, plešasto glavo je obrobljal siv venec las, koščeni obraz pa se je režal v našo stran. Tipična podoba moderne »smrti". Poleg njega leži tovariš kakor bi spal, ker lahen veter mu dviga suknjo na prsih. Toda glava, čisto mrtvaška glava, brez mesa in kože, mu leži ob nogah, medtem ko iztegnjena desnica drži s koščenimi prsti puško z nasajenim bajonetom. In tako dalje, v sklenjenih vrstah. Moj Bog! Ko bi videle matere, žene in hčere teh ljudi ta trupla; nobena bi se ne zasmejaia do sodnjega dne. In neveste, katere je izpodrinila smrt in jim prevzela ljubega, umrle bi groze. O človek, kako kratka in puhla je tvoja slava, tvoja moč, kako je slabotna I Ni mi bilo mogoče storiti druzega, kakor velik križ čez vso to poljano Morane in pošepe-tati psalm .Iz globočine" za mrtve; za nami pridejo drugi pokopavat. Šli smo dalje v noč. Daleč na obzorju se je na petih krajih svetlikalo nebo v sijaju gorečih selišč in dvorcev. Umikalna četa Cerkezov in ko-zakov — nazaj v donske stepe! Kakor po navadi, kadar gremo naprej več dni, sem se zopet izgubil kakor otrok na sejmu. S svojimi tremi možmi in dvema konjema sem tri dni samostojno .peljal vojsko" po Galiciji, dokler se nisem vrnil k polku, brez izgub, z .enim vjetnikom". Hodili smo, po mnenju Špiritusa, kakor sv. Družina iz sv. dežele v Egipet. Jaz pa sem dognal sličnost s sv. Družino samo v bradi mojega konjača, ki je res taka, kakor jo nosi sv. Jožef na slikah, in pa v počivanju pod drevesi, ki je bilo pogosto na dnevnem redu. To počivanje pod drevesi, pa tudi brez dreves, je na marših jako priljubljeno, kajti posameznikov in trop zaostalih ptičev, ki so se tudi .izgubili" in so radi počivali, sem našel mnogo. Posebno Janezi, ki so tod romali, poznajo dobro ugodna počivališča. Splošno pa se mora priznati, da se v času, ko je krompir zrel in se koruza lahko najde, vsak star soldat rad izgubi in na svojo roko vojsko pelje, če ima le žveplenke, da more narediti ogenj. Kako radi zopet najdejo v takih okoliščinah svoje oddelke, sem spoznal iz tega, da se me je prijel izmed vseh samo eden z željo, da ga pripeljem .domov", pa še ta se je en teden potem, ko sem ga oddal, zopet zglasil pri meni, še vedno izgubljen. Sicer pa mora imeti precej dober nos, kdor se hoče varno klatiti med vojsko. Takoj prvi dan sem moral v galopu zdirjati v bližnji gozd, ko sem zašel v gost topniški ogenj na našo baterijo. In ko sem na večer peljal svojo armado iz gozda v vas, pred katero se je nahajal še sovražnik, ter se vlegel spat, me kmalu po polnoči eden mojih ljudi pride budit z nujno prošnjo: .Gospod, bežimo, če ne, bomo vjeti. Prav za hišo je čuti streljanje, ki prihaja vedno bližje, kroglje pa vsak čas gosteje zadevajo hlev". No, ni kazalo drugega, kakor dvigniti se in iti nazaj v gozd, s čemer smo postali za dve piki podob-nejši sv. Družini; bežali smo ponoči in mož z brado nas je zbudil. Drugi dan smo napekli krompirja in koruznih storžev za cel teden; enega moža pa sem poslal poizvedovat, kje so naši. Prinesel je dobro novico nazaj; še boljše novice pa je privlekel Špiritus iz vasi, kamor sem ga poslal na opazovanje in po kruh. Za srebrn goldinar je dobil pšenice za konje (tu je še mnogo stare, neomlačene), slanine, jajc, kruha in puto. Nazaj mu pa niso iz goldinarja nič dali, ker niso imeli drobnega. Ko smo pošteno pojedli, kar je bilo za snesti, smo podrli šotore in se pripravili na pot. Pa — tisti ni pravi romar, kogar dež ne premoči; mi smo bili. V trenutku, ko smo vse povezali, kar človeka pred dežjem brani, je nastala nevihta, gališka, ne naša. Približno 40 minut je brez presledka, zdaj silneje zdaj slabeje, grmelo celo nebo, ki je bilo povsodi enako sivo pobarvano, bliski so treskali od enega obzorja čez celo nebo do drugega, dež pa je lil v curkih. Ko je to ponehalo, smo odjadrali k polku, katerega smo dosegli zvečer v raztrgani strugi potoka, ki se izliva v Seret. Toda, drugi dan zvečer z nočjo vred smo bili že zopet v vasi, odkoder sem ponoči brez slovesa ubežal. Dva dni za tem se je začela nova doba za nas, doba napredovanja na vse štiri strani sveta. Preden pa o nji nadalje pišem, prosim za eno voljno potrpljenje, ker moram podati prej splošno razlago o napredovanju nazaj (ki se po naše imenuje nazaj forttkat), kajti brez te razlage bi najbrže tudi nadaljnje pisanje o tem .napredovanju nazaj" ostre škarje čuječe pravice odščip-nile. Kadar dva igrata celo popoldne, nič ne pomeni, če eden nekaterikrat igro izgubi, ker nazadnje le dobi. Ali, če pri eni in isti igri s kvartarni eden tudi dva .cegnarja" dobi, še vedno lahko drugi celo igro dobi. Tako je tudi v vojni. Kje so bili lani Rusi; letos smo pa mi na konju. Če toraj tudi na kakem prostoru gremo malo na stran ali nazaj, to vse nič ne pomeni v primeri s tem, kar je že Rus moral iti nazaj, zlasti če drugi dan takoj popravimo, kar smo prejšnji dan zapacali. En tak dan toraj se je za nas začel zvečer. Drugič sem se poslovil od hiše, kjer sem bival v čedni sobici. Šli smo čez Seret, splezali na desni breg in ob nastopu noči nastopili na-daljno pot za umikajočim se sovražnikom. Ne gremo dolgo, ko nam pride nasproti oddelek konjenikov, ki se vojskujejo kot pešci. .Nimamo več municije, gladni, izmučeni smo" reko in prodirajo nazaj. Gremo dalje. Pride oddelek naših. .Vse zveze so pretrgane, tam so šli nazaj in v gozdu se je od zadaj na nas streljalo." Tedaj tudi mi zaokrenemo in gremo naprej do vasi, od koder sem se že dvakrat poslovil. Tudi ta dan sem videl grozno sliko. Po štiridnevnem boju je bilo celo polje posejano z mrliči obeh strank, močni, mladi možje, kipečih udov, ki jim je skozi majhno luknjico nasprotnik upihnil luč življenja. Okoli mnogih leže njihova pisma, ki razodevajo, kdo se bo jokal, ko zve za njihovo junaško smrt. Posebno pretresljivo je bilo iti po poti sredi polja. Ob vsakem drugem koraku sem se moral umakniti truplu, ki je tam ležalo; najbrž so prodirali po tej poti in popadali, zadeti od bližnjega opirališča ruske črte, iz gozdičke, ki je pošiljal smrt na tri strani. Prav pod tem opira-liščem so ležali štirje ulanci, Poljaki. Eden teh, zadet na dvajset korakov od dumdum kroglje, je imel odbite četrt lobanje, kost je ležala pet korakov proč in je bila že gola, možgani pa celi poleg njega. Glava čisto prazna, a obraz popolnoma ohranjen. Poškropil sem jih z blagoslovljeno vodo, pomolil in šel dalje. Ob ruskem okopu je ležalo sila mnogo pušk in sulic, pa tudi lopatice, sablje, mnogo granat (ročnih), kruha, pol-pečene kokoši in mnogo ovčjih kož. Ležali so tu mohamedanski Čerkezi, dobri vojniki, a divji, surovi ljudje. Za spomin sem si vzel seboj na-gajko, ki pa sem jo kmalu zopet izgubil; tudi brez tega orodja izhajamo. (Konec prih.) Steckenpferd liliino-rnlečno milo od Bergmann & Co., Tetschen ob Eibl je čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z ozirom na negovanje kože in telesne lepote. Tisoči priznalnih pisem. Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu izrecno na znamko .Steckenpferd" in na celi naslov. Cena 1 krono v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. Istotako priporočila vredno je tudi Bergmanovo lilijno mazilo „Manera" za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 80 v za tubo. ► Kupujte razno manufakturno ln galanterijsko blago vedno le pri M t „Prvi gorenjski razpošiljalni" Ivan Savnik, Kranj \ ► >>> KI prodala dobro ln trpežno .blago po najnižjih cenah. j>j>* M ■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAH Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva" v Kranju.