16. številka.
V Trstu, v soboto 23. februvarja 1889.
Tečaj XIV.
„EDINOST"
'zhaja dvakrat na teden. vsako iredo in
loboto oh 1. uri popoludnc.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. B.-; i/, ven A vat. H,— gl.
polu leta „ 3.—; , „ 4.50 „ r.a Četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajainicah tobaka v Trite po f» nov,,
v Gorici in v Ajdovščini p^ * nov. Na naročlse fcrez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi no po&iljajo uredništvu v ulici f arintia St. 2rt. Vsako pismo mora biti 1'rankovano, ker nefrankovana no ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila SO račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove r. debelimi črkuini se plačuje prostor, kolikor bi ga obsojalo navadnih vrstic.
Poslana, Javne zahvale, osmrtnice itd.
se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacijo in inserute prejemu upravnistvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije so prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Pritnorsko.
• v •Jinoit J« uiofi«,
Konstitucijonalizem in liberalizem narodnih naših nasprotnikov.
V Pulji 17. februvarja 1889.
O Slovanih, osobito pa o nas Slovencih radi trdijo, da smo nazadnjaki, mračnjaki, nasprotniki napredka, neprijatelji znanosti in umetnosti, posebno pa, da tiče v našem bistvu odločno suženjska svojstva, vsled katerih nam nedostaje smisla za človeško in politiško svobodo, da smo nedostopni liberalnim načelom.
Odgovarjajoč na ta obdolženja nas nikakor no navdaja nada, da bi nasprotnike prepričali o neistinitosti njihovih trditev, ker smo uverjeni, da tega niti treba ni, ker sami dobro ved 6, da so trditve te neosnovane. Tisti pa, ki v e d o m a laže, ne bo ti nikdar priznal zmoto svoje — in čeprav mu prigovarjaš z govornostjo Demostenojevo.
Ako torej zavračamo taka sumničenja, ne storimo tega radi naših nasprotnikov, ampak radi tega, ker nam je znana pre-žalostna istina, da je mnogo naših soro-jakov, ki so so kolikor-toliko dali premotiti po ekspektoracijah teh in ki misle, da smo ros inforijorno podkoleno, nevredno, da bi vstopilo v svetišče kulturnih narodov, da moramo biti cel6 veseli, ako ememo, pred vratmi stoječ, klanjati se uhajajoči in izhajajoči gospodi. Žalostno, prežalostno je. da se v nas še dobć ljudje, — da si so, hvala Bogu, v neznatnej manjšini — ki tak6 žaljivo sodijo o sebi, ki tako nizko ccnijo svojo in svojega rodu vrednost.
Žalostna je ta istina radi tega, ker nam priča, da narodni ponos in vera v svoje lastne moralne sile nista še našla pota v v s a slovenska srca. Rekli smo že, da ro ti Čudaki sicer v neznatnej manjšini, toda priznati moramo, da so nam
PODLISTEK. Sobotno pismo.
Izza Gaberka.
Gospod urednik! Upam, da tudi meni dovolite malo prostora „pod črtou. Sobot-njak mi ne bo zameril, ker sva se o tem dogovorila in pogodila, seveda za plačilo, kakor dandanes marsikdo dela vsluge in poklone le za plačilo. Če se kdo usmeli, da kaj poroča v časnike, vrši se to za plačilo — da se drugim priljublja in sam sebi pot gladi ter tako zaslužuje vsestransko pohvalo. Rekajo mu celo „dober kavalir", naposled tudi sam verjame, da je, premda ima bas toliko kavalirskih zaslug, kot konjski mešetar pojma o teletih.
Kdor se pa no ozira ne na levo ni na desno ter stopa med „njima zvest naproj", godi so mu uprav nasprotno. Taka je z Vašim prirejevateljem sobotnih pisem. Rekel sem uže, da kdor želi biti hvaljen, poročaj v liste o samih pohvalah, čestitkah, izročevanji častnih diplom in o slični robi, molči pa o narodni mlaČnoBti, „švab-ski baštini", o narodnih grehih, lahonskih in nemškutarskih zaslugah, sicer so boj! O nazadovanji kake čitalnice, o konjskih prekupčevalcih ali culo mešetar jih in onih
ukljub svojej maloštevilnost na veliko kvar, ker oškodujejo dobro irać naroda ; kajti zlobni naši nasprotniki snujejo, naslanjajoč se na kvaliteto teh, za narodno čast niti smisla ne imajočih eksistencij, neugodno svojo sodbo o vsemu rodu. Od todi one trditve, da je naše narodno gibanje umetno narejeno in da jedro ljudstvo noče o njem ničesa vedeti. Torej no toliko zaradi drugorodnih nasprotnikov, ampak radi teh poslednjih izgubljenih naših ovčic — ki v svoji narodni nezavesti potiskajo nevarno orožje nasprotniku v pest — treba je, da zopet in zopet zavračamo taka obrekovanja, vzbujajoč pri malomarnežih zavest do svoje lastno časti in kličoč jih k spolnjevanju narodne dolžnosti. Da so nam pa to posreči, treba je, da enkrat konečno razrušimo v«ro v vsemogočnost protivnikov, tisto nesrečno fikcijo o italijanskem in nemškem nadvla-danju.
Temu najprimernejše sredstvo pa je, ako kažemo naše nasprotnike take, ka-koršni so v resnici, da kažemo brezozirnost, lažnjivost, lokavost in fari-zejstvo njihovo, posebno pa njihovo, v naš materijalni propad preračunjen brezmejni egoizem.
Nasprotniki naši se radi ponašajo s | svojim konstitucijonalizmom, v resnici pa je ni stranke, ki bi bila proti drugotni-slečim tako brezobzirna, nasilna in avto-kratična, nego sti nemško-„liberalna" in 'pa italijanska. Za časa, ko je takozvana „ustavoverna" stranka strahovala ne le avstrijsko narode, ampak tudi druge visoko stoječe faktorje, bilo nam je prilike v obilici, da smo spoznali ta nadri-konsti-tucijonalizom ter se uverili, da „ustavo-verstvo" to ni vredno niti piškavega oreha. Zase so pač zahtevali vse blagre, katere more podeliti kostitucijonalizem, za dru-gorodne p^upa ustanovili najstrogejši stran-i karski absolutizem. Sebi kruha, drugim
j kreaturah v našem narodnem telesu, ka-(koršne žive samo za to, da žive, o teh pa ! moraš „absolut" molčati. Odmah to „krc-jnojo" po prstih, rekoč: tiho! Drži so svo-ijega delokroga!
Tako je bil skupil Vaš podlistkar prvo dni meBeca svečana, sporočivši Vam : iz našega trga nekaj o tatovih, čitalnici in o nekem „slavnem psu". Tako so ga bili zavrnili, da so boji več na dan. Zato sera si jaz isposodil za danes njegovo orodje j in orožje, da ga barom nekoliko nadomestim. Rekli so mu, naj bo doma, naj ne hodi po trgu S. pobirat novic. Da, bili so celo toli skopi, da mu niti pred domačim pragom niso dozvoljavali pobirati trščic v dan sv. Valentina, laškega pomla-dina. Revež podlistkar se jo bal povedati, kako jo nedavno nekdo nekomu treznost s pestjo zabijal v glavo; potem pa jo prvi nekdo prinesel baje drugemu 50 gl., da bi molčal o vsem; a drugi nekdo se je z zabuhlimi lici zbal gospodarja inpet-desetaka. Srednjeveški „Faustrecht" torej v nas ni še popolnoma izkoreničen. To pa omenjam le mimogrede.
Ko nekega dne „pohajam" po našem trgu ter v časi, ko se gospoda masti pri bogati mizi, gledam na — uro, pridrčita od Razdrtega sem dva gospoda. Kako lepo
kamen, to jim je bila deviza. — Če so res šo danes ljudje, kateri se niso mogli sprijazniti s parlamentarnimi ustanovami, smemo pač mirno vestjo reči, da jo na tem kriva laži-ustavoverna Rtranka. Kar so oni nazivali ustavovernost, to je bila gnju8nft karikatura, ki je mogla in skoro dagmorala diskreditirati konstitucijonalizem I Druga piramidalna laž je njihov „1 i-b o r a 1 i z e m". Ko so oni igrali prvo vi-jolino v državi našej, tedaj gorje onemu j uradniku, ki jim ni hotel opravljati posel po-, dajača, gorje mu, ako so le slutili, da ne | misli v vsakem oziru tako, kakor so za-: htevali oni: romati je inoral, seveda iz j službenih ozirov, iz jednega kota države v i drugi, sebi na veliko škodo in na škodo ljudem, ker so ni mogel ž njimi sporazumeti. Tako je zahteval strankarski diktum in — basta, zapovedi politiške dostojnosti, katere vender ne smemo pogrešati pri nobeni pošteni politiški stranki, — posebno pa ne, ako zahteva, da jo pri-poznamo za liberalno — bilo so jim deveta briga. Na vsako pritožbo, in da je bila še tako opravičena, bil jo odgovor — zaplena. Ob volitvah izdali so svoja povelja — in bataljoni uradnikov gibali so | se križem sveta, strahujoč ljudstvo. — j Pri volitvah po listkih uveli so glasoviti j modus podpisovanja in b i a n c o. In kjer ! ni strahovanje izdalo, tam so pomogli sre-! brniki in sinekure. In tako dovršeno vo-; litve proklamiranle so za pravi izraz voljo ljudstva! Mi le ne vemo, bi se li bolj čudili gorostasnoj laži, ali pa nečuvnemu cinizmu, s katerim so jo izgovorili. Po njih vzgojeno sleparstvo v trgovini in obrti, slepenjo ljudij po raznih podjetjih „na delnice", katerih vrednost jo bila samo fiktivna, zanje izdano denarjo so ti nemški bogovi in polubogovi kratko-vidnežem iz žepa izvlekli; — vse te mahinacijo proslavljali so kot „unge-
ahnter volkswirthschaftlicher Aufschwung*w Židovska samopasnost praznovala jo svoje orgije, masteč se ob krajcarjih, katere si jo ubogo ljudstvo „tako rekoč od ust odtrgalo."
Taka so narodno-gospodarska načela, tak je „konstitucijonalizem", tak jo „liberalizem" teh ljudij, ki toli imponujejo nezavednežem našim, mislečim, da so to res nadnavadna priviligovana, superijorna bitja. Toda opazujte jih pozorno, ogledite jih od bližje in videli bodete, da so njih gospodarska načela skrajna nesramnost, njih konstitucijonalizem odurna karikatura, njih liberalizem pa moralnih načei ne pri-znajoč ateizem; — svobodnjaštvo to nazvali bi moderno trinoštvo.
Sveta dolžnost je vsakemu, da se odločno po robu postavi takemu liberalizmu in se okleno rodu svojega, kajti Slovani smo v resnici liberalni, ves naš boj od prvega začetka do danes jo boj za liberalna načela, vsled katerih no privoščimo svobodo samo nebi, ampak tudi drugim. To je pravi pojem poštenega liberalizma.	C—t—č.
Politični pregled.
Notranje dežela.
Proračunski odsek, ki je uže oktobra meseca pričel svoje delovanje, izvršil je še-lo te dni svojo nalogo in pričela bodo skoraj proračunska razprava. Ta bodo letos jako živahna. Kakor vso kaže, ni več mej desnico in vlado ono nožne složnosti, kakor jo bila nekdaj. Razno stranke se priprav-! Ijajo vlado rosno prijeti tor odločno zahtevati, da so položaj malo „razbistri". Kakor pripovedujejo opozicijonalni listi, bodo razno desničarske stranke zahtevale 4 stvari, prodno dovolo sedanji vladi proračun in sicer : da Čira prej spravi na dnevni red
so krabuljice žvonkljale ! Gospoda sta so vozila na sankah in držala oba resno. Voz se ustavi. Možaka v kožuhih stopita z levo nogo „naprej" na pobeljeno cesto. O zajetnejšem sem mislil, da je namen jen k zdravniku, ker mahal jo z rokama in brcal, kakor da ima „delirium tremens" v najvišji potenci. Nisem se motil. Oba sta se podala k lečniku, a ne za telesne slabosti, marveč v kabinet za pomirjenjo razdraženih živcev. Ker še vedno rad utikam nos tja, kamor ne treba, zvedel sem kmalu, da sta gospoda došla „direkt" iz Ilreno-vic napravljat protest proti isti dan dopo-
I ludno so vršečt j volitvi novega župana. ] Voljen jo namreč županom veliko občine j Hrenoviško najvrednejši mož, kojemu ljudstvo zaupa, da ga je volilo kot zastopnika kmetskih občin v deželni zbor 1. 1886. Kar pa največ velja in kar omenjenima gospodoma bolj nego vse v oči bode, jo to, da jo novi župan
„Tvrd . . neisprosen mož jeklen, Kedar braniti je česti in pravde Narodu in jeziku svojemu." Poznejo sem zvedel, da sta gospoda podpisala volilni zapisnik. Jeden jo celo uže prisegel kot odbornik. Potem sta pa šla in — protestovala, toda pardon! ne takoj. Zvonilo jo poludne. Navzoči odbor-
niki z bivšim in novim županom se odkrijejo „come il faut" ter molijo. Toda izjemo so povsod. Se celo mej dvanajsterimi apostoli bil jo eden nečist. Naši odborniki so molili, nekdo jo pa stopil k oknu tor pokrit bobnal s prsti po šipi, češ: plobejec, „gens inferiora" neka moli, nam ne treba. No, kaj za to. Vso so le postranske stvari. Tudi omenjeni gospod je baje mislil, da je to kaka „licentia poetica", o koji pa on baš toliko ve, kot „licentia pootica" o njemu.
Ali kaj še vso to P V naa smo uže skoro tam, kakor Parižanje pred volitvijo Boulanger-jevo. Nek gospod je hotel užo staviti sto forintov proti desetim, da volitev ovrgo, a prošlo jo uže mnogo dni in o protestu ne ve živi krst druzega, no to, da sta dva gospoda v svoji toliko in tolikokrat poudarjani konsekvenci protestovala.
Izid prevažne te stave javi Vam gotovo moj kolegfl, ko ga mine prvi strah. Danes je užo tako, da ni nobena stvar trdna broz protesta.
Z drugimi uzroki in drugim načinom znajo proteatovati naši sosedjo v čez-litavski državni polovici. Pravijo sicer, da ima prazen sod velik glas, a svet se je
novi Šolski zakon, <la premeni volilni rud za Moravsko, da zniža hišni davek na Tirolskem, da izvede Ferjančičev predlog, glede volilnih okrajev na Koroškem. To so glavne zahtevo raznih vladnih strank. Mej temi tiče se zadnja posebno nas Slovencev. Volilni okraji na Koroškem so namreč tako urejeni, da je Nemcem povsod lahko zmagati in Slovence potlačiti. Naš državni poslanec je stavil zatorej predlog, naj vlada odpravi to nezakonitost ter uredi volilne okrnje tako, da bode mogočo tudi Slovencem njih množini primerno število poslancev odposlati v deželni in državni zbor. To je pač opravičena zahteva in ako vlada to izvede, jej ne bode mogel pač nikdo po pravici očitati, da podpira Slovence in tlači Nemce, ampak, daje obema narodnostima pravična. Ako bodo imeli naši poslanci dovolj eneržije, morala bode vlada 8polniti to zahtevo. Nemci to slutijo, za to so začeli ruvati proti omenjenemu predlogu. — V Celovci bil je te dni shod necega kmetskega družtva, ki tera ultra-nemško politiko. Na tem shodu je bila sklenena resolucija proti Ferjančičevemu predlogu, ki po mnenji dotičnih gospodov sega v pravice Korošcev, Nemci bodo skrbeli, da pride v državni zbor več enačili resolucij in vlada brez dvojbe ustreže tem — na škodo Slovencem.
Na Češkem bodo volitve v deželni zbor morda uže junija meseca. Staročeška gla-Btla pozivljejo uže volilce, naj se pripravljajo na volilni boj. „Hlas Naroda" pre-poroča češkemu narodu previdnost, da se volitve dobro sponesejo. Kjer mogoče, naj se volijo dosedanji izkušeni poslanci in naj se ne cepijo moči, ker bi to bilo narodni stvari na kvar.
V ogerskem državnem zboru traja še vedno razprava o novem „vojnem zakonu". Vsprejet je § 14. malo premenen. Vse stranke bile so za premeno, kakor je je naposled vlada sama predlagala, vender je o tej priliki izustil grof Aponyi govor, iz katerega se lahko posname program opozicije za bodočnost. Grof Aponyi je ostro napadal ministra predsednika Tiszo, katerega postopanje je bilo v zadnji čas tako, da ne sme več ostati na svojem me9tu. Zmerna opozicija in skrajna levica sti se zvezali ter napovedali boj proti sedanjemu ministerstvu, katero hočeti na vsak način vreči. Zedinjena opozicija ne dopušča, da bi se v državni zbor vrnil oni red, ki je potreben pri vsakem parlamen-taričnem delovanji, dokler sedanja vlada ne pade. Tudi dijaki, katerim opozicijonalni poslanci dajejo pogum, so javne demonstracije samo začasno ustavili, dokler pride
po proroških besedah starega Kranjca popolnoma obrnil. Njegova pesen pravi : „Vse po svet, narobe gre". — No, bolj kakor marsikje v našem družabnem življenji, logičen jo tu dostavek : če vedno na robe gre, tudi narobe pride. Narobe prav je pa razorana ledina. Tako je tudi v deželi paprike in gulyasza. Molčali smo mi in molčali naši poslanci ter vsprejeli vojni zakon nespremenjen v vseh §§. Kričali so Arpadovi sinovi in peštanskih pohajačev svojat je pobijala okna. Dijaki so agitovali med seboj, dn ne bodo polagali izpita v nemščimi. V nasej polovici pa znamo nemški bolj kot materinščino, seveda ne vsi. Madjarskih nemirov se je zbala vlada, in vsemogočni Tisza bežal je iz zbornice po stranskih ulicah domov. Naposled je narod dosegel vojni zakon tak, kakeršnega je želel, tu pa narod ne doseže vsega, Česar želi.
Omenil sem ravnokar, da znamo pri nas nemški. Ta pravi, da Slovenci nimajo bodočnosti, le Slovani, on je Slovan a ne Slovenec; oni tam le kriči: „Ich gehore zu die Deutschen!" Obema pa so slovenske, kakor tudi obče slovanske težnje „iiber ihren Dorfverstand".
Morda Vašemu podlistkarju o priliki, ko mu „sapo zapro", še pomore
Vaa	D.
v zbornici na dnevni red § 25. vojnega zakona, potem prično na novo one komedije, katere so vgunjali zadnje dni v Budimpešti. Vlada si ne ve drugače pomagati in je začela „pod roko" sama agitovati mej narodom in delati sebi v prilog demonstracijo. Kaj bodo iz vsega tega, pokaže nam bližnja bodočnost.
Vnanje dežele.
Rusije neodvisnost jako bode Anglijo in Nemčijo, morda tudi druge države, zato si vsakdo prizadeva spraviti jo v nepriliko. Anglija, katerej je Rusija nevarnejša nego drugim državam, hotela je Rusijo zaplesti v vojsko Afganistanom. Angleži so hujskali emira Abduramana, da je začel Rusiji v srednji Aziji nadlegovati. Hoteli so Rusije pozornost obrniti vso na Azijo, tako, da bi se ne mogla vpletati v evropske stvari. Te lepo načrte jim je Rusija prekrižala s tem, da je poslala generala Komarova v Čardžui na afgansko mejo, ter mu velela zasesti vse važne kraje ob meji. Afganci sedaj ne morejo tako lahko preko meje ; ako bi pa poskusili Ruse napasti, se pa ti ne bodo več dosti vstavljali; njih čete planijo črez mejo ter v kratkem ukrote uporneže. S
cijah. Delavci, ki nimajo posla, se zbirajo ter zahtevajo dela od magistratov in vlade. Beda in reva jo v Italiji vedno večja; v nekaterih krajih ljudje kar umirajo lakote. Nezadovoljnost a sedanjo vlado, katere slaba vnanja politika je tej revi mnogo kriva, čedalje raste in morda ni daleč dan, da se bode moral Crispi umakniti. Njegov naslednik pa bode moral pustiti visoko politiko ter pečati se bolj z notranjimi zadevami in narodnim gospodarstvom, nego z Afriko in kolonijalno politiko.
DOPISI.
Iz Kviškega pri Gorici. [Izv. dop.] (Konec.)Vtorek v dan 12. t. m. imeli smo v tukajšnji farni cerkvi slovesno zadušnico po ranjkem cesarjeviču Rudolfu. Maševal je častiti g. župnik Mihael Koršič ; ta dan se je odlikoval mrtvaški oder z izvenredno visokostjo, z venci in cesarskim grbom. Zadušnice so je vdeležilo: občinsko in cerkveno starešinstvo, krajni šolski svet z učiteljstvom in šolsko mladino, c. kr. žandarmerija, c. kr. poštar, zastopniki veteranov, družtvo čitalnica s pevci in druž-tem bi Anglija dosegla baš nasprotno od tvcno zastavo in mnogobrojno ljudstvo, tega, kar namerava. Ruska in angleška! Pevci so peli izborno, zato slove kot naj-posestva bi potem mejila — in pot v In-1 boljši mojstri v goriškem okraji. Po do-dijo bi Rusom ne bila več tako dolga.! končanej službi božji nastavilo se je vse Ministerska kriza na S r b s k e m je ljudstvo pred cerkvijo in župnijo, hitro pri nenavadno dolga. Kralj ne ve kaj storiti, j vratih nastavila se je šolska mladina v Radikalci imajo sicer ogromno večino v dolgih vrstah, dečki na enej, deklice na deželi in skupštini, a Milan jim no zaupa drugej strani, zatim stali so veterani, potem ter se boji radikalnega ministerstva. Do-; c. kr. žandarmerija, zatim družtvo čitalnica govarja se z Risticem, vodjo liberalcev, a & družtveno zastavo in pevci in koncem vse to šo nima nobenega vidnega vpeha.— cerkveno in občinsko starešinstvo; ostalo O zadnjih mestnih volitvah v Belemgradu ljudstvo je stalo kjer koli mogoče. Vsak so zmagali radikalci. Liberalci in napred- je povpraševal kaj bode? Hitro potem njaci trde, da se jim je godila krivica ter. pride preč. gosp. župnik Mihael Koršič iz zahtevajo, naj vlada volitve razveljavi., cerkve, tu mu pride naproti c. kr. poštar Vlada, katera pripisuje mestnemu zastopu g' Karol Kurnar in ga spremlja do vrat prestolnega mesta velik pomen, bržkone , njegovega stanovanja; tu ga ustavi jn spro-razveljavi prve volitve ter razpiše nove.' govori s krepko besedo: „Častiti faraui 1 To bi bil torej tudi vspeh nove, nikdar (Vsi so so naenkrat odkrili.) Žalostno ne-prehvaljene ustave.	j srečo Vam imam omeniti, da edin sin pre-
V rumunskej zbornici je stavil svitlega cesarja Fran Josipa I. je umrl. Blahremberg več interpelacij. Mej drugim Mi smo so sešli v tem svetišči, da molimo je interpeloval vojnega ministra, zakaj za ranjcega. Molili smo tudi za presvetlega upliva na generale, da se boje vsprejeti cesarja, da bi ga Bog potolažil in mu po-mandat za senat. — Vojni minister jo od- magal prenašati trde ure, katere so ga govoril, da on nobenemu generalu ne brani,: zadele. — Čestiti farani ! skažimo se hva-ako se hoče potegovati za kak mandat; ležne Nj. Veličanstvu zaradi prevelikih naj se predstavi volilcem, saj ima pravico j dobrot, katere nam zaklada iz svojega do tega. Vendar je bolje, da se vojaki, blagega srca. Zida šole, podpira cerkve, dokler aktivno služijo, ne vpletajo v po- pomaga pogorelcem, onesrečenim po politiko. Vladna večina se je uže veselila,• vodnji, po toči itd., kaže se nam vedno češ, „dobro ga jo pobil!" Tu vstane po- j usmiljenega samaritana. Kdo ima takega slanec Isvoranu ter stavi predlog, katerega , cesarja kakor mi ? — Tudi iiCimamo saje podpisalo 24 poslancev, da se posadi j maritana v naši sredi in ta je preč. gosp. bivši ministerski predsednik Bratiano z /župnik! Kako smo srečni, da Vam danes vsemi kolegi na obtožno klop. Razprava j gledamo v oči! 38 let bivate uže med
o tem predlogu je uže začela, in vlada, ki se je nadejala, da je tega zla uže rešena, je sedaj zopet v škripcih, kajti v zadnjič je imela samo en glas večine, sicer bi bil Bratiano sedel uže pred sodniki.
Vse prizadevanje predsednika francoske republike dobiti novo mini-storstvo je brezvspešno. Najprvo je poveril to nalogo g. Meline-ju, predsedniku zbornice, no temu se to ni posrečilo ; za Melinejem sta poskusila Freycinet in Rou-vier, a tudi ona dva nista imela uspeha. Zbornica je bila odgodila seje do četrtka, želeč, da bi do takrat nastopilo novo mi-nisterstvo; kakor pa stvari stoje, bode težko najti novo vlado do nedelje. Nedelja bode tedaj za republiko usodepoln dan. Delavci, ki so pred kratkem stavili svoja zahteva-nja, pridejo 24. t. m. po odgovor. V Parizu pripravljajo za ta dan velike demonstracije. Po vogalih so nabiti oglasi, ki so polni in prepolni očitanj republiki in vladi ter nadahneni boulangismom. Ta dan je pač potrebno, da bi bilo sestavljeno mi-nisterstvo ter da bi nastopilo svojo službo.
Italijanski ministerski predsednik jo sicer ostal na svojem mestu, a delavski nemiri v Rimu niso ostali osamljeni. Iz vseh velikih mest javljajo o demonstra-
nami, darovali ste samega sebe v našo korist. Marsikdo so spominja leta 1885. strašne kolere; tudi naša župnija je bila onesrečena s to boleznijo, pozneje so še prišle nalezljive koze. -- A Vi se niste nikdar strašil in branil storiti svoje dolžnosti. — Po noči, črez dan, po zimi, po letu, o toči, o dežji Vas ni strašil ne led, ne sneg, ne grom, no blisk, ne trda tema, hiteli ste pomagati raznim nesrečnim. Dajali ste jim dušna tožila, tako, da lahko rečem v čast resnice: nobeden ni brez Vašega tolažila umrl. Kako lahka vest je ta ! a dosti dela Vas je stalo; Vi niste prašali, kedaj bodem spal, kedaj jedel, itd ; božja vsemogočnost Vas je Btorila pri tolikih boleznih še čudovito močnega in trdnega. Upali smo, da bodete pri Vašem 501etnem mašništvu, (sedaj služite 53 let), osrečili našo faro z zlato sv. mašo, a Vaša ponižnost se je temu upirala, branili ste se, da bi svet govoril o toliko izvanrednoj Vašej slovesnosti. Še mnogo druzega bi lahko omenil, a silijo mi solze iz očij, ko vidim, da vse joče, nadleguje nas tudi mraz ; ni druzega, kakor, da se zahvaljujem za darovano slovesno zadušnico, katero ste tako spodbudljivo opravili in kličem : Bog obvaruj, Bog ohrani nam cesarja Avstrijo in
Bog poživi našega gospoda župnika!* — Pevci so zapeli: „Kviško sinovi" in „cesarsko pesen", katero je tudi pela šolska mladina in ljudstvo. To je bil utis! lahko rečem: Ilraat se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane! Vse ljudstvo se je razšlo; up in nada naj ga tolaži, da bode usmiljeni Bog blagoslovil milo nam domovino, milo nam Avstrijo! — Mladini či-talničarjora svetujem pa: vstrajnosti, pridnosti in previdnosti! Naprej zastava Slave!
Domače vesti.
V1
Odbor političnega družtva „Edinost"
in družtveni veselični odsek ima sejo v torek dno 26. t. m. v prostorih „delalskega podpornega družtva" (Via Molin piccolo št. 1). K seji poživljajo se vsi odborniki in namestniki ter članovi veseličnega odseka. Pozvani gospodje naj se blagovoljno snidejo ob p o 1 o b m i uri zvečer v navedenem kraju.
Politično družtvo „Edinost" priredi, kakor smo uže zadnjič javili, dne 2. marca t. 1. veliko veselico s plesom in petjem v gledališču „Politeama Rossetti". Sodelovali bodo vsi slovenski pevski zbori iz Trsta in okolice. Godbo preskrbi tržaško veteransko družtvo. Med posameznimi točkami plesnega reda peli bodo pevski zbori, obsegajoči preko sto pevcev, razne priljubljene narodne pesni, izmed katerih omenjamo v prvej vrsti: „Uboj!" „Slava Slovencem", „Banovci" in „Morje jadransko". Pred polunočjo pleše se „Kolo" j plesalci nastopijo v narodnih opra\ah. Iz vaega videti je, da bode veselica uprav velikanska, kakoršnih je Trst le redko kedaj videl. — Ustopnice stanejo 50 nvč. za osebo. Prodajajo se pri vseh slovanskih družtvih v Trstu, v kavarnah „Comrnercio", „Tedesco" in „Bott" ter v prodajalnicah Kg. Žitka (Corsia Stadion št. 1), M. Ker-žeta (Piazza S. Giovanni) in Jeršeka (Corsia Stadion št. 21). Blagajna se odpre na večer veselice ob 8. uri; radodarnim doneskom ne stavljajo se meje. — Prepričani smo, da se bode znašlo pri tej veselici vse, kar se zanima za slovensko stvar ter o izrednih slučajih pusti vsakdanje skrbi doma, da se veseli iz vsega srca — — med svojimi.
Imenovanje. NameBtni učitelj na tržaške) nemškej ljudskej šoli, g. Ivan Bunc, imenovan je učiteljem na pripravnici za učiteljišče v Kastvu. Vrlemu narodnemu učitelju naše najsrčnejše čestitke!
Dopolnilna volitev v Istri. „N. 81."
poroča se od dobro poučene strani, da bode početkom meseca aprila dopolnilna volitev onega poslanca isterskih mest in trgovinske zbornice v Rovinju za državni zbor, katero mesto je ispražnjeno vsled smrti deželnega glavarja iaterskega, dra. Vidulica.
Naš umeteljnik, sloveči kipar gosp. Rendič izložil je razna svoja dela v Fe-terburgu. „Slavj. izvj." poročajo, da so stigla Rendićeva dela v Rusiji vsestransko priznanje in občudovanje. — Ponosni smo, da štejemo tacega umeteljnika med našimi rojaki.
Delalsko podporno družtvo ima zadušnico za pokojnega pokrovitelja, cesar-jeviča Rudolfa v petek, dne 1. marca 1.1. v cerkvi sv. Antona novega. Pri črnej maši pojo družtveni pevci. Natančne določbe objavimo v prihodnjej številki.
Zapuščina cesarjeviča Rudolfa. Po
odpotovanju cesarjevne-udove nadvojvodi-nje Štefanije začelo se je na Dunaju z urejevanjem cosarjevičeve zapuščino. Za sestavljenjo inventarja treba bode voč tednov. Razni predmeti odposlali so se mnogobrojnim osebnim prijateljem za spomin na pokojnega cesarjeviča. — Posebno bogata je zbirka orodja za lov, v katerej se nahaja preko 100 pušk razne vrste. V posebnej omari shranjeno so puške, katere je nosil cosarjeviČ o vojaških vajah
in na lovu še v otroških letih. Jako zanimljiv in visoke vrednosti je muzej, v kojem je neizbrojno število raznovrstne divjačine, katero je cesarjevič ubil.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral jo veleč. g. župnik na Prošeku od udov družbo sv. Mohora for. 4. Presrčna mu hvala!
^Slovanska Čitalnica javlja p. n. g. Članom, da se igra pred plesom dne 2. marca tombola, katero čisti dohodek je namenjen „podružnici sv. Cirila in Metoda".
Slovenska mladina tržaška. Opozarjamo naše rodoljubno občinstvo še enkrat na tretji letošnji „plesni v en če k", naše mladine, kateri bode danes v soboto dne 23. februvarja v dvorani h. št. 16, ulice Torrente. — Začetek ob 8V» uri zvečer. — Ustopnice se dobivajo na večer pri blagajni.
Slavno občinstvo opozarjamo na veselico s plesom, ki jo priredi jutri 24. t. m. pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku. Začetek točno ob 6. uri zvečer.
Pomiloščenih je bilo dne 20. t. m. od presv. cesarja 126 kaznjencev po kaznilnicah avstrijskih. Izmed teh jo redno pomiloščenih 93 ; onih, ki ro lansko poletje bili na delu pri vrejevanji hudournikov v Ratečah in na Koroškem je 33. Na ljubljanskem Gradu je pomiloščenih in takoj izpuščenih 14, sedmim pa je kazen le deloma odpuščena. V ženski kaznilnici v Begunjah so pomiloščone štiri ženske, rodom 1 Kranjica in 3 Štajerke.
\J Občinski svet tržaški imel je 21. t. m. javno sejo. Predsedoval je župan dr. Bazzoni, vlado je zastopal okrajni glavar baron Conrad ; pričujočih je bilo 36 svetnikov.
Po prečitanju zapisnika zadnje seje prijavi se zboru zahvalno pismo novoimenovanoga mestnega fizika dra. Costantinija; pismo je sicer „šablona", toda novi fizik Bpolnil jo ž njim Bveto svojo dolžnost, priznavajoč vrednost mastne službice.
Razpravlja se zatem o domobranskoj kasarni na V rdeli. Poročevalec dr. Luigi priporoča v imenu mestne delegacije, naj se z lastnikom vojašnico, Mihom Škabar-jem ponovi in podaljša najemnina do 24. avgusta 1890. s tem pogojem, da more zatem mestna občina, ako bode treba, najemnino še za eno leto t. j. do 24. avg. 1891. podaljšati ter naj se naroči mestnej delegaciji, da se posvetuje o načrtu za novo vojašnico ter da potem predloži načrt zboru, ker današnja vojašnica no za-dostujo potrebam v nobenem oziru. Po kratkej razpravi bil je predlog Boglasno ▼sprejet.
Preko odgovora inženirja Comellija glede načrta za vravnanje starega mesta, preide so na dnevni red, ker Comelli ni dokazal financijelno zmožnost njegovih drugov, kakor se je zahtevalo in tudi ni določil zahtevanja družbe, ako Blučajno prevzame delo.
Razpravlja se na to o spomenici delavsko zadruge tržaške, katera se tiče ▼ ravnanja starega mesta. Spomenica zahteva: 1. Nalaga se magistratu, da se dogovori s podvzetniki o najnižjej mezdi in v koliko smojo stavbena družba rabiti inozemsko gradivo ; 2. nalaga se magistratu, naj stori pri vladi potrebne korake, da se oproBte za 25 let vsega davka zgradbe za delalce, ležeče izven načrta za vravnavanje; 8. občina se obvezuje, da dovoli za isto dobo oproščenje vse carino in doklad na gradivo za zgradbe namenjene delavcem ; 4. proti predlogom finančnega odseka ostane najemnina doklada do iznosa 100 gld. za najemnino nespremenjen ter se ga tirja pri najemnini do 200 gld., z 2Vt°/0, do 400 gld. z 4°/0 in preko 400 gld. z 6%.
Po dolgotrajnej razpravi preide se preko spomenice na dnevni red.
Stavi se, kot nujen, tudi na dnevni red dopiB inženirja Prevostija iz Milana, • katerim stavlja proti predlogu finančnega odseka ponudbe za vravnanje starega mosta. Sklene se s slabo večino glasov, da so
naroči združenemu finančnemu in stavbenemu odseku, da razpravlja v slučaju
prtrebe z lombardično stavbeno družbo.
(Ako je uravnanje starega mesta res tako nujno, zakaj se ne ozira rajše na domače podvzetnike; je-li potrebno, da služi tujec, Italijan, žulje tržaških ob-činarjev P Tudi to nam nekoliko slika „patriotizem" magistrata tržaškega!)
Seja je bila s tem o 9. uri zvečer končana.
Hrvatska Čitaonica in delavsko družtvo
V	Kastvu priredujeti v nedeljo dne 24. t. m. in dne 3. marca t. 1. v lastnih prostorih „Narodnega doma" skupno zabavo. Program zabavo dne 24. t. m. : 1. Nek dušman vidi, zbor. 2. »Brzojav", G. Pfleger Moravsky, vesela igra v jenom dejanju. 3. „Težke noči i težke misli" s spremljeva-njem glasovirja poje g. Božo Dubrović.
4.	Tombola. 5. Ples. Plesalo se bode tudi „Kolo". — Program zabave dne 3. marca : 1. Zrinski-Frankopanka, poje zbor. 2. Bilo im jo sudjeno, šaljiva igra u 4 dejanjih. 3. Budnica, poje zbor. 4. Tombola. 5. Ples. More se priti tudi v kostumu. Plesalo se bode „Kolo".
Vabilo k plesni veselici, katero priredi „Solkanska čitalnica" v nedeljo 24. februvarja t. 1. v Mozetičevej dvorani. Začetek ob 7. uri zvečer. O počitku, ki bode ob 11. uri, bodo petje in srečkanje 3 dobitkov. Srečko po 10 kr. To plesno veselico počaste tudi nekateri domači in goriški „Sokoli". Ustop k plesu začitalniške družtvenike in „Sokole" v družtvenej opravi 60 kr., za vso druge 1 gld. Ustop brez vabila ni dovoljen.
i Vabilo k Veselici, ki jo priredi narodno I bralno družtvo v Zagorji v nedeljo 24. 11, m. v gornjih prostorih poslopja g. Jak. . Čopič-a. Vspored : 1. P. II. Sattner : „Opo-, min k petju", mešani zbor. 2. Radoslav : „Krojač in čevljar", šaljivi prizor. 3. P. H. Sattner: „Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 4. „Suknjo doli", vesela igra v j enem dejanji, poslovenil Andrejčkov Jože.
5.	Tombola. 6. Ples. Začetek ob >f8 uri zvečer. Vstopnina za ude 30 kr., za neude 50 kr.; k plesu za gospode 50 kr. Pri plesu in med točkami svira kvintot Bleyer. K prav obilni udeležbi vabi Odbor.
„Neue Freie Presse' priobčila je dne 19. t. m. popravek, ki ga jej je doposlalo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda glede dopisa iz Gradca, v katerem se je trdilo, da je družba sv. Cirila in Metoda v zvezi s „Slavjanskim blagotvoriteljnim občestvom", grof Ignatjev pa njen pokrovitelj.
! „Slovanski Svet" štev. 3. prinaša to le vsebino: 1. i 2. Cesarjevič Rudolf. 3. Občeslovanski jezik. 4. Občo položenje, in kaj je storiti Čehom pa Slovencem P 5. Stanovska svoboda. 6. Pisma od beneške meje. 7. „Kolo". 8. Zlata svatba. i). Pogled po slovanskem svetu. 10. Književnost.
„Dom in Svet". Številka 2. prinaša to le vsebino : Najlepša pravljica, A. Fun-tek. — Brata, novela, spisal A. Funtek. — Garibaldi, humoreska, spisal J. L. — O spiritizmu, kritična študija, piše dr. J. Janežič. -p Slovstvo. — Raznoterosti. Goriški italijanaši in tržaški Slovenci.
V	„Soči" čitamo vest o umazanem rovanju italijanaških krogov proti Slovencem, katero ponatisnemo zaradi tega, da pokažemo v novič našim čitateljem, koliko je nasprotnikom našim do resnice. „Soča" piše: „Corriere", glasilo noko Slovanom neprijazne politike, ponatiskuje iz „Neuo Fr. Presse", „Grazer Tagesp.", „ L'Istrie", „Indipendente", „\Vienor Allg. Zeit." in drugih listov, kadar prinesejo kaj zoper Slovane, posebno zoper slovansko duhov-ščiao v Primorji. Ker je „Corr." na sumu židovskega in liberalnega lista, se nikdo nad tem no spodtika, ampak smatra se ta pisava tudi v resnih krogih kot naravna, ki nikakor ni sposobna kaliti javnega miru, temveč ki je hvale in podpore vredna, ker biča poredne panslaviste, (tako zovejo zveste državljano, ki niso zatajili slovenskega pokoljenja). Vso drugače bi se ka-
zala stvar, ako bi katoliški list pisal v enakem smislu o irredenti; imel bi neposrednih in posrednih sitnostij, da bi si zapomnil, kedaj si je v zadnjič upal zapisati besedo irredeutn, kajti sedanji politični kredo (vera), katerega je molil knez Ilohenlohe v državnem zboru, je ta, da Italijani (brez izjeme) so naravni in naj-trdneji steber avstrijskemu čuvstvu v Primorji. Kadar navedeni listi zastanejo z novicami, prinese jih „Corriere" sam. Tako je storil v številki 19. od 12. t. m. Pod naslovom „Ipocrisia slovena" (slovenska hinavščina) pripoveduje, da „Tržaško podporno in bralno družtvo" je imelo preteklo soboto zajutra zadušnico po ranjkem ce-sarjeviči Rudolfu, a zvečer da jo imelo predstavo slovenske igre v 5 dejanjih v gledišči „Fenice" in potem ples, ki jo trpel do jutra. Temu popisu dostavlja splošno opombo: „Imel je pač prav neki dalmatinski list, ko je pisal, da toliko hvalisani patrijotizem slovanski ni drugo, ko hinavščina in pesek v oči oblastim, da zakrivajo svoje prave čute, ki so zlagajo soglasno z onimi škofa Strossmaycrja".
Kar se tiče dogodka, ki ga omenja goriški list, jo stvar ta le, V Trstu ste dve slovenski podporni družtvi. Večje, ki šteje blizo 2000 udov, se imenuje „De-lalsko podporno družtvo v Trstu" ter je imelo pokrovitelja umrlega prestolonaslednika Rudolfa; drugo jo mnogo manjše in se imenuje „Tržaško podporno družtvo". Prvo družtvo imelo je omenjeno zadušnico po ranjkem nadvojvodi ter jo odpovedalo ne samo veliki ples, ki jo bil določen za dan 2. febr., ampak sploh vse veselice v letošnjem pustu. Drugo družtvo ni imelo tnaše; glediščno predstavo imelo je določeno uže dolgo pred smrtijo ccsarje-viča. Kar se tiče izrečenega obrekovanja o Slovanih, moramo reči, da ga ni „Corriere" izmislil, ampak da je le ponovil, kar je slišal. Tako irnonjo o Slovencih trosi gospoda, ki je veliko višja od „Corr. katera se je tudi preteklo leto, ko se je slavila 401etnica cesarjeva, izrazila v tem smislu celo o osebah, katerih patrijotizem je čist kakor zlato. Neka politika zahteva, naj veljajo primorski Slovani kot nezanesljivi in panslavisti. Kam to dovedo, bomo videli".
Postojinsko okrajno glavarstvo, zemljepisni in zgodovinski opis. Spisali in izdali učitelji v okraji. Tako se imenuje najnovejša književna prikazen, ki je zagle dala beli svet v založbi in tiskarni R. Šeberja v Postojni. V Štirih glavnih od dclkih opisujejo nam pisatelji te lepe knjige štiri sodnijske okraje, spadajočo k Postojinskemu, namreč: Postojinski, Bistriški, Sonožeški in Vipavski, v historičnem, topografičnem in etnografičnem obziru, spo-minjnjoč nas slavnih nekdanjih činov in raznih krajnih znamonitostij. Pridcjano knjigi je g. Kavčičevo poročilo o entomologiji in Hori političnega okraja postojin-skega, koje z veseljem pozravljamo kot hvalevreden donesek k Hori slovenskoj, kojo se naša Matica uže preveč unija nam enkrat podati. Koncu knjige stoji spretno narisan zemljevid postojinskega okraja, g. Dragotina Česnika. Sploh je vsa vsebina te knjigo prav zanimljiva, radi česar jo najgorkejše priporočamo osobito našoj mladini in slov. uoiteljstvu v obilen nakup in pridno prebiranje. — Cena jej jo: mehko vezanej 85 kr., trdo v platno vezanoj 1 gld. 15 kr.; po pošti 10 kr. več.
Davek na pse. Mestni magistrat opominja vse lastniko psov, kateri še niso plačali davek na pso, da store svojo dolžnost takoj, ker drugače zapadejo globi.
Zasačena tatova. 25letni tkalec Jurij Tunin in 18letni težak Ivan Obersnu ulo-mila sta po noči na 22. t. m. v skladišče olja v ulici Molin grande št. 214. Slučajno mimoidoči stražnik zagleda luč v skladišču iu ker se mu je zdelo to jako sumljivo, ustopi tiho in zasači tatova, ki sta imela uže razno blago pripravljeno, da jo od-neseta.
Nagla smrt. Konzularnega agenta pri francoskemu generalnemu konzulatu v Trstu Valentina pl. Lasockija našli so dno 17. t. m. mrtvega v njegovem stanovanju. Konstatovalo se jo, da ga je zadel kap na srcu. — Na isti način našli so mrtvega 661etnega podvzetnika Franjo Bernadinija v njegovem stanovanju h. št. 9 ulice Ca-serma. Sodnijska komisija je našla 12.000 gld. v gotovem denarju in vrednostnih papirjih.
Odpravljeni tujci. V teku meseca ja-nuvarja odpravilo se jo iz Cizlitavije 76 oseb (69 možkih in 7 ženskih). Po narodnostih bilo je 31 Rusov, 13 Madjarov, 11 Prusov, 9 Bavarcev, 6 Italijanov, 4 Sak-soni, 1 Anglež in 1 Algirec.
Listnica uredništva
I' dgrnd- Vašo zadevo moramo znnednj odlož ti. — .R.>periiaborski« V t« j obliki no moremo.. Ako žcilte, vstreže se Vam z nebistveno Bpreineno kot »poslano«.
Tržno poročilo.
Cene so razume, kakor so prodaje ua dobolo blago za gotov denar).
Cena od for. do for.
Kava Mocca.......100 K.	141,— 146.—
Kio biser jako tina , „	—,— —.—
Java „ „ „ . „	-.—
Santos lina..... „	1013. — 107.—
„ srednja ... „	101.- 102.-
Guatemala ..... „	-.— , —
Portoricoo..... „	119.- 122.—
8an Jago de Guba . „	132.— H4,—
Ccylon plant. fina . . „	125.— 128.—
Java Malang. zelena . „	100.— 108.—
Campinas..... ,	—. - —.—
Rio oprana .... „	110 — 112.—
„ fina..............101.- 105.—
„ srednja..........100.- 10.'.—
Gaflsia-lignea v zabojih . . „	M1 .oO 32.—
Maciaov cvet..............400. - 420.—
Inglser Bengal...... „	19— 20.-
Papar Singapore..... „	K."),— hO —
Penang...... „	09.— *<0.—
Batavia...... „	81- 81.-—
Piment Jamaika..... „	41.— 42.—
Petrolej ruski v sodili . . 100 K.	7.7.!t 8.—
„ v zabojih . „	8.75 —.—
Ulje bombažno amorik. . . „	Uti.— 37.—
Lecce jedilno j.f. gar. „	30.— 37.—
daliuat. s certifikat. . „	39. - 40.—
namizno M.8. A.j.f. gar, „	47.— 49.—
Aix Viergo .... „	02 — 63. —
„ fino..... „	58— t'0.—
Roiloi pulješki............8. - 8.25
dalmat. s cert. . . „	—.— — .—
Smokve puljeske v sodih . „	—.— —.—
„ v venoih . „	15.— 15.50
Limoni Mesina...... zaboj	3.— 4-—
Pomeranoe sicilijansko' . . „	4.— 5 —
Mandlji Bari I.a.....100 K. 83.- 84.-
dalm. I.a, s cert. „	84 — *5.—
Figaolli......... „	72.— 74.—
Bil italij. najtineji • • • • „	19.50 20.-
„ srednji .... „	18.75 19.—
ltangoon oztra .... „	15.25 15.50
„ I.a..... „	13,50 13.75
IU .... „	12 23 12.50
Sultaaine dobro vrsti . . „	23.— 21.—
Suho grosdje (opaia) ... „	15.- 16.—
Oibebe . ........ „	13.— 14,-
Slaniki Yarmouth I.a . . . sod	12.— 13 —
Polenovke srodno velikosti „	38.— 39.—
veliko..... „	34'— 35.—
Sladkor centrifug, v vrečah
s certifik. ... 100 K. 33.75 34.75
PaiolCoks....... „	u.- 11.25
Mandoloni..... „	9.75 10.—
Bvetlorudeči .... „	9 50 9'75
tomnorudeči .... „	9.25 —.—
bohinjski...... „	10.50 10.75
kanarček ...... „	9.75 10,—
beli, veliki .... „	10.25 10.50
zeleni, dolgi .... „	8.75 9.—
„POLITIČNO DRUŽTVO EDINOST"
VABILO
VELIKO VESELICO
S PLESOM
katero napravi
»»
s sodelovanjem vseli pevskih zborov Trsta in
okolice, in
VETERANSKE GODBE
v sijajno odičenem gledališču
POLITEAMA ROSSETT1
dne 2 marci j a tega leta.
Plesalo sc bode tudi v raznih narodnih oblekah
«15
Pevci, katerih bode preko sto, nastopijo večkrat.
Ustopnina za osebo 50 novi. — Blagajna at odpre ob S. uri.
RadodarnoHti ne stavljaj o se meje. TRST, 20 februvurja 188».
ODBOR
„političnega drultva Bilnont"
Javna zahvala.
(»osp. Ivan S a b e c, veleposestnik v Trsru, odgovoril je na brezimno pi*rao s tem, da je poklonil našemu družtvu 100 gold. Xa izglednom činu in velikodušnem daru izreka mu odbor „Slovanske Čitalnice" najtoplejšo zahvalo ter kliče plemenitemu rodoljubu : Itog ga živi na mnogaja leta!
V Trstu, 22. febr. 1889. Predsedništvo „Slovanske čitalnice" v Trstu, Ivan Macher,	Anton Truden.
tajnik.	podpredsednik.
V Poslano.*)
V	dopisu 13 številke cenjene „Edinosti" moti se „več občinarjevu dolinske županije radi imena Ivan Sancin. No, jaz pa se ne motim in zato ne, ker tega imena sva le dva v odboru; 105 Tamne ugaja, vidim, da z Vašo polemiko na me cikate, kar Vam pa ue jemljem za hudobijo, ampak — za nevednost.
Da v okom pridem zadnjima, moram g. opomniti, da pri vsakej volitvi občinskega glavarja imajo pravico kandidirati tisti, koji so pred 30 leti porojeni. — Tedaj je jasno, da jaz nimam pravice kandidirati ker sem le pred 25 leti rojen. — Toliko v pojasnilo! —
I)a sem volilco nagovarjal in, da sem sam volil moža, koji jo bil v cenjeni „Edinosti" priporočen — (z tega na me cikate) misiim, da nisem s tem nobenega razža-lil, sicer — mislim, da je vsakemu dovoljen ta prostor — se potožiti.
V	Dolini 21. februvarja 1889. 1—1 Ivan Sancin, št. 39.
*) Za stvari pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva.
V
>N
t O
■H
©
g
1 ■ M
V i n i e e na Dolenjskem, dno 12. jan. 1889.
Blagovolite mi poslati dvanajst steklenic Vašo oMence zn želodec.	1 — 12
Pohvalno omenjam, da je bila raba lani poslanih 3<! steklenic izvrstna, llolniki raznih vrst so vživali esenco z najboljšim vspo-h mi. Neka bolnica je bila uže za smrt bolna vsi so mislili, da mora v malo urah umreti; toda komaj je zav/.ila nekoliko kapljic esenee, je že okrevala in ćez nekoliko ur popolnoma ozdravela — med tem, da jo bila poprej več dni že skora j na smrtni postetji Esenca se tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva sama najbolje priporočuje.
Z odličnim spoštovanjem
Juri] Ktinig, župnik.
POSLANO«
Voda za pranje konj
za jačenje pred in po velikem trudu in za dirke je po mnogoletnej skušnji
Kwizds c. kr. priv. restitucijonalni cvet
ker jači živce, naredi kite gibčne, elastične
in sveže, katere usposobijo konja k nenavadnem naporu.
Kwizde c. kr. priv. restitucijonalni cvet za konje dobiva se pristen le pod tu poleg odtisneno varnostno znamko v vseh lekarnah v Avstriji - Ogerakej, na debelo v trgovinah z mirodijami. — »Glavno skladišče Ereisapotheke ■v Korneuburgu pri Beču, Prana Joh. Kwizde, c. kr. avstr. in kr. rumunski dvomi dobavitelj. (f)
Tiskarna Dolenc v Trstu
izdeluje vsakovrstna tipografična dela, kakor: priporočnice, račune, okrožnice, vizitnice, poročilne objave, vabila, programe, izkaze,oglase, pravila,ustop-nicc. zaključne račune (bilance), ro-čišenike. cenike, polnomoči, jestvenike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke itd., — vse ukusno in po ceni.
Tiskarna prodaja nastopne slovenske knjige, kakor: „Kmetijskoberilo" po 40 nč., trdo vezano fiO nč.; „Sodni obrazci" po 20 nč.; „Viljem Teli" po 40 nč.; „Ljudmila" po 20 nč.; „Filip" p|> 20 nč.; „Antigona" po 20 nč.; „Trst in okolica" po30nč.; „Pjesnia o zvonu" po 20 nč.; „Istra" po 20 nč.
Postava o „črnej vojski po 5 nč.
lina v zalogi vse potrebne tiskovine in knjigo za župne urade.
šmarnu
St. K77
Razpis
(2)
učiteljskih s'lužeb*)
Na osnovni slovenski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu
se razpisuje:
I. učiteljska služba
z nastopom o Veliki noči t. 1.
Prilože naj se sposobnostna spričevala za vodstvo večrazredne šole. Plača je 600 gld. z opravilno doklado.
Za šolsko leto 1889[90 pa se razpisuje:
II. učiteljska služba i
Za to II. učiteljsko službo se lahko zglase učitelji in učiteljice.
Prošnje s potrebnimi dokumenti naj se pošiljajo podpisanemu vodstvu
najzadnje do 10. marcijat. 1. Vodstvu družbe sv. CIRILA in METODA
v Ljubljani, dne 14 feb. 1889.
*) Slavna vr«dništva slovenskih listov prosimo, da objavijo ta natečaj.
Naravno olje
iz jeter od polenovke (Baccala). Najizbornejše kakovosti, kojega z dobrim vspehom zakazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosti napravlja se tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev. 47.	10—8
Nakup surovih palic.
Surove palice s kljukami, kakor dren, črni in beli trn, nadalje mokarice, kakor tudi navadne hruševine, psikove in lešove
— kupuje vsake baže vedno po najvišjih cenah.	3—3
J. Wakonigg
v Šmartnem pri Litiji na Kranjskem.
!!Vse hiti in kupuje!!
Samo for. 2.90
žepna ura z verižico.
Cirse in dr. v Švici je propadel in vsled tega prodaje se 7U0 teh kru9iiih, dobro idočih ur za gospode, gospe in deco, zlatu popolnoma sličnih, z elegantno, pozlačeno verižico, na ta način.
Ogromne so naroČbe na te ure; naj se zatorej vsakdo podviza, dokler jih je še kaj v zalogi.
Pošilja proti gotovem denarju ali po vzetju: „Uren-Pepot L. MttLLER, Wlon, \Vahring Schulgassu 11."	ti—6
Bnnsko sukno
za elegantno
pomladansko ali poletno obleko
▼ odreaklli po ni. 3'10. to je 4 uunajske vatlje vsak kupon za DV gld. 4-30 l« ftnn
(V B'>l«l. 6 iz finejSe H~ ffojd. 7-75 iz jHko (itn £W R0ld 10.50 Iz najftnCjHe
pristne ovčje volne
kakor tudi sukno zn povrKiiJe suki.ie, Ćogljano sukno, p-, pli tano z svil *, poletno valjano snkn<>, sukno za lirrejo, tkanino U niti, katero -p d.ijo pr.iti, fino in najfinejši! drno sukno za halon nblclto iti. itd. pobija proti povsolju iznosa roolnu in acliduit, juko dobro potr atni
tovarniška zaloga sukna
SlEGEL IMHOF
v Brnu. Brilnnl.
Izjava! Vsa kupon je dolg 3 10 in. in Širok otin., torrj zadosiujii (lopoli.omu za kompletno obleko za ffnspode.
Tudi Me dajo kolikor mor. rov «e Jiell .lainći 80, da se odpufilje natanCiio lil igo po Ubranem uzorem,
Uzorci zastonj in franko. 2-30
Nič več zobobolov.
Vodi za zobe lekarničarja G. 13. Ro-vis ozdravi hipoma vsak najveći zobobol, zabrani narejenje tartara in gnjilje zob, ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni Rovis Corso 47 po 50 kr. steklenica.	10—8
Papir na prodaj.
Stari časopisi itd. prodajajo se 1 kgr. po 12 nč. Pobližje se izvš pri upravniStvu našega lista.
Lepa prostorna soba
v ulici Caserma daje se v naj<-m. Cena jako nizka. Pobližje izve se pri upravniStvu našega lista. 1—3
V NAJEM!
sf daje v kratkem prodajalniro združbo h to-bftkamlco na jako ugodnem kraju pri cesti Ravno pod isto streho tudi gostilno tudi pri c-»ti, in sicer p >d j.iko ugodnimi pogoji Na tančiifje s^ izve pri lastniku Josipu Sirca v Sturjsh pošta Ajdovščina 1-1
Pomoč
»e ponuja pri vseh boleznih, zlasti onih, ki izvirajo Iz spridene krvi, nadalje pri padicl, ilvčnih boleznih, ušesnih bolečinah, plućnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih, protinu, trganji in pri v s« h ženskih boleznih. Trukulji odpravi se v dveh urah z _ glavo vred, za kar se jamči Metodu, ki je hitra in sigurna, pospešuje se z odličnim s red s vom. Obširna t oročila pošljejo naj ne z naslovom .
„Hygiea-Offlcfn" Breslau II.
O z
D
co
tjS
M
B « u
» N 'J
M O ** «
t^J
fce
> i
Silili«
ii® o'iado t« t t t t t l; ^
fle ui
m
r * M ®
iS1
"o rt T
bet;^ c ° - s stjs
2 o v
or'
o
T. t. ■
■A 1> *
«cc
JJS«
p
B o §
o
flfi f8
Šuf
N •» c« O
k a.
M
? »■»
x ^ • '-S
E s'
»a ©
.a Bta — mmm
■■•ŽCC
Se
«2 C h

f s t f P	S
O O O O C O 1.
VV:"^"!'- s
W 00 M T/ ci cr. Ui
m v

Varnost, znamka
fflarijaceljste ie!od«cnc kapljice
zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu.
Nepreoonljivo dobrote je posebno vpliv njihov pri netoC-nosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodečnem kataru, goročiče (rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, ru-menici bluvanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krž v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj-dam Cena steklenici je z nakazom vred samo 40 nov , V9lika atekenica samo 70 nov Glavni zalog ima lekarniČar „k angelju varhu" Kari Brad/ Kremsir, Morava.
Marijacoljske želodčne kapljice niso tajno srodstvo. Deli, iz katerih obstoji, oznanjani so na vsakej steklenici priloženemu poduku za vporabo
Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah.
V '1'rstu l Lekarna: Antonio Suttina | Lekarna: de Leitenburg, ali'Ercole triofante.
—	Lekarna; Eduard de Leitenburg, alla Saluta.
—	Lekarna: A. Praxmayer, al due Mori — Lekarna; Pietro Prendini, alla Fontana Impe-riale. — Lekarna : Benedetto Saraval, al Amazone Triomfance. — Lekarna : Benedeto Vlach Miniussi, alla Orte. — Lekarna : dr. VittorioSerravallo alR dentore(glav skladlŠ ).
—	Lokama: Biasoletio ali'orno nero. — Postojna: Lekarna Fr. Baocnrclch. — Sežana: Lc-kurna Philipi* Rituchel. —
Svarilo ! Pristne Marijacfljako želodčno knpljico ponarejujejo in posnemajo so mnogovrstno. — V znamenje pristnosti mora biti zamotana vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko tur mora biti na vsakem piiloženom poduku za vporabo razun tega opomnjeno, da je bil isti tiskan v tiskarni B- Gusek-a i Kremericah (Kremsier).
V-9
K WIZDE
kornelmršk minorcdilni prašek
za konje, govejoživino in ovce.
Ako se dajo živini redno živinoreji prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr.
Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije.
Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, tla zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kwizde preparate in da se pazi na gorenjo varnostno znamko.
Pošilja se po r°*ti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg	(D)
Franz Joh. Kwizdu,
c. kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravni^ko preparate.
Bolezni želodca.
in spodnjih telesnih delov, jeter in vranioe, zlata žila, zaprtje, vodcnica in kronična driska, zdravi senaJvspesnejesFIO-COLi-jevo -ESENCO za ŽELODEC, koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelova-teli lekarnar Piocoll V Ljubljani (Dunajska cesta) proti poftt-nem povzetju.
V steklenicah po 15 novč se prodaja v Trstu v lekarnah; liiasolctto, pl.Leiton-burg, Liprandi, Poz-zatto , Praxmaror, ,„	, „ Prendiui, Ravasini,
(\ arstvena znamka). RoviBi Suraval (za magistratom), Sorravallo, 8kopzynsky, Suttina in Zanetti. — V Istri v lekarnah: Rovinj Angelini, Pulj AVassormann, Carbucichio, Rodinis ; Dinjan Rek, firadamante ; Koper Oiovannini, Faveiito ; Piran Fonda, Lion: Pazin Lion; Novigrad Tam-burini; PoreČ Candusio; Visinada Pntelli ; Buje Bonetti in v večini lekarn v litri, Primorju, Ti-rolu, Dalmaciji, na Kranjskem, Stajarnketn in Koro Skem.	12 — 2
čuj 1 čuj!
Čuj! Ćujt
Važno za popotnike
v Ameriko.
Kdor želi po coni, dobro, hitro in varno potovati v Boverno ali južno Ameriko itd , naj so zaupljivo obrne na od slavne c. kr. dež. vlade v Ljubljani potrjenega glavnega zastopnika za potovalco
Josipa Pavliu-a v Ljubljani
Marijin trg štev. 2.
ki zastopa 'ovropejske in amerikanske železnice in nemško poštno parobrodstvo :
Tu so dobijo vožne karte s polno garancijo od Ljubljane naravnost do vsakoršne postajo v severni in južni Ameriki, Avstralji, Afriki itd. po zopet mnogo znižanih cenah, ravno tako se tudi vsakoršnr-mu posvotovanji radovoljno služi.
Vožnja preko Ljubljane in Beljaka priporoča so toplo ie v prid potovalcoro, ker je veliko krajša in ceneja kot ona preko Dunaja.
Vožnja traja od Ljubljane do Amerike okoli 13 dni in je cena z hrano na parobrodu od 60 gld. naprej.	_
Stroj za šivanje for. 1.95.
Čndovato je delo tega stroja; šiva vno izvrstno, najd b.dejš i sukno in najfinejši Sifon; gre dobro; je divno izddlan, zlatno bronciran, ( krašnje vsaki siilon.
Neodpinrtljivo je, kjer v hiši ni š > tega st.ro.ia —	4—6
Kdo bi bil kedoj mislil, da se more napraviti za for. 1'95 šivalni siroj.
Ogromna je prodaja tega stroja; naj ga zatorej vsak takoj naroČi, ker bo kinulo razprodan. Za naročbo zadostuju dopisnica Prodaja su na vs i kraje sveta. Ker so slroški neznatni, proti gotovini ali poštnem povzetju.
Razpošilja:	6-G
L. MULLER
Dunaj, Wiihring, Schulgasse št. 10.
Nič več kašlja!
Prsni čaj
napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to sp-iftujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in čisti kri; i mu dober okus in velja en zavoj za S dni »O n.
Omenjana lekarna izdeluje tudi pile zn prestet>je života in proti madrona iz soka nek* posebne rastline, katerih uspeh je v-lik, po-ebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in He luhko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena šk»tl|a volja »O wold.
Plašter in tud tinktura proti kurjim očesom in debeloj ko?l cena 3 pluštrov za kurja očesu 550 moldov _ En« steklen'e.a tinkture 40 soldov.
Fd i n it zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni Crlstofolle tt i in Pontoni 10-8
V tej Marili govori se tudi slovenski.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
zdajatclj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.