MAGUSOVE LAŽI





	Sanel Ibrišimović





Naslov: MAGUSOVE LAŽI

	Avtor: Sanel Ibrišimović

	Idejna zasnova naslovnice: Maja Lesjak Gavrilovska

	Lektorirala: Tonja Jelen

	© Copyright: Sanel Ibrišimović

	Kontaktni naslov: sanellenas@gmail.com

	Tisk na zahtevo

	Prva izdaja

	Izdajatelj: Založba Ibis

	leto izdaje: 2022

	Maribor





	PREKLETSTVO MAGUSA1

	Odkril sem Resnico in Laž, spoznal mnoge Modrosti in Misterije. Bival sem v mnogih dimenzijah in svetovih.

	Ali je bilo vredno? Ne.

	Ne iščite Resnice, Modrosti in Znanja. Tega ne boste spoznali, niti odkrili.

	Zapravili boste svoj čas in slej ali prej boste spoznali, da ste zapravili in zanemarili vse Radosti, ki vam jih ponuja Življenje.

	Iščite Resnico, Modrost in Znanje, te stare okostnjake upanja.

	A spoznali boste samo to, da ste v tem času zanemarili svoje bližnje,

	moža, ženo, otroke, očeta, mater, prijateljice in prijatelje.

	In vprašali se boste, ali zaradi vsega tega živite kaj bolje ali poznate sebe.

	Če se po branju te knjige tega ne boste zavedali, potem jo preberite še enkrat. Slej ko prej boste videli Laž, ki bo zjutraj na svoji postelji ležala kot okostnjak upanja.

	Začutite sebe in posvetite svoj čas radostim Življenja, ki vam je na voljo.

	Posvetite svoj čas svojim bližnjim in predvsem sebi. Samo enkrat živimo to življenje in ne bodite kot Magus.

	Biti Magus je prekletstvo. On ni prodal svoje duše, saj je ne more.

	Le zaprl jo je v kletko Upanja.

	Ni Resnice in Laži, Modrosti in Znanja.

	Obstaja samo bivanje.

	Ljubite drug drugega in radujte se. In ne bodite kot Magus.





Kazalo vsebine

	UVOD

	UČITELJ in UČENEC

	SEBSTVO

	LEVA POT

	PRIPOMOČKI

	GLAS in VIZIJA

	30. Etir – TEX

	29. Etir – RII

	28. Etir – BAG

	27. Etir – ZAA

	26. Etir – DES

	25. Etir – UTI

	24. Etir – NIA

	23. Etir – TOR

	22. Etir – LIN

	21. Etir – ASP

	20. Etir – CHR

	19. Etir – POP

	18. Etir – ZEN

	17. Etir – TAN

	16. Etir – LEA

	15. Etir – OXO

	14. Etir – UTA

	13. Etir – ZIM

	12. Etir – LOE

	11. Etir – ICH

	10. Etir – ZAX

	9. Etir – ZIP

	8. Etir – ZID

	7. Etir – DEO

	6. Etir – MAZ

	5. Etir – LIT

	4. Etir – PAZ

	3. Etir – ZOM

	2. Etir – ARN

	1. Etir – LIL

	BESEDA

	INICIACIJA

	STRAH

	RESNICA in LAŽ STA PLATI ENE MEDALJE





	UVOD


	Pred sedmimi dnevi sem končal pisanje moje druge knjige z naslovom Na kavi z Magusom, ki je lahko uvod v mojo prvo knjigo z naslovom Na kavi z Angeli. V njej sem skozi razmišljanja in kratke zgodbe predstavil osnovne principe Magike. V celoti pa je skoznjo predstavljen en del moje zgodbe, in kdor jo bo pozorno prebral, se bo o tem lahko prepričal. Vsak od nas igra svoj del vloge v tej drami, ki ji rečemo življenje. In zato je vsak od nas pomemben in edinstven.

	Skratka po izidu druge knjige sem si rekel, da je pisanja dovolj. Resnici na ljubo tudi nobene ideje nisem več imel. S tem se nisem obremenjeval, saj sem del svojega poslanstva izpolnil in nadaljeval bi, ko za to pride čas. Dan pred idejo, da bi napisal svojo tretjo knjigo, sem zvečer meditiral. Klical sem sedem Angelov iz preglednice 7 x 7, ki mi jo je posredoval Nadangel Ariel. Izvedel sem nekaj novih informacij in spoznal njihova poslanstva oz. kaj mi bodo posredovali glede na to, kaj potrebujem in česa si ne želim. Zahvalil sem se in odšel spat. Sanjal sem, da sem iz podnožja kipa Horusa vzel znak Angelske energije, ki krasi naslovnico moje prve knjige. Razmišljal sem, kaj pa zdaj. Ali nisem s tem kipu nisem odvzel del energije? Prebudil sem se v hladno sobotno jutro. Imel sem glavobol in čutil sem nekakšen čuden pritisk. Glavobol sem dojemal kot posledico stresnega tedna in pozabil sem na vse skupaj, skupaj s sanjami vred. Popoldan sem se odpravil na sprehod in vzel tisti znak, ki sem ga bil pospravil v levi žep bunde. Obiščem naš stari Velenjski grad in tako ob hoji po stopnicah se nadiham svežega in ledeno mrzlega zraka. Ne samo, da sem čutil, kako mi kisik potuje po krvi in celice oskrbuje s kisikom, to sem celo videl. Da ustvarim ravnotežje v svojem umu, se zagledam na smučarsko skakalnico in opazujem ves ta kup betona in železa, kako samuje in kljubuje vremenskim razmeram. Le zobu časa se ne bo mogel ukloniti, kot tudi nihče, ki živi ali biva na planetu, ki mu rečemo Zemlja. Od vsega tega mi je skozi misli priletela slika, kako je skoraj vsak večer skakalnica osvetljena z velikimi in močnimi reflektorji. Svetloba je tako močna, da je svetloba poletnega Sonca le senca. Osvetlili smo jo, kot da skakalnica predstavlja vrhunec gradbenega in arhitekturnega dosežka mesta ali celo države. S ponosom jo z močno svetlobo v večernih urah prikazujemo stanovalcem in obiskovalcem mesta Velenje. Zakaj pa ne, saj izgleda lepše od Eifflovega stolpa ali stolpnice v Dubaju. Oni so amaterji, ki ne razumejo, kaj sta umetnost in arhitektura. Od vsega tega je žalostno to, da skakalnica ne služi svojemu namenu. Včasih pa je tukaj ob zimskih in poletnih časih bilo izpeljanih mnogo tekem. Zapustim grad in se odpravim po poti, ki pelje mimo gozda in policijske postaje. Spotoma bom odšel v naselje Gorica, kjer se bom spominjal svoje mladosti in po mojem mišljenju enega izmed lepših časov kljub temačnemu ozadju, ki me je skoraj dnevno spremljalo in sem to spoznal v svojih zrelih letih. Oprostil sem vsem skupaj, tudi sebi in vse to sprejel kot življenjsko lekcijo in bogato izkušnjo. Žal bom nekatere med vami, ki uživate in se tolažite ob mukah drugih, moral razočarati, saj o tem ne bom pisal in se ni dogajalo tisto, kar vi mislite, da se je. Hodim po tej poti in opazujem, kako so ob bregu gozda postavljeni bazeni, očitno za primere vdora vode v mesto. Mogoče se pa motim. Pred očmi vidim znak, ki ga nosim v levem žepu, in spoznam, da je ta znak energija Angelov, ki se manifestira. Če ga daš na neki kip, boš v prostor manifestiral energijo tega kipa. V mojem primeru Horusa. Če ga narišeš na list papirja in ga občasno nosiš v žepu, boš iz svoje podzavesti lahko manifestiral mnogo idej. Če ga napišeš na zadnjo stran talismana, bo energija močnejša in prej se bo manifestacija zgodila. Končno sem spoznal pravi namen tega Znaka, ki predstavlja pomoč pri manifestaciji.

	Obenem sem znova začel premišljevati o pomenu oz. smislu, kaj pomeni biti Magus. Zavedati sem se začel, da je to le ena izmed stopenj na poti samorazvoja. To je blagoslov in obenem breme. Kljub temu da si Magus, si še vedno človek kot vsi ljudje. Moraš hoditi v službo, v trgovino, na WC. Moraš jesti, piti in spati. Ukvarjati se moraš z vsakdanjimi izzivi in prenašati svoje muhe in neprestano borbo med željami in tistim, kar potrebuješ. Skratka biti Magus ne pomeni, da si nekaj več od ostalih, to je samo del tvojega poslanstva, ki tako kot druga poslanstva, ki jih imamo ljudje, služijo k skupnemu razvoju in napredku človeka in družbe. In kot strela z jasnega me prešineta vizija in ideja, da začnem pisati tretjo knjigo, ki bo nosila naslov Magusove Laži. Vseeno mi je, kaj si bodo ljudje mislili o tej knjigi, vendar bom na svoj način v njih skril določene namige in prikazal, da biti Magus ni nič bolj posebno od ostalih poslanstev. To je moja Pot, ki sem si jo izbral, in skozi kratke opise mojega življenja vam bom predstavil svojo zgodbo. Nekatere dele zgodb sem že opisal v svojih prvih dveh knjigah in tukaj bodo mogoče katere izmed njih predstavljene še v drugi luči. Kar mi je pomembno pri vsem tem, je to, da si srčno upam, da se boste ob koncu knjige zavedali, da imate tudi vi svojo zgodbo, ki je pomembna za človeštvo ali družbo, v kateri živite, in da vaša zgodba ni nič manj vredna od nekoga, ki je v svetu priljubljen in mislimo, da je pač on pomembnejši od nas. Vsakdo od nas je pomemben in zaradi tega živimo edinstveno življenje. Vsako naše dejanje vpliva na druge, tudi na tiste, s katerimi se mogoče nikoli ne bomo srečali. Ko se bo večina človeštva zavedala tega vpliva, bo nastopila Zlata doba in človek bo končno začutil prve vdihe svobode in odgovornosti do sebe in drugih.

	Zdaj pa je čas, da začnem z opisom in začetki, kaj me je pripeljalo, da sem izbral pot Magusa, in upam, da boste tudi vi pri sebi spoznali in našli ta skriti vzorec, ki vas vodi in vam odkriva vaše poslanstvo in smisel bivanja na Zemlji. Preden preidemo na glavno poglavje »Glas in Vizija«, ki je ključno za razumevanje rojstva Magusa, pa si lahko preberete nekaj Modrosti in Norosti.





	UČITELJ in UČENEC


	Ljudje zelo radi beremo knjige, katerih vsebina bi nam naj pokazala pot, pokazala in naučila, kako biti srečni, zadovoljni in predvsem, kako premagati svoje težave. In v vseh teh stoletjih se še nismo naučili, niti spoznali, da se življenja ne uči iz knjig, ampak se ga živi. Na Zemlji ne obstaja človek, niti knjiga, ki bi vsakemu od nas ponudila rešitev vseh naših težav ali da bi odkrili Kamen Modrosti. Nihče nas ne more pripraviti na življenje in pot, ki nas čaka v prihodnosti. Edini pravi učitelj, ki nas, učence lahko vodi, smo mi sami. Vsi ostali, ki jih srečujemo v tej ali drugi dimenziji, so tukaj, da nam pomagajo. Vsak od nas ima v svojem življenju dve vlogi, ki sta združeni v eno in ti sta biti učenec in učitelj v eni osebi.

	Poskušam pogledati drugo stran in nas vidim, kako smo pametni pri reševanju težav drugih ljudi, kako vidimo vse njihove napake, ki so prepreke na naši poti. Kdo od nas se je vprašal, kdo sem jaz? Ali so čustva, ki jih doživljam, resnično moja? Ali so ideje in misli, ki jih izražam, moje? Mnogo vprašanj, a odgovor je samo eden in v tej knjigi tega odgovora ne boste našli. Ne morem vam ga dati in tudi, če bi ga poznal, vam ga iz čisto moralnih razlogov ne bi mogel posredovati. Vsak od nas si mora sam poiskati odgovore in poiskati samega sebe. V tej knjigi bom z vami delil svoje izkušnje in razkril vam bom del zgodbe, ki sem jo doživljal na svoji poti. Le to lahko naredim in nimam nobene pravice ali dolžnosti, da komur koli od vas solim pamet in vas nečesa naučim. Pisal bom v svojem jeziku, uporabljal simbole in prispodobe, ki sem se jih skozi življenje naučil. Kako jih boste vi videli, je vaša stvar. Nekdo reče našemu satelitu Mesec, nekdo Luna, nekdo Mati, spet drugi prazna kepa kamnov. Pomembno je to, kar doživljamo in kako to vpliva na nas. Moja edina želja pri pisanju je, da vas knjiga motivira pri odkrivanju zastora iluzije, ki je oblikovala našo osebnost, in vse, kar spada zraven. Kljub moji uporabi takšnih in drugačnih simbolov in imen vam moram priznati, da nimajo nobene veze z nobeno religijo. Zaradi tega vam toplo priporočam, da jo berete zunaj okvirjev religije. Ona je izmišljena od ljudi, ki niso videli, niti razumeli širino starodavnih Modrosti in Znanja. Tako so ustvarili dogme, ki izključujejo vse, kar se ne ukalupi v njen kalup, in ustvarili upornike v prihodnosti, ki ne sprejemajo takšne simbolike in jo dojemajo za nekaj neumnega in zastarelega. Ti verski fanatiki so sami sebi skopali luknjo in, žal, v to luknjo padajo tudi nič krivi in nedolžni ljudje.

	Še enkrat lahko ponovim, da je človek sam sebi najboljši učitelj in človek je sam sebi najboljši učenec. In kot stari pregovor pravi »Le čas naj bo sodnik in potrpežljivost naš učitelj«.

	Mogoče nismo vsi enaki, je pa vsak od nas edinstven in vsi izhajamo iz enega Izvora. Ljudje nismo slabi in dobro bi bilo, da se ne jezimo na druge, ampak poskušamo dojeti, česa se iz tega lahko naučimo in zakaj je nasprotnikovo obnašanje pri meni vzbudilo taka čustva. Skratka vsi smo med seboj povezani in tega se moramo zavedati, če želimo narediti korak k napredku družbe in s tem človeštva.





	SEBSTVO


	Nadaljeval bom misel iz prejšnjega poglavja in se v tem poglavju osredotočil na najbolj pomemben vidik, in to je sebstvo. Ali ste kdaj naredili enodnevno vajo, pri kateri se boste ves dan trudili in osredotočeno spremljali vaše besede, teme pogovorov, misli, občutke in vse dogodke, povezane z njimi? Poskusite in videli boste, koliko časa posvetimo sebi in koliko nepotrebnim temam, ki nam kradejo čas in energijo. Opazili boste, da imamo ogromno znanja o politiki, zgodovini, medicini in tako naprej, a zelo malo znanja o sebi. Potem tarnamo, kako je svet nepravičen, kako se nam godijo krivice in zakaj smo nesrečni ali razočarani. Poglejmo se v ogledalo in se vprašajmo, kdo je za to odgovoren. Nad odgovorom boste presenečeni. Odgovoren sem jaz, ti in oni. Teorija brez prakse je prazno mlatenje slame in nam lahko služi le kot sredstvo, da navidezno napolnimo praznino, ki zeva v naši zavesti. Srečal sem mnogo ljudi, ki so v svojem življenju prebrali ogromno knjig na področjih psihologije, sociologije in duhovnih ved. In le redki med njimi so dejansko prakticirali oz. udejanjili pridobljeno znanje v smislu, da pomagajo sebi in drugim. Kaj ti pomaga znanje tisočerih knjig in nato srečaš človeka, ki je v življenju prebral mogoče pet knjig iz prej omenjenih področij, vendar iz njegovih dejanj in besed sevajo modrost, mir in predvsem spoštovanje do sebe in drugih. Tak človek je skozi nekaj besed dojel svoje poslanstvo, svoj smisel obstoja in še marsikaj drugega. Lahko bi še pisal o večdimenzionalnem učenju, vendar sem prostorsko in časovno omejen pa tudi nekaj o tem sem pisal v svojih prejšnjih knjigah, v katerih sem o tem podal neposredne napotke.

	Kakorkoli, ob pisanju tega poglavja me prevzemajo misli, da je treba ukiniti vse šole in fakultete.2 Zakaj? Mnogo ljudi mi pravi, da temeljito raziskujejo razna področja znanosti in duhovnosti in so se veliko naučili oz. obvladujejo materijo. Ko jih vprašam, kaj in kako so raziskovali, mi odgovorijo, da so brskali po spletnih straneh in primerjali razne informacije. Čakajte malo. A temu rečemo zdaj raziskovanje? Ves ta čas, energija in trud, ki je vložena od znanstvenikov in drugih modrecev, so padli v vodo? Nekdo, ki je posvetil polovico svojega življenja nabiranju teoretičnega znanja in prakse, je zdaj postal v očeh spletnih znanstvenikov le senca in njegovo mnenje ni pomembno? Pomeni, da zdaj ne potrebujemo več zdravnikov, mehanikov, inženirjev itd., ker imamo splet? V tem trenutku je človeštvo zgrešilo svojo pot in upam, da se bo to kmalu postavilo nazaj na prave tirnice. To, da si prebral nekaj informacij s spleta in jih med seboj primerjal, da si lahko izvlekel svoje zaključke, ni raziskovanje. Splet je poln dezinformacij. Da raziskuješ, je treba nekaj več, kot pa samo brskanje po spletu in se potem tolči po prsih, kako obvladaš oz. poznaš zgodovino, medicino, vojaško strategijo in politiko. Dragi moji ljudje, zato smo tu, kjer smo, ko v medijih prevladujejo resničnostni šovi, na raznih videokanalih imajo bedaki več ogledov, kot nekdo, ki je nekaj raziskoval in odkril. Nekdo, ki bo recimo izumil zdravilo za aids, bo imel le nekaj tisoč ogledov na neki spletni strani, in potem drugi ekstrem je ta, da nekdo, ki je posnel neko svoje bedasto dejanje pa bo dobil nekaj milijonov ogledov in se naokoli hvalil kako je veliki frajer in vplivnež. In kdo je tukaj odgovoren za nastalo situacijo? Mi. Mi smo dovolili, da so spletni zdravniki ali ironično doktorji, vojaški in zgodovinski spletni strokovnjaki postali naši svetovalci in vodje. Medtem ko je znanost postavljena na stranki tir, ker kako bo pa človek razumel neki znanstveni članek, če ni prebral niti ene knjige na temo, kot so recimo biologija, kemija, fizika, ali kaj drugega. In vse, kar je prebral, so naslovi spletnih strani in stavek ali dva povzetkov. Na tak način ne moreš razumeti kemije, fizike in drugih ved. Zdaj veste, zakaj sem bil sarkastičen, ko sem omenil, da je treba zapreti šole in fakultete, saj imamo spletne strokovnjake. Osebno sem zelo nagnjen k duhovnemu vidiku človeka in bivanja, vendar spoštujem znanost, in če me nekaj boli, pokličem zdravnika oz. doktorja, ki me bo pregledal in mi svetoval določene ukrepe in zdravila. Temu pravim spoštovanje drugače mislečih in razumevanje, da ima vsak od nas svojo pot in pravico, da izbere bolj materialno bivanje ali duhovno. Oboje pa deluje v neki simbiozi, čeprav so na videz dva različna svetova. Verjeli ali ne, znanost in duhovnost sta med seboj mnogo bolj povezani in prepleteni. Zgodovina je dokaz.

	Skratka iz vsega tega lahko sklepamo, da katera koli pot, ki vodi v spoznavanje sebe ni tako preprosta in je ne dobimo na spletu. Treba si je vzeti čas in se učiti oz. širiti svoja obzorja iz knjig, predvsem pa od samega sebe, saj smo sebi najboljši učitelj, ko govorimo o sebstvu, poslanstvu in smislu našega bivanja na Zemlji. In kljub temu, da je neko znanje mogoče zastarelo ali ni več aktualno, saj smo napredovali, je to treba spoštovati in sprejeti kot osnovo, iz katere so se v sedanjosti razvile naprednejše ugotovitve.

	Zdaj, ko so se nam možgani malo ogreli in upam, da ste se vsaj malo nasmejali na račun prej napisanih besed, se lahko posvetimo ključni tematiki, in ta je odkrivanje sebstva. Kot sem že omenil, vam pri tem neposredno ne more nihče pomagati, ne psihologi, psihiatri, šamani, magi, Angeli, ali Demoni. Tukaj ste sami. Knjige o Magiki oz. njihova vsebina in nasveti kogarkoli drugega so vam lahko le namigi, kje in kako iskati metodo ali način, ki vas bo pripeljal do spoznavanja lastnega sebstva. Vedno pa si je treba postavljati vprašanja in se kritično opazovati. Za prvi korak se lahko vprašamo koliko je v resnici naš nasmeh, jok, presenečenje ali neko drugo čustvo. Ali smo to res mi ali pa smo se tega naučili? Ali je nasmeh, ki ga delim naokoli, resnično moj ali pa so me tako naučili in sem to preprosto vzel za svoje? Vprašanj je neskončno in odgovora sta samo dva. Resnica ali laž. Ob teh vprašanjih in odgovorih moramo biti previdni in tudi zelo pogumni, da sprejmemo spoznanje. Občutek ali dojemanje samega sebe ni vedno takšno, kot si mi mislimo, da je, in je dostikrat ravno nasprotno temu kar pričakujemo. Mnogi zaradi tega obupajo in se vrnejo na stara pota in svetu »Bodi z nami«. Nikjer na Zemlji ni zapisana univerzalna metoda odkrivanja ali spoznavanja sebe. Vsak od nas je nosilec svoje lastne metode. Paziti moramo le, da se držimo nekih moralnih norm, spoštujemo druge in drug drugemu pomagamo. Čeprav smo v tem raziskovanju ali odkrivanju popolnoma sami, še vedno delujemo v neki skupnosti in vsi smo med seboj povezani. V Univerzumu nič ne obstaja, kar ni nepovezano. Vse je prepleteno in nobena naša misel, čustvo, beseda, ali dejanje ni skrito. Za vsako napačno odločitev sami nosimo odgovornost, in to je dejstvo. V knjigah, ki nosita naslove Na kavi z Angeli in Na kavi z Magusom sem dostikrat omenjal, da imamo ljudje tri glavna poslanstva. In na tem mestu bom poskusil malo drugače vse to opisati in se izogibati nenujnemu filozofiranju. V mnogih duhovnih knjigah zahodne in vzhodne filozofije so v različnih simbolikah zapisana tri poslanstva. Žal se je včasih zelo težko prebijati skozi množična besedila ali knjige, ki vsebujejo več tisoč strani. Mogoče zaradi tega kdaj spregledamo ključne formule, ki so skrite med vrsticami. Kakorkoli, povem vam lahko, da imamo tri glavna ali osnovna poslanstva,3 in to so:

	 	- zemeljsko poslanstvo,

	- duhovno poslanstvo,

	- naš resnični jaz ali sebstvo.





	Pri zemeljskem poslanstvu se obnašamo kot ljudje iz krvi, mesa, razuma in neraziskane podzavesti. Od rojstva do smrti odkrivamo svoja zanimanja, hobije, spoznavamo ljudi in zavestno ali podzavestno vse to povezujemo v nekem spoznavanju samega sebe. Odkrivanje tega poslanstva je nekako na videz najlažje, vendar ga ne smemo tako dojemati oz. razlagati. Je pomembno. Saj se skozi odnose z drugimi ljudmi in opravljanju raznih hobijev in poklicev razkrivajo delčki našega lastnega sebstva. Ali, povedano z drugimi besedami, vsi odgovori nam stojijo pred nosom in le redkokdaj jih vidimo. Kaj so razlogi? Za naštevanje vsega tega bi nam zmanjkalo časa in listov. Med poglavitnimi razlogi je ta, o katerem sem govoril v začetku tega poglavja. Veliko svojega časa in pozornosti posvečamo razpravljanju o drugih ljudeh in stvareh, medtem pa pozabljamo na sebe. Strah nas je soočenja s samim seboj, saj nekje v svoji podzavesti vemo, da se nam bodo razblinile vse iluzije o stabilnem življenju. No, vsaj mislimo, da je tako. Vendar je stabilnost sprememba in sprememba je stalnost. Ni ga lepšega življenja, ko v sebi začutiš mir in spokoj. Ko sprejmeš sebe in se zavedaš svojih sposobnostih in tudi priložnosti, kje se lahko še izboljšaš oz. razvijaš. In ko že omenjam mir, ga iščemo na napačnem kraju in času. Vedno mislimo, da če bomo šli v puščavo daleč od ljudi, da bomo našli mir. To je še ena izmed laži. Mir lahko najdemo le v sebi. In ko ga najdemo, bomo avtomatsko spoznali resnično svobodo. Zaradi tega je odkrivanje svojega zemeljskega poslanstva pomembno. Še preden smo prišli na Zemljo oz. se rodili, smo si v drugi dimenziji, ki ji lahko rečemo Nebesa, postavili določene naloge in izzive. Žal smo jih pri rojstvu pozabili in naša naloga je, da jih odkrijemo v tuzemskem življenju. Kako bomo vedeli, kdaj smo jih odkrili? Začutili bomo, saj bomo ob vsakem odkritju v sebi doživeli neke zanimive mešane občutke radosti in miru. Obstaja še mnogo načinov in povem vam, da boste to vedeli. Podobno je občutku, ko se zaljubiš in veš, da si odkril svojo sorodno dušo, ki te bo tako ali drugače osrečevala. Ni nam treba skrbeti, ali bomo v enem življenju opravili vse naloge. To nas ne sme skrbeti, saj lahko zaradi tega zaidemo s svoje lastne poti. Te naloge in izzive poznamo pod imenom usoda. In usoda ni nekaj, kar so drugi določili in smo le njihova lutka. Mi smo odgovorni za njo in mi jo postavljamo in izvršujemo. Temu se lahko reče tudi svobodna volja. Zato vsak od nas nosi odgovornost, če stori kaj slabega ali nemoralnega v smislu škodovanja drugim ljudem. Če nekaj storimo podzavestno, še ne nastane velika težava, saj bomo ob zavedanju le tega poskušali to popraviti in se odkupiti. Težava se porodi, če človeku škodujemo zavestno. Za to bomo nosili vso odgovornost in se soočili s posledicami.

	Skozi odkrivanje tuzemskega poslanstva se prej ali slej srečamo z nekim skritim občutkom, zanimanjem za nekaj duhovnega, mističnega in skrivnostnega. Počasi se začnemo zavedati, da nismo samo bitje iz mesa in krvi, ampak da je naše telo nosilec neke energije, ki ji rečemo duša. Našo dušo je ustvaril Nadangel in zaradi tega se slej ko prej v nas prebuja zanimanje za duhovnost. Te poti se med seboj razlikujejo. Nekdo se začne ukvarjati z jogo, meditacijo, molitvami, branjem in čutenjem duhovne literature in tako naprej. Ne glede na to, katero metodo uporabimo, nas vse peljejo k istemu cilju, in ta je povezovanju z Nebesi. Nebesa so naš dom, iz njih izhajamo in v njih odidemo, ko končamo življenje na Zemlji. Bolj se zavedamo te dimenzije, bolj se povezujemo z Nebesi. Z vsako molitvijo, meditacijo, doživljanjem Nirvane in tako naprej se vedno bolj povezujemo z njimi. V danem primeru ne bom bom opisoval, kaj so Nebesa in kdo so Angeli in Demoni. Lahko samo ponovim, kar sem opisal že v drugih knjigah. To je, da nam nihče od njih ne želi škodovati in se nam ni treba bati. Oni so tukaj, da nam pomagajo in mi s svojim razvojem pomagamo njim. Kot sem že omenil, imamo svojo lastno voljo in izbiro, kaj bomo v svojem življenju storili. Vsaka odločitev je povezana z odgovornostjo in valjenje krivde na nekoga drugega za to, kar se nam slabega dogaja, je, žal, dejanje iz strahopetnosti. Ljudje se odločamo, ali bomo imeli mir ali vojno in tako naprej. Na tej poti odkrivanja sebe skozi pot duhovnosti se moramo predvsem zanesti na svoj občutek oz. šesti čut. Nikoli ne smemo odnehati in vztrajati moramo na svoji poti. Tukaj rezultati nikoli ne pridejo čez noč in se moramo za vse potruditi. Tudi tukaj vsak dan dobivamo namige, ki jih moramo spregledati, da ne zgrešimo s svoje poti, in ne smemo pričakovati, da nam bo Nadangel ali Angel direktno pokazal pot. Dali nam bodo namige, ki jih mi moramo razumeti. Mnogo ljudi na tej poti zaide v napačno smer, saj se preveč zanašajo na tako imenovane mojstre ali učitelje. Lepo je poslušati neki njihov nasvet, vendar smo na tej poti skoraj sami. Tudi tukaj se sami odločamo, katero smer bomo izbrali. Na mnoga naša vprašanja v knjigah, žal, ne bomo našli vseh odgovorov. Odgovori so v nas samih. Človek je zrcalna slika Univerzuma, saj je naša duša delo Nebes. Kot je rekel neki Mojster: »Tisto, kar je zgoraj, je enako tistemu, kar je spodaj, in obratno.« Če dojamemo samo to, bomo veliko naredili. In ne glede na to, kako visoko stopnjo razvoja dosežemo, se ne smemo obnašati, da smo nekaj več od drugih. Pomagajmo drug drugemu, delimo svoje izkušnje in za določene stvari lahko najdemo neke skupne rešitve.

	Nekje vmes med Zemeljskim in Nebeškim poslanstvom se skriva naše pravo sebstvo. Pri vzpostavljanju ravnovesja med njima se nam vedno bolj odkriva naš pravi jaz. Bolj ko odkrivamo ta dva poslanstva, več namigov oz. čutenja lastnega sebstva doživljamo. In to poslanstvo je najtežje odkriti. Tudi če doživimo razsvetljenje, še ne pomeni, da smo ga v celoti odkrili. Zavedati se moramo, da obstajamo v več dimenzijah, in kako odkriti vse dele samega sebe v tej Neskončnosti? To sta Umetnost in stadij najvišje Magike.

	Pri vsem tem bi želel opozoriti, da ne pademo v pasti dogmatskega razmišljanja in obsojanja drugače mislečih. Vsak od nas ima svojo lastno pot, lastno breme in usodo, ki jo moramo doživeti. Res je, da med seboj nismo enako, je pa vsak od nas edinstven in pomemben v dramski igri, ki ji rečemo življenje. In če bi več svojega časa namenili odkrivanju svojih poslanstev, bi na Zemlji vladala Mir in Napredek.





LEVA POT


	Naše življenje in bivanje na Zemlji je kot dramska igra. Vsak od nas ima, poleg lastnega poslanstva in nalog, še vlogo, ki je v neposredni povezavi z drugimi ljudmi. Do enih smo dobri in do drugih slabi. Spet nekdo drug je do nas lahko dober ali slab. Vse, kar moramo iz tega razumeti, je to, da se vedno vprašajmo, kaj se moram iz tega naučiti. Kaj pri sebi moram izboljšati ali razumeti, da bom boljši človek in tako pomagal sebi in drugim. Skratka naše vloge so tukaj, da za druge izvedemo preizkušnje ali pa jih blagoslovimo z radostjo. Le pomislite, kako nas mnogi smatrajo za dobrega človeka, pa vendar se vedno najde nekdo, ki misli, da smo slabi. Čeprav mu nismo nič žalega storili ali rekli. Vse to bo obstajalo, dokler ne dvignemo naše kolektivne zavesti. Začeti pa moramo pri sebi.

	Ne razumevanje sebe in vloge, ki jo imamo in skladno s tem vlog drugih, nas lahko pripeljejo do nepremišljenih dejanj. Ne bom govoril o fizičnem ali verbalnem obračunavanju, ampak o neki skrajni metodi, ki bi se ji morali na veliko izogibati, saj nas zaradi tega doleti velik račun, ki ga moramo plačati. Mislim na dejanje črne magije. Skoraj vsi smo že slišali, da obstaja, in verjeli ali ne, se kar mnogo ljudi poslužuje njenih metod. Pod črno magijo štejem dejanja, izvajanja raznih urokov, klicanja tako imenovanih demonov ali duhov, da škodujejo našemu nasprotniku ali preprosto osebi, ki ji zavidamo. Namesto tega, da se vprašamo, zakaj smo zavistni in ali je to sploh potrebno, se rajši lotimo lažje poti, ki nas bo na koncu drago stala. Največja črna magija je ta, da prosiš Angele ali inteligence drugih dimenzij, da ti pomagajo premagati sovražnika.4 Spomnimo se mnogih vojn, kako so se ljudje molili svojemu svetniku, Nadangelu ali Angelu, naj mu pomagajo pri ubijanju nasprotnikov. Ker so po njegovem mnenju oni neverniki in grešniki. Zdaj se najprej vprašajmo, kdo v tem dejanju je grešnik in kdo prosi Bitja Svetlobe, da mu naj pomagajo pri uboju. Sploh ne vem, kako lahko človek pomisli, da mu bo Angel, ki je v večni Svetlobi, Ljubezni in ki ima rad in spoštuje vse, pomagal pri takem zločinu. Žal se črni magi tega ne zavedajo in še manj tisti, ki to izvajajo. V tem zločinu je človek sam in sam bo nosil posledice svojih dejanj. Dobri primer črne magije je tudi ta, ko neki svečenik v imenu tega in onega boga5 blagoslovi mogočega zločinca, ki bo šel v boj, da se naj bori za državo, lažne ideale in simbole in bo tako ubijal soljudi. Grozovito dejanje in žalostno, ko vidim, kako določeni ljudje to podpirajo. Ne zavedajo se tega, da je prav ta svečenik izvedel dejanje črne magije. Vsak Svetnik, Prerok, Božji Sin, Nadangel in Angel ima vse ljudi enako radi. Če izhajamo iz tega, hitro ugotovimo, da smo ljudje tisti, ki povzročamo trpljenja, saj ne razumemo sebe in drugih, smo strahopetni in zaslepljeni z dogmo in lažnimi ideali. Vsaka beseda, urok, ali dejanje, ki pozivajo k žrtvovanju, trpljenju, uničevanju, ali uboju, ne smejo biti naše vodilo in jih moramo zanemariti. To je prvi korak h kolektivnemu miru in napredku. Nikoli ne smemo uporabiti magijskega znanja v škodo drugih. Magika je tukaj, da nam pomaga in nas uči vrednote, kako postati boljši človek in kako videti širšo sliko bivanja oz. obstoja na Zemlji. Teoretično je to zelo lahko, dejansko malo težje. Vendar bolj je pot težja, večja in slajša bo nagrada, ko dosežemo cilj. Cilj pa je začetek novega poglavja, novih poti in izzivov.





	PRIPOMOČKI


	Pripomočki ne koristijo temu, da bi priklicali neko inteligenco iz druge dimenzije, ampak da sebe pripravimo k zavedanju, da so Nadangeli, Angeli in vse ostale inteligence z nami štiriindvajset ur na dan in sedem dni v tednu. V mnogih magijskih knjigah so ta orodja že deloma opisana in za to ne bom izgubljal preveč časa za njihovo obrazložitev. Sami moramo dojeti, kako ti pripomočki vplivajo na nas in zakaj nas v danem trenutku neki magijski pripomoček bolj ali manj privlači. Ne obstaja pravilo, kaj od tega moramo prvo odkriti in se z njim povezati, to je odvisno od človeka samega. Zavedati se moramo samo tega, da recimo z magično palico ne kličemo Nadangelov, Angelov, ali neke druge inteligence. Ampak v sebi odpiramo kanale, odkrivamo simboliko tega dejanja, ki našo podzavest poveže s podzavestjo. Spoznal sem kar veliko ljudi, ki so veliko časa porabili pri razumevanju določenih simbolov, znakov in predvsem talismanov. Toliko časa so porabili za razumevanje nečesa, kar je zunaj našega dojemanja, da so pozabili na pravi pomen vsega tega. In to je odkrivanje lastnega poslanstva. V knjigi Na kavi z Angeli sem opisal neke metode, ki nam zelo neposredno in na preprost način pomagajo pri odkrivanju samega sebe. Te metode si nisem izmislil sam, sem pa z njimi veliko dosegel pri razumevanju sebe in drugih. Vse, kar sem v tej knjigi zapisal, je na osnovi lastnih izkušenj. Žal nisem mogel vsega odkriti in sem drugo skrito polovico magijske formule skril, da jo lahko odkrijete sami in doživite. Kljub temu sem od veliko ljudi slišal, da si ne upajo prakticirati ali pa čakajo, da razumejo celotno simboliko. Kot sem že rekel, to žal ni mogoče v tem času in prostoru na Zemlji. Stvari so tako preproste, in ker so take, jih ljudje preprosto ne zmoremo uporabiti in življenje in korake k lastnemu razvoju in napredku otežujemo sami. Če opišem banalni primer z avtomobilom. Lahko se dogovoriš za obisk tovarne in tam spoznaš, kako se avtomobil izdela od surovine oziroma surovin do končnega izdelka. Potem se lahko vprašaš, ali ti bo to znanje koristilo pri vožnji z avtomobilom. Prav veliko ne. In težko verjamem, da si bo kdo od nas sam sestavil celoten avtomobil in se z njim peljal. Ali ni lažje, da preprosto uporabiš izdelek, tak kot je, in uživaš v vožnji in obiskih raznih krajev, ki jih prej nisi nikoli videl? Ali pa naslednji primer, pri katerem mnogi od nas ne vemo, kako v resnici računalnik deluje, pa vendar ga potrebujemo in uporabljamo vsakodnevno. Ali bomo zato, ker vemo kako računalnik deluje in kako je sestavljen (matična plošča, procesor, grafična kartica …), hitreje pisali besedilo v programu ali hitreje iskali neke informacije na spletu? Seveda, da ne. Tudi pri tem smo navajeni, da računalnik kupimo ali, če kdo ima čas, ga sam sestavi z že gotovimi deli in ga uporablja. Tako lahko podobno delamo z vsemi magijskimi pripomočki. Ni potrebe, da nam je znan njihov nastanek, kako in zakaj so tako sestavljeni. Le uporabljajmo jih. Popolnoma dovolj je, da poznamo neke osnove magijskih pripomočkov in kam spadajo in da vemo, kdaj in kako jih uporabiti pri odkrivanju naših poslanstev. In po drugi strani se nam ni treba držati vseh pravil kot pijanec plota. Lahko tudi improviziramo in prilagajamo uporabo določenih pripomočkov v skladu z našo voljo in potrebo. Namreč, skrivnosti Magike so v preprostih in ne v logičnih stvareh in dejanjih. V mojem primeru, ko sem delal oz. se zavestno povezoval z Nadangeli in Angeli z uporabo svete Table,6 je nekje v knjigah zapisano, da talisman Angela držiš v roki ali pa stojiš na njem. To je gesta, ki ti omogoča lažje povezovanje oz. ti odpira tretje oko. Jaz sem storil malo drugače in sem talisman Angela postavil pod kristalno kroglo. Zadeva je delovala, in to zelo učinkovito. In tudi v tem primeru je v navodilih zapisano, da mora biti sveta Tabla narejena iz posebnega lesa. Kaj pa, če nimaš možnosti ali sredstev, da si kupiš takšen les? Ali to pomeni, da v takem primeru nimaš možnosti oz. si rečeš, da je pač tvoja usoda takšna, da to ni za tebe? Kot sem rekel, ključ je v domišljiji in improvizaciji. Tudi sam nisem mogel kupiti posebnega lesa, zato sem svojo prvo sveto Tablo narisal na karton in sem vse talismane, ki bi morali biti izdelani iz pločevine ali še bolje iz zlatih plošč, natisnil preko tiskalnika. Verjeli ali ne, delo je bilo uspešno opravljeno in učinek je bil dosežen. Iz tega sledi, da edina ovira, ki nam stoji na naši Poti smo lahko mi. Kakorkoli sliko obrnemo, vedno smo mi tisti, ki sprejmemo odločitev. Če te ni strah, imaš vsaj malo domišljije in si pripravljen improvizirati, da dosežeš Cilj, ki je rezultat tvoje Volje, potem ovire izginejo. Vedno pa moraš imeti v svojem umu spoštovanje do vsega, kar počneš. In enkrat, ko ti pripomočki več ne koristijo, jih ne smeš kar tako zavreči. Recimo vsak talisman očistiš tako, da pod tekočo vodo spraskaš vse simbole in potem to odvržeš v vodo. Lahko ga tudi zažgeš. Katere druge magijske pripomočke, kot so recimo kristal, palica ali kaj podobnega, očistiš pod tekočo vodo in zakoplješ v zemljo, da jih nihče ne najde, če ga ne želiš več uporabljati oz. čutiš, da ti več ne koristi. Sčasoma bo izgubil učinek in bo na koncu samo prazen predmet, če ga nekdo drug čez čas najde.

	Zato še enkrat ponavljam. Ne izgubljajte preveč časa pri razumevanju vseh simbolov, znakov in pripomočkov. Raje se posvetite razumevanju, kako vse to uporabiti, da dosežete spoznanja svojih poslanstev in s tem koristite sebi in človeštvu.

	Za konec tega poglavja ne bi preveč zahajal v obrazložitev, kaj Magika je. Za mene je to način življenja in ne v smislu, da živim vlogo nekega pravljičnega junaka. Daleč od tega. Magika nam pomaga, da spoznamo in sprejmemo sebe. Zato tistim, ki v Magiki vidijo neko vrsto bega pred realnostjo in s tem samim seboj toplo odsvetujem, da se ukvarjajo z njenim raziskovanjem. Kdor koli misli, da bo s pomočjo Magike živel življenje nekoga drugega živi v zanikanju samega sebe. Bolj uporabljaš njene metode, bolj spoznavaš sebe in to moraš sprejeti. Kar je logično. Žal ljudje lažje sprejmemo sladko laž, kot kruto resnico, pa čeprav vsak od nas želi in potrebuje ravno resnico. Ne moreš biti nekdo drug in ne moreš hoditi ali živeti pot nekoga drugega. Lahko si samo ti in nič drugega. In verjemi mi, da to je edino kar imaš in kar ti ostane. Ne obstaja sila na Zemlji, pod njo, v zraku, ognju ali vodi, ki ti to lahko vzame. To je tvoja duša in Magika ti je lahko v pomoč, da se začneš zavedati samega sebe in sprejemati sebe takšnega, kot si. In ko boš Magus, si ne misli, da si nekaj več od drugih. Še vedno si človek in spoštovati moraš vse okoli sebe, kajti v Univerzumu ne obstaja nič, kar ni koristno. V tej igri smo vsi pomembni, ki ji rečemo bivanje in življenje in smrt sta le eni izmed faz tega bivanja. Kot sanjski in budni svet. Zato previdno, da v Magiki ne iščete tolažbe, ker je ne boste deležni. V Magiki iščite izzive in rešitve, ki naj ne bodo v škodo tebi ali drugim.





	GLAS in VIZIJA


	Rojen v takratni skupni državi … Smešno, kako pišem o tem, kot da zdaj ne živimo v skupni državi. Zamenjali smo ustavo, zakone in pravila. Vendar to ne spremeni dejstva, da še vedno živimo na isti Zemlji, govorimo isti jezik in obkroža nas ista kultura. Ali je res zaradi denarja vredno uničevati okolje in ljudstvo pahniti v trpljenje? In to samo zaradi drugih besed v ustavi in zakonih. Žalostno, da kot ljudje, ki se dojemamo kot napredna civilizacija in množično mislimo, da smo v Vesolju sami, postavljamo zakone in pravila, ki naj bi določala našo svobodo. Svoboda je onkraj zakonov, pravil in omejitev. Kakorkoli, ne vem kakšen sistem je bil takrat in kaj vse so naši starši preživljali, pa kljub temu sem imel srečno otroštvo. Imel sem kje za prespati, nisem bil lačen. Bil sem zdrav, imel sem družbo in veselo smo hodili v šolo (malo lažem) in se s še večjim veseljem igrali na šolskem igrišču in bližnjih gozdovih. Dostikrat smo se tako ali drugače malo poškodovali, in če je bil čas primeren, smo na vsako ureznino ob robu gozda odtrgali rastlino in jo položili na rano. Kri je hitro prenehala teči in sama rana je manj bolela oz. srbela. Zakaj sem to omenil? Pozabili smo, da v našem domu, ki mu rečemo Zemlja, raste ogromno rastlin za skoraj vse naše tegobe. Zaradi hitrega življenjskega tempa smo se obrnili na farmacijo, ki je nastala iz nam starega nauka, znanega pod imenom Alkimija, in ki je pozabila na Modrost starodavne vede, ki je zagovarjala pomoč človeštvu oz. v dobro človeštva. Pustimo zdaj to in se vrnimo k naravi. Umetnim zdravilom smo se obrnili, saj so nas prepričali, da njihovi zvarki hitro olajšajo naše zdravstvene težave. Mi, ki smo izgubili potrpljenje, saj so nas učili, da je čas denar in denar je sveta vladar, smo nasedli tej marketinški prevari. Ker hitro opravimo z našimi težavami z uporabo sintetike, preprečimo, da se rana tudi energijsko zaceli. Ta nezdravljena energija se nekje mora zaceliti in ustaliti. Ker nima možnosti za razvoj v nam koristno energijo, se ponovno manifestira v obliki druge bolezni. Če bi ohranjali simbiozo z Naravo in v skladu s časom, bi naše zdravstvene težave s pomočjo naravnih proizvodov zdravili v skladu s časom. Zdaj smo tu, kjer smo, in da ne bo kdo mislil, da imam kaj proti znanosti,7 bom nadaljeval s pisanjem zgodbe mojega otroštva in na določenih mestih bom vse skupaj prikazal nekoliko komično. Ko sem že omenil zdravstvene težave, prihajamo v čas, ko bo vsak izmed nas imel svojega psihiatra, ki nas bo prepričeval, da smo bolni in nam poskušal pomagati. Vse za to, da nam odvzame težko prigaran denar, ki je najmočnejši talisman, ki ga je ustvarila naša civilizacija in smo to Znanje in Modrost Magike uporabili za zasužnjenje človeštva. Takšne in drugačne dogodke v našem otroštvu smo vzeli kot življenjsko šolo in se trudili, da sami ne postanemo takšni. Imeli smo ta življenjski nagon po učenju in preživetju. Že na začetku osnovne šole sem se odločil, da ne bom študiral neke znanstvene fantastike, fizike, ali astronomije. In vse to zaradi enega samega dogodka, ki bi danes zagnal ves mehanizem raznih civilnih iniciativ, inštitutov in seveda psihologov in psihiatrov, ki bi preko medijev poročali o vzrokih in posledicah na posameznika in s tem na celotno družbo. Na začetku obiskovanja osnovne šole smo nekega sobotnega popoldneva imeli obisk družinskih prijateljev iz sosednjega bloka. Mož in žena sta bila izjemno zanimiv par in na prvo žogico bi se vprašal, kaj imata skupnega. Bila sta še en dokaz, da v življenju srečamo in z nekaterimi ljudmi tudi živimo samo zaradi tega, ker naše energijsko bitje to potrebuje. On je bil nižje postave in ni bil zelo inteligenten ne razvite inteligence, vendar je bil marljiv in deloven človek, ki je s svojim trudom in vztrajnostjo svoji družini omogočil lepo življenje. Žena je bila nekoliko višja od njega, dolgih valovitih črnih las in lepega obraza, pomislil bi, da ima gene mame Indijanke in očeta balkanskih korenin. Imela sta sina, s katerim sva se občasno družila in, po resnici povedano, v to sva bila prisiljena. Ko so starši koga obiskali, smo otroci vedno hodili zraven in, hočeš nočeš, si se družil z otroki gostiteljev. S tem ni bilo nič narobe, saj se je iz tega v mnogih primerih stkala življenjska vez, ki še vedno traja. Otroci smo bili izjemno nagajivi in on, njun otrok, se je odločil, da mi bo nagajal, in je odigral sceno, češ da sem mu jaz postavil svojo nogo, ob katero se je spotaknil in se udaril. Moja mama je hitro vstala in me udarila s predmetom, ki je bil prvi pri roki. Na mojo srečo je bil to srebrni pločevinasti pladenj. Ob udarcu sem za nekaj sekund izgubil zavest in padel v globok Samadhi. Videl sem Galaksije, razne Zvezde in planete. Na planetih različne civilizacije. Spoznal sem neskončnost Vesolja in majhnost človeštva. Moj nagajivi kolega je ob tem pogledu doživel neizmeren strah in prebudila se mu je vest. Takoj je priznal, da je vse skupaj odigral in se je želel samo šaliti. Sam sem si hitro opomogel in mama me je vsa v solzah objemala in ljubkovala. Opravičevala se mi je in govorila, da ni vedela, zakaj je to naredila. Seveda ji nisem zameril in sem jo razumel. Vedel sem, zakaj se je tako odzvala, in oba sva bila srečna, da se celoten dogodek ni končal tragično. Še vedno je bila neka sila nad nami, ki je oba varovala. No, šalo na stran in z resnostjo lahko povem, da je moje otroštvo bilo srečno in šele zdaj v svojih zrelih letih sem spoznal, da sem imel vse, kar sem takrat potreboval, čeprav se tega takrat nisem zavedal. Ljudje imamo mnogo želja, ki so večinoma posledica družbenih vplivov in pozabimo, kaj so naše potrebe oz. kaj v življenju v resnici potrebujemo, da spoznamo sebe, se razvijamo in tako postanemo boljši ljudje in s tem naprednejša družba. Svoje starše imam kljub njihovim napakam oz. določenim napačnim dejanjem in mogoče odločitvam izjemno rad in jih spoštujem.8 Sam sem si jih izbral, saj sem vedel, da mi le oni lahko ponudijo tisto, kar potrebujem, in da tudi oni potrebujejo mene takšnega, kot sem. To je skrivnost življenja. Tako kot sem jaz, sta tudi onadva človeka, ki sta razen poslanstva staršev kot posameznika morala doživeti takšne in drugačne življenjske prigode. Če skrajšam in povem samo del modrosti, s katero sta me spoznala in je imela velik vpliv na to, da sem postal to, kar sem, Magus in Človek v enem. Mogoče moja mama ni bila visoko izobražena visoke izobrazbe, a jo je Univerzum obdaril z izjemno lastnostjo čistega srca in veliko mero nesebičnosti. Učila me je preprostih življenjskih naukov, kot so, kako spoštovati sebe in druge in da je v življenju pomembno, da si srečen, ne glede na to, kaj delaš in s tem ne škodiš drugim. Učila me je, kako sta moški in ženska enakopravna in da ženske nimaš za to, da je tvoja druga mama, ampak je to tvoj življenjski partner, s katerim skupaj gradita drug drugega in s tem celotno družbo. Čeprav je bila tudi verna, ni nikoli prebrala Biblije ali drugega verskega oz. duhovnega besedila. Sebe ni dojemala kot pripadnice neke vere ali ločine, čeprav se je rodila v pravoslavni družbi. Nekako je vedela, da Angeli pazijo na nas, in vedela je, da je Jezus med nami, saj je nekoč bil tudi sam človek. Tako me je učila tudi prvih molitev, ki so bile zelo preproste in učinkovite. Te molitve sem redno prakticiral vse do konca osnovne šole in le za kratek čas pozabil na njih ob obiskovanju srednje šole. Lahko pa povem, da mi tega nikoli ni vsiljevala. Naučila me je in odločitev, ali bom to sprejel ali ne, prepustila meni. Od nje sem podedoval občutek za šesti čut in razvijal svoje srce in s tem čustva. Oče je bil njeno čisto nasprotje. Svoja čustva je skrival in dajal prednost razumu in praktičnosti. Bil je strog, vendar razumevajoč in vedno pripravljen podpreti moje odločitve, čeprav se z mnogimi ni strinjal. Od njega sem se naučil praktičnosti in iznajdljivosti. Oče je v svoji mladosti del časa posvečal tudi branju raznih znanstvenih in politično zgodovinsko obogatenih knjig. Šele pozneje je v svojih zrelih letih za svoj cilj postavil služenje denarja. Ta mu je predstavljal središče in smisel življenja. Knjige in revije so ostale in jaz sem jih z veseljem bral. Že v otroštvu sem bral tudi erotične knjige, saj smo na polici imeli celotno zbirko dogodivščin Casanove. Kljub vsemu sem od očeta podedoval razumsko razmišljanje in pridobil neke tehnične vrline in predvsem to, da moraš biti v svojem življenju seznanjen s prakso in biti obenem izjemno praktičen in prilagodljiv. Na primer jezik, ki sem ga najprej govoril, je bil slovenski. Šele pozneje sem se naučil bosanščine. Namreč oče je vedel, ko prideš v drugo okolje, se moraš temu okolju prilagoditi. Scati proti vetru na dolgi rok nima dobrih posledic. Vedel je, da s prilagajanjem okolju ne boš izgubil svojega jaza. Ker je bil praktičen, me je spoznal z družino svojega sodelavca in njihovim sinom. V druženju in igri sem se učil slovenskega jezika in spoznaval slovensko kulturo. In kot rečemo »Česar se Janez nauči, to zna« je tako bilo tudi pri meni. Kljub določenim slabim izkušnjam v družini je moje otroštvo bilo izjemno srečno in prav malo me je skrbelo, v kateri politični ureditvi živimo. Še danes mi je vseeno. Pomembne so druge stvari v naših življenjih in ne ideologija ali dogma. Že zdrav razum ti lahko pove, da vse, kar ločuje, ne bi smelo biti del našega življenja, saj to omejuje našo svobodo in napredek. In največjo napako delamo, ko iz sedanjosti gledamo na preteklost in jo obsojamo. Z obsojanjem se ničesar ne naučimo, le svoje napake v drugačni obliki in pod drugačnim imenom ponovimo. Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj ne opišem vseh teh slabih dogodkov, ki so se dogajali. Niso pomembni za vas, draga bralka in dragi bralec. Imate svoje izkušnje, takšne in drugačne, in njim se posvečajte. Nihče od nas ni popoln in vsak od nas v svojem življenju naredi napako, ki je včasih nedolžna, včasih pa zaradi nje trpijo drugi. Ne zatiskajmo si oči in se pretvarjamo, da smo boljši od drugih. Če bi se še bolj zavedali sami sebe in svojih dejanj, bi videli in slišali, kaj vse naredimo in kaj vse izgovorimo. Da o tem, na kaj vse ne pomislimo, ne izgubljam besed. Povem vam, da zaradi tega nimam nobene frustracije in ne čutim potrebe, da bi hodil na neke terapije in plačeval mazačem, da si izmislijo neko definicijo bolezni, ki naj bi me spremljala. Danes so ljudje ob le čudnem pogledu užaljeni in to dojemajo kot napad in vzrok njihovih težav. Zavedati se moramo, da v svojem življenju sami sprejemamo odločitve in sami odgovarjamo za vse njene posledice. Moramo biti hvaležni za vse, kar se dogaja v našem življenju, in doseči razumevanje posledic naših odločitev in izborov. In ko sem že omenil grd ali čuden pogled, bomo ponovno dokazali, kako smo iznajdljivi in se bomo vsi skupaj začeli prijazno in lažno smehljati, da ja ne bi kdo bil užaljen. Na koncu bomo prišli do faze ko bo tudi smeh prepovedan in del zgodovine srednjega veka se bo ponovil. Samo zaradi tega, ker se iz zgodovine nismo nič naučili in ker podzavestno želimo, da nam je vse v zibelko ponujeno. Saj poznamo primere, ko študent konča fakulteto in ob prejemu diplome misli, da praktično obvlada materijo in nagonsko čuti, da se mu mora ponuditi mesto direktorja v podjetju. Žal ga niso učili, da se poklic direktorja ne dobi na fakulteti, ampak z napornim delom in pridobivanjem izkušenj. Obstajajo tudi drugi načini, vendar o tem ne bom izgubljal besed. Nismo vsi rojeni, da smo direktorji in le kakšen svet bi bil, če bi vsi opravljali službo direktorja. Kakorkoli, svoje starše sem si sam izbral in ne obžalujem odločitve. Spoštujem jih in iz srca sem jim hvaležen za vse kar so mu ponudili in omogočili. Spoznal sem, da sem dobil točno to kar potrebujem in ničesar mi ni primanjkovalo. Tiste slabe izkušnje, ki sem jih doživel pa oprostim, saj nihče od nas ni popoln in vsak od nas nosi svoje breme in svojo zgodbo, ki jo le on pozna in dostikrat ne v celoti. Skratka nihče od nas ni popoln in preden s prstom pokažemo na druge se poglejmo v ogledalo in se soočimo z vsemi svojimi dejanji. Odkrili bomo, da nismo nič kaj boljši ali slabši.

	Ne mislite, da sem zataval in da vas namerno vlečem z ene na drugo temo. Za vsem tem obstaja smisel, ki ga v največji meri pozna Magus. On je ta, ki mu je vseeno za resnico in laž. Za njega sta le definiciji in orodje s katerim doseže svoj cilj. Če zreče laž je to zaradi tega, da se spozna resnica in če izreče resnico je to le zaradi tega, da se spozna laž. Eno in drugo se ob soočenju razblinita in odpre se nam nova dimenzija v kateri leži naše sebstvo, naša zgodba. Omenil sem, da sem v otroštvu imel dokaj razvit šesti čut oz. tretje oko. Od spominov lahko povem, da sem doživel marsikatero bližnje srečanje z inteligencami in bitji drugih dimenzij, ki so onkraj zaznav naših osnovnih čutov. Živeli smo v dvosobnem stanovanju in v spalnici staršev sem imel postavljeno svojo posteljo, ki je takrat bila oblepljena z mnogimi posterji manj in bolj znanih oseb. Nekega dne sta starša imela dopoldansko izmeno in sta že zelo zgodaj odšla v službo. Jaz sem še trdno spal. Okrog sedme ure zjutraj se zbudim in nad svojo posteljo vidim zanimiv prizor. Mladi Favni so skakali čez posteljo in se veselili. Takrat mi to ni bilo niti najmanj simpatično, kaj šele smešno. Prevzel me je strah, ki je bil posledica nerazumevanja in nepopolnega zavedanja tega kar nas obkroža. Takrat sem mislil, da so to neki hudiči, ki me želijo ubiti. Začel sem moliti in prizor je izginil. Še bolj srhljiv dogodek se mi je zgodil nekje v času tretjega ali četrtega razreda osnovne šole. Bile so poletne počitnice. Mama je bila za nekaj dni na obisku pri svojih starših in z očetom sva bila sama. Spala sva skupaj na veliki postelji in oče je tik pred vzhodom Sonca odšel v službo. Približno dve uri po njegovem odhodu se prebudim in vidim, kako oče še vedno spi s hrbtom, obrnjenim od mene. Vsaj tako sem mislil, da je on. Rečem si, da ga moram nujno zbuditi, saj je zamudil v službo. Nežno ga z roko stresem po hrbtu in mu govorim: »Ati, ati zbudi se, v službo si zamudil.« Naenkrat se obrne proti meni in šele takrat spoznam, da to ni moj oče. S praznimi in motnimi očmi me je pogledal sam mrtvak. Ustrašil sem se in začel kričati. Mrtvak pa me je gledal in se mi smejal. Čez kakšno minuto je izginil. Hitro sem se oblekel in odšel ven. Dokler oče ni prišel iz službe, sem se potepal po igrišču in bližnjem gozdu. Od strahu si preprosto nisem upal priti nazaj domov. Očetu sem to povedal in on se mi je samo nasmejal in potolažil, da so to bile samo sanje. Vendar sem v sebi vedel, da temu ni bilo tako. Bil sem buden. Zaradi tega dogodka sem nekako podzavestno zaprl svoje tretje oko in sem za nekaj časa imel navidezen mir. To je bil samo beg od tega, kar sem imel, saj sem to dojemal za nekaj strašnega in nikogar ni bilo, da bi me k temu podučil, mi vse skupaj pojasnil in me naučil, kako naj se zaščitim ali vsaj vklopim ali izklopim tretje oko. Odkrito vam povem, da ne vem, kako mi je uspelo zapreti tretje oko, vendar mi je to uspelo. Pozneje sem spoznal, da je to mogoče bila napaka. Kakorkoli, kot vsako poletje smo za nekaj tednov odšli v Bosno, kjer so moji starši gradili hišo in seveda na obiske k sorodnikom. Moji starši so si želeli, da se po upokojitvi preselijo v domovino, v kateri so bili rojeni. Vedno smo prespali v hiši mojega dedka in babice oz. staršev mojega očeta. Tukaj je še živel moj stric, očetov brat, s svojo ženo in dvema hčerama. Oče je organiziral celotno delo na hiši in odločili smo se, da po dveh dneh obiščemo še družino moje mame. Njena družina je živela v drugem mestu, oddaljenem približno uro in pol vožnje z avtomobilom. Noč pred odhodom sem skupaj s sestričnama spal v dnevni sobi. Ker je bilo vroče poletje, smo spali na tleh, kjer je bilo bolj hladno. V sobi je bila popolna tema, da nisi videl prsta pred očmi. Nisem mogel zaspati in vrtel sem se kot raženj na pikniku. Nekaj časa sem ležal na hrbtu in gledal sem v smeri vrat. V tisti temi zagledam še nekaj bolj temnega. Bila je temna postava v temni halji. Mislil sem, da je to moja babica, in se nisem zavedal, da vidim nekaj oz. nekoga drugega. Šele pred kratkim sem izvedel, da je to bil Angel. Gledajoč v to postavo, sem rekel: »Babi, ne skrbi, saj bom zaspal.« In res sem izginil v svet sanj. Zgodaj zjutraj smo odšli na pot in neverjetno, in nisem vraževeren, ampak koliko črnih mačk nam je tistega jutra prečkalo pot. To je bilo res neverjetno. Mama, ki je bila nagnjenja vraževerju, je v tem videla neki slab znak in začelo jo je skrbeti. Oče se s tem ni obremenjeval in je mami pojasnil, da so mačke nočne živali in do zore se potepajo, parijo in iščejo hrano. Prispeli smo k družini moje mame, se razpakirali in obiskali nekaj sorodnikov. Naslednjega dne smo dobili žalosten klic. Umrl je dedek. Skupaj z družino je sedel v dnevni sobi, v tisti sobi, v kateri smo prej dve noči spali. Zgrudil se je prav na sredino dnevne sobe in točno na tisto mesto, na katerem sem spal. Tako sem iz nekega strahu in odločitve, da z menoj nekaj ni prav, zaprl svoje tretje oko. In kot sem že omenil, sem šele pred kratkim izvedel, da je to bil Angel Varuh mojega dedka, jaz sem pa takrat mislil, da je to Angel smrti, ki v resnici ne obstaja.

	Skoraj sem pozabil na moje prvo magijsko dejanje, na katerega nisem ponosen. Lahko bi se odločil, da ga ne opišem v tej knjigi in ga pustim skritega, vendar mislim, da bo to dobro za vse ostale, da ne storijo te napake. V otroštvu smo občasno v spremstvu staršev gledali grozljivke. Meni je bil posebej zanimiv film, ki je prikazoval negativen vpliv na človeka s pomočjo lutke. V bloku je živel deček, s katerim se nisva ravno najbolj razumela. Nekajkrat me je celo fizično napadel. Takrat še nisem treniral borilnih veščin in fizični obračuni so mi bili tuji. Star sem bil približno devet ali deset let, ko sem se odločil, da naredim svojo prvo voodu lutko. Celoten obred, ki sem ga sam sestavil sem opravil v spalnici svojih staršev. Nočna omarica je bila moj oltar in v majhnem kovčku sem imel lutko s katero sem si predstavljal, da je to moj sosed. Začel sem z nekimi čudnimi obredi in izgovorjavi lastnih urokov, s katerimi sem mu želel škodovati. Na moje začudenje je ta fant dobil vročino in zbolel za gripo. Približno dva tedna je preležal v postelji. Zdaj ali je to bila posledica mojega obreda ali čisto naključje za mene ni bilo pomembno, cilj je bil dosežen. Kot otrok pa nisem vedel oz. se tega nisem zavedal, da takšna dejanja niso igre in brez doživljanja posledic tega dejanja žal ne bo šlo. Tako se mi je ta lastna sila, negativna energija vrnila in sem sam doživel bolezen, ki sem jo le komaj preživel. Tako močno sem si prehladil želodec, da štiri dni nisem jedel niti pil. Starši so bili izjemno zaskrbljeni, saj sem izgledal kot mrtvak bledo bele kože, vijoličnih ustnic in motnih oči. Imel sem srečo in me je dober zdravnik pravočasno ozdravil. Ko sem si povrnil moči, sem podzavestno vedel, da sem plačal svojo neumnost z izvajanjem škodljive magije. Lutko sem opral z mrzlo vodo, da sem odstranil na njej manifestirane energije in jo zažgal. Situacija se je umirila in tega nisem nikoli več počel. V sebi sem čutil žalost in krivdo, da sem storil nekaj takšnega, saj v resnici nisem bil takšen otrok. Žal, ljudje včasih delamo napake in jih tudi plačamo. Tako, da nobenemu to ne priporočam, da počne, ker vsak od nas bo zaradi tega plačal svoje grehe. Sami sebe bomo kaznovali, ker slej kot prej se bomo zavedali svojih napak in tega kar smo storili in nobena zunanja sila nas zaradi tega ne bo kaznovala, ker to ni v njeni domeni. Sami se bomo kaznovali, ko nas dohiti zavedanje naših lastnih napak.

	V vseh letih opazovanja in raziskovanja sem opazil, da bolj ali manj veliko ljudi bere duhovne knjige z razumom oz. berejo jih, kot bi v roki držali knjigo o psihologiji, matematiki ali neki roman. Knjige, ki opisujejo materialni ali posvetni svet, se berejo z razumom, medtem ko se duhovne knjige berejo z dušo. Vsaka duhovna knjiga je pisana v jeziku uroka, čeprav na prvi pogled ni dojeti tako. Ker me je v otroštvu doletela, da rečem temu tako, bolezen motnje pozornosti, sem se s težavo osredotočal na vsebine knjige. Tako sem vsak list šolske literature moral večkrat prebrati, da sem si lahko nekaj zapomnil in seveda razumel. Sčasoma sem se s tem sprijaznil in razvil neke svoje načine razumevanja vsebin. Pri duhovni literaturi pa sem spoznal nekaj novega. Nekje proti koncu osnovne šole sem začel s treningi borilnih veščin, natančneje s karatejem. Sprva sem treniral z namenom, da bom močnejši v naših skupinskih pretepih, ki smo se jih redno udeleževali. Tisti, ki smo živeli v naselju Gorica, smo se oklicali za skupino Warriors. Potem so tukaj glede na različne dele mesta obstajale še druge skupine, ki so imela nazive, kot so Bronx, Texas boys, Beverly Hills angels in tako naprej. Ob nedeljah smo imeli skupinske pretepe na travniku ob glavni cesti, kjer zdaj stojita velik križ in bencinska črpalka. To je bila neka navidezna meja med Bronxom in Warriorsi. Verjeli ali ne, to so bili pošteni in spoštovani pretepi. Nihče od nas ni šel v bolnišnico in nihče ni imel nikoli resnih poškodb. Vsak od nas je vedel, kdaj odnehati in kdaj je poražen ali zmagovalec. Vsak od nas je znal sprejeti poraz in na koncu smo si vedno podali roke. Še dandanes, ko se srečamo s takrat našimi nasprotniki, se skupaj nasmejimo našim dogodivščinam in še vedno imamo spoštovanje drug do drugega. In to veliko pomeni. Na tak primitiven način smo si med nasprotniki stkali nevidno vez prijateljstva in spoštovanja. In ni mi žal za vse te lekcije in se jim hvaležen, saj sem se naučil sprejeti poraz in po tiho uživati v zmagi. Obenem sem spoznal, kje so meje mojih sposobnosti in meje drugega, da ga ne užališ. Da se vrnem k branju. Po določenem času treniranja z odlično ekipo trenerjev in kolegov sem spoznal, da je karate nekaj več kot le borilna veščina. Prvo, česa sem se naučil, je nadzor nad telesom in umom. V meni se je prebujal neki nov svet, ki ga do takrat nisem poznal ali pa se ga nisem zavedal. Ugotovil sem, da sem začel odraščati in vedno manj sem se udeleževal pretepov in vedno bolj sem užival v druženju, zabavi, učenju in predvsem raziskovanju svojega nezavednega. Preko treningov sem od raznih ljudi dobival mnoge knjige o zenu in filozofiji tao. Predvsem sem užival v branju knjig za mene enega izmed večjih Magusov, ki ga ljudje poznamo pod imenom Bruce Lee. Njegove knjige so polne življenjskih modrosti in pokazal je, kako lahko različne stile uporabiš in ustvariš svoj stil, ki je brez stila. To mi je pozneje izredno koristilo pri razumevanju kabale, tarota in na splošno magijskih obredov. Sprva sem te knjige bral kot vsako drugo knjigo, ki smo jo v šoli morali prebrati, da smo razumeli snov. Potem sem ugotovil, da mi nekaj ne gre skupaj, in ko sem začel s svojimi prvimi meditacijami, sem prišel do spoznanja, da moraš take vrste knjig, ki se dotikajo duhovnega sveta, preprosto samo brati. Le bereš in bereš, ne glede na to, ali v danem trenutku to razumeš ali ne. To besedilo se ti usede nekje v zadnji del tvojih možganov, in ko si pripravljen, njena vsebina začne delovati. Doživiš razumevanje in spoznanje skrite simbolike, ki jo lahko uporabiš na svoji poti samorazvoja. Tak način branja v kombinaciji s praktičnimi vajami mi je pozneje pomagal pri razumevanju osnovnih principov Magike. Čez čas skozi obe polovici možganov ustvariš komunikacijski most in zabava se začne.

	Mogoče se sprašujete, ali sem doživljal ljubezen. Seveda, da sem jo. Spomnim se svoje prve simpatije, ko sem bil drugi ali tretji razred osnovne šole. Dekle je bilo leto ali dve starejše od mene. Bila je visoka, kratkih blond las in zelenih oči. Sprva sem jo samo opazoval v času naših iger na igrišču med bloki. Pozneje sva se spoznala in se skupaj igrala. Ti občutki so bili lepi in nedolžni. Nastopile so poletne počitnice in ona je s svojimi starši odpotovala v eno izmed južnejših držav takrat naše skupne države. Nastopil je konec počitnic in ponovno smo začeli z obiskovanjem šolskega pouka. Na žalost nje ni bilo. Med šolskimi odmori sem gledal, ali jo bom kje srečal. Tudi na igrišču sem preživel veliko časa in upal, da bo od kod prišla. Na žalost se to ni zgodilo. Od nekoga sem izvedel, da so se odselili in jih ne bo več nazaj. Resnica je bila nekoliko drugačna, tragična in žalostna. Kot otrok sem vse skupaj pozabil in po več kot 30-ih letih sem izvedel, da so nekje na meji doživeli nezgodo, v katerem je ona izgubila življenje. Zaradi te žalosti se starši niso želeli vrniti v Velenje in je njen oče svojemu bratu naročil, naj proda stanovanje. Skoraj nihče od njenih sosedov ali prijateljev ni izvedel, kaj se je v resnici zgodilo.

	Do konca osnovne šole nisem imel nekega resnega dekleta. Tu in tam so bile le simpatije, s katerimi sem se družil in preživljal lepe trenutke. Bila so še skupna druženja in mnoga doživetja raziskovalne narave, o katerih ne bom pisal. Naj to ostane skrivnost. V mojem življenju je bila še ena posebna oseba, ki je z menoj obiskovala isti razred. Takrat, v sedmem razredu je preskočila med nama iskra in sva drug do drugega gojila simpatijo posebne vrste. Na žalost sem se takrat, na tisti točki odločil, da te vezi ne bom razvijal. Namreč ona je, vsaj na videz, izhajala iz dobro situirane družine in jaz sem bil mala baraba, ki v očeh mnogih učiteljev ni imel svetle prihodnosti. Takrat sem razmišljal, da je bolje, če vse skupaj ostane le pri prijateljstvu in mogoče ji tako ne pokvarim življenjskih načrtov. Po končani osnovni šoli se je ona vpisala na gimnazijo in sva se tu in tam še srečala in izmenjala nekaj besed in nikoli več ni bilo tako, kot je bilo prej. Upam, da sem ji ostal v lepem spominu, tako kot je ona ostala pri meni.

	Prvo astralno potovanje, ki se ga zavestno spomnim, sem doživel pri svojih petnajstih letih. Tisti teden sem imel popoldanski pouk. Doma sem bil sam in se odločil meditirati, preden odidem v šolo. Meditiral sem približno pol ure, ko se je pred mano odprl nov svet. Videl sem geometrijske like raznih barv. Začel sem s potovanjem iz enega lika v drugega. V vsakem od teh sem začutil različne občutke. Čutil sem hladno in toplo, veselje in žalost. Po približno eni uri sem se vrnil v telo in odšel v šolo. Še ves teden sem bil pod vplivom tega doživetja, ki ga nisem razumel.

	Moram priznati, da je to v tistem obdobju bilo moje zadnje dejanje, ki je povezano z duhovnostjo. Nastopil je čas, ko me ni zanimalo nič, kar je povezano z duhovnostjo. Prenehal sem tudi s treningi karateja. Prepustil sem se mladostniški brezskrbnosti in se odločil, da do svojega petindvajsetega leta ne bom imel redne službe, resne veze z dekletom in bom večino časa posvetil samo zabavi, srednji šoli in pozneje fakulteti. Tako je bilo in določeni poznejši dogodki me niso izučili, da v svojem življenju ne smem zanemariti spoznavanja svoje duše. Nekaj mesecev po doživetju astralnega potovanja so se starši odločili, da se preselimo v večje stanovanje. Po eni strani sem se veselil, saj bom končno imel svojo sobo, po drugi strani pa sem bil žalosten, saj zapuščam ulico, v kateri sem odraščal. Neke noči sem v sebi doživel izjemno tesnobo. Vsi dogodki preteklosti, ki sem jih vsa ta leta tlačil in skrival pred seboj, so v minuti priplavali na površje. Tisto noč sem spal v dnevni sobi in zbudilo me je dušenje. Odprl sem oči in videl sem roko, kako me davi. Ne vem kako, ampak rešil sem se. Natočil sem si kozarec vode in ves preznojen sem hodil po sobi gor in dol. V sebi sem čutil neizmerno bolečino, tesnobo in skozi možgane so mi letele razne misli. Vse skupaj je trajalo približno pol ure in vedno bolj sem spoznaval, da v tej borbi ne bom zmagal. Grabila sta me obup in nemoč. Porodila se mi je ideja, da bi skočil skozi okno in tako končal trpljenje. Malo je manjkalo, da bi to storil, ko me je neka sila, takrat meni neznana, zaustavila. Padel sem v neko vrsto nezavesti in se zgrudil na kavč. Pred očmi se mi je preprosto stemnilo in je bilo, kot bi me nekdo s palico udaril po glavi. Ne vem, koliko časa sem bil v nezavesti, vendar ko sem prišel k sebi, je v meni ponovno gorel žarek upanja in miru. Še nekaj minut sem premleval vse doživeto v tej uri ali dveh, vendar nisem razumel. Šele pred nekaj meseci, ko pišem to knjigo, sem izvedel, da me je takrat rešil poseben Angel, ki se imenuje Nalvage. Včasih se tema zdravi s temo. Da ne bo kdo pomislil, da sem kaj bolj posebnega od vas, in mislite, da samo mene rešuje neka višja sila. Vse nas rešujejo in nam pomagajo, razlika je le v tem, da se nekateri tega zavedajo, spet drugi ne. Pomembno je zavedanje, da je vsak od nas pomemben in od nas zavisi mnogo sedanjih in bodočih dogodkov. Si predstavljate, kaj bi bilo, če bi storil tisto neumno dejanje? Koliko ljudem bi spremenil usodo in pokvaril načrte? To bi bilo od mene sebično in neodgovorno. Univerzum bi v danem trenutku moral spremeniti mnoge načrte in poiskati zamenjavo, da ljudje iz moje okolice ne bi čutili primanjkljaja določene energije. Zavedajte se, da je vsak od nas pomemben in vsakdo od nas ima svojo vlogo, ki jo mora opraviti. Temu rečemo simbioza, odgovornost in obveznost. Moj premor od raziskovanja duhovnosti je trajal nekaj let, nekje do konca srednje šole. Takrat je en dogodek, ki sem ga že opisal v knjigi Na kavi z Angeli, vzpodbudil, da sem ponovno čutil zanimanje za tisto, čemur ljudje rečemo nadnaravno. V tistih časih je bilo težko dobiti kakršne koli knjige o Magiki in Tarotu, vendar, če si bil vztrajen in odprtega duha, si dobil tisto, kar potrebuješ. Veliko časa sem posvetil teoretičnemu in praktičnemu razumevanju obredne Magike, Tarota in Kabale. Žal nimam toliko prostora, niti energije, da bi zapise iz svojih dnevnikov spremenil v knjigo. Nastalo bi kar nekaj knjig, vendar vem, da vam ne bi to nič koristilo in bi vas lahko zapeljalo na neko napačno pot ali celo razumevanje vsega tega. V tem podpoglavju se bom zaustavil in neposredno prešel na naslednje podpoglavje. Če še nisi, ti toplo priporočam, da prebereš moji dve prvi knjigi, predvsem knjigo Na kavi z Angeli. Le tako boš bolje razumel moje Vizije in Glas, ki so me pripeljale do tega, da spoznam, da je eno izmed mojih glavnih poslanstev biti Magus. In da nečesa ne smem pozabiti. In to je kava. V času mojih magijskih začetkov nekje ob koncu srednje šole sem jo začel veliko piti in uživati v njej. Družili smo se ob kavi in se pogovarjali o Magiki in drugih temah. Skratka ob njej smo se učili. Kava zame ne predstavlja poživila, ampak magični napitek. Med pitjem kave sem spoznal veliko ljudi in poslušal zgodbe, ki jih piše življenje. Ona ločuje, analizira, povezuje in te poučuje. Uživam v njenem opojnem vonju in okusu, saj ob njej zagledam preteklost, se zazrem v prihodnost in radujem v sedanjosti. Spomnim se mladostniških let, kako smo pri meni uživali v njenih opojnih vonjavah in še bolj opojnem okusu. Smejali in jokali smo se, govorili in uživali v tišini. Radost bivanja je v njej. Kaj pa zdaj? Zdaj uživam sam v njenih radostih, saj ljudje, ki jih poznam, nekam hitijo, se mudijo in vedno zamudijo radost bivanja. Pehamo se za nekimi cilji, ki nam služijo za beg od nas samih. Da, bežimo pred samimi seboj. A, glej, kava je še vedno tu. Skozi stoletja nespremenjena, z istim vonjem in okusom. Z istim poslanstvom. V prihodnosti bo, žal, pozabljena in prepovedana, do takrat pa uživajmo v njenih plodovih. Kdor jo razume, bo spoznal, da ti kava odkriva Pot do Sebstva.



	Vsa ta leta raziskovanja in hoje po poti puščavnika so se v zrelih letih obrestovala. Dosegel sem nivo iniciacije, o kateri sem v svoji mladosti le sanjal in nisem si dovolil pomisliti ali upati, da jo bom v tem življenju dosegel. Del te zgodbe sem že opisal v knjigah Na kavi z Angeli in Na kavi z Magusom, pa vendar jo bom na tem mestu predstavil v celoti. Zapisane so vizije, ki sem jih doživel ob recitaciji Angelske molitve, ki sta jo od Angelov prejela Sir Edward Kelley in dr. John Dee. V podrobnosti opisa ne bom zahajal, saj sem že v prej omenjenih knjigah natančno opisal celotno metodo. Vedno govorim, da meditiraš največkrat enkrat na mesec. Na začetku tega nisem vedel in sem kar intenzivno raziskoval dimenzije vse do 19. Etirja. Nato sem se zaustavil. Razlog večmesečnega premora je najverjetneje v tem, da v določenem momentu nisem čutil potrebe, da nadaljujem in sem raziskoval oz. meditiral na drugačne načine, s katerimi sem se povezoval z Nebesi. Nekega dne pa se je v meni prebudila želja in sem nadaljeval. Obstaja tudi možnost, da sem si zaradi moje aktivne meditacije moral vzeti odmor, da vse skupaj dojamem in nekako ozavestim v sebi. Kdo bi vedel in ali je to sploh pomembno?

	Kako vse skupaj poteka in zakaj sklepam, da je to pomembno? Ne glede na to, ali verjamemo v neka bitja, inteligence oz. nam bolj znane pod imenom Angeli, bomo prej ali slej spoznali, da nismo samo telo in razum. Smo nekaj več. Če ne prej, pa to spoznamo tik preden odidemo na drugi svet. V tisti zadnji minuti. Da skrajšam in ne filozofiram preveč, vam lahko povem, da so nam v času renesanse Nadangeli in Angeli preko dveh Magov, sira Edwarda Kelleyja in dr. Johna Deeja posredovali izjemno učinkovite metode, ki nam lahko pomagajo, da spoznamo svoja tri poslanstva. Ena izmed metod, ki je zelo preprosta in izjemno učinkovita, je recitacija molitve. Prejeli smo devetnajst Ključev ali molitev, ki nam odpirajo 49 vrat Modrosti in Znanja. Z devetnajstim Ključem oz. Molitvijo odpiramo 30 dimenzij, ki jim rečemo Etirji. Z ostalimi osemnajstimi Molitvami odpiramo naslednjih osemnajst Vrat Modrosti in Znanja. Ena Vrata so skrita in jih, če ne prej, spoznamo, ko raziščemo 30 Etirjev. Začnemo z devetnajsto Molitvijo in največkrat enkrat na mesec raziščemo en Etir. Začnemo pri tridesetem. Ko po nekaj mesecih končamo s 30-imi Etirji, začnemo meditacijo s preostalimi osemnajstimi Molitvami, in sicer začnemo s prvo. Teh osemnajst Vrat Modrosti lahko raziskujemo po želji enkrat tedensko, enkrat mesečno, ali kako drugače. Predvsem moramo ubogati svoj občutek. Molitve so zapisane v Angelskem jeziku in jih lahko beremo tako, kot so zapisane, le da pri določenih mestih naredimo zamenjavo črk, in sicer C = K, Z = Z in AA = EA. Res bo čudno zvenelo, vendar tako pač je, saj kot ljudje nismo zmožni govoriti Angelskega jezika. Kako sem meditiral? Po navadi sem meditiral ob večernih urah, saj mi je tako odgovarjalo. Povem vam po resnici, da tudi sam nisem vedel, kaj naj pričakujem, in skozi glavo so mi letele razne misli in dvomi. Ker ljubim izzive, sem se odločil, da raziščem tudi ta del Magike. Nisem imel možnosti, da imam neko sobo, posvečeno samo magijskim dejavnostim. Meditiral sem vedno v dnevni sobi v večernih urah, ko je moja družina spala. Če pa so mogoče bedeli, sem jih prosil, naj me za nekaj časa ne motijo. Na sredini dnevne sobe sem na tla pregrnil rdeče pregrinjalo. Na vzhodni strani sem na tla položil »Sigillum Dei Aemeth« oz. Sigil Boga.9 Prekril sem ga z rdečo ruto in na njega položil kristalno kroglo ali magično ogledalo iz obsidiana. Včasih sem na Sigil položil kozarec vode (nikoli ustekleničene), ki sem jo po končani meditaciji spil, saj je postala blagoslovljena. Zraven sebe sem imel še zvezek in pisalo, v katerega sem sprosti zapisoval, kaj sem videl in slišal. Verjemite, če vam povem, da po koncu meditacije večino Vizije pozabite in zato je dobro sproti zapisovati. Nekomu je lažje, da ima zraven sebe diktafon. Nato sem stopil do vzhoda, stegnil roko in s kazalcem vlekel svetlobni trak do juga, zahoda, severa in se vrnil na vzhod. Tako sem ustvaril magični krog, ki je obenem zaščita pred možnimi vplivi potepajočih se duhov ali drugih energij. Obenem pa za vsak primer zaščitiš udeležence, ki so zunaj kroga (sosedi, družinski člani v drugih sobah …). Po tem dejanju lahko zaprosite višje inteligence za pomoč (na primer Nadangele, Jezusa, Budo, Odina, Horusa, pač kogarkoli, s katerim ste na tak ali drugačen način povezani). Nato sem se usedel na sredino kroga, v roko vzel Molitev in jo včasih po tiho ali pa sam v sebi prebral. Nekaj časa sem gledal v kroglo, ogledalo, ali kozarec in se sproščal. Poudariti moram, da v krogli ali ogledalu ne bomo ničesar videli. To je le pripomoček, kot neka vrsta antene, ki nas povezuje z drugimi dimenzijami. Čez nekaj minut so se začele Vizije. Na začetku sem videl kakšne simbole ali like in tu in tam slišal kak glas. Sprva sem mislil, da sem to jaz, vendar sem kmalu ugotovil, da kaj takega ne morem reči, saj tega Znanja nisem poznal. Začel sem s 30. Etirjem in čez nekaj mesecev končal pri prvem. Da ne izgubljam preveč besed, bi vam predlagal, da začnemo s kronološkim pregledom zapisov Vizije in Glasa. Vse Vizije, ki so zapisane, so le senca senc tega, kar sem doživel, videl in spoznal. Mnogo zadev je zelo težko opisati in prevesti v nam razumljiv jezik. Kar je pomembno, je to, da te Vizije, ki jih človek doživi, so izredno pomembne, saj skozi njih doživimo najvišjo iniciacijo in vpogled v lastno sebstvo. Vsak bo doživel svojo Vizijo, ki bo drugačna od drugih in mogoče bo tu in tam kaj podobnega. Mogoče se bo komu zdelo vse skupaj strašljivo, vendar temu ni tako. Vsaka inteligenca in sam Univerzum prilagodita doživetje določenemu posamezniku oz. posameznici. Zaradi tega vas ni treba skrbeti, in če komu ne uspe prvič, naj vztraja in ponovi čez nekaj dni ali tednov. Tudi meni na začetku ni uspelo in sem dostikrat moral ponoviti. Še enkrat naj ponovim, da so Vizije, zapisane v naslednjih poglavjih, namenjene samo meni in jih ob branju doživljajte kot zgodbo nekoga drugega. V njih ne boste našli svoje resnice ali laži. Vam so namenjene vaše lastne Vizije in Iniciacije. Zdaj vas vabim k branju10 v drugo dimenzijo, v kateri razum zmrzne, resnica in laž ne obstajata. Po mnogih letih raziskovanja in truda se je rodil Magus, ki je vedno bil tukaj, skrit in iz moje strani nesprejet.





	30. Etir – TEX11


	9. februar 2018, od 23:08 do 00:20



	Bilo je zanimivo. Poleg sebe sem imel papir, pisalo in telefon za snemanje, ki sem mu onemogočil prejemati signale. Usedel sem se in recitiral 19. Ključ oz. molitev tridesetih Etirjev. Pričakoval sem vizijo, vendar je ni bilo. Ponovil sem invokacijo in čakal. Rekel sem si, da bodo Angeli z mano že komunicirali na razne načine, nič ne smeš pričakovati, samo sprosti se in čakaj. Moram priznati, da sem bil kar malo nervozen in poln pričakovanj. Potem pa gledam v kroglo in vidim, kako vsak predmet okoli mene žari v svetlo oranžni svetlobi z rumenimi odtenki. Oči me začnejo močno peči in se solziti. Vroče mi je. Sprva dobim občutek, da moram popolnoma izklopiti telefon in naj ga naslednjič nimam ob sebi. To naredim. Gledam v kroglo in zavoham vonj zažganega lesa, ki me spominja na vonj sandalovine. Ta vonj je močnejši od vonja abramelinovega olja, ki v odprti steklenički stoji na mizi.

	Vidim meglo okoli sebe in čutim, kako me obkroža. Ker tega že leta nisem počel (razne invokacije z meditacijo), malo trznem in se, da rečem, prestrašim. Zaustavim se in se vprašam: »Kaj je narobe s teboj Sanhiel? Sprosti se in prepusti dogodkom.« Tako tudi storim. Vonj sandalovine se vrne in okoli sebe vidim meglo. Preden sem to videl, sem še enkrat ponovil invokacijo. Na svoji desni strani knjige (ki sem jo uporabljal za prizive, ker se mi ni ljubilo prepisovati vsega tega) v spodnjem kotu vidim znak . V sobi slišim, kot da sam sebi govorim neke meni neznane besede. Vzamem papir in zapišem nekaj besed, ki sem si jih uspel zapomniti. (Besede so bile v Angelskem jeziku in jih bom zaradi previdnosti raje izpustil iz tega zapisa). Bilo pa je nekaj v smislu O LARB OL SONUF …

	Nato začutim, da je konec. Na koncu dobim občutek, da bom naslednjič vzel Sigil Boga (natisnjenega ali tistega na vosku) in ga položil pod kroglo. Okoli vratu si bom nadel še lamen in dal prstan na roko. Šele takrat bom naslednjič naredil invokacijo. Po meditaciji se počutim umirjeno, zelo sem lačen.



	10. februar 2018, 16.03–17.20



	Priprava enaka kot prejšnji dan in ponovitev klica 30. Etirja.



	Tega dne sem ponovil klic, vendar ni bilo ravno uspešno. Slišal sem neke besede v Angelskem jeziku in celo videl določene črke Angelske abecede in to je vse. Očitno nisem bil razpoložen in delal na silo.

	13. februar 2018, 9.30–11.00



	Priprava in ponovitev klica 30. Etirja12



	Med vikendom sem si na papir natisnil sveto Tablo in danes sem jo postavil na tla in v kote Table postavil štiri manjše Sigile Boga. Sedmih Talismanov nisem postavil, na sredino Table sem dal večji Sigil Boga.

	Sprva se ne dogaja nič. Ponovim invokacijo. V krogli nekaj vidim. Sprva vidim neko puščavo in nad njo modro nebo z oblaki.

	Pojavita se mi sledeča znaka:

	in . Nato vidim določene črke Angelske abecede. Slišim glas: Deu sest nostre. Lapidum sanctum vitrem (ali vitrium). (Moram priznati, da se latinskega jezika nisem nikoli učil, niti ga nisem bral, zato ga ne razumem.)

	Potem vidim znak: . Spet vidim določene črke Angelske abecede in potem še SAAILEM8.

	Nato se začnejo zunanji moteči dejavniki, saj sosed začne vrtati v steno in se ne morem več osredotočiti na meditacijo. Preneham in končam.



	15. februar 2018, 8:28–9:32



	Ponovim klic 30. Etirja. Vztrajam pri ponavljanju, želim se naučiti pravilne jasnovidnosti, rad bi dobil občutek, zakaj gre pri vsem tem.

	V teh dneh sem tudi testiral, v kateri višini naj imam kroglo, kaj naj imam za opremo itn. Žal sem imel le amatersko kroglo, katere dno je bilo odrezano, in to sem spoznal šele takrat, ko sem začel z molitvami 49. Angelov.

	Tega dne sem videl oblak in za njim modro nebo. Nato sem videl znak in tudi ime EL.





29. Etir – RII


	16. februar 2018, od 08:49 do 10:10



	Ko sem se usedel, sem kljub temu da sem imel v izparilniku mešanico eteričnih olj kadilne bosvelije, mire in cedre ter pred seboj še odprto stekleničko olja abramelina, zaznal močan vonj sandalovine. Gledal sem v kroglo in začutil pekoče oči ter bolečino na čelu. Nekajkrat sem začutil, kot da vse skupaj okoli mene lebdi. Nato sem v sobi zaslišal besede:

	»Poglej te oči princese, kako so radostne v naročju zvezdne noči, noči boginje Nut. Potuje po vesolju, ni cilja, je samo pot.«

	Potem je mojo osredotočenost začel motiti hrup sosedov nad menoj, ki so se glasno smejali in govorili.

	Poskušam se ponovno osredotočiti na vizijo in vidim obraz. Vidim sebe, ki to nisem. Dobil sem občutek, da je Angel prevzel moj lik v krogli. Vprašal sem ga, ali je Angel 29. Etirja, in mi je pokimal. Videl sem, da govori, vendar ga nisem slišal. Ob vprašanju, kako mu je ime, je obračal glavo v svojo desno. Šele pozneje sem doumel, da imam na svoji levi velik črn televizor, ki se ne blešči. Pogledal sem tja in videl znake v krogu. Bilo je prehitro, da bi si jih zapomnil. Potem sem slišal nekaj takšnega kot Bornogo, princ nad princi, in zdi se mi tudi, da še ime ME.

	Potem sem slišal odgovor na moje vprašanje, ali sem vreden vizije.

	»Ti si vreden vizije, vendar moraš razviti svojo jasnovidnost in premagati svojo željo po rezultatu, da se sprostiš in prepustiš viziji. Lahko prideš celo do 20. Etirja, ker si sposoben, samo bodi sproščen.«

	Predlaga mi, naj delam v paru, saj je tako lažje. Eden naj izvede klic, drugi naj gleda v kroglo. V slogi je moč. Nato zaslišim, naj narišem sledeče:



	Slišim še besede: »Prosvetios Dominus Sancti.« Vidim znak svastike. Končam vizijo.





28. Etir – BAG


	19. februar 2018, od 08:50 do 09:45



	Bilo je zanimivo. Tokrat sem uporabil steklo dimenzij 12 cm širine in 20 cm višine, ki sem ga pobarval s črno barvo, in na hrbtno stran postavil Sigil Boga. Še preden sem začutil prisotnost 28. Etirja, sem po klicu sedel in začutil pekoč občutek v očeh in videl meglice v prostoru. Zavohal sem vonj, ne vem, ali je bila cedra ali rožni list. Zdi se mi, da sem videl Angela v črnem, kako je proti nebu dvignil roke. Slišal sem neke besede v angelskem jeziku, vendar ni bilo časa, da bi jih zapisal.

	Nato sem slišal sledeče besede v latinskem jeziku: »In nomine Dei Deus. Apologia const idearum (ali ideorum) pactum. Sanctum sanctum. Angelicum lingum (ali Angelicum lingorum). Septenarium Sanctum Omnium.«

	Potem slišim govor:

	»Ne obstaja nihče, ki bi nas vodil, razen našega svetega Gospoda Boga. Sveto, sveto, sveto je Njegovo ime. Ustvaril je Nebo in Zemljo. Ljudje se ne zavedajo števila sedem. Njegov pravi pomen je skrit in samo tistim čistega srca, ki verujejo v Boga, bo to odkrito.

	Ne obstaja način, da se to izpelje (mislim, da gre tukaj za moje podzavestno vprašanje glede sistema Enohiane). Človeku je dana možnost, da skozi izkušnje poišče metodo komunikacije z nami. Orodja so mu dana, mehanizmi so mi znani. Izkušnje in znanje mu bodo v pomoč. Sam bo dojel, ko bo šel predaleč. Ljubezen je čuvaj in tukaj ni mesta sovraštvu in sebičnosti, ker Bog vse vidi in sliši in pred Njim ni nič skrito (neznano).«

	Nato mi reče, naj odprem knjigo »Five Books of Mystery« na strani 16, in da je to vse.

	Na tej strani je slika, s katere sta John Dee in Edward Kelley dobila imena 49-ih Angelov Nebes Heptarhije.

	 Zatem sem videl še sledeče znake: .



	Potem slišim sledeče:

	»Naslednje Etirje nadaljuj zaradi lažje komunikacije v dvoje. Ti boš vodil celotno operacijo in invokacije. Začnita od 30. Etirja in vse vama bo odkrito. Lahko pokličeš Angela EHNB in tukaj boš dobil druge ključe. Vse ima smisel, vse ti bo jasno. In ne obremenjuj se. Besede 28. Etirja so končane. Pozdravljamo te v Imenu Vsemogočega Boga, stvaritelja in odrešenika. In Nomine Dei. Amen!«





27. Etir – ZAA


	22. februar 2018, med 08:47 in 10:05



	Po klicu sem se usedel in za vsak primer ponovil klic. Pogledal sem v kroglo, pod katero sem položil imena treh vladarjev oz. Angelov 27. Etirja in vse skupaj postavil na Sigil Boga. Videl sem neko bleščečo točko na krogli in zdelo se mi je, da vidim morje, nebo in na desni strani obalo. Naenkrat slišim glas, naj še enkrat ponovim klic. To tudi storim. Zdelo se mi je, da vidim Angele. Veliko jih je in v sredini stoji en velik Angel in na njegovi levi in desni malo manjša Angela. Slišim glas:

	»Ljudje, o vi, sinovi Boga! Grešite! Vi grešniki! Molite k Vsemogočnemu Bogu! Samo eden je Bog! Umijte svoje krvave roke in očistite svoje srce. Svetloba Njegova bo tedaj stopila v vas. Spoznali boste FIAT LUX. Pater et mater unus Deus.

	Ti vidiš vizijo, vendar jo gledaš z očmi. Glej jo s srcem. Razum je laž. Z zemeljskimi čutili glej tisto, kar je zemeljsko, z duhovnimi očmi tisto, kar je božansko. Odpri svoje zaprto srce Vsemogočnemu Bogu. Mi smo čuvarji 27. Etirja ZAA in zdaj se sprosti, glej in poslušaj. Bodi potrpežljiv in ne imej želje po rezultatu. Videl boš znak in imej ga s seboj. Ta znak je naše darilo tebi, da greš naprej in premagaš prepreke na svoji poti. To je znak, ki ga Vsemogoči Bog preko nas daje tebi. O, sveto je Njegovo Ime, ki ga nihče ne more izgovoriti. Sedemkrat sedem in še enkrat krat sedem. Sedaj glej!«



	Ta znak naj bi mi pomagal in me vodil. Gledam v kroglo in megleno vidim razne simbole, ki se hitro izmenjujejo. Spet slišim, da se nisem sprostil in sem gledal s svojimi očmi. Vidim še, kot bi se Sigil malo privzdignil. Slišim glas:

	»Odpri knjigo na strani 54.« (Pri sebi imam knjigo, iz katere sem uporabljal klice in jo je napisal neki drugi avtor.) Odprem knjigo in na tej strani vidim sveto Tablo. Glas mi pove: »To je sveta Tabla. Na drugi strani imaš sveti Sigil.«

	Še pred tem vidim neke znake:



	Slišim glas:

	»Zapiši si sedem znakov, ki so pod krogom, in to nosi s seboj. (Pokažem, ali so to ti znaki in dobim pritrdilen odgovor.) V sedmerokotniku in na istem položaju kot na svetem Sigilu. O, Gospod Bog, sveto, sveto, sveto je Tvoje ime.«



	Vidim znak oz. črko A in določene črke Angelske abecede. Slišim ime Blumaza in potem glas: »Peripsol, peripsol, peripsol.

	Krvave so Njegove oči od solz, ki tečejo zaradi grehov ljudi. Ti jim boš prenesel sporočilo v obliki preprostih besed (ne kot prerok, ampak čisto preprosto kot navodilo). Toda ne zdaj. Prihaja ta čas. Sporočila bodo prihajala brez načrta in brez najave. Ti jih zapiši. Pazili bomo, da te ne motijo pri vsakdanjem delu (mišljeno, če bom v službi ali nekje v družbi). Mi smo sveti Angeli in ti si suženj Vsemogočnega Boga. Nikomur ne morejo biti znane skrivnosti Nebes. S tem se vizija končuje. Lahko greš naprej, ampak le do 20. Etirja. Naprej so zate Etirji začasno zaprti. Odprli se ti bodo skozi iniciacijo prejšnjih Etirjev.«



	Krogla se je potemnila (čeprav je bila črna). Položaj se je umiril in vse je bilo zelo mirno. Zahvalil sem se in končal.





26. Etir – DES


	23. februar 2018, med 09:04 in 10:20



	Po klicu sem se usedel, za vsak primer sem ga ponovil. Gledam v kroglo in nekaj mi reče, naj zaprem oči in se sprostim. Za nekaj minut to tudi naredim. Ko odprem oči, vidim v krogli in okoli nje meglico in svetlikajoče se pike. Imam občutek, da danes vizije ne bo. Občutek, kot da je nisem vreden. Naenkrat vidim črno razburkano morje, oblaki so temni in nevihtni, strele bliskajo in grmi. Na sredini te slike se dela vrtinec, ki naenkrat zgleda kot tornado. Kot da naenkrat vidim ogromnega Angela, celega v črnem. Resnega obraza in vsake toliko časa iz njegovih kril pade pero na zemljo oz. tla. Slišim glas:

	»Mi ti govorimo, ti ne slišiš. Mi se prikazujemo, ti ne vidiš. (Nisem še bil popolnoma sproščen in še vedno me je preganjal občutek, da nisem vreden vizije.)

	Ave Maria! Jesu Christi! Amen! Glej! Iz mojih kril odpada perje in pada na Zemljo. Vsako pero je katastrofa. Brez ljubezni ni sreče. (Dobim občutek, da se to nanaša na nas, ljudi, ki smo izgubili vero in ljubezen in smo okupirani z materialnimi dobrinami. Pozabili smo na osnove bivanja. Grešimo.)

	Poslušaj! (V daljavi slišim krike. Ne razumem, kaj govorijo.) Nisem žalosten, čeprav vsaka sprememba prinaša katastrofo in ni takšna, kot se zdi. Po nevihti posije sonce, oblaki izginejo in nebo je modro.«



	Slika se spremeni. Vidim zelene travnike, otroci se igrajo. Okrog so veseli Angeli. Nekako me celotna slika spominja na tarot karto Sonce. Angel ni več temen in črn. Pisane barve je. Barve se lesketajo. Skoraj me spominja na perje pava (ptice). Čuti se velika radost v njem. Nato glas:



	»Vsi molijo v čast Jupitra, ker jih je strah brezna, strah jih je črnega morja in sivega starca. Za menoj je brezno, vstop v Noč Zvezd.«



	Zdaj vidim, kot da je temno morje le krinka in so to le vrata za vstop v Noč.



	»Ne boj se. Prihaja tvoj sveti Angel Varuh. Zdaj vidiš, kako so strašne vizije z vsakim višjim Etirjem. Kako jih je težko razumeti, razen če si črna piramida v prahu ali Logos.«



	Slišim kor Angelov, vendar ne razumem, kaj pojejo, še zaznam jih ne.



	»Bodi tisto, kar si. Hodi in hodil boš po pravi poti.«

	Zdaj vidim sebe kot otroka in moj sveti Angel Varuh hodi z mano in me drži za roko.

	»Radujte se, otroci Zemlje. Njega, ki je ustvaril Nebesa in Zemljo. Samo eden je Bog. Hriliu!«

	Vidim sokola, kako leti nad pokrajino, in okrog njega polno Angelov. Vsi so oboroženi in se pripravljajo na boj. Hitro poletijo proti Zemlji in se spopadejo s temnimi silami. Veliko je ognja, dima in vonja po žveplu. Tista temna bitja, ki so preživela, so Angeli zaprli v podzemlje, v kletke. Vidim, kako so zapečatili vrata kletk s pečati sedmih znakov. Zaslišim glas:



	»Ob polnoči prihaja Sin Sonca (mišljeno rešitelja), da osvobodi in blagoslovi Zemljo.«



	Naenkrat vidim na svoji desni strani Sonce, na levi Luno, med njima pa je Heksagram.





	Nato vidim gore in planote. Nebo je jasno in zvezde sijejo. Izvem, da sem sinoči dobro sestavil talisman in ga naj nosim s seboj, saj me bo varoval in mi pomagal na moji poti, da se povežem s Svetim Angelom Varuhom. Da mi bo pomagal reševati težave.

	Zdaj slišim glas, da je vizija končana in lahko grem dalje. Ozračje ni več naelektreno in vse je mirno.





25. Etir – UTI


	26. februar 2018, med 23:02 in 00:16



	Po izvedeni invokaciji sem se usedel na svoje mesto. Čutil sem naelektreno ozračje. Za vsak primer sem ponovil klic.

	Slišim glas, ki mi pove, naj zaprem oči in se sprostim. Čez nekaj časa vidim nekakšen obroč, v katerem je zapisano neko ime. Odprem oči in gledam kroglo. Začutim pekoč občutek v očeh in zagledam noč, polno zvezd, in na tisoče in tisoče oboroženih Angelov. Naenkrat vidim, da ti Angeli pokrivajo enega večjega Angela. Ta je črn in strašen, a njegovega obraza ne morem videti. Zaslišim močan glas, ki kar odmeva:



	»O, noč, ti neskončnost, ki si sprejela njihova srca. Samo eden je Bog in njegovega imena ne more nihče izgovoriti. Niti njegovih sedem Čuvarjev vrat. Niti Magus niti Magister nimata ključa za njegovo Ime. Kdo lahko izgovori Njegovo Ime in ostane pri tem živ? O, sedem, sedem, sedem. Sveto je Tvoje Ime. O, Radost naša. Ni samo Ona tista, ki je zbrala vso kri Svetnikov. Ne, do Nje ni poti. Skoči, skoči, skoči v Brezno! Globoko v to temo. Vrtinec te nosi, sam si.«



	Vidim temen in skoraj neskončen vrtinec.



	»O, kje sta sedaj tvoja moč in znanje? Ne koristita ti. Vse črke so obrnjene, vsi simboli brezpredmetni. Kateri jezik naj govorimo, da vi, ljudje, sinovi Najsvetejšega, lahko razumete? To je jezik srca, jezik Vsemogočnega Boga. In vsaka pesem je samo senca tega jezika. To je Tišina in kdo lahko o njej napiše pesmi, da jo postavi v simbol? Vprašaj črno Noč, piramido. O, poglej Magusa, kako se smeji v svojem prekletstvu. Smeji se, ker od norosti ljudem ni zmožen prenesti resnice, ne da bi ne izgovoril laži.«



	Ponovno vidim Angela in Zvezde. Ponovno slišim glas:



	»Ljudje mislijo, da razumejo. Krasijo se z znanjem, ki jih samo vleče navzdol. Tam zgoraj znanje nima pomena, jezika ni, pesmi ni. O, kako si prazna ti, Neskončna Noč. Tvoja Ljubezen je brezmejna. Dom Svetnikov. Jaz sem velik in strašen Angel, katerega imena ne poznaš. Ne! Ne moreš ga dojeti s svojim srcem Adepta13. Ne, ne in ne! Biti moraš piramida, spremenjen v prah. Brez misli, čutil in znanja. O, tebe, sin Sonca, vodi Tvoj sveti Angel Varuh in k njemu želiš. Pojavil se bo, ko ga boš najmanj pričakoval. Tukaj je, vedno s teboj. Ali veš Njegovo ime?«



	Na tem mestu je vse utihnilo, kot da bi bilo konec vizije. Dobil sem občutek, da se bo prikazalo ime. Spomnil sem se na vizijo pred 15–20-imi leti, ko sem videl Njegovo ime. V misli mi je prišlo ime ...

	Ponovno zaslišim glas:



	»V skrbeh si. V kratkem boš našel rešitve za svoje težave in boš lahko šel naprej. Nova stopnja v karieri te čaka. Tam se boš dokazal. O podrobnostih zdaj ni primerno govoriti. Ko pride ta čas, bo tvoja radost neskončna. Zahvali se Vsemogočnemu Gospodu Bogu. Omnia Deus Nostre.«



	Na tem mestu dobim občutek, kot da me čakajo novi izzivi v karieri, in to kmalu. Obenem pa kot da bom začel z nečim novim, na malo višji ravni in bom lahko znanje in izkušnje iz preteklosti s pridom uporabil.

	Vidim stopnice, ki segajo visoko, in z obeh strani stoji množica Angelov s trobentami. Po teh stopnicah se spušča Angel. Strašen je in ne morem videti njegovega obraza. Govori:



	»Ne moreš me videti, ker še nisi zrel za te stvari. Toda lahko greš naprej.«



	Mišljeno je bilo, da lahko grem v naslednji Etir.



	»Delaš pravilne stvari. Ne boj se. Vsemogočni Bog je s teboj. Mi smo s teboj, ker nas On pošilja. Da, prenesel boš sporočilo ljudem. Še veliko dela imaš za opraviti. Bodi potrpežljiv, korak za korakom ti bo vse odkrito. Da, in skrivnosti pozabljene in Ključi od Vrat Nebes ti bodo znani. Razkril jih boš ljudem, toda redki jih bodo razumeli. Bodi suženj Vsemogočnega Boga. Deus o Deus. In Nomine Dei. Amen.«



	Vidim neke hebrejske črke Aleph Shin Thet in nato Yod Samekh Lamed Daleth Heh Lamed in zatem slišim glas:



	»Sanctum, o, sancti. Do nostre filius sancti. O, domine Jesu Christi.«



	Vidim tega istega Angela in od nekod ga zadene strela v srce. Slišim glas:



	»Ah, zadela me je strela nesmrtnosti. Mrtev sem in poglej, jaz živim v naročju Vsemogočega Boga. O, Noč, Panova noč. Blagoslovljen sem. Ta misterij ti ni znan.«



	Vidim, kako se je ta Angel spremenil v Angela iz Tarot karte Umetnost. Slišim smeh, Angeli, ki so bili zraven, so padli na kolena. Kot da mu pojejo odo. Slišim glas:



	»Povleci se, povleci se! Dovolj je bilo vizije. Imaš čas, da globlje pogledaš vanjo. Sedaj poznaš njegovo ime.«



	Mislijo na mojega Svetega Angela Varuha.



	»Da, kako ti je težko doumeti, da je to resnica. Resnica je tako preprosta in vi, ljudje, to težko razumete.«



	Angel odhaja po stopnicah navzgor, ostali Angeli se mu klanjajo in mu sledijo oz. se vračajo k njemu. Na tisoče in tisoče jih je. Oboroženi so z najostrejšimi orožji. Prekrili so ga in so videti kot dlačice na njegovem telesu. Obraza ne vidim. Že samo misel na to je strašna. Megla zakrije kroglo, pojavita se mirno morje in zvezdno nebo. Vse je mirno in vizije je konec.





24. Etir – NIA


	1. marec 2018, med 23:05 in 00:30



	Po izvedenem branju sem najprej mislil, da se ne bo zgodilo nič. Že od samega začetka nekako nisem bil ravno pri stvari. Šele molitev me je pripravila. Sprva sem opravil klic stoje, potem sem ga ponovil sede. Videl sem, da Angeli čakajo. Nekaj mi je reklo, naj zaprem oči in meditiram. Mantral sem ime Etirja. Ko sem odprl oči, se mi je projicirala slika tarot karte Eon. Prikazal se je velik Angel, ki je bil bleščeč in v pisanih barvah. V levi roki je držal trobento, prislonil jo je na usta in začel trobiti. V desni roki je držal zastavo. Mislim, da je bila črna in na njej narisano belo jagnje. Pod njim je bila množica ljudi, ki so do pasu stali v vodi in mu v znak kesanja dvigovali roke. Slišim glas:



	»O, ljudje, sinovi Božji. Kam greste? Brat proti bratu, sestra proti sestri.«



	Slišim kesanje ljudi in v opravičilo pravijo, da tega niso hoteli in se tega tudi niso zavedali. Angel deluje, kot da jih ne sliši, in nadaljuje s trobljenjem. Ponovno glas:



	»Peripsol! Peripsol! Peripsol!«



	Slišim še nekaj v Angelskem jeziku.



	Na njegovi levi strani se pojavi zlati Lev. Izgleda, kot da jih bo vse (ljudi) pojedel, vendar ga nekaj zadržuje. Sliši se glas:



	»Oh, ni še čas, da vas ta Zver poje.«



	Naenkrat opazim, da ima Lev več glav (sedem). Vidim, da jagnjetova volna postaja rdeča od krvi. Slišim glas:



	»Molili ste k jagnjetu, temu ljubkemu bitju. Toda on vas je vse pojedel. Okopal se je v vaši krvi. Vi ste prekleli Leva in Zver, njega ste se bali, a niste videli prave nevarnosti, ki vam grozi.«



	Vidim, kako mogočen je Angel. Njegovo perje je polno rezil, nožev in mečev. Na milijone jih je.



	»O, poslušajte, ljudje. Vi molite k napačnemu Bogu. Tam Njega ni. Vedite, samo eden je Bog. Omnia Deus, Deus et Nostre. Sanctum filia in Spiritus sancti. Homo et Deus.«



	Ljudje se utapljajo v umazanem blatu. Angel in Lev se umakneta. Jagnje se umakne čisto na koncu. Nebo postaja oblačno in temačno. Vidim, kako prihajata volk in vrana. Prišla sta, da dokončata, kar je ostalo.

	Vizija se spremeni. Vse postane čisto. Naenkrat vidim Angela, ki je kot na tarot karti Visoka svečenica. Igra na harfo. Vsak dotik strune povzroči zvok, iz katerega se rojevajo novi Angeli. Slišim glas:



	»Ars vitriol. Konh om pax. Težka je vizija zate, o, sin Sonca. Ali si prepoznal Leva v sebi? Ali veš, kdo je on? Še enkrat ponovi klic in poglej tedaj.«



	Ponovim klic in meditiram. Zaznam vonj sandalovine. Zdaj vidim, kako Lev požre Sonce in zdaj žari v njegovi svetlobi. Kot da bi postal Sonce. Vidim zelen hrib, okrog katerega plešejo Angeli, ki izgledajo kot otroci. Pojejo, vendar ne razumem pesmi. Na vrhu hriba vidim črno jajce, ki si želi nekaj povedati:



	»Ne moreš me videti takšnega, kot sem. Nimaš ključa za odpiranje globljih skrivnosti tega Etirja.«



	Nikakor se ne morem spomniti formule. Začnem z molitvijo: »V imenu Očeta, Sina in Svetega Duha, vi Angeli 24. Etirja NIA, razkrijte mi misterije v imenu Vsemogočnega Boga in njegovega sedemkratnega imena.«

	Zdaj vidim kolo in da sem njem razpet jaz. Neka sila vrti to kolo in vidim tri Gune14, kako se naslajajo nad menoj. Vznemirjen sem in ni mi prijetno. Kot da me mučijo. Slišim glas:



	»O človek, želiš zbežati usodi. Ne moreš! Sprejmi jo in se pomiri z njo.«



	Zdaj se umirim in vidim, da se kolo umirja. Naenkrat vse postane radost in vidim, da je v vseh treh Gunah ali fazah smisel in so to samo cikli v življenju. Tako kot vreme, pri katerem ima vsak letni čas svoj namen in koristi Zemlji. Zdaj zavonjam vonj cedre. Prihaja veliki Angel, oblečen v žarečo rdečo obleko, kot da je ves v plamenih. Ima obraz mladeniča, vendar je poln izkušenj. Vsi se mu umikajo. Ima dolge in zlate lase. Zelene oči. Vzame me v svoje naročje in me poljublja. Vidim, da padam v nekakšno ekstazo in čutim radost in svobodo. Počutim se kot otrok. Od sreče bi zajokal. Ko ga pogledam, vidim, da je to On. Iskal sem ga, a on je bil ves čas z menoj. Počutim se izpopolnjenega. Opazim, da je Angel preživel oz. doživel mnoge boje in ima visok položaj v hierarhiji. Je eden od sedmih. Sploh se ne pogovarjava, vendar vse razumem. Ne najdem besed, s katerimi bi opisal to stanje. On ima odgovor na vsa moja vprašanja, še preden vprašam. Obkrožena sva s tisočerimi in tisočerimi Angeli. On je vesel, kot bi bil končno s svojim otrokom. In zdaj sem v Njem. Postal sem del Njega in on je postal del mene (tu je vedno bil z menoj). Občutek imam, kot bi me pojedel ali vsrkal vase. Kamorkoli se premaknem, je On tu. Kot da je moja avra, moja svetloba. Vidim sliko, v sredini sva On in jaz. Na njegovi levi je rdeč lev, na desni bel orel. Okoli naju je množica Angelov. Slišim glasove:



	»Sanctum in pactum. Lux Deus Dei.«



	Prepoznam Njegovo ime iz glasov Angelov. Zgodi se poroka. Naredim znak Tišine in rečem Amen. Slišim glas:



	»Vizija je končana. Lahko greš dalje. In nomine Dei, Spiritus sancti. Amen.«





23. Etir – TOR


	5. marec 2018, med 22:45 in 23:59



	Nisem bil ravno dovolj razpoložen, vendar sem se držal cilja, ki sem si ga zastavil, da bom izvedel klic.

	Na začetku sem med sproščanjem videl veliko temno piramido. Nato sem slišal glas, ki me je spraševal, kdo sem jaz. Odgovorim na vprašanje in ponovno slišim glas:



	»Enajst je moči, ki odpirajo vrata. Poglej me!«



	Vidim velikega Angela, ki sedi na prestolu. V desni roki drži žarečo strelo, kot palico. Prestol je ves v zlatu in okrašen s simboli. Spomnil sem se na tarot karto Eon. Ponovno glas:



	»O, zvezdna modrina. Ti neskončnost. O, človek, težko je stopiti v ta Etir. Moli! Samo eden je Bog.«



	Začnem z molitvijo in prosim Vsemogočnega Boga, da mi dovoli vpogled v Etir. Čutim, da lahko le stežka kaj vidim.

	Vidim veliko oko, žareče, ki me želi pogoltniti. Glas:



	»Veliki so te skrivnosti. Poslušaj svoje srce. Obsijan si s soncem.«



	Zdaj uzrem skupino Angelov, na stotine jih je, ki so napadli zmaja. Borijo se z njim. Prihaja en velik Angel v svetlečem oklepu in v roki drži žareč meč. Ima rdeče lase kot baker in zlato. Zmaja je prebodel naravnost v srce. Naenkrat temni oblaki izginejo in posije sonce. Okolje ni več črno in sivo. Vse začne cveteti. Pomlad je. Slišim glas:



	»Jaz sem tisti, ki stoji pred obrazom Boga. Vse zlo sem odgnal. Jaz sem ta, ki bo vodil vojsko ob Sodnem dnevu. O, Gospod Bog, bodi milostljiv do njih. Odpusti jim grehe in pokaži jim pot, da bodo lahko ob sodnem dnevu pripravljeni in sposobni prestopiti na pravo stran. Omnia Patris Luciftias. Omnia Patri domine Dei.« (Slišim še nekaj latinskih besed, vendar si jih ne morem zapomniti.)



	Zdaj vidim puščavo in polno majhnih piramid (črnih). Ko jih pogledam, se mi zdi, da so to posvečenci, Magistri. Glas mi pove:



	»To je naslednja postaja. O, Mati, ki si pojedla njihova srca in izpila njihovo kri. Dala si jo očetu, da mu povrneš mladost. Novi sinovi in hčere se rojevajo.«



	Zatem se prejšnji Angel obrača proti meni. Pove mi:



	»O, sin Sonca, dolga pot te še čaka. To so samo sence Etirjev, ki jih moraš spoznati. Bodi potrpežljiv in delaj počasi. Razvijaj se. Napolni se, da boš imel pozneje kaj izprazniti. Ne boj se. Jaz sem tukaj, vodil te bom. Jaz sem ti in ti si jaz. Vsi svečeniki religij so se napolnili. Povezali so se z iluzijo in niso prestopili Morja. Svojo kri so zaklenili v mračne sobane. Prelivajo tujo kri, misleč, da se bodo tako rešili. Molijo in mislijo, da bo molitev sprala njihove grehe in njihove krvave roke. Oni služijo zmaju in ne Bogu. Ta zmaj je princ s štirimi glavami.

	Redno moli, poslušaj svoje srce in bodi milostljiv. Bodi skromen v besedah in bogat v delih. Mi smo s teboj. Spoznaj naslednje Etirje, čeprav bodo sence. Z razumevanjem senc boš razumel prave slike Etirjev. To boš dojel čez nekaj let in tedaj boš odkril skrivnosti Etirjev.«



	Vidim znak in besede Dominus Luminus. Patria sancti Lux.



	Glas mi pove, da lahko grem naprej in zdaj vidim gore in slapove, kako se zlivajo v morje, in ponovno glas: »Povleci se iz vizije. Pojdi naprej.«





22. Etir – LIN


	15. marec 2018, med 09:20 in 10:45



	Danes sem z namenom eksperimenta postavil Sveto tablo, vzel prstan in talisman. Po izvedenem klicu sem se usedel, zamižal in meditiral. Ponovil sem klic. V krogli sem videl neke bele pike. Na temenu sem začutil pritisk, ki se je razširil do tilnika. Čutil sem, da me Angeli čakajo, vendar nisem videl nič.

	Zatem sem videl piramido in potem planetarni znak Venere in pozneje, mislim, številko tri.

	Videl sem neki vrtinec, ki me je začel vsrkavati, nato dolge stopnice, okrog njih Angele in na vrhu prestola sem v močni svetlobi videl obris velikega Angela. Slišim glas:



	»Ti ne vidiš. Ti si ne želiš videti.«



	Zazdi se mi, da vidim neki bel list papirja z mrežami. Ponovno slišim glas:



	»Zapisuj! Zapisuj!«



	Vidim Angela, ki si iz prsi vzame srce. Deluje, kot da bi bil ranjen, vendar da zaradi tega ni prizadet. Deluje kot simbolično dejanje. Glas mi pove:



	»O, kdo mi je vzel srce? Ne poznaš njegovega imena. Poglej moje ranjeno telo. Samo oklep je. Moja slika je vse in v vsem. Jaz nimam oblike.«



	Potem slišim, naj gledam in narišem preglednico 7 x 7 in naj pišem od leve proti desni.





	Opomba: 13. aprila 2019 sem ob pogovoru z Angeli Nebes Heptarhije preveril prej zapisano tabelo. Povedali so mi, da je to preglednica z imeni Angelov, ki so kreacija Nadangela Gabriela. Lahko se berejo od leve proti desni ali od zgoraj navzdol.



	»Moje rane so posledica grehov ljudi. Samo voda jih lahko opere.«

	Zdaj vidim, da mu dež izpira rane.



	»In ta kri bo kot dež padla na ljudi, da jih blagoslovi, čeprav so grešili. Dana jim bo še ena možnost, še ena priložnost. Ni povratka. V tej krvi je vse – znanje, modrost in blagoslov. O, sedem krat sedem. Blagoslovljeno je Tvoje Ime, na veke vekov. Amen! Noč, ko Zvezda pade …«



	Zazdi se mi, da pada iz smeri Vzhoda ali Jugovzhoda.



	»S tem bo božji človek maščeval Njegovo Ime, da očisti, da posveti. Da postavi vse na svoje mesto. V red! V red!

	Ta Etir je težavnejši, kot si mislil, da je. Utrujen si. Kdaj drugič ga boš ponovil. Sedaj poslušaj: Štiri reke so izgubljene. Tako se ljudem dozdeva. Evfrat, Tisa, Amazonka, Nil. (Mislim, da sem slišal to.)

	Eden (Raj) ni konec, temveč začetek. O, ljudje, molite Vsemogočnemu Bogu.«



	Vidim, kako daje Angel znake L.V.X. Zatem vidim, kako Angeli krožijo okoli krogle po zunanjem robu Sigilliuma Deija Aementha v nasprotni smeri urinega kazalca.

	Mislim, da vidim ali znak . Slišim glas:



	»Klic tega Etirja ponovi enkrat drugič brez dodatne opreme. Naredi to tako, kot si delal do sedaj. To je dovolj. Tole tukaj je za 49 Svetih in takrat uporabi to. Vizija je končana.«



	Zahvalim se Bogu in Angelom. Končam z mislijo, da bom ponovil klic 22. Etirja tako, da bom imel samo kroglo, postavljeno na Sigil Boga, kot sem delal do zdaj. Opremo svete Table bom uporabil za klice in komunikacijo z 49-imi svetimi Angeli.



	Ponovitev 22. Etirja – LIN



	19. marec 2018, med 9:40 in 11:10



	Sprva na kamnu ne vidim ničesar. Zatem se mi pokaže sveta Tabla. Slišim glas:



	»O, kdo sem jaz? Kdo si ti? Gledaš v sveto Tablo. Naši predniki so isti, naši svetniki so enaki. Nihče jih ne more uničiti. Ali ste vi ljudje, sinovi Božji, izgubili vero v Vsemogočnega Boga!? Kaj vam je tega treba? Rešitev je v molitvi, v srcu, v Njem. Omnia Patris Deus Nostre. Vse je težje, ko si višje v Etirjih. O, sin Sonca, ki želiš prodreti v skrivnosti Etirja LIN. Dlje ko vadiš, lažje in globlje boš vstopal vanje. Bodi potrpežljiv. Dovolj časa imaš, let, da prodreš v Skrivnosti Etirjev.

	Poglej moje solze, solze so eliksir mladosti. Moja kri je posvetitev in življenje. Blagoslovljen si, o, sin Sonca. Sprejmi naš blagoslov, darilo Vsemogočnega Gospoda Boga. Samo eden je Bog! (To je bilo glasno kot grmenje.) 49 x 49 in še enkrat 7 x 49. Kdo lahko prodre v skrivnosti 7 x 49 in v vsaki kocki piramide je 7 x 49?«



	Dobil sem občutek, naj narišem tablo 7 x 7, kar sem tudi storil.



	15



	Vmes mi je bilo še rečeno, naj odprem knjigo na strani 165 in videl sem znak . Potem še na strani 82 in videl sem talismane Venere, Sonca, Marsa in Jupitra (7 Ensigns of Creation).



	Začel sem z molitvijo in prošnjo, da se pojavi Angel in poda svoj znak ali ime. Slišim glas:



	»Jaz sem strašni Angel, ne moreš me direktno gledati.«

	Zatem vidim črke in znake. Vseh si nisem zapomnil.



	S L URIEL



	»Lahko greš naprej. Ampak samo do 20. Etirja. Za nadaljevanje ti bomo dali navodila. Ne hiti. Redno vadi. O, bodi blagoslovljen Sin Sonca, suženj Vsemogočnega Gospoda Boga. LUX DEUS. LUX DEUS. LUX DEUS.

	Začni še enkrat od 30. Etirja, preden nadaljuješ od 20. Etirja naprej.

	Stimcul, stimcul, stimcul!

	Vizija je pri koncu. Razidite se v miru in blagoslovu.«





21. Etir – ASP


	28. marec 2018, med 10:45 in 12:10



	Sprva nič. Začutim pritisk v očeh in glavi. Čutim, da se nekaj dogaja, vendar težko vstopam v Etir. Molim in rotim Angele, da mi dovolijo vstop. Zdaj vidim puščavo in vrtinec kot tornado. Zatem vidim, da me Angeli božajo, kot bi me umivali in potem posvetili. Dva Angela me primeta za roko in me odpeljeta do trona, na katerem sedi veliki Angel. V celoti ga ne morem videti, saj je velik in mogočen. Slišim glas:



	»O, sin Sonca, ti nisi otrok puščave. Želiš prodreti v globlje misterije. Modrost Boga je tvoja želja. Tvoja pot, tvoja Volja stremita k Bogu. V tebi je naš blagoslov, v tebi sta moč in ljubezen. Kljub temu si ostal skromen. Tako nadaljuj. Očisti svoj um, očisti svoje srce. Moli! Moli! Moli! Svet je poln grešnikov.«



	Vmes slišim, naj zaprem oči, in naenkrat vidim, da sem obkrožen s sedmimi Angeli, ki so kot bojevniki in varujejo krog in mene. Glas nadaljuje:



	»Sedem Angelov varuje tvoj krog, okoli tebe so. Tvoji čuvarji so. Oni vodijo in varujejo vsakega, ki si želi Modrost Vsemogočnega Boga. Oni so pot k izpolnitvi tvojega srca z razumevanjem Vsemogočnega Gospoda Boga, Njegove Modrosti. Devetinštirideset Angelov, Devetinštirideset Modrosti, Devetinštirideset Razumevanj, Devetinštirideset Znanj. Vsak od njih ti bo pokazal Blagoslov Vsemogočnega Gospoda Boga. O, kako velike so Skrivnosti, ki jih noben človek ne more odkriti do popolnosti. Globina tega Etirja je nad tvojim razumevanjem. O, adept po srcu. Ne bodi žalosten zaradi tega. Obstajajo načini, kako preseči svoje meje. Redki pridejo do sem.«



	Potem dobim nekakšna navodila, naj pokličem 27. Etir – ZAA, kar tudi storim.



	Sprva vidim veliko jajce. Potem neke Angelske črke (nekaj od njih sem tudi zapisal). Naenkrat vidim dobesedno pred sabo za oltarjem, na vzhodni strani strelo. Zaslišim glas:



	»Voda čisti. Ogenj posvečuje. O, kako je lepa pesem pomladi. Zemlja drgeta, prebuja se. O, Gospod Bog, bodi milostljiv do ljudi, Tvojih otrok. Slepi so in ne vidijo Tvoje lepote. O, ti sin Sonca, naš izbranec. Poslušaj svoje srce in vidi tisto, kar moraš videti. Presegaj! Presegaj! Presezi strah. Pokliči devetinštirideset Angelov. Govori z njimi. Že jutri prični z delom. Z Etirji lahko nadaljuješ. O, sveto, sveto, sveto je Sedem. Etirje poglej sam ali v paru. Tvoje srce je odprto, tvoje oko ne more videti vsega, toda ne za vedno. Nujna je vaja. Komuniciraj s Kralji, oni te bodo podučili in prenesli Božjo Modrost v tvoje srce z razumevanjem.«



	Vidim, da se z moje desne spuščajo Angeli.



	»Vizija se končuje. Sedem čuvarjev te varuje, s teboj so. Sveto Tablo imej pri akciji z Devetinštirideset. Za delo z Etirji je dovolj krogla in sveti Sigil Božji. Vizije je konec. Pojdi z blagoslovom Vsemogočnega Boga. Samo eden je Bog.«





20. Etir – CHR


	3. april 2018, med 09:45 in 10:55



	Začutim prisotnost Angelov. Vonjam vonj cedrovine in zraven še svež vonj neke rože, ki je ne poznam.

	Sprva vidim samo glavo Angela, kako me gleda. Zatem zagledam svetlečo točko kot Sonce in opazim Angela z razširjenimi krili, okrog glave mu sije Sonce. Slišim glas:



	»Jaz sem Pravičnost. Nič ne gre mimo mene, ne da bi moje perje to zaznalo. Pravičen je naš Vsemogočni Bog.«



	Prizor izgine. Vidim nekakšen simbol, kot pečat v treh dimenzijah. Vidim množico črt, ki se prepletajo kot neke vezi. Ustvarjajo like. Kot pajkova mreža, v katero se vse ujame. Deluje mi kot pajčolan materije, podoben tistemu na tarot karti Hudič. Glas mi reče:



	»Prodreti skozi Skrivne Misterije je vstop v drugo dimenzijo.«



	Potem vidim Angela, ki je naredil Znak Vstopajočega. Ponovno slišim glas:



	»O, Misterij nad Misteriji. Ali si vreden prehoda skozi njo?«



	Pričnem z molitvijo in uporabljam formule mikro- in makrokozmosa. Vse je mirno. Pojavijo se razni liki. Vidim Angele, kako se prikažejo in izginejo. Zdi se mi, da vsak od njih pokaže nekakšen simbol. Prehitro je, da bi vse dojel in si zapomnil. Nato vidim Angela, ki dviguje svojo levo roko pokončno nad seboj, desno roko je sprožil horizontalno stran od sebe na desno. Kot da tvori črko L. Zdaj vidim pečino ali vrh planote. Tukaj je ženska, ki stopi do leva in kaže nanj. Zdaj hodita skupaj. Nato slišim glas:



	»Možnosti za vrnitev ni. Samo naprej, naprej, naprej. Niso samo Etirji poti. Spoznaj tudi druga Znanja svetih Angelov. Pokliči jih, vprašaj jih, išči in dobil boš. Oni so nosilci (prenašalci) Božjega Znanja, Modrosti in Razumevanja. Most med tabo in Njim. Samo eden je Bog. Vsi preroki so lažni. Človek Zemlje, dvigni svoje roke gor. Moli. Spodaj je samo tema, ničvredna nesmiselnost. O, ljudje, kako vas ni sram, da izberete črno pot. Redki so med vami, ki so stopili na pravo pot. Pot je cilj, cilj je pot. Vsaka beseda, misel ruši ravnotežje. Vsak dih ruši ravnotežje. O, Tišina, kako naj ljudem to razložim? Tišina, ti obstajaš, a te ni. O, sin Sonca, prispel si do tod. Kako so težki in veliki misteriji, ki jih ne moreš razumeti. Vsaj zaenkrat ne. Raziskuj še druga področja svete Božanske Modrosti. Raziskuj 49. in 7. Vrnitve ni, samo naprej. Raziskuj pretekle Etirje od 30. do 20. Ko pride čas, boš dobil ključe za naprej. To bo kmalu, kot je obljubljeno. Začni z novimi področji, o, sin Sonca, ti, ki si Adept po srcu. Tukaj smo, varujemo in vodimo te po tvoji Poti. Naš izbranec. Božji maziljenec, ki misli, da ni vreden vsega tega, Vizija se končuje. Navodila in Znanje boš dobil korak za korakom. Vse ob svojem času. Sonce je v tvojem srcu.«



	Na tem mestu pomolim in se zahvalim. Vizija izgine in vse se umiri.





19. Etir – POP


	30. maj 2018, med 10:00 in 10:55



	Priprava in invokacija 19. Etirja



	Sedem in gledam v kroglo. Slišim glas:



	»Omnia patern Spiritus Sancti. Lapidem! Lapidem! Lapidem!«



	Čez nekaj časa dobim občutek, da se vizija ne bo nadaljevala, dokler ne zapišem prej omenjenih besed. Zapišem jih in zaprem oči. Vidim žensko, kot na tarot karti Zvezda. V desni roki drži zlato čašo, v levi srebrno. Okrog nje je polno zvezd in planetov. Sedi na zvezdi. Slišim glas:



	»V eni roki drži Sonce, v drugi Mesec. O, Boginja Iniciacije. Ti si povzdignjena. Tvoje mesto je med Zvezdami, nad Breznom. Vsak moški in vsaka ženska je Zvezda. Ne obstaja razlika. Vse ni enako. Razumevanje je nad Breznom. Prečkati brezno pomeni, da se odrekaš vsemu, kar si dosegel. Vse znanje, razumevanje, ljubezen, čustva in modrost je treba odvreči. Da, niti tvojega Adonaja ni več tam. Čaka te zgoraj, kjer te bo s svojimi poljubi prebudil iz sveta sanj. Povzdignil te bo iz grobnice, ker te ni več. Nisi več to, kar si bil, postal si resnično Ti. Ti si zdaj tisti Ti, tista Zvezda, ki je bila zakrita zaradi iluzije. Skrit v jajcu tisočerih lupin, lupin iluzij. Toda ti še nisi pripravljen na to, na ta prehod. Poglej!«



	Spet zaprem oči in vidim sliko kot na tarot karti Sonce, hrib, travnik in vse je obsijano s Soncem, otroci se igrajo. Vse je lepo, vendar čutim, da se za vsem tem nekaj skriva. Stopim na hrib v prstanov krog. In naenkrat ugotovim, da je to Angel, ki me vzame v svoje naročje in me posadi na svoje prsi. Podari mi krono. Zdi se mi, da je to sefir Tifaret na Drevesu Življenja. Potem mislim, da bo nastala beseda Angela tarota, vendar me glas prekine in govori z glasom grmenja in v sebi vidim besedo IHRLAA 21 8. Ponovno slišim glas:



	»Tvoja naloga je, da dosežeš Znanje in Razgovor s Svojim svetim Angelom Varuhom, o, Adept v srcu. Prispel si do Sonca. Sedaj pojdi naprej k svetemu Razgovoru. Dosegel ga boš. Metoda, kako to doseči, se ti bo razkrila. Vsak človek ima svojo metodo, da to doseže, da opravi Veliko delo. Obstajajo tudi neke univerzalne metode, toda te niso za vsakogar. Nujno je razumevanje. Moli, ustvari svojo molitev do Svojega svetega Angela Varuha. Izvajaj jo trikrat dnevno in potem boš vedel, kdaj se boš stopil v molitvi. Tedaj bosta poročena, Ti in On, On in Ti sta eno.

	Ne skrbi. Če si prispel do Sonca, lahko greš dalje. To je tvoja Pot, o, sin Sonca. Etir se zapira. Lahko greš naprej, a mi te bomo poklicali, da narediš korak in invokacijo do naslednjega Etirja. Kmalu, vedel boš, imel boš občutek. Bodi blagoslovljen. In nomine Dei, Spiritus Sancti. Samo eden je Bog. Amen!«



	Ko končam, mi skozi glavo prileti kocka, vse izgine in ozračje se umiri.



	Po tem Etirju sem naredil več kot enoletni premor. Šele pozneje sem uvidel, zakaj se je to zgodilo. Namreč Etirje sem izvajal kar pogosto in tudi marsikaterega sem ponovil. Potreboval sem čas, da vse skupaj dojamem in se usede v mojo zavest. Medtem časom sem intenzivno raziskoval druge dimenzije in se marsičesa naučil preko meditacije s sveto Tablo.





18. Etir – ZEN


	27. julij 2019, med 00:15 in 01:10 uro ponoči



	Ob branju molitve sem začutil, kot da je ne bi bral jaz in to ni moj glas. Prvo, kar sem videl, je bil moj Poni,16 ki je krožil okoli magičnega kroga in na papirju, na katerem sem imel zapisano molitev, sem videl neke zlate črke, ki jih nisem mogel razbrati oz. si jih zapomniti. Okoli sebe sem videl fluidno energijo in na konicah prstov na roki sem videl svetlobo, še posebej na levi roki. Čez nekaj časa slišim glas:

	»Ali misliš, da vidiš vizijo 18. Etirja? Ne! Težko jo je videti z očmi. Glej jo z Očesom.

	Sposoben si tega Etirja. Sposoben si. O, Sanel, Adept po srcu, tvoje ime je zapisano v Nebesih. Ti si sin Nadangela Ariel, učenec Princ Hagonel, prijatelj in ljubljenec Jezusa. Prodri v globine svoje psihe. Tam sta ti in tvoj. Čaka te Nadangel Mihael, da ti nekaj pove, da ti nekaj pokaže, da te nečemu nauči.

	O, vi, ljudje, brez morale in polni sebičnosti. Ali ne dojamete, da je Ključ miru v morali in razumevanju?! Sanel, prešel si iznad tega. Tvoje delo z Etirji ti pomaga v razvoju samega sebe, sposobnosti in da prodreš v Znanje in Misterije. Vizija pride, ko se je potrebuje. Glas vedno pride in globoko vstopi. Odprl si vrata nove iniciacije. Sčasoma boš dojel veliko stvari in modrosti. Videl boš tisto, kar moraš videti. Tvoje tretje oko se bo še bolj razvilo in vse to boš imel pod nadzorom. Blagoslovljen in posvečen si. Zapomni si svoje sanje, saj skozi njih boš prejel navodila in ključe. Si pod zaščito močnih Angelov in tega se še ne zavedaš v popolnosti. Vendar ti je to znano in si hvaležen in srečen zaradi tega. Tako je bilo, tako je in tako bo.

	Meč in Kača sta dva prijatelja. Abrasax. (Vidim znak Meča, ki je ovit s Kačo v obliki črke S.) Utrujen si. Vizije Etirje zen boš še podoživljal skozi prihodnje dni, skozi sanje, skozi nova spoznanja in nove nauke boš pridobil. Če bi bil spočit in bi Molitev izpeljal čez dan, bi videl več. Ne obremenjuj se, saj to ne pomeni, da nisi sposoben videti, ampak to, da si utrujen. Etir na človeka deluje različno od človeka do človeka. Vsak človek vidi in sliši v Etirjih to, kar potrebuje. Ti boš skozi sanje in dneve prodrl v ta Etir. Lahko greš dalje v naslednji Etir. Dobil boš znak kdaj in to bo takrat, ko zaključiš in spoznaš nove nauke in modrosti Etirja Zen. Nebesa in Mogočni Angeli so s teboj. Ti si izpopolnjen, posvečen in blagoslovljen. Komunikacija je zaključena. Odpočij se.

	Takoj zatem sem bil ponovno v svoji sobi in vse je bilo mirno in sproščeno.





17. Etir – TAN


	2. september 2019, med 22:40 in 23:55



	Takoj po molitvi sem začutil močne energije. Vedno bolj mi je postajalo vroče. Slišal sem neko šepetanje. Za nekaj časa zaprem oči in jih ponovno odprem. Slišim glas:

	»Sanel! Kdo si ti? Ali veš kdo si ti? Vse to si že prerastel in kljub temu še vedno iščeš. Dvomiš. Iščeš potrditev svojega dosežka, katerega se ne zavedaš. Ne želiš si priznati, da si uspel, da si doživel in izkusil veliko več kot nekateri samooklicani magi. Bil si učenec, bil si ponižen, poslušal si, učil si se in naučil. Sedaj si učitelj ljudem. Dojemi to, o naš izbranec. Oko te gleda!«

	Takoj zatem sem videl Oko, ki ga ne znam oz. ne zmorem opisati. Nato ponovno glas:

	»Ali slišiš tuljenje volkov v daljavi? Čutiš jih. Toda ne boj se. Mi smo s teboj. Pokvarjenost ljudi ti ne more škoditi. Vedno v sebi imej mir in ljubezen. Bodi dober in milostljiv. Pomagaj drugim, če je to v tvojih zmožnostih in tvojem poslanstvu. Sprejmi sebe. Dojemi sebe. Ponos ni greh. Radost ni greh. Če si ponosen in spoštuješ druge tedaj si na pravi poti. Človek nima pravice, da ponižuje drugih. Ti si naš, že od nekdaj. To si čutil že od svojega otroštva. Že takrat si marsikaj videl, ampak si jih pozabil ker so te tako naučili. Toda v svoji mladosti si nadaljeval po svoji poti, kljub vsem preprekam. Dojel si tisto kar drugi in mnogi niso. Mi te vodimo, mi te čuvamo. Nebesa Vsemogočnega Boga so s teboj. Jezus je tvoj prijatelj. On, Božji Sin, čista Duša, nesebična Ljubezen Svetega Duha.

	Zakaj en Etir na mesec? Kot smo ti povedali, si prešel iznad tega. In sedaj podzavestno iščeš potrditev. Tako boš imel dovolj časa, da na drugačen način dojameš Misterije in Nauke Vsemogočnega Boga. Tako si konec meseca od izvedbe 18. Etirja dojel smisel dela s sveto Tablo.17 Odkril in dojel si, zakaj je vse tako kot je, in to ti je bilo obljubljeno in izpolnjeno. Ne skrbi. Si na dobri poti v vseh tvojih dimenzijah bivanja. Ti si naš izbranec. Uči se in poučuj druge. Tistemu, ki išče in ima voljo, pomagaj. Lahko tudi tistim, ki tega ne spoštujejo. To samo pomeni, da nisi sebičen in si jim dal možnost. Imaš Znake, imaš Orodja. Nadangel Mihael te bo učil Skrivnostim Višje Magike. Bodi potrpežljiv, saj si šele na polovici poti svojega tuzemskega življenja. Kmalu, celo prej od tvojega pričakovanja, te bo poučil Višjim Misterijem Magike. Dostojen si tega Etirja in lahko greš dalje. Toda počakaj vsaj en mesec. Vse več in več Znanja in Moči dobivaš. Zato bodi ponosen in skromen obenem. Hiša te čaka in hram v njej.«

	 Sedaj vse utihne in pred seboj zagledam poseben Znak. Od nekod mi glas pove, da bom kmalu dobil informacijo čemu ta Znak služi in kako naj ga uporabljam. Vidim Angela in to je Angel Magov18 lefaohg (izgovori se Letaho). Slišim glas: »On ti pomaga.«

	Izredno vroče mi postaja. Oči me pečejo. V ustih čutim neki kovinski okus, kot da mi dlesni krvavijo. Energije so izredno močne. Tudi svetloba v prostoru je drugačna, kot tista od svetilke. Glas:

	»Kmalu boš dojel, zakaj si moral prebrati nekaj strani iz dnevnika dr. Johna Deeja. Šele začel si z branjem. Ko prebereš te strani, se ti bodo odprli novi horizonti. Dojel boš in dobro se boš počutil.«19

	Vidi morje, gore in reke. Pokrajina je prekrasna. Imam občutek, da se vse umirja. Vročina popušča. Glas:

	»Sanel, blagoslovljen si. Vizija in glas sta končana. Lahko greš dalje. Jezus te pozdravlja. In Nomine Dei, Spiritus Sancti. Amen.«

	Zahvalim se in končam.





16. Etir – LEA


	4. oktober 2019, med 23:45 in 00:45

	Zaznavam močne energije v prostoru. Del svetlobe iz moje desne strani je preletel skozi prostor. Slišal sem glas, da jih je šest z menoj. Pozdravljata me Princ Hagonel in Jezus. Nadaljujem z meditacijo, se sproščam in se ukvarjam z občutkom, da nisem vreden te vizije. Slišim glas:

	»Madria, madriax, madriax. Blagoslovljen si Sanel. S teboj smo. S teboj je Jezus tvoj prijatelj, s teboj je Princ Hagonel tvoj učitelj in prijatelj. Globina Etirja nima omejitev. Prešel si preko njih (Etirjev), saj si našel drugačno pot za katero nisi vedel, da obstaja. Le redki so tega zmožni. Ostale ljudi boš poučil temu. Sprosti se. Ne dvomi. Mi smo s teboj, vodimo te in ti pomagamo. Vse v Imenu Vsemogočnega Boga, ker samo eden je Bog. Poglej lik 12 v več dimenzijah. Ko boš to videl, se ti bodo odprle nove ideje in našel boš rešitev, da Sigil Boga zagledaš v 3D modelu. Čeprav je dimenzij veliko, je tudi to za ljudi dovolj, da vidijo. Ne skrbi, če ta Etir ni bil takšen kot si pričakoval. Vsak vidi in sliši tisto kar mora, včasih več in včasih manj. Pri tebi je drugače., ker ti prodiraš skozi globine in za to je potreben čas. Ta Etir ti bo skozi prihodnje dni in tedne pokaza mnoge stvari, nova spoznanja in še globlje iniciacije.«20

	Takoj zatem sem slišal, naj si zapišem nekaj besed v Angelskem jeziku. Žal zaradi varnosti drugih, teh besed tukaj ne smem zapisati. Od Nadangela Mihaela sem prejel Urok za odpiranje tretjega očesa in spoznavanje globljih misterijev Magike in s tem samega sebe.

	Vidim še Znake, ki so predstavljali Princa Hagonel, Kralja Carmara, Nadangela Mihael, Jezusa in Ponija.



	Glas:

	»Če se sprašuješ, ali si dostojen 16. Etirja je odgovor, da si ga dostojen. Molitve Etirjev odpirajo vrata skozi katera prihajaš v druge dimenzije, nova znanja in nove iniciacije. To je proces, to je Pot. Včasih se niti zavedaš ne, da si vse to že dojel in vidiš mnogo več in globlje kot ostali. Namreč zate je vse to nekaj normalnega, vsakdanjega. Ti si Magus, Adept po srcu, naš izbranec in Jezusov najljubši. Si nekaj posebnega in na Zemlji vas ni veliko. Blagoslovljen si.«

	Kar naenkrat mi postane izjemno vroče. Slišim: »Mihael, Moč Boga.«

	Vidim, da nekdo prihaja. Angeli se mu priklanjajo. Mislim, da je to Nadangel Mihael. Izjemno je velik, veličasten. Videl sem, da se je nasmehnil in me s svojim mečem blagoslovil prav tako, kot so včasih blagoslovili viteze. Slišim neke besed v latinskem jeziku, ampak ne vsega. Prehitro je. »In Nomine Patris, Spiritus Sancti. Deus et Homo. Est … Lapidem.«

	»Da, Sanel, jaz sem Mihael. Prišel sem, da te blagoslovim in posvetim. Tako boš imel Ključ, da lahko globlje prodreš skozi Misterije Življenja in Smrti. Znanja, o katerem ljudje sanjate. Z mojim blagoslovom ti še dodatno število Angelov odpira Vrata Misterijev. Zdaj imaš Ključ. Zaslužil si si ga. Z njim boš odpiral Vrata, ki jih ima le redkokateri človek priložnost videti. Ti si naš izbranec.«



	Vidim zlati Ključ.

	»Za danes je od mene to dovolj. V preteklosti sem ti obljubil, da pridem, in prišel sem. Blagoslovil in s Svetlobo te napolnil, dal sem ti Ključ in blagoslov, da odpreš dodatna Vrata Misterijev, Znanja in Modrosti. Še dostikrat te bom obiskal. Lux. Aleluja. Samo eden je Bog.«

	Vse utihne in čez nekaj minut ponovno glas:

	»Povleci se, povleci se iz Vizije. Za danes je dovolj. Lahko greš dalje v naslednji Etir. Opazuj svoje sanje. Meditiraj ob sveti Tabli. Tretje Oko se ti odpira. Razumevanje ti je vse večje in večje. Globlje čutiš. Pomagaj ljudem. Bodi blagoslovljen, Sanel, Adept po srcu.«

	Naenkrat začutim izjemno blaženost. Od sreče in miru bi se kar zjokal. Začutim objem Jezusa. Zahvalim se in končam.





15. Etir – OXO


	1. november 2019, med 23:10 in 23:50



	Sprva nič. Nato začutim močne energije in vidim obris bika in orla. Vse skupaj mi deluje, kot da moram samo iti čez ta Etir in da sem ga izpeljal zaradi pravila in postopka. Čez nekaj minut slišim glas:

	»Ne bodi malodušen. Prešel si iznad tega. Tebi je znano, da Svetloba Etirja na tebe deluje drugače. Šele v višjih Etirjih boš ponovno videl in čutil več. Ta Etir in nekateri za njim so samo stopnice, ki jih moraš prehoditi, da prispeš do globljih Misterijev, ki se skrivajo v naslednjih Etirjih, od 12 naprej. Ta Etir ti bo kot predhodni Etirji dal Znanje, Izkušnjo, Modrost in nove sposobnosti. Korak za korakom. Vsak dan boš bolj razsvetljen in bolj posvečen. Čeprav si že prešel skozi ta Etir preko drugih metod, si ga moral poklicati, saj so taka pravila. Molitev, ki si jo prejel od Nadangela Mihaela, izvajaj po občutku. Bodi sam. Ne boj se, saj ni tako nevarno. Nevarno je lahko za začetnika, toda ne za tebe. Ti si Adept po srcu, prijatelj in učenec Princa Hagonela in Jezusa.«

	Ponovno vidim Znak iz prejšnjega Etirja in zraven je hrošč. Glas:

	»Povleci se iz vizije. Opazuj svoje sanje, ki se jih boš spomnil. Lahko greš naprej. Pojdi. Mi smo s tabo. Angel EL, Princ Hagonel in Jezus te pozdravljajo. Kmalu boš spoznal še ostale Nadangele. Vsak od njih te bo podučil dodatnih Modrosti in Sposobnosti. Bodi blagoslovljen, sin sonca, Adept po srcu.«

	Vizija se konča.





14. Etir – UTA


	3. december 2019, med 10:00 in 10:50



	Bilo je zanimivo. Sprva sem v kristalni krogli videl otroški obraz. Nato je krogla žarela v vijolični barvi. Vidim dva znaka:





	Slišim glas, ki mi pove, da vsakdo v Etirjih vidi tisto in dobi tisto, kar potrebuje. Nato sem slišal, naj začnem pisati in samodejno sem se pustil voditi po Angelski abecedi. Zapisoval sem črke in nastajale so besede. Pozneje so me seznanili, da je to Molitev Nadangelu Arielu. Čeprav je vedno z menoj, je Molitev namenjena še nečemu drugemu, kar bom potreboval. Glas mi je še povedal, naj končam in zvečer ponovim Molitev 14. Etirja.

	Zahvalim se in vizija je končana.



	Ponovitev 14. Etirja



	3. december 2019, med 23:00 in 23:52



	Žal sem tisti večer zaspal. Molitev sem izpeljal šele naslednji dan, 3. decembra. Približno deset minut se ni nič dogajalo. Nato slišim glas:

	»Energija je Večnost. Vsak od vas, nas in njih je del Večnosti. Materija je iluzija. Njena energija ostaja. Vse je povezano in prepleteno. Vplivamo drug na drugega. Rastemo. Vse izhaja iz enega Izvora in iz tega Izvora se napajamo. Ta Izvor je Vrelec, Vodnjak Resnice. V njem razdvojenost ne obstaja. On preprosto je. Um se ti je zaustavil, razum ti je zmrznjen. Z zemeljskimi čutili tega ne moreš videti in začutiti. Ko se zaveš tega Izvora, boš našel mir. Ker veš, da je materija iluzija, da je življenje na planeti minljivo, da je duša večna in da v sebi nosiš sled tega Izvora. Ona je ustvarjena iz Izvora, tega Vodnjaka Vsega. O, sin Sonca, naš izbranec. Našel boš to pot. Dojel boš del tega in imel boš neposreden dostop do Njega. Ne zdaj. Počakaj in bodi potrpežljiv. Ko boš to spoznal, boš dojel, kako je vse preprosto. O, Sanel, ti prijatelj in učenec Princa Hagonela in Jezusa, si si to zaslužil. Vidimo v tvoje srce. Vidimo, da želiš pomagati. To je tvoja Pot, naš izbranec Nebes. Dosti vas je na Zemlji. Razporejeni ste po kontinentih in državah. Vi ste tukaj, da pomagate na neki drugačen način. Na sveti način. In Nomine Dei. Lux Fiat Sancti. Sposoben si te Vizije in lahko greš naprej. Skozi dneve in tedne boš odkrival Modrosti tega Etirja. Bodi pozdravljen in blagoslovljen v Imenu Vsemogočnega Boga. Samo eden je Bog. Abrakadabra.«



	Vizija se konča in vse je tako, kot je bilo prej.





13. Etir – ZIM


	30. december 2019, med 00:30 in 1:33



	Noč pred praznovanjem novega leta sem bil buden in nisem čutil utrujenosti. Zato sem ta čas izkoristil za izvedbo molitve Nebesom, ki so nam jo posredovali Angeli.

	Po molitvi sedim v meditativnem položaju, se sproščam in čakam. Sprva začutim izjemno močno energijo, vse okoli mene je zelene barve. V daljavi slišim glas:

	»Smrt ni konec, niti začetek. To je iluzija človeka. Ne boj se. Premagaj ta strah. To je tvoja blokada, tvoja ovira. Ta strah si dobil od drugih. Ne boj se, saj ne boš umrl. Samo premagaj ga.«

	Nadaljujem z meditacijo in vidim, da sem obkrožen z množico Angelov, ki stojijo v različnih položajih. Čutim, da se nekaj pripravlja. Prihaja Nadangel Ariel, me poljubi na čelo in mi v roke poda meč. Reče mi, naj vstanem in grem z njim. Jezdiva na belem Pegasusu in gledam, kako Nadangel žari v svoji svetlobi. Potujeva po vesolju in galaksije ter zvezde letijo mimo naju z visoko hitrostjo. Nadangel Ariel mi pove, da mi je ta meč v pomoč, da analiziram svoj strah in ga premagam. Prispeva do velikih vrat, ki jih stražita dva Angela. Pozdraviva in vstopiva. Notranjost je kot nekakšen Hram iz kristalov raznih oblik in barv. Zdi se mi, da je celoten prostor sedmerokotnik. Na sredini stoji kristalni oltar in na njem leži knjiga. Nadangel Ariel jo začne prelistavati in v času, ko stojim za njim, malo pokukam izza njegovih ram in vidim, da je knjiga polna simbolov. Na milijone jih je. Ponudi mi, da jo tudi sam prelistam, in pravi, da ni pomembno, ali bom kaj razumel ali si zapomnil. Dovolj je, da jo samo listam. Začnem z listanjem knjige in celoten Hram se spremeni v nekaj podobnega hologramu, polnemu simbolov in krogel okoli naju. Ugotovim, da so krogle različni svetovi in dimenzije. Stegnem roko do ene izmed njih in se znajdem na nekem planetu. Drevje je izjemno visoko in je naše najvišje drevje na Zemlji pritlikavci. Stojim ob neki tovarni ali zgradbi. Vse je čisto, mirno in izjemno usklajeno z naravo. Zdi se, kot bi imeli na tem planetu, recimo, semena tovarn, stavb, ali hiš in jih posadijo v zemljo ter ta zrastejo. Presenetljiva usklajenost bivanja. Naenkrat sem obkrožen z vesoljci oziroma stanovalci tega planeta in prepoznam, da so civilizacija, ki se je razvila iz prebivalcev Atlantide, in so veliko naprednejši od nas. Med njimi prepoznam prijatelja Magusa, ki me je pred meseci obiskal in mi podaril zlato kocko v znak prijateljstva. Razkaže mi celotno okolje in mi izreče dobrodošlico. Na tem planetu se počutim izjemno dobro, saj je vse usklajeno, sinhronizirano med seboj, čuti se izjemen pretok energije med vsem, kar obstaja na njem. Zahvalim se Magusu in ostalim ter odidem. Veseli so, da sem jih obiskal. Naj dodam, da se sploh nismo pogovarjali, a povedali smo si veliko. Te vrste komunikacije ne morem opisati z besedami. Vrnem se v Hram in vzamem drugo kroglo. Pojavi s neka čudna pojava in me začne gristi. Ni mi mar, saj čutim, da imam del energije Nadangela Ariel in Jezusa. Nenavadno bitje obupa in zdaj dojamem, da je bila to samo igra oziroma neke vrste preizkušnja. Vrnem se v Hram in Nadangel Ariel se zadovoljno smeji. Pove mi, da je ta Hram zdaj moj in lahko kadarkoli vstopam vanj. Stražarji me bodo vedno spustili noter, saj imajo moje geslo. Obenem mi razloži, da bom sčasoma vedno več razumel in dojemal. Izjemno sem vesel in se mu zahvalim. Nadangel me poljubi na čelo. Naredi še križ na mojem čelu, prsih, ramenih in rokah. Blagoslovljen sem. Zdaj se usedeva na Pegasusa in se vračava proti Zemlji. Slišim še, da so vrata naslednjega Etirja odprta zame. Spet sem doma. Poskušam nadaljevati z vizijo, a ni ničesar več.

	Zahvalim se in končam.





12. Etir – LOE


	7. februar 2020, med 23:30 in 00:35



	Nekaj minut po izvedeni molitvi vidim Znak svojega svetega Angela Varuha. Toplo mi je. Slišim glas:

	»Višje greš skozi Etirje, Vizije so težje. Ta bo za tebe najtežji. Potem ti bo šlo lažje. Ta je test. Osamljen si med ljudmi na tej poti. Malo vas je, vendar si ti med njimi daleč prišel. Tega ne dojemaš in dvomiš.«

	Glas utihne in vidim Angelske črke. Zapišem si vse besede in pozneje dobim informacijo, da je to Urok, ki mi bo pomagal v povezovanju z vsem. Glas:

	»O, Nebesa! Odprite se! Sonce daje svetlobo. Svetloba prebija temo. Vaša srca so zaprta. O Brezno odpri se. Sprejmi še enega človeka Adepta, ki si želi priti čez. Prihaja na drugo stran. Ali je to zaslužil? Za vsakega so Vrata odprta. Ni skrivnosti. Samo določeni pridejo skozi Brezno. Takšna je Pot. To je Cilj. To je poslanstvo vsakega človeka. Eno med njimi. Tisti, ki so prešli čez Brezno, so bili kot vsi ostali. Z delom in raziskovanjem so se povzdignili in prehodili Pot do Nebes. Ko je prišel čas in ko so bili pripravljeni, so prestopili čez. Nedostopno se zdi. Toda za vsakega je Pot in enkrat, čeprav čez tisoče in tisoče let, bodo prišli čez.«



	Naenkrat vse utihne. Prihaja Jezus. Jaz se mu opravičim, da sem v zadnjih tednih imel zelo naporne dneve in težke misli. Namreč čutil sem izjemno temo in nesmisel. Pove mi, da sem v zadnjih dveh letih izjemno napredoval in se veliko naučil. Zdaj je prišel čas, da se vse skupaj usede v zavest in lahko moj um vse to obdela. Po vsakem dejanju pride kratek čas umiritve in potem se akcija nadaljuje. Za ta Etir in pretekle tedne mi pove, da je to za mene bil ena majhna preizkušnja, če bom obupal. Vendar sem vztrajal. Nadaljevanje vizije tega Etirja se bo dogajalo v sanjah ali ko bom na sprehodu kaj drugega počel. Spoznal bom nove ideje in doživel nova spoznanja, ki bodo posledice tega Etirja.

	Zdaj vidim polno pentagramov. Potujem skozi neko spiralo, v kateri je na milijone svetlobnih pik. Pred seboj vidim polno mehurčkov, ki so združeni med seboj. To je neskončni skupek galaksij. V vsakem mehurčku je svetla točka, ki predstavlja Zvezdo.

	Takoj zatem vidim Angela s krili. Razpel jih je in me pozdravil. Okrog glave ima svetlobni trak. Pojavi se ogromno Angelov, večjih in nekoliko manjših. Potegnejo me v svoj krog. Med njimi sem izgubljen. Vse skupaj mi deluje kot sprejem na nekem njihovem druženju. Padam v trans, ki je neko stanje med mirom in radostjo. Nato nadaljujem potovanje skozi vesolje in se vračam na Zemljo. Vidim severni sij. Zraven mene je Nadangel Ariel. Pove mi, da lahko grem v naslednji Etir. Obenem mi še pove, da, če si želim, lahko ponovim klic 12. Etirja. Vse izgine. Vizija je končana.



	Ponovitev klica 12. Etirja



	22. februar 2020, med 22:45 in 23:30



	Danes so energije tako močne, da sem poleg toplote čutil še rahlo omotičnost. Ne smem pozabiti, da sem imel občutek, da je potrebno kristalno kroglo položiti na Zlati Talisman iz dnevnikov dr. John Dee. Zaznavam v svoji bližini Nadangel Mihael, Nadangel Ariel in Princ Hagonel. V ozadju je bila še cela množica Angelov. Nadangel Ariel me odpelje v moj Hram. Odprem knjigo iz katere so krogle, kot mehurčki poletele v zrak. Vzel sem eno in jo pojedel. Slišim glas:

	»Ta Vizija nima začetka, niti konca. Odkril si še en Ključ. S teboj smo, Sanel, sin Sonca. Ponovil si molitev, da odkriješ dodati Ključ. Sedaj si lahko videl za kaj se še lahko koristi Talisman. Mi smo ti to pokazali. O, prijatelj Jezusa in Princa Hagonela. Glej in poslušaj sporočila, ki ti jih pošilja Nadangel Mihael. On, ki je podoben Bogu, te uči in vodi. Pod njegovo varstvom si. O, Sanel, sin Nadangela Ariel.«

	Pred seboj vidim Angelske črke in si vse skupaj zapišem. Prejel sem Urok oz. Molitev, ki je namenjena samo meni. Saj se bom preko nje lahko vedno bolj povezoval s samim seboj. Nato glas:



	»Varuj to Molitev, ki je dana samo tebi. Ona ti služi, da se povežeš s samim sabo. Razumel boš. Ima poseben namen. To je darilo od nas. Tvoje tretje oko se je zaprlo. Včasih so Vizije bolj, včasih pa manj izrazite. Vse je v domeni potreb tistega, ki jo izvaja. Blagoslovljen in posvečen si. Napolnili smo te s Svetlobo, učenec naš. Izbran si, da pomagaš ljudem in širiš Znanje in Modrost Nebes med ljudmi. Vsak dandanes ni pripravljen za to, ampak jutri bo in si bi tega želel. Čas ni pomemben. V Večnosti ni časa, ni ure in datuma. Obstaja samo bivanje, čisto sebstvo. Lahko greš v naslednje Etirje. 11. Etir te pričakuje in si že pripravljen. Zatem naredi kratek premor, da absorbiraš vso energijo in znanje, ki ju boš prejel.«

	Vizija se počasi končuje in počasi se vračam na Zemljo. Vse skupaj se umiri in ponovno sem tukaj. Zahvalim se in zaprem Hram.





11. Etir – ICH


	27. marec 2020, med 23:45 in 00:45



	Zaprem oči in vidim, kako padam v izjemno močno temo. Okoli mene je na tisoče svetlečih pik. Slišim glas:

	»Kdor išče, bo našel. Kaj? Ni pomembno. Za vas ljudi je Brezno strašno, ta tema in ta praznina. To je samo korak. To je samo ojačitev veze. Skrite veze. Spremljaj svoje misli, sprosti se in glej s srcem, o, Adept po srcu. Poglej, kam si prišel. Še sam nisi verjel, da boš prišel do tukaj. Zdelo se ti je nemogoče in nedostopno. Mislil si, da nisi dostojen in nisi pripravljen. Mogoče nisi bil pripravljen, toda tega si bil zmožen. O, naš izbranec. Videl in čutil si mnogo več, kot večina ljudi. Tega se nisi zavedal, ker ti je to stanje bilo normalno. To je bilo del tebe. Poglej v Molitev 11. Etirja.«



	Vidim Znaka in . Vidim neko veliko drevo. Prihajata Nadangela Ariel in Mihael, ki me s svojim mečem blagoslovi in reče: »Dobrodošel.« Zahvalim se. Pove mi, da bom izvedel oz. spoznal še njegovo drugo Ime. V ozadju slišim močan odmev Imena. Nato mi pove, da je ta Etir le prehod in sem si z njim odprl vrata za 10. Etirja. Zdaj se z Nadangelom Ariel sprehajava po travniku, nebo je modro v odtenkih roza barve. Poraja se mi občutek, kot da več nisem jaz. Nekaj v smislu, da sem odrastel. Iz daljave slišim glas, ki mi pove, da sem vreden tega Etirja, in če si bom želel, ga lahko naslednji dan ponovim. Zdaj jasen glas:

	»Lahko greš naprej, toda počakaj še z 10. Etirjem. Dobil boš namig, kdaj naj izvedeš Molitev 10. Etirja. Bodi pozdravljen, sin Sonca, naš izbranec. In Nomine Dei. Fiat Lux.«

	Preden se Vizija konča, vidim v megleni svetlobi določene Angelske črke. Zahvalim se in zaključim.



	Ponovitev klica 11. Etirja



	28. marec 2020, od 23:00 do 23:50



	Vidim izjemno temnega in velikega Angela, ki ga obkroža množica Angelov, ki so njegovi pomočniki. Vroče mi je. Slišim glas:



	»O, ljudje, ali vam je znano, kako strašno je Brezno? Tema in Svetloba ne obstajata v njem. Niti misel niti občutki. Ničesar ni. Strašen je za vas, ne za nas, ki prehajamo čez. To je most v drugo dimenzijo. Ali si dostojen tega prehoda? Dvomiš? Ali že nisi prišel do njega? O, sin Sonca, Adept po srcu, naš izbranec, daleč si prišel in daleč prispel. Povratka ni. Lahko greš samo naprej. Izvedi operacijo, tako kot čutiš, da jo boš izvedel, ko boš naredil klic 10. Etirja. Ne zdaj. Prejel boš znak, prejel boš klic. Ne boj se, zmožen si tega.«

	Vidim svetlobo, čutim in vidim, da je prišel Jezus in me nekam odpeljal. Prišel sem do mesta, kjer je bilo veliko Angelov. Vse skupaj je izgledalo kot vrtinec, ki so ga ustvarili Angeli. Videlo se je Brezno in med njimi in tam ni bilo ničesar. Sama praznina. Sprašujem se, ali še praznina tam obstaja. To je prehod, to je naslednji korak. Spet mi postaja izjemno vroče. Glas:

	»Prehod traja zelo kratek čas. Mogoče celo ne boš občutil prehoda. Toda zagotovo boš vedel, da si prešel čez. Ne boj se. Sposoben si tega. Samo ta korak moraš narediti. To je del, ki ga moraš narediti sam. Verjemi vase. Tam čez te čaka nagrada.«

	Zagledam prelepo pokrajino in lepe zelene hribe. Za hribom vzhaja Sonce, ki je res ogromno. Vsa vizija se spremeni v Sonce. Iz njega prihaja Angel oz. je Nadangel. Sedi na prestolu, oblečen v rdečo obleko, ki je okrašena z zlatimi šivi in vzorci. V desni roki drži palico oz. žezlo. Do njega vodijo stopnice in ob njih je na vsaki strani množica Angelov. Vzpenjam se po njih. Počepnem pred njega in se dotaknem njegovih nog. Blagoslovi me in pove: »Blagoslovljen si, Sanel, sin Sonca in Adept po srcu.«

	Angeli so zadovoljni in nasmejani. Deloma zagledam njegov obraz, ki je izredno lep, strogih potez, vendar izžareva izjemno dobroto. Slišim njegovo ime, ki odmeva po vsem vesolju, vendar si ga ne morem zapomniti. Glas:

	»S tem Etirjem si si odprl pot v naslednji Etir. Veseli smo, da si prišel do sem. Storil si več, kot ti je bilo namenjeno. Presegel si samega sebe. Jezus je s teboj. Za danes je dovolj. Lahko greš naprej. Prihaja tvoj čas, da ljudem pomagaš. Za to si izbran. Ti si Magus. Ti si Adept. (Pred očmi se mi zasveti.) Še mnogo se boš se boš naučil. Mnogih Modrosti in Znanj Nebes se boš naučil. Mnogih Modrosti in Znanja Nebes boš dojel. Zdaj si šele na začetku učenja novih veščin Magike. Znova si postal Učenec, toda na višjem Nivoju. Princ Hagonel je vedno s tabo in Nadangeli Mihael, Ariel in Uriel te bodo mnogih stvari naučili. Jezus te je blagoslovil in posvetil. Bodi pozdravljen. Povleci se iz Vizije. In Nomine Patris, Spiritus Sancti. In Nomine IESU. Fiat Lux.«



	Vizija se zaključi. Zahvalim se in končam.





10. Etir – ZAX


	30. april 2020, med 23:24 in 00:24



	Takoj ko sem polglasno zrecitiral molitev desetega Etirja, sem začutil, da se ne dogaja nič. Nekako sem imel občutek, da sem sam v prostoru in v Zemeljski dimenziji in tudi Nebeški ni nikogar poleg mene. Vseeno sem še enkrat ponovil molitev. Kar naenkrat sem začutil močne energije. Oči so me začele peči, po telesu sem čutil izjemno toploto. Čez nekaj sekund sem v daljavi videl gosto meglo, ki je izgledala kot gosta zmes oblakov. Nekje v daljavi megle sem zagledal vrtinec, ki je deloval kot tornado, vendar se je vrtel v notranjost megle. Približal sem se vrtincu in padel skozenj. Preprosto me je vsrkal v svojo notranjost. Nič strašnega, le drugače se počutim. Slišim glas:

	»Dobrodošel, Sanel, sin Sonca, Adept po srcu. Prešel si Brezno. Zdaj si spoznal, da ni bilo tako težko in strašno. Opravil si formalnost. Sedaj si povsem povezan z nami.«



	Vidim Nadangela Ariel, ki me po mojem čelu v znak posvetitve prekriža in me poljubi. Vesel je. Prihaja Nadangel Mihael in me ponosno blagoslovi s svojim mečem in obenem mi v roke položi drugi meč v znak darila. Prišel je Jezus, ki me trikrat poljubi in položi svojo roko na mojo glavo. Slišim, ko mi reče: »Vidiš, da ni bilo tako strašno. To samo zaradi tega, ker si poslušal in ubogal nasvete, ki smo ti jih dali.«

	Na svoji desni strani vidim Princa Hagonela, ki na svojem prstu vrti drugačen znak , ki mi ga položi v srce.

	Prihaja še moj sveti Angel Varuh, poljubi me in se usede točno na moje mesto. Združena sva. Zavem se, da je on jaz in jaz sem on. Prideta še moja dva Angela vodnika, ki se združita z menoj. Postali smo eno. Ponovno slišim glas:

	»Dobrodošel. Končno si dosegel tisto, za kar si mislil, da je zate nemogoče. Zaslužil si si. Zdaj si povsem povezan z Nebesi. Odprta so ti Vrata vseh dvanajstih delov Nebes.«

	Zdaj sebe vidim kot majhen temen prah, temno točko, ki stoji sredi puščave in žarim v močni svetlobi. Izredno mi je toplo in zdaj se zavedam, da sem prestopil prag Brezna in vse bo drugače in obenem isto. Čutim, da sem del sebe, ki to nisem bil jaz, pustil pred pragom kot zavrženo lupino. Kot odmrlo kožo, ki jo kača odvrže, da si lahko razvije novo. Skozi glavo mi leti misel, da sem pred začetkom Vizije imel občutek popolne osamljenosti. Nikogar ni bilo v moji bližini. Oni so bili nekje v ozadju in me čakali. Ko sem skočil skozi vrtinec, sem videl, kako so me veselo čakali. Čakali so me kot svojega otroka in bil sem srečen, da jih ponovno vidim. Čeprav je to bila sekunda ali dve, sem jih bil vesel, kot da jih nisem videl več sto človeških let.

	Znova se sprostim in okoli sebe začutim množico Angelov. Nastaja velik vrtinec iz na tisoče in tisoče Angelov. Nahajam se v sredini tega vrtinca. Nosijo me v svojih rokah. Dvigujejo me vedno višje in višje. Slišim njihovo petje.21 Ujamem besedo, ki se ponavlja, in ta je Madriax, o Madriax, o Madriax. Vedno bolj mi vroče. Nad seboj zagledam bleščečo svetlobo in iz nje se pojavi Golob. S Svetlobo me blagoslovi in slišim Angele:

	»Sveti Duh te je blagoslovil v Imenu Vsemogočnega Boga. Samo eden je Bog.«

	Padam v trans in čutim, kako se mi telo nenadzorovano premika. Glava mi pada nazaj. Roke mi dviguje proti nebu. Obdan sem z Vesoljem in obkrožen z milijoni zvezd. Čutim izjemen mir, spokoj in tišino. Sam sem v Vesolju in izjemno sem srečen. Pomislim, kako je smrt lepa. Počasi se spuščam na Zemljo. Vizija se končuje. Še nekaj minut, v pozitivnem dobrem šoku sedim v magičnem krogu. Počasi prihajam k sebi. Saj vsaka Vizija in Glas, ki sem ju zapisal, sta le senca od senc tega, kar sem doživel. Tega ni mogoče opisati.

	Zahvalim se in končam.





9. Etir – ZIP


	24. maj 2020, med 23:25 in 00:25



	Čutim močno energijo in pritisk. Gledam v kroglo in energija okoli nje izgleda kot meglica. Angeli so prisotni. Vidim še razne barve in slišim glas:

	»Dobrodošel, naš izbranec. Uspel si prestopiti Brezno, in to uspe le redkim. Ti si naš izbranec in sedaj si povsem povezan z Nebesi in z nami. Tvoj Nadangel Ariel je vedno s teboj in Jezus tudi. Nadangel Mihael je tvoj učitelj in zaščitnik. Princ Hagonel je tvoj prijatelj in učitelj obenem.«

	Prikažeta se mi dva znaka. Eden je od mojega Angela Varuha in drugi znak je izgledal tako . Takoj zatem sem zagledal modrikasto spiralo ali luknjo. Šel sem skoznjo in potoval po galaksijah. Vse je bilo spiralno in v raznih barvah. Zaustavil sem se in pred seboj zagledal lep ženski obraz. Nato sem opazil razne podobe, videti so bili kot moški. Enega od njih sem si nekako zapomnil, saj je bil oblečen v obleko jantarjeve barve. Nosil je hlače, srajco, čez je imel plašč. Na glavi je imel neke vrste pokrivalo, ki je bilo videti bolj kot čelada. Spet drugi je imel bolj jajčasto glavo. Bilo jih je kar veliko. Pozdravili so me in jaz sem jim odzdravil. Izvedel oziroma dojel sem, da so bili to pripadniki drugih planetov iz različnih civilizacij, ki so prestopili Brezno. To je bilo srečanje Magov. Začutil sem izjemno močne energije in toploto. Opazil sem, da je začel tudi izparilnik eteričnega olja, ki je stal na omari, močno žareti in je tekočina v njem dobesedno vrela. Tudi sveča je izjemno močno žarela. Slišal sem glas, ki mi je povedal, da so me blagoslovili in okrepili moje telo, mojo dušo in mene v celoti. Sedim za veliko, res ogromno okroglo mizo. Na sredini je stal velik kristal, ki se je kasneje odprl in sem lahko videl njegovo celotno strukturo. Okoli mize so sedeli še ostali Magi iz drugih civilizacij. Vsi smo Magi, ki pripadamo zgornjim Nebesom, in to je srečanje ob dobrodošlici novih članov. Jaz sem tukaj novi član in večina so že izkušeni Magi. Razvidno je, da so precej naprednejši v razvoju kot mi, ljudje, pripadniki Zemlje. Vidim, da med nami kroži posebna pijača v kristalni čaši. Pijača je sladka in temne barve. Zelo okusna je in česa podobnega še nisem pil. Nato prihaja nova pijača in ta je svetle barve, osvežujočega in poživljajočega okusa. Občutil sem prijetno vročino v sebi. Pijača je bila gesta sprejema in iniciacije. Prišla sta dva Angela in se postavila za menoj. Prijazno mi rečeta, naj vstanem. Seveda to takoj storim. Zaslišim dobrodošlico in vsi mi zaploskajo. Zanimivo mi je, da v dvorani ni slišati zvoka, slišim ga samo jaz. Prihaja tretji Angel, ki nosi nekaj v rokah. Obleče me v rdečo obleko z zlatimi šivi. Na robovih rokavov vidim uvezen znak, ki predstavlja krog, nad katerim stoji enakokraki križ. Takoj zatem mi v roke položi zlato žezlo. Vsi v dvorani zaploskajo. Vse se dogaja v tišini, vendar čutim prisotnost zvoka, ki ni moteč. Zahvalim se in povem, da mi je v čast, da se nahajam v skupini izkušenih Magov, od katerih se bom lahko veliko naučil. Vsi so veseli in se mi zahvalijo nazaj. Nekako podzavestno z žezlom naredim velik križ in izrečem: »In Nomine Dei.« Prihaja Jezus, me objame in poljubi, vesel je, da sem sprejet. Sprejem se konča in Jezus me pospremi iz dvorane. Počasi se vračam proti Zemlji in v daljavi zaslišim glas, ki mi pravi, da se v tej dvorani nahajajo Magistri in Magi, ki so nad Breznom. Mi smo eno in tukaj smo, da pomagamo drugim. Obenem mi še pove, da so mi vrata 8. Etirja odprta. Ponovno sem na Zemlji, vidim morje in hiše. Vizija je končana. Zahvalim se in zaprem krog.





8. Etir – ZID


	27. junij 2020, med 23:31 in 00:27



	Voham vonj cedre v prostoru. Nekje iz daljave slišim glas:

	»Blagoslovljen si, Sanel, ti naš izbranec. Naš posvečenec. Učenec in prijatelj Princ Hagonel, učenec Nadangela Mihael, ljubljenec Jezusa in sin Nadangela Ariel.«

	Vse utihne in vidim obraz in nato celo postavo. To je Pan. Izjemno je velik, resnega in strogega obraza, vendar iz njega izžareva izjemna dobrota. Pogleda me in mi reče, naj mu sledim. Med hojo ga opazujem in vidim njegove velike spiralne rogove. Pot naju je vodila čez travnike in gozdno jaso. Prideva pred neki grad in vidim smeti in uničeno naravo. Pove mi: »Zakaj ljudje uničujete svoj dom? Zakaj?! Vaš svet bi lahko bil boljši. Slaba tolažba je, če se reče, da se bo vse obnovilo, ko pa se ve, da bi lahko bilo lepše.« Slika narave izgine in zdaj vidim vojno. Mislim, da je kontinent Azija. Vojaki se streljajo, padajo mrtvi. Bombe letijo na vse strani in mislim, da pade tudi kakšna atomska bomba. Debeli generali sedijo v svojih zakloniščih in se igrajo. Kot šahovske figure pošiljajo ljudi v boj, ki nima smisla. Narava je opustošena. Otroci, ženske in starejši ljudje trpijo in umirajo v mukah. Grozno, žalostno in boleče je vse skupaj. Ostali del sveta po zaslonih spremlja dogajanje od daleč stran, na sosednjem kontinentu in ne morejo verjeti, kaj se dogaja. Zgroženi in prestrašeni so. Vidim žalostne Angele in jočejo zaradi tega, kar ljudje počnemo. Kljub temu da nisem ravno vesel, da to vidim, se zahvalim, ker so z menoj delili to videnje. Slišim glas: »Tako mora biti.«

	Povem, da bi kot Magus in kot človek želel razumeti in vse to dojeti. Nato vidim, da se po teh dogodkih ljudje začnejo prebujati, pomagajo drug drugemu in obračajo se k novim vrednotam, bolj duhovnim. Zdaj vidim Svetlobo in množico Angelov s krili. Dvigujejo me in naenkrat vidim, da so Oni del velikega Angela. Ogromen je in na njegovem telesu oz. podobi vidim ogromno galaksij. Pogledam gor in delno vidim njegov prelep obraz, zelenih oči in dolgih rjavih las. Postavi me v predel svojega srca. Tako je velik, da mene preprosto ni. Obstaja le zavedanje, da sem del nečesa večjega. Da sem del celote. Takoj zatem vidim tarot karto – veliko arkano – puščavnika.



	Slika 1 – tarot karta Puščavnik22

	Slišim glas:

	»Ti si nosilec Luči (Lučonosec). Ljudem pokaži Pot. Pokaži jim! Ne bodi žalosten ali zaskrbljen, če kdo ne bo razumel. To je le faza njihovega življenja in včasih si bil tudi ti v njej. Tisti, ki bo iskal in želel, njemu pokaži. In on bo širil naprej. Nekaj vas je takšnih, ki boste ljudi podučili in jim pokazali. Vi ste Magi in vsakdo od vas ima na Zemlji svoj del sveta, kjer bo širil Znanje in Svetlobo Nebes. Ljudem boste približali zavest o Nebesih. Dojeli bodo. Vsi smo povezani, toda redki se tega zavedajo. Vi, Magi, ste se prebudili in to je bil le eden izmed korakov. Zdaj greste naprej. Pri tem ti bomo pomagali mi. Vedno smo s teboj. Izdelaj svoj talisman in ga položi tam, kjer si imel namen. Razumel bo, idejo že imaš.«23

	Prihaja Nadangel Ariel, ki v roki drži srebrno žezlo. Blagoslovi me in me kot svojega sina poljubi na čelo. V sebi čutim izjemno radost. Prihaja Jezus in me poljubi. S svojo Svetlobo me še on blagoslovi. Zdaj še vidim Nadangela Mihael, ki me kot viteza s svojim mečem blagoslovi. Tukaj je še Princ Hagonel, ki svoj znak (krog, ki v sredini ima piko) položi v moje srce. Povedo mi, da so mi vrata 7. Etirja odprta. Vizija se počasi umirja. Vidim vzhajajoče Sonce nad hribi. V zraku voham svež vonj borovcev in smrek. Pod hribom je voda. Prizor je umirjajoč in tako se Vizija konča. Zahvalim se in zaprem hram.





7. Etir – DEO


	28. julij 2020, med 00:00 in 00:56



	Na začetku po telesu začutim močno toploto in mravljince. Slišim glas, ki močno odmeva:

	»Sveto je Njegovo Ime, ki na nihče ne more izgovoriti. Skrito je v Sedem in 3 x 7.

	7

	7 7

	Poslušaj! Uči se! Glej! Bodi tiho!«

	Vidim zmaja s sedmimi glavami. Na njem jezdi naga mlada ženska, črnih dolgih las.24 Dogaja se stvarjenje. Vendar nad njima je še neka večja sila, ki jima daje navodila. Ona dva izvršujeta ukaze. Potujeta po Vesolju. Opita sta od Radosti in Ljubezni. Ne zmenita se za to, kaj si ljudje mislimo o njiju. To ni njuna skrb. Ponovno slišim glas:

	»Vsa vaša kri je v njeni čaši. Prešli ste čez Brezno. Da, tudi tvoja kri je v njeni čaši. Vsi sodelujete v stvarjenju. Tvoj razum ne more dojeti te Vizije.«

	Vidim, kako iz čaše nastaja energija in nastajajo sfere na Drevesu življenja. Zelo zapleten proces. To lahko samo doživiš in ne moreš opisati v človeškem jeziku. Ko bomo kot skupina dosegli to stopnjo, se bo ustvarila nova dimenzija. In tam bomo, kjer so naši predniki. Sploh ne morem opisati, kaj vidim in kaj čutim. Preprosto se dogaja. Glas:

	»O, Sanel, blagoslovljen si. Ali slišiš pesem Angelov okoli tebe? Tukaj smo, da ti pomagamo in te vodimo, da boš pripravljen. V sebi skrivaš velik potencial. Jezus je s teboj.«25

	Vidim kako me obkrožajo Angeli. Povedo mi, da sem odprl vrata 7. Etirja in bom še doživljal Vizije, Nauke in Modrosti skozi prihodnje dneve in tedne. Pred menoj se pojavi slika ključa in glas mi pove, da odpirajo vrata 6. Etirja, za katerega sem pripravljen in dostojen. Čez nekaj sekund ponovno slišim glas, ki mi zveni kot grom v daljavi:

	»Hriliu! Krik zadovoljstva in radosti. O. Sanel, sin Sonca, Adept po srcu. Izbranec naš. Ljubljenec Jezusa, prijatelj Princ Hagonel, ki te pozdravlja. S teboj je Nadangel Ariel. Nad teboj bdi Nadangel Mihael. Blagoslovljen si. Glej! Sprosti se!«

	Potujem po Vesolju. Zagledam znak in nato . Takoj zatem vidim narobe obrnjeno piramido, ki se vrti v smeri urinega kazalca. Za to sliko se pojavi diamant, ki ima štiriindvajset stranic, in sicer dvanajst stranic zgoraj in dvanajst stranic spodaj. To so Nebesa.



	Slišim glas:

	»Blagoslovljen in posvečen si. Sprejmi sebe. Abrasax. Bolj zaupaj v sebe. Bodi to, kar moraš biti. Naš si izbranec. Tvoja magična beseda je ABRASEX.«

	Pojavi se podoba tarot karte – papež. V roki drži palico, ki je na vrhu imela neki lik.



	Čez nekaj časa na svoji desni strani vidim Jezusa in na levi strani Princa Hagonela. Nekam me odpeljeta. Pridem do Angela, ki je videti kot vitez. Oklep na njem je v zlati barvi in čez glavo ima čelado. Ves je v zlatu. V levi roki drži orožje, ki je eno sekundo meč in spet drugo sekundo palica. Okoli njega se prepleta trak svetlobe. Spominja me na egipčanska božanstva. Poskuša me prebosti in pojesti. Stojim mirno in ničesar si ne želim storiti. On izgine in pojavi se nekdo na konju in me prebode. Ničesar ne čutim in ne želim si odreagirati. Slišim glas, naj potegnem svoj meč. V zrak dvignem meč in iz njega žari svetloba, ki vse okoli osvetli. Vitez pride do Jezusa, poklekne pred njim v znak pozdrava in mu reče: »Opravil je test.« Takoj zatem, nekje iz daljave slišim drugi glas: »Nesmrten si.«

	Zatem vidim Princa Hagonela, ki me v celoti obda s svojim znakom . Pove mi: »Sedaj si povsem blagoslovljen,« in me trikrat poljubi. Jezus me objame. Padam v trans. Občutim neverjetno blaženost. Jezus mi pove, da lahko določene Nauke določenim ljudem povem ustno. Pri tem me bodo vodili oni. Pri nekaterih ljudeh pa naj raje molčim. Jezus mi pove, da je tisto prej bil samo test, ki sem ga opravil, saj nisem pokazal strahu. Enkrat v prihodnosti bom spoznal, kdo je bil iz egipčanske mitologije. Pove mi še, da je Vizija končana in da lahko grem v 6. Etir. Zahvalim se in končam.



	OPOMBA:

	Po tem videnju sem dobil idejo, da bi nekega dne izvedel poseben priziv Luciferja. Preprosto sem čutil potrebo in izziv. Tako sem čez nekaj tednov med meditiranjem ob sveti Tabli o tem govoril z Nadangeli in Jezusom. Strinjali so se in mi povedali, da ni nič narobe, če ljudje to počnemo, in to se tudi od nas pričakuje. Vendar ne moreš tega delati brezglavo in kar tako. Priporočljivo je, da prestopiš Brezno, saj si takrat z zgornjimi Nebesi popolnoma povezan. Šele takrat od Nadangelov, Jezusa, Bude in tako naprej prejmeš navodilo, kako vse to izpeljati. Skratka od Njih dobiš blagoslov za kaj takšnega. Kot sem v opombi zapisal in tudi v knjigi Na kavi z Magusom, nihče iz spodnjih Nebes ni zloben in nihče od njih nam ne želi škodovati. Ravno nasprotno. Vsepovsod obstajajo pravila, da ne bi nastala škoda. Tako da je recimo nesmiselno klicati Angele spodnjih Nebes ali, kot jim mi rečemo, Demone, da bi dobili denar, moč, ali kateri drug vpliv. Vse to nam lahko omogočijo Angeli zgornjih Nebes, iz katerih izhaja naša duša in v katero gremo, ko umremo. Vse temelji na tem, kaj mi potrebujemo v sedanjem življenju in ne, česa si želimo. Želje so nam vedno vrinjene od drugih ljudi in zaradi tega pozabimo na tisto, kar potrebujemo in je pomembno za naš osebni razvoj. Kot sem že omenil, mi je Jezus svetoval in podal navodila, obenem mi je tudi predlagal, da počakam do meditacije z drugim Etirjem. Meni se ni mudilo in tako sem se v drugem Etirju srečal z Luciferjem. Moram pa opozoriti, da je v teh primerih vedno s teboj Nadangel, Jezus, Buda, ali kdo drug od svetih, ki te varuje, da se energije ne pomešajo in obenem, da tudi ti ne škoduješ komu iz spodnjih Nebes. Govorim iz svojih izkušenj, ko zdaj občasno odidem na obisk v spodnja Nebesa, kot se za Magusa spodobi. Vedno imam energijsko zaščito in tudi oni so zaščiteni, da jim ne bi jaz nehote škodoval. Še enkrat naj ponovim, da obisk spodnjih Nebes nikoli ni priporočljiv preden ne prestopiš Brezna. Saj šele takrat izstopiš od dogmatskega razmišljanja. Šele takrat začenjaš razumevati širšo sliko in bolje razumeš sebe in povezanosti z vsem. Obenem znaš o tem molčati. Vse skupaj pa je odvisno od tega, če to sploh potrebuješ. Že veliko dosežeš, ko ustvariš zavesten stik s Svojim Svetim Angelom Varuhom in doživiš Nirvano. Drugi korak je prestop Brezna in tako veliko narediš za svoj osebni razvoj in odkrivanje osebnega poslanstva. Skozi Vizije in Glas prejmeš in doživiš to, kar ti potrebuješ, da odkriješ svoja poslanstva. Vedno dobiš namige in navodila, saj ti nihče iz Nebes ne sme neposredno povedati, kdo si in kaj je tvoje poslanstvo. Lahko pa ti pri tem pomagajo, in ker si povezan z zgornjimi Nebesi, te oni najbolj razumejo in vidijo v tvoje srce. Le oni te najbolj poznajo in vedo, kaj je za tebe dobro in kaj slabo. Angeli spodnjih Nebes te ne poznajo tako dobro. Zdaj lahko vidite, zakaj je med enim pomemben prestop Brezna. Magika ni šala in nikoli ti ne ponuja tolažbe. Kdor koli v njej išče tolažbo ali beg od stvarnosti, se bo zapletel v mrežo iluzije. Magika je tista, ki te prebuja in na to moraš biti pripravljen. Ali se motim, če rečem, da si vsak od nas želi prebuditi in spoznati, kdo v resnici je? Potem ne razumem, zakaj večina od tega beži. Vendar to ni tema te knjige.





6. Etir – MAZ


	4. september 2020, med 23:03 in 00:05



	Po izrečeni molitvi približno pet minut meditiram in se sproščam. Nič se ne dogaja in naenkrat slišim:

	»O, sveta so Nebesa, ki nikogar niso uspavala. Ali vidiš Princeso, ki spi? Ali Ona res spi? Ona ustvarja!«

	Vidim podobo mladega dekleta, ki leži na boku in počiva. Vsaj tako deluje. Njeno telo je polno galaksij. Vse je mirno, vendar se veliko dogaja. Naenkrat vse izgine in jaz izrečem svojo magično besedo. Vstopim skozi črno luknjo. Do mene pride Jezus in mi poda roko. Skupaj potujeva po Vesolju. Sebe vidim kako jezdim belega Pegasusa. Približujeva se Nebesom. Ko se približava, me preprosto vsrka v njih. Vidim kristal mavričnih barv. Čeprav ga vidim velikega, kot je moja dlan, je v njem Vse. Začutim in zaznam, da sem v Ničnosti. Energija je tukaj izjemno močna, da moji možgani oziroma um ne moreta dojeti tega Izvora, teh Nebes. Doživljam, da je tudi Nič ali praznina lahko energija. Čas in prostor ne obstajata. Praznina je del te Energije.

	Izstopim iz kristala in nadaljujem pot z Jezusom. Pred sabo vidim ogromno gobo, veliko kot galaksija. V njej je ogromno svetov. Vstopim v njo in v rokah držim manjšo gobo. Oddaja žarke svetlobe, ki so kot elektrika, ki potuje ob in v njej. Pojem jo in njena energija se razporedi po mojem celem telesu. Čutim jo v vseh živcih, žilah in organih. Zdaj se pred menoj pojavi Kočija in na njej Angel. Prizor je podoben tarot karti princ palic.26



	Slika 2 – tarot karta Princ Palic27



	Sama podoba kočijaža je v grafitni barvi, vendar izjemno žari. Ponudi mi, da prisedem k njemu. To storim in opazim, da je tudi Jezus poleg mene. Šele čez nekaj trenutkov sem dojel, da je dobesedno bil v Jezusu. On me je vsrkal in tako naredil zaščito za mene in Angela, saj je moja energija drugačna od njegove. Vsake toliko časa se kočijažu na glavi pojavijo rogovi. Pridemo do planeta, ki je podoben našemu. Stojimo na neki varnostni razdalji in ne vstopamo v njegovo atmosfero. Kljub temu lahko vidim vse detajle, kot so kontinenti, države, mesta in naravo. Vse deluje temnejše kot na Zemlji. Kljub temu pa je svetlo in prizor mi deluje popolnoma običajno. Kočijaž mi pove, da je to planet nasproten Zemlji in da on živi tam. Slišim glas:

	»Na tem planetu spodaj v mestu živim jaz. Jaz sem tvoje ogledalo. Mogoče se nekega dne srečava. Žal na ta planet ne moreš vstopiti, saj ne želimo porušiti ravnotežja.«

	Zahvalim sem in mi odgovori, da mu je bilo v veselje. Vračamo se nazaj k Nebesom. Vstopim v Nebesa in se nahajam čisto na vrhu, na zgornji točki. Tako na vrhu pogledam dol in vidim, da je vse enako. Ni spodaj ali zgoraj. Vse je koristno in vse je Eno. Ena energija. Jezus mi predlaga, da greva naprej. Potujeva po neskončnem Vesolju in zdi se mi, da plavava. Prideva do doka in pred nama je velik kristalni most, ki vodi do gore. Hodiva po mostu in šele zdaj se zavem, da greva proti mojemu Hramu. Vstopiva v Hram in opazim, da so vsa ta množica kristalov znotraj hrama knjige. Stojim pred oltarjem in na moji levi je Nadangel Ariel in na desni je Jezus. Odprem knjigo in jo listam. Iz knjige izstopi kristalna krogla, ki se spusti na mene. Popolnoma me prevzame in zaznam jo kot svojo avro. Opazim, da zdaj energijsko izgledam kot ona dva. Povesta mi, da sem si kot Magus zaslužil takšno avro in bo zdaj tako za vedno. Nadaljujem z listanjem knjige in se sprašujem, zakaj zdaj ničesar ne vidim. Nadangel Ariel mi pove: »Knjiga ni namenjena branju. Ona najde tebe in ti da tisto kar potrebuješ. Sprejmi to.« Takoj zatem iz knjige izstopi druga kristalna krogla in v njej vidim na tisoče znakov oziroma simbolov. Pojém kroglo in vidim, kako mi zasvetita obe polovici možganov. Nadangel Ariel mi pove: »To Znanje je sedaj v tebi. Ti ga boš prenesel ljudem. Kapljico po kapljico.«

	Zahvalim se in vračamo se nazaj k Nebesom, in ko stojim na vrhu Nebes, mi Nadangel pove, naj pogledam naokoli. Vidim galaksije in na milijone Zvezd. Pogled je neverjeten in ne morem oziroma tega ne znam opisati z besedami. Povesta mi, da sem blagoslovljen in sem eden izmed izbrancev na Zemlji. Kar nekaj nas je, ki bomo ljudem prenesli novo Znanje. Zahvalim se. Vračam se na Zemljo. Slišim še, da so mi vrata 5. Etirja odprta in naj v roku enega tedna meditiram ob sveti Tabli brez uporabe talismanov ali molitev. Vizija je končana in onadva sta še ostala tukaj z menoj.





5. Etir – LIT


	2. oktober 2020, med 22:53 in 23:41



	Energije so izjemno močne. V daljavi vidim hribe in polja. Nevihtno ozadje. Strele švigajo na vse strani in grmenje je izjemno. V ozadju oziroma za vsem tem stoji mogočen Angel, poln strel. Slišim glas: »Jaz sem Svetloba«.28 Vse izgine in čez nekaj trenutkov se pred menoj pojavi vrtinec oz. neka luknja. Stopim v njo in potujem po vesolju. Zagledam še drugo luknjo modro bele svetlobe. Stopim skozi njo in pred seboj vidim Nebesa. Stopim bližje in ne morem verjeti oziroma dojeti, ali je vse skupaj veliko kot galaksija, ali je vse skupaj le ena točka, ali pa je to celotno Vesolje. Stopim v Nebesa in znajdem se na vrhu, čisto na zgornji točki. Nad menoj se odpira vrtinec, ki me posrka. Stojim nad Vesoljem. Okoli mene je prazen prostor, Nič. Svetloba in tema ne obstajata. Vse skupaj je zelo težko opisati. Razum je zmrznjen ob tem doživetju. Stojim v Nič in spodaj skozi meglico vidim vse Vesolje. Vse se razprostira v Neskončnost. Mene ni in to vidim jaz, ki sem na zgornji točki Nebes. Po eni strani me ni in po drugi strani sem vsepovsod v Neskončnosti. Nahajam se v več dimenzijah in obenem nikjer. Nekako dojemam, da je od tukaj vse nastalo. Ne, ne morem govoriti, niti pisati o tem, ker ni besed, da se to lahko opiše. Vizija, da nič ne obstaja, kar že ni bilo ustvarjeno. Slišim glas:

	»Ali lahko dojameš Nič? Nič ne obstaja.«

	Ugotovim, da tudi mene ni. Tukaj je Nič in iz Nič vse nastane. To je nemogoče opisati. To je vse večdimenzionalno. Vračam se nazaj skozi vrtinec. Stojim na zgornji točki Nebes. Na moji levi strani stoji Jezus in na desni strani Nadangel Ariel. Primeta me za roko in potujemo po Vesolju. Dvigamo in spuščamo se. Ob vsakem dvigu prečkamo dimenzijo in smo v Nič. Ne obstajamo več. Vsi smo izginili, pa kljub temu še vedno smo. Naenkrat se Vesolje skrči. Zdi se mi, da izstopam iz njega. Oddaljujem se. Vidim celotno Vesolje od daleč, kot oddaljeno sliko. Vse okoli mene je Nič. Glas:

	»To ne moreš videti z očmi človeka in dojeti z razumom. Doživeti moraš.«

	Takoj zatem vse Vesolje vstopi v mene. V meni je. Postal sem Vesolje oz. stopil sem se z njim. Pred menoj je vrtinec. Stopim v njega in tako pridem do svojega Hrama. Medtem slišim: »Redki ste tisti, ki ste prišli do sem. Od tukaj vse nastaja. Del si tega Niča, kot vsi mi.«

	Stojim pred vrati Hrama in pozdravim Angele Varuhe. Vrata se odpro in še preden vstopim, me Angela naslovita z imenom Sanel MagEL. Nadangel Ariel in Jezus me blagoslovita. Žarimo v isti svetlobi. Stojimo pred oltarjem. Vse se začne spreminjati. Vse podobe izginejo in vse mi deluje kot iluzija, ki izgineva. Vidim samo še žarke svetlobe. Težko opišem vse to. Pogledam sebe in tudi jaz sem energija. Vsi smo energija. Naše podobe so izginile in obstaja samo svetloba. Po eni strani sem kot človek žalosten, da se je iluzija razblinila, vendar sem v sebi zadovoljen in miren. Čutim spokoj. Izredno je zanimivo. Slišim glas:

	»Sprejmi energijo in jo dojemi. Iz nje vse nastaja. Ona ustvarja, kreira. Vsi smo eno in nič ne obstaja.«

	Pred seboj vidim prizor, ki prikazuje množico galaksij oziroma to so Vesolja v mnogo dimenzijah. Vidim jih kot mehurčke in vse dimenzije hkrati. Glas mi pove, naj odprem knjigo. Listam jo in slišim, naj vzamem eno kroglo v levo in drugo kroglo v desno roko. V levi je bila rdeča in v desni modra. Obe pojém in v meni zažari vijolična svetloba. Slišim glas:

	»Ti in Vesolje sta eno. Vsi smo eno. Vidiš, da v Nič res ni Ničesar. To boš še dojel. Velike so te Misterije, do katerih si prišel. V tebi je Seme. Ti si Magus in moraš ustvariti Iluzijo, da bi drugi dojeli Resnico. Toda ti veš, da niti eno niti drugo ne obstaja. Prispel si do, Nič iz katerega vse izvira. Čisti Obstoj.«

	Vračam se nazaj do Nebes. Jezus in Nadangel Ariel se zlijeta z menoj. Stojim na vrhu Nebes. Povesta mi, da sta vedno z menoj in da so mi vrata 4. Etirja odprta in da sem danes bil deležen velikih Misterijev.29 Zahvalim se. Odpeljeta me nazaj na Zemljo. Stojim sredi lepe narave z jezeri in hribi. Objameta me in Vizija se konča.





4. Etir – PAZ


	7. november 2020, med 23:14 in 00:12



	Potujem po svetlobnem kanalu. Vidim kako galaksije letijo mimo mene. Zagledam znak krog s križem v sredini. Glas:

	»O Sedem, Sedem, Sedem. Trikrat Sedem. Sveto je Tvoje Ime.« Vse se umiri in čez nekaj časa ob sebi vidim dva bitja, ki me želita nekam odpeljati. Za čuda, jaz se upiram in želim iti. Ampak jima uspe me odpeljati in pridemo do nekega roba in mi pokažeta širno vesolje. Povesta mi, da je lahko vse to moje in da lahko tukaj ustvarjam po mili volji. Odgovorim jima, da si tega ne želim in ne potrebujem. Pokličem Jezusa in spremenim se v spiralno energijo svetlobe. Vrtim se. V roki držim palico in jima povem, da sem Magus, Onadva počepneta na eno koleno in se spoštljivo opravičita, da tega nista želela. Povem jima, da je vse dobro in jim dam navodilo, da odideta v svoja prebivališča. Vse izgine. Pozneje sem dobil občutek, da je to bila preizkušnja in je to njuno poslanstvo, da me privabita na svojo stran. Nadaljujem s potovanjem po vesolju in pred seboj vidim Nebesa. Želim si vstopiti skozi sredino, na meji med spodnjimi in zgornjimi Nebesi, vendar me neka sila takoj potegne v zgornjo točko oziroma na vrh in slišim glas, ki mi pove, da je tukaj moje mesto in je ta Etir nadaljevanje petega Etirja. Pogledam gor in sem v neskončni dimenziji Ničnosti. Ne obstajam, pa vendar je zavest o prisotnosti prostora vsepovsod. V tej celotni neskončnosti sem prisoten, čeprav me ni. Na tem mestu je najbolje ne misliti in karkoli povedati, saj se vse materializira. Za test si zamislim posebno rožo in jo na Zemlji, v moji državi posadim in bo nekega dne zrastla.30 Občutek je neverjeten, miren in blažen. Na tem mestu ne obstaja nobena tvoja misel ali čustva, ni laži in resnice. Vse je Eno in Nič.

	Ponovno se znajdem v Vesolju in pred seboj vidim Budo. Ogromen je in podoben je tistim kipom, ko nasmejan meditira. Žari v zanimivi svetlobi med belo in zlato. Kot magnet me privleče k njemu in sedim na njegovi levi nogi oz. bedrih. Ne govori, vendar mi je vse povedal. Zanimivo je, ko ti samo s pogledom pove vse. Podari mi lotos cvet, ki ga držim v svoji levi roki. Velika je kot jaz. Buda se spremeni v svetlobo in izgine. Ta lotos sem dal v sebe oziroma postala je del mene. Zdaj vidim želvo in na njej slona. Vstopim vanj in doživljam stvarjenje svetov. V tistem trenutku se slon postavi na eno nogo in ponovno potujem po Vesolju. Vrnem se nazaj v Nebesa in se iz zgornje točke spustim v spodnja Nebesa, nekje na sredino. Vidim Angele, temne, ki oddajajo svetlobo.31 Mislim, da jih je vsega skupaj pet. Dva sta večja in trije malo manjši. Zraven mene je Jezus, ki me obdaja s svetlobo. Pozdravijo me in mi izrazijo dobrodošlico. Povabijo me, da grem z njimi. In v delčku sekunde smo nekje daleč stran v nekem povsem drugem svetu oziroma dimenziji. Eden od njih s tal pobere šopek rož in mi jih podari. Pove mi, da je v njih določena moč, s katerimi bom pomagal ljudem. Ni pomembno kako, saj je ta Energija, Znanje in Moč rož v meni. Preprosto bom znal to uporabiti v korist ljudi brez, da bi se zavedal same metode.32 Zahvalim se in z Jezusom se vrneva na vrh Nebes. Prišel je Nadangel Ariel in me kot svojega sina poljubil. Tudi Jezus stori enako. To je dejanje blagoslova. Zdaj zaslišim glas:

	»To so velike Misterije. Nekega dne jih boš dojel, saj so del tebe.« Skupaj se spremenimo v energijo. Svetimo v steklenih mavričnih barvah in pristanemo pred mojim Hramom in pozdravimo dva Angela čuvarja. Izberem kristal, ki se spremeni v knjigo. Iz knjige izstopi krogla in jaz vstopim v knjigo. Plavam med milijoni simbolov in znakov. Vse to so simboli Angelov. Vrnem se nazaj in pojem kroglo. Dojamem, da je v njej Znanje za razumevanje človeške psihe. Želim nadaljevati z listanjem knjige, vendar me Jezus zaustavi, da je za danes dovolj. Strinjam se in zapustimo Hram. Potujemo po Vesolju in presenečeno ugotovim, da vsak jezdi svojega Pegasusa. Povesta mi, da sem si sedaj zaslužil svojega, ki mi bo pomagal pri vizijah, potovanjih v astralu oz. drugih dimenzijah. In tudi hitreje bom prihajal do določenih informacij. Slišim še njegovo ime. Povesta mi, da je za danes dovolj in da so mi vrata 3. Etirja odprta in Angel mi prinese Ključ za odpiranje naslednjega Etirja. Zahvalim se in vračam se na Zemljo. Vstopim v sobo in vidim sebe, kako meditiram. Vstopim nazaj v svoje telo in Vizija se je končala.





3. Etir – ZOM


	5. december 2020, med 23:30 in 00:30



	Oči me zelo močno pečejo. Iz daljave slišim glas:

	»Sprosti se. Jezus in Princ Hagonel sta s teboj. Vrata 3. Etirja so ti odprta. Čakajo te.«

	Vidim sebe v rdeči obleki in okoli glave imam zlati trak. Na moji levi in desni strani je množica Angelov, oblečenih v rdeče in modre obleke. Hodim med njimi in celotna stvar mi deluje, kot da sem na nekem sprejemu. Občutek imam, da sem v nekem Hramu. Angeli se umaknejo in zdaj stojim pred velikim Angelom, ki je nekaj posebnega med njimi. Oblečen je v vijolično obleko oz. bolj se mi zdi, da je modro vijolične barve. Dolgih temnih las. V desni roki drži palico in na njenem vrhu so trije krogi, ki žarijo v močni svetlobi. Na glavi ima krono, ki je trikrat prepletena. Nad menoj stegne roke in slišim močan glas:

	»Jaz sem Kralj Marmara.33 Sem del Angela EL. Prišel je dan, da me spoznaš. Bil sem s teboj. Nisi pričakoval, da me boš spoznal v 3. Etirju. Tukaj sem. O, Sanel, ali pričakuješ Skrivnost? Ti si skrivnost. Poznaš mnoge Skrivnosti in tega se ne zavedaš povsem. Sprejmi sebe. To je dojemanje sebe. Sprejemanje sebe in to, da si Magus.34 Počasi odkrivaš Velike Skrivnosti, ki so v tebi. Nebesa odprite se.«

	Izgubil sem pozornost. Močan in moteč zvok iz sosednjega stanovanja je prekinil mojo meditacijo. Čez nekaj sekund slišim glas Angela, ki mi pove: »Jutri ponovi Molitev. Jutri. Povleci se. Vrni se na Zemljo. Blagoslovljen si«35

	Vidim še, kako me kot viteza blagoslovi s svojo palico. Jezus in Princ Hagonel me vrneta na Zemljo. Zahvalim se in Vizija je končana.



	6. december 2020, od 22:45 do 23:35



	Ponovitev 3. Etirja – ZOM



	Glas: »O Nebesa, odprite se. Sprejmite Adepta, našega Magusa.« Potujem skozi vrtinec. Hitrost je visoka. Pridem v neko drugo dimenzijo in na levi in desni strani vidim slona. Pred menoj stoji podoba oz. inteligenca kot tista božanstva iz Hindujskih knjig. Ima šest rok in temne lasje do ramen. Sedi v meditativnem položaju. Oblečen je v zlato obleko, ki je okrašena z raznimi dragulji. Priznati moram, da ničesar na njem ne deluje kičasto, ravno nasprotno. Vsak okras in vsak dragulj na njem ima nek pomen oz. smisel. Slišim njegovo ime, ki mislim, da je Krishna Maakacta Murti. Pove mi:

	»Pokazal ti bom skrivnost. Stanza36 je samo del te skrivnosti. Samo eden majhen del. Prave Misterije vaš še čakajo, toda ne še zdaj.«

	Vidim civilizacijo, ki ji pripada. Tehnologija je izjemna in je ne znam opisati. Njihova plovila poganja energija, ki ne uničuje okolja in nikoli je ne zmanjka. Stavbe in hiše so svetle. Ene visoke in druge nižje, ki žarijo v neki zlato beli svetlobi. Nikjer se ne vidijo ostri robovi. Vse deluje fluidno in usklajeno. Izjemno je lepo. Ne poznajo zakonov in pravil. Vsak dela to kar je njegova volja oz. poslanstvo. Že ob rojstvu je to vsakemu znano. Neverjetno kakšna usklajenost, organiziranost in kljub vsemu nihče ni omejen. Čuti se svoboda, mir in ravnotežje. Zraven stavb, nekako v zraku stojijo kipi egipčanskih božanstev, kot jih mi poznamo. Sedaj celoten prizor izgine in naenkrat na Zemlji vidim v morju eksplozije in velika letala, bombnike. Vojna je. Nekje v Aziji ali Bližnjem vzhodu. Glas mi pove: »Ne bodi žalosten. To je samo trenutek. Vaše duše so večne, nesmrtne. Smrt in življenje sta iluziji.« Ta prizor izgine in sedaj vidim neko zanimivo sliko. Spodnja polovica je ognjena, tekoča kot lava in zgornji del moder, kot voda. Združena sta, pa vendar drug drugega ne ovirata, ampak tvorita celoto. V sredini te slike vidim sebe in na moji zgornji polovici telesa stoji znak in na spodnji polovici znak . In na mojem telesu izgledata kot . Nato se združita v lik , ki me popolnoma prevzame. V sredini heksagrama je znak .

	Ponovno potujem po svetlobni cevi. Pred seboj zagledam zlato konstrukcijo piramide in na njenem vrhu jajce. Celoten lik izjemno žari. Piramida se spreminja v lik človeka, ki meditira. Vidim samo njegov obris v zlati barvi. Vprašam ga: »Kdo si?« in on mi odgovori: »Ali ti nisi del mene in jaz tebe!? Jaz sem eden izmed Arhitektov. Moje je poslanstvo, da ustvarjam civilizacije. Naredim načrte, ki jih drugi izpeljejo in obstajajo tako, kot si jih sami ustvarijo oz. ustvarite.« Vstopim v njega in vidim polno znakov v podobah grbov. Pove mi, da so to le delčki vseh znakov civilizacij. Izstopim ven in slišim, ko mi še pove:

	»Ali si želiš videti Atlantido?37 Ali nisi maloprej bil pri njih? Si presenečen? To je to.«

	Odnese me stran. Vidim velik gost oblak. Čutim, da so notri skrita Nebesa. Vstopim notri in začudeno opazujem kaj se dogaja. Vse mi deluje izjemno kaotično. V skrbeh sem. Slišim glas:

	»Ne skrbi. V Nebesih se dogajajo spremembe. Nič posebnega Hitro bo minilo.«

	Oblak izgine in sedaj se mi zdi, da je svetloba Nebes še močnejša kot je bila prej. Celotna struktura žari v srebrno beli Svetlobi. Jezdim na svojem Pegazu. Na moji levi je Nadangel Ariel in na desni Jezus. Prihajamo do doka in poti, ki vodi v moj Hram. Stopimo do vrat in Angela čuvarja nam jih odprejo. Opazim, da Nadangel Ariel in Jezus nista vstopila. Vrata Hrama se za menoj zapreta. Tako sam v Hramu stojim in gledam vse te kristale, ki so notri. Izberem enega, ki se spremeni v knjigo. Začnem z njenim listanjem. Po nekaj sekundah listanja na eni strani vidim znak v krogu, ki vsebuje veliko imen in znakov. Krogla pride ven in jaz jo pojem. Nekaj se začne dogajati. Čuden občutek me prevzema kot, da vse izgineva oziroma se Hram ruši. Umirim se in si rečem, da če že mora biti tako, potem naj bo. Ampak to je bila le iluzija in čutim, da se v meni in okoli mene dogaja transformacija. Postajam vse večji in večji. Vidim, da je Hram v mojem srcu. Sebe vidim kot lik iz Astrologije, čigar črte povezujejo zvezde med seboj. Takšen lik sem in v meni so zvezde. Delujem kot Magus. Spreminjam se v energijo in Nadangel Ariel in Jezus sta ponovno z menoj. Naše energije se prepletajo. Zaustavimo se nekje v Vesolju, Jezus me na čelo poljubi in mi pove:

	»Vesel sem za tvoje dosežke. Vedno bom s teboj. Tudi ko misliš, da nisem, sem s teboj. Pomagal, učil in vodil te bom« Zahvalim se. Nadangel Ariel me objame in pove: »Saj veš, sin moj.« Zahvalim se. Oba mi istočasno povesta, naj pogledam naravnost. Prihaja Angel oziroma, natančneje, Kralj Carmara. Svojo levo roko položi na moje desno rame in mi pove:

	»Zelo daleč si prišel in še boš raziskoval. Spoznal si mene, čeprav sva se že videla. Sedaj me lahko vedno pokličeš in jaz te bom učil in ti pokazal kar moraš vedeti in tisto kar želiš. Če slučajno ne pridem jaz, pošljem drugega Angela. Uporabi moj Znak, da me pokličeš. Princ Hagonel, moj sin, je vedno s teboj. Vrata 2. Etirja so ti odprta. Dobil boš ključ. Blagoslovljen si.«

	Odide in jaz se mu zahvalim. Jezus mi da ključ in pove, da so mi vrata naslednjega Etirja odprta, in ko bom začutil, da sem pripravljen, bom vstopil. Vračamo se na Zemljo in stojimo v sobi. Vizija se konča.38





2. Etir – ARN


	24. december 2020, med 23:36 in 00:30



	Čez nekaj minut vidim žarek svetlobe Meseca, ki stopi skozi okno in me obsije. Čutim in vidim, da me čakata Nadangel Mihael in Jezus. Sprostim se in vidim, kako stopam po stopnicah navzgor. Ob straneh vidim razne obraze. To so strahovi iz mojega otroštva. V rokah držim meč in slišim v daljavi glas, ki mi predlaga, da se z njimi borim. Še enkrat pogledam vse te obraze in prikazni in rečem: »Ali ne bi bilo bolje, da jih sprejmem?«39 Angeli okoli mene se nasmejijo in zadovoljni so, da sem se tako odločil. Vidim še zadovoljni obraz Nadangela Mihael in Jezusa. Slišim glas:

	»Vi, ljudje, ustvarjate. Ustvarjate strahove in radosti. Kaj boste ustvarili, je odvisno od vas. Ste svobodni40 in tega se ne zavedate, ker ste preveč zasvojeni z materialnimi dimenzijami, ostale dimenzije pa zanemarjate. Svoboda je nekaj drugega, kot si vi mislite, da je. Svobodni ste, ko delate in živite tisto, kar ste si sami ob rojstvu zadali. To morate poiskati. Poiščite to Pot. Podarili smo vam ogromno Znanja in Metod.«

	Zdaj potujem po Vesolju in nekje v daljavi vidim klopco, na kateri sedi prelepa ženska. Približujem se ji izza hrbta in se ji počasi približam. Stojim pred njo. Izjemno lepa ženska, dolgih oranžnih las, kot plameni v zlati svetlobi.41 Ona se vstane in stopi do mene. Opazim, kako se ji barva las spreminja iz oranžne v temnorjavo barvo. Ponuja mi Znanje in Modrost. Pove mi, da mi lahko na mnoge načine pridobi veliko denarja, in še ljudje, ki ga imajo veliko, mi ga bodo ponujali. S tem lahko spremenim Zemljo in uresničim svoje sanje. Ponuja mi še oblast in moč. Jaz se ji prijazno zahvalim in spoštljivo zavrnem ponudbo.42 Povem ji, da sem že izbral Pot. Res je, da je težja, ampak tako se bom veliko naučil. Ona stopi korak nazaj in pove, da spoštuje moj izbor in mojo Pot. Zdaj zraven sebe vidim Nadangela Mihaela in Jezusa. Zaželim ji vse dobro in ona odide.

	Stojim na vrhu Nebes. Čutim svoje tretje oko. Potujem po svetlobni cevi oziroma spirali, v kateri se barve prelivajo. Na neki točki se zaustavim in vidim kot neke valove, ki potujejo po vesolju. Delujejo mi kot zvočni valovi. Slišim glas:

	»Vibracija prenaša stvarjenje. Mi jo ustvarjamo. Naš zvok ustvari vibracijo in nastane kreacija. Kdo je ustvaril nas? Sami smo se ustvarili. V Vesolju ne obstajata začetek in konec. Z razumom boš to težko dojel. To je neskončnost in nima začetka in konca. Ljudje poznate enega izmed njenih simbolov! Ta znak ∞ vidim pred seboj in neka nevidna roka mi ga položi na čelo. Čutim mravljince, ki mi potujejo po vrhu glave. Vroče mi je. Imam občutek, da se mi na vrhu glave odpira kanal. Pred seboj vidim peščeno uro. Nekdo oziroma neka nevidna roka jo neprestano obrača, da se ne zaustavi gibanje časa. Zdaj vidim na tisoče in tisoče peščenih ur raznih velikosti. Ponovno slišim glas:

	»Čas je iluzija. Čas se dojema na različne načine. Ali ni to znak da, če je nekaj različno in se spreminja, ni absolutno? Kako dojeti Absolutno in reči, da je to Resnica? Ali ni sprememba stalnost in stalnost je sprememba? Resnica in laž ne obstajata. Obstaja samo bivanje. Vedno si tukaj in zdaj. In temu ne moreš zbežati. Tukaj in zdaj se ne merita. Saj se spreminja. Stvarjenje je sprememba. Ustvarjajte! Ne bojte se.«

	Pred seboj vidim kozarec, napolnjen z rdečim vinom. Postavljen je na nekem pladnju ali disku. Kozarec se vrti. Nadangel Mihael in Jezus prineseta kozarec z vinom in jaz ga spijem. Sladko in osvežujoče je. Zahvalim se jima. Povesta mi, naj Molitev 2. Etirja ponovim še enkrat, in sicer v nedeljo. Vračam se na Zemljo. Vizija je končana.



	27. december 2020, od 23:20 do 00:20



	Ponovitev Molitve 2. Etirja



	Ves čas sem imel občutek, da se danes ne bo nič dogajalo. Nekaj minut meditiram in začenjam zaznavati, da se nekaj dogaja. Slišim glas:

	»Sprosti se. Ne boj se. Česa se človek lahko boji in zakaj? Strah je prepreka do Poti, ki jo iščete. Vsi izviramo iz enega Izvora. Izvor je vse, in to dobesedno. Če je človek del vsega in je vse del človeka, potem je strah, ki ga čuti, strah od sebe. Sam si postaviš prepreko, da ne hodiš po poti, ki te bo osrečila. Nima smisla, da trpite. Radujte se in spoštujte drug drugega. Povežite se z vsem, in to tako, da sprejmete sebe. To je Ključ.«

	Zdaj vidim Nadangele, Uriela, Mihaela in Ariela. Zagledam še Nebesa in glas mi pove: »Glej!« Vidim Nebesa oz. prizor njihovega uničenja in glas mi pove: »Tako vi ljudje vidite spremembe. Mislite, da je sprememba razdor in uničenje. Ne! Sprememba je radost. Brez spremembe, ki je transformacija nič ne obstaja. Poglej resnično sliko.«

	Ponovno pogledam in vidim prelepa in sijajna Nebesa. Opazim, da se neprestano dogajajo spremembe. Na svojem Pegasusu odjezdim na vrh Nebes. Stojim in vidim veliko Nebulo. Prizor je neverjeten. Vidim še prelepo noč, polno zvezd. Na videz je vse mirno, vendar ni. To je prelepa ženska, ki pleše. Ona je Vesolje, ta noč polna zvezd. To je zvezdni ples. Vsi smo del tega plesa in vsak premik traja na milijone in milijone let in vse to lahko vidim v delčku sekunde. Ker traja milijone let, se nam zdi, da je vse mirno. Ženska mi pošlje poljub zvezd. Vsrka me v njo in sem del tega plesa. Neskončna radost. Skratka čas Večnosti je brezpredmeten in ne obstaja. Zdaj z Angelom stojim na robu Nebule in gledava v daljavo. Skupaj skočiva v njo in padava skozi vrtinec. Pred seboj vidim Nadangele, Uriela, Mihaela in Ariela. Nekaj časa me gledajo in nato se mi približajo. Na moji levi strani je Nadangel Uriel in na desni Nadangel Ariel. Držita me za roke. Pred menoj je Nadangel Mihael. Vsi trije me hkrati poljubijo in me s tem blagoslovijo. Vidim sebe, kako v levi in desni roki držim žezla. Roke imam razširjene stran od telesa in stojim v črki tau oz. obliki križa. Pred seboj vidim Meč. Spreminjam se. Postajam energija in združen sem z njimi. Oni so del mene in jaz sem del njih. Čez nekaj časa se vprašam: »Kaj pa hrbet? Ali je brez zaščite?« Slišim glas, naj bolje pogledam. Vsi odidemo do Nebes in stojimo na vrhu. Na treh straneh okoli mene stojijo Nadangeli in šele zdaj vidim, da je za menoj Jezus. Nadangel Mihael mi pove: »Ali si presenečen? Vidim radost v tvojem srcu. On je vedno za tvojim hrbtom ali, kot bi ljudje rekli, varuje ti hrbet. On te vodi in ti pomaga. Z njim se pogovarjaš in Njega vedno zaprosiš za nasvet. On te razume, da dojameš, kaj smo rekli.« Zdaj Nadangel Mihael vzame Meč. Vrti ga okoli sebe, kot bi plesal z njim in ga vrže proti meni. Meč leti in se postavi nad menoj. Žezla, ki sem jih držal v roki, se dvignejo proti Meču in se združijo z njim. Prizor je tak, da je vrh Meča obrnjen navzgor. Ročaj je prepleten in zaščita je sestavljena iz dveh mesecev. Žezla se dotikajo njegovega vrha. Na rezilu na obeh straneh piše IESU. Nekako se mi porodi ideja in jih vprašam, ali bi lahko takšno zaščito uporabil v ritualu Pentagrama. Slišim glas: »Dobra ideja. Lahko storiš tako. Ceremonijo prilagajaš svoji energiji, samemu sebi. Takšen način je samo tebi namenjen. Vsak od vas ima svoj način.« Vidim, kako me obkrožajo in žarek Svetlobe nas poveže v lik piramide. (pogled s ptičje perspektive) V sredini stojim jaz in v kotih piramide stojijo oni. Črte so svetlobni trakovi. Okrog piramide se prikaže krog in tako vidim celotno Vizijo magičnega kroga. Skozi mene kot steber raste lotosov cvet smaragdne barve. Cvet na vrhu je bel. Postanem del lotosa in nad seboj vidim Budo, kako blago nasmejan sedi v svojem meditativnem položaju. Sestavlja se celota magičnega kroga in sredina stebra nad menoj je Buda in on je tudi spodaj, če celotno piramido zrcalim. Vidim, da je magični krog sestavljen iz dveh piramid in v sredini je krog, v katerem sem jaz. Prizor je izjemno neverjeten in drugi del piramide, ki je obrnjena na glavo, vidim bolj kot obris in zaznavam dvojnike Nadangelov, ki me obkrožajo. Magični krog je sklenjen in čutim, kako sem povezan z zgornjo piramido, saj sem po duši povezan z zgornjimi Nebesi. V spodnjih Nebesih sem le kot obiskovalec. Slišim glas: »To je tvoj magični krog. Znotraj njega je neskončna dimenzija. To je Vodnjak Vsega.« Vidim Nebesa in sebe, kako krožim okoli njih. Sprva kot svetloba krožim od vrha do spodnje točke. Nato še okoli sredine. Stopim v Nebesa in grem gor proti vrhu in dol v spodnja Nebesa, vendar le do polovice. Zdaj sem ponovno zgoraj na vrhu Nebes. Vračam se na Zemljo in slišim prijetno glasbo iz piščali, ki me umirja. Stojim v svoji sobi in vidim, kako Angel prinese Ključ. Glas: »Vizija 2. Etirja je končana. Vrata naslednjega Etirja so ti odprta. Blagoslovljen si.«

	Zahvalim se in tudi oni se meni zahvalijo.43 Ponovno se zavedam vsega okoli sebe in spomnim se, da je v Viziji bilo še ogromno prizorov, ki jih nisem uspel zapisati, in celotno Vizijo sem pisal v neke vrste transu.





1. Etir – LIL


	29. januar 2021, med 23:05 in 00:02



	Gledam v svoje magično ogledalo in vidim, kako me obkroža meglica. Odpira se druga dimenzija. Zaznavam vonj kadilne bosvelije. Slišim glas, ki trikrat ponovi stavek. Vendar ga ne morem razumeti in zapisati. Nekaj se dogaja in kot v daljavi slišim glas: »Dve strani se združita v eni točki. Zgornja in spodnja Nebesa imata skupno točko.« Pred menoj se pojavi vrtinec v srebrno beli svetlobi, ki me vsrka. Znajdem se nekje v Vesolju. Pred menoj se pojavi neka inteligenca. Malo je manjša od mene in v celoti prekrita s pregrinjalom. V roki držim magično palico, na njenem vrhu je kristal, ki oddaja svetlobo. Pove mi: »Ali Svetloba ne izhaja iz Teme? Od kod izvira Tema? Ali ni to iluzija?« Odpelje me v neki prostor in me posede za mizo. Pove mi, da je iz drugega planeta. Pred menoj zamahne z roko in pojavi se velik ekran. Na ekranu vidim geometrijske like. Prvo vidim piramido in pod njo še eno piramido, ki je obrnjena. Nato vidim, da iz sredine tega lika rastejo še štiri piramide, vsaka v svojo smer. Zdi se mi, da je to njegov oz. njihov dom. Pove mi: »Mi smo bolj napredni od vas, toda to ni pomembno. Vsak do nas je edinstven. In tako ste tudi ljudje edinstveni. Veliko tega se še morate naučiti. Na dobri poti ste. Ne iščite zunaj, saj vsi odgovori so znotraj vas. V sebi nosite ključ vašega napredka. Vaša kri je del Zemlje in del druge civilizacije, ki jo imenujete Atlantida. In to je Ključ, ki ga morate odkriti. Vi ste Adam. Bodite združeni.«

	Vse izgine. Zdaj vidim prekrasno goro in na njenem vrhu je sneg. Obkroža jo voda. Nekako vse v ozadju deluje kot stvarjenje. Težko opišem, ker je ta prizor izven razuma. Vidim stvarjenje planetov. Slišim glas: »Iz Morja prihajate in v Morje se vračate.« Pridem do Nebes in stojim na vrhu. Glas iz daljave mi pove, da sem s tem Etirjem naredil pečat moje povezanosti z Nebesi. Vidim, kako so zgornja Nebesa svetla in spodnja temna. Vse se vrti in opazim, da sta tema in svetloba izginili. Obstaja samo energija. Ves ta čas čutim prisotnost Jezusa. Pred seboj na levi strani vidim Nadangela Ariela, v sredini je Nadangel Mihael in na desni Jezus. Takoj za Nadangelom Mihaelom stoji Princ Hagonel. V ozadju so na je na milijone Angelov. Povedo mi:

	»Ta Etir je bil le pečat tvoje povezanosti z Nebesi. Formalnost, ki si jo moral opraviti in te je preveč vleklo, da izvedeš njegov klic. Sedaj si povsem povezan z Nebesi. Ni več povratka. Dosegel si veliko stvar. Blagoslovljen, blagoslovljen, blagoslovljen si, naš izbranec. Ljudem boš prenesel Znanje, kako se naj povežejo z Nebesi. Veliko si videl. Veliko si doživel. Veliko si dojel. In še boš doživljal in dojemal. V tebi je Znanje Magusa, Modrost Nebes in Svetloba naša. S teboj smo in vedno ti stojimo ob strani.«

	Vidim sebe kako sem oblečen v rdečo haljo z zlatimi šivi. Na glavi imam krono oz. tiaro trikrat prepleteno. V desni roki držim žezlo oz. magično palico, na vrhu katere je kristal. V levi roki se mi občasno pojavi Meč. Blagoslovijo me vsak na svoj način. Zahvalim se jim in povem, da brez njihove pomoči ne bi zmogel. Povedo mi, da lahko ponovim klic 1. Etirja, vendar ni potrebe. Vrata prvega in drugega Ključa so ji odprta in lahko grem naprej. Padam v neko vrsto blaženosti in slišim petje Angelov. Okoli nas sta Svetloba ali Energija Svetega Duha. Glas: »Še veliko Misterijev boš dojel in en del boš prenesel ljudem. Sedaj te čakajo novi izzivi. Toda sedaj bo drugače, ker imaš izkušnje in povsem si povezan z zgornjimi Nebesi.«44 Potujem nazaj na Zemljo. Vidim lepe pokrajine. Stojim v svoji sobi. Zahvalim se in Vizija je končana.



	Kljub temu da sem vesel, v sebi čutim en kanček žalosti, da je ene pustolovščine konec. Tako pač je in zdaj me čakajo drugi izzivi. Potovanje in raziskovanje Etirjev je podobno osvajanju vrha neke gore. Vse življenje se v dolini pripravljaš in učijo te, da je prestop Brezna ali doseg vrha gore cilj. Iz doline se vidi samo ena gora, ki jo moraš osvojiti. Na tej poti velikokrat poskušaš plezati. Prideš do neke točke in se vrneš nazaj v dolino. Ponovno poskusiš in ves čas vztrajaš. Minevajo meseci in leta in zgodi se tudi to, da želiš z vsem prenehati. Vendar vztrajaš. Nekega dne prideš na vrh gore in misliš, da si končal, saj si dosegel cilj. Pogledaš okoli sebe in pred seboj vidiš še veliko gora, katerih vrhove moraš osvojiti. To je Pot v Neskončnosti.





BESEDA


	Beseda, ki jo Magus pove, zapiše in s povedmi obrazloži, je le redko kdaj takoj razumljiva človeštvu. Obstajajo izjeme, ki njegova dela sprejmejo in jih preberejo takoj ob javnem izidu njegovega dela. Vprašanje je le, koliko jih razumejo. Skratka njegove besede, uroki in čaranja so za bodoče generacije. Za tiste, ki šele prihajajo. Oni bodo to razumeli in sprejeli. Tako bodo šele v prihodnosti njegova dela postala znana. O tem pričajo knjige in besede Magusov preteklosti. Magus v sedanjosti odvrže seme, ki potrebuje čas, da zraste v drevo, pod katerega senco bodo ljudje uživali ob vročih dnevih.



	DRAMSKA IGRA

	Dva se prepirata.

	Eden pravi:

	»Ne verjamem v Boga, verjamem v Znanost.«

	Drugi mu odgovarja:

	»Ne verjamem v Znanost, verjamem v Boga.«

	Vse to spremlja Magus s svojim prijateljem Fudom, ki mu reče:

	»Jarane, zar nije sve to isto, samo drugo pakovanje. Oni vjeruju!«

	A Magus ni nič rekel. Le nasmehnil se je.





INICIACIJA


	Ne glede na to, kaj si mislimo o sebi in drugih in kako mislimo, da smo samostojni, si vsi skupaj želimo in imamo potrebo pripadati neki skupini. Redki so tisti, ki jim lahko rečemo puščavniki, ki nimajo potrebe po pripadnosti, pa vendar se zavedajo, da morajo delovati skladno z množico. Že od vekomaj človeštvo ustvarja neki krog ljudi, v katerega lahko pridejo le tisti, ki so vredni njihove pozornosti in izpolnjujejo določene standarde, ki so jih postavili v obliki napisanih ali nenapisanih pravil. In tako nekdo, ki si želi te pripadnosti, na vse možne načine poskuša priti v njihovo bližino, misleč, da bo rešen skrbi in bo tako postal uspešen. Tako posameznik oz. posameznica opravi določene procedure ali obrede, ki jim z drugo besedo rečemo iniciacija. Iniciacija je neke vrste sprejem in v duhovnem smislu nosi neko vrsto spoznavanja Skritega Znanja, ki je v rokah izbrancev in širši množici ni znan. Žal to mnogim predstavlja neko zamenjavo za neuspehe na drugih področjih in iniciacijo sprejmejo kot vzpenjanje po družbeni lestvici. Ne želim obsojati, vendar če bi vsakdo od nas poznal sebe oz. se sprejel, bi uvidel, da je uspešen, saj je to zelo širok pojem. Tako skozi iniciacije oseba spoznava razne simbole, rituale in povezave med njimi. Predvideva, da je to pot, ki ga bo pripeljala do spoznanja s samim seboj. Mogoče res, vendar osebno dvomim v to. Ne mislim nobenega prepričevati v drugačno mnenje, samo izražam svoj pogled na tak način odkrivanja samega sebe. Povedal bom neposredno. Ni tega mojstra ali skupine med ljudmi, ki ti lahko ponudi resnično iniciacijo. Kako ti lahko nekdo, ki še samega sebe ne pozna, ponudi iniciacijo, ki bo tebe pripeljala do spoznavanja sebstva? In tako smo pri zgodbi, da slepec vodi slepca in se na koncu vsi sprašujemo, kako da človeštvo ne napreduje v pravi smeri. Edino ti si tisti, ki s spoznavanjem svojih treh poslanstev doživljaš iniciacijo za iniciacijo. Zelo preprosto in težko obenem. Pravi Mojstri to razumejo in te sprejmejo takšnega, kot si, občasno ti dajo določene namige, vendar vse moraš spoznati sam. In to je Pot Puščavnika. V mnogih magijskih knjigah so opisane zgodbe, kako je oseba šla v puščavo ali pa na neko osamljeno goro in tam meditirala oz. se soočala s samim seboj. In, ali je kje zapisano, da so zraven bili Mojstri in ostali člani neke elitne skupine? Ne. Sami so bili. Sami s svojimi strahovi, upi, srečo in žalostjo. V določenem momentu za nekaj časa izgubijo še stik s svojim svetim Angelom Varuhom ali višjim Egom. To je bivanje v Puščavi, pri čemer ni nujno, da se fizično nahajaš recimo nekje v Sahari. Kar želim povedati, je to, da imamo v današnjih časih kar nekaj odličnih magijskih knjig z univerzalnimi metodami, skozi katere lahko spoznamo svoja tri poslanstva. Na tisoče je razlogov, zakaj jih ne vidimo oz. ne upoštevamo. Predvsem smo omejeni z našim prepričanjem in trmo, da je le tisto, kar nas privlači, prava metoda in vse ostalo je brez veze ali nesmiselno. Mogoče je tako tudi prav, vendar se moramo zavedati, da se resnica skriva v spoznavanju in usklajevanju nasprotij. O tem imamo zapisano zelo dobro pesem Kons. 5, pesnika Srečka Kosovela, in v njej je skrita velika Modrost Iniciacije. Kar moramo početi, je to, da vse, kar zaznavamo zunaj samega sebe, povežemo z našo notranjostjo, in vse, kar doživljamo v sebi, povežemo z zunanjostjo. V nobenem primeru ne smemo obsojati, soditi, ali delati razlik. Sčasoma bomo vedno bolj povezani s seboj in z vsem.





STRAH


	Glavni dejavnik, ki upravlja naša življenja, ni ljubezen, sočutje, denar, ali neke skrivne skupine posameznikov. Vprašajmo se, zakaj hodimo v službo, zakaj se rekreiramo, zakaj nismo pošteni do sebe in drugih. Ogromno zakajev in samo eden je zato. Ta zato je strah. Če mi ne verjamete, se vprašajmo, zakaj ne naredimo nečesa, kar čutimo, da je prav in dobro za vse nas. Ker nas je strah. Potem ne bomo mogli kupiti hrane, plačati položnic, hoditi na izlete in morje. Našim otrokom ne bomo omogočili dostojnega življenja in družba nas bo postavila na stranski tir. Strah nas je, da ne bi izgubili prijateljev, družine in vsega, kar smo dosegli. Predvsem je žalostno to, da nas je strah samega sebe, in če ne prej, bomo pa ob koncu našega življenja ugotovili, da smo ves čas zanemarjali same sebe. Nehajmo si lagati, da ljubimo in spoštujemo druge, če še samih sebe ne ljubimo in ne spoštujemo. Lažemo sebi in tako lažemo drugim. Vrtimo se v začaranem krogu manipulacij.

	In potem se pojavijo neki newagevski učitelji, ki nas želijo prepričati, da je strah nekaj običajnega in da moramo recimo samo ojačati sebe tako, da konzumiramo razne preparate in obiskujemo njihove tečaje. Učijo nas, kako se soočiti s strahom, vendar nihče nas ne nauči, kako strah odpraviti. Tega nas ne želi nihče naučiti. In veste zakaj? Ker potem bi bili svobodni in ti učitelji in ostali manipulatorji bi se morali soočiti sami s seboj, kar pa za njih ni dobro in se raje ukvarjajo z drugimi in tako širijo svoj ego. Strah je naše okovje, ki nas drži priklenjene in nam neprestano vzbuja občutek krivde, poniževanja, žalosti in razočaranj. Neverjetno je, kako se bojimo bolezni in smrti, pa vsi dobro vemo, da bomo enkrat zboleli in umrli. Kljub temu dejstvu nas je strah. Neverjetno, in to vam govorim iz lastnih izkušenj. Tudi mene je bilo strah smrti in šele v svojih zrelih letih sem se sprijaznil in jo sprejel kot nekaj običajnega. Vsak dan se zbudim z nasmehom, uživam v jutranji kavi in malih dogodkih v krogu svoje družine in prijateljev. Začel sem ceniti majhne radosti, majhne dogodke in majhna dejanja. Namreč, kdor se boji smrti, se boji življenja. Če mi ne verjamete, preberite še enkrat to poglavje od začetka in uvideli boste, da je strah edino gorivo, ki nas poganja v svetu iluzije in trpljenja. Spoznati moramo svoj strah, se ga zavedati. Ko sprejmemo sebe, bo strah izginil in končno bomo začeli uživati v vseh dogodkih našega življenja. In, ne glede na to, ali bomo imeli dober ali slab dan, se bomo počutili svobodne, saj bomo imeli zavedanje, da za vsako težavo obstaja rešitev. Le potrpežljivi moramo biti.

	Mogoče se boste vprašali, od kod izvira strah. Žal vam tega ne morem povedati, saj je vsak od nas edinstven. Poglavitni vzrok našega strahu izvira iz našega otroštva in od vzgoje. Najprej ga moramo poiskati, se vprašati, zakaj je nastal in od kod izvira. Ko se začnemo tega zavedati, se bomo lažje soočili z njim. Kaj bomo naredili s tem, je odločitev vsakega posameznika ali posameznice. Jaz sem strah sprejel. Namreč, takoj ko se začneš zavedati svojih strahov, ti začnejo izgubljati svoj vpliv. In če nadaljujemo in smo dovolj vztrajni in potrpežljivi, ga bomo odpravili iz naših življenj. Ostal bo le spomin. Glavni ključ rešitve je v tem, da sprejmemo sebe takšne, kot smo, in začnemo poslušati svoj notranji glas in ubogati svoje občutke. Seveda ne smemo to delati brezglavo in vedno moramo imeti moralno vodilo in čisto srce. Ali kot sem napisal v eni svoji prejšnji knjigi, da besedo STRAH lahko spremenimo v besedo HRAST, to mogočno drevo.





RESNICA in LAŽ STA PLATI ENE MEDALJE


	Starejši sem, bolj spoznavam in dojemam, kakšni ljudje me obkrožajo. Kdo so tisti, ki me v resnici imajo radi in me spoštujejo. In kdo so tisti, ki se pred menoj pretvarjajo. Če sem iskren, sem se tega zavedal že od svoje zgodnje mladosti. Vendar sem vse skupaj pustil, saj sem verjel, da se ljudje nismo rodili pokvarjeni, slabi, ali zlobni. Takšni smo postali. In čakal sem, da pokažejo svojo spremembo na bolje, vendar, žal, so nekateri ostali isti in, kar je najbolj žalostno, je to, da se tega ne zavedajo. Ampak kdo sem jaz, da bi sodil. Vsak od nas ima svojo pot in svojo vlogo v tej drami, ki ji rečemo življenje.

	Kako naj človek ve, komu posvetiti svojo pozornost, spoštovanje, ljubezen, čas in energijo? Razkril vam bom svojo metodo, ki je naslednja. Še preden začnem, naj vas ne spreletita groza in strah. Življenje in smrt sta le dve plati ene medalje, simbola, ali znaka.

	Predstavljajte si, da ste umrli in vidite svoj pogreb in na njem ljudi. Prvi ljudje, ki vam pridejo na misel, da se bodo udeležili vašega pogreba in bodo resnično žalostni, so v tem življenju vredni vašega spoštovanja, ljubezni, časa in energije. Načeloma je to prvih deset ljudi. Drugi, ki vam bodo šli skozi vaše misli, pa bodo tu le zaradi nekega bontona, strahu in lažne žalosti. V roku štiriindvajsetih ur ali najpozneje v sedmih dneh vas bodo ti ostali preboleli in pozabili.

	Obstajajo tudi druge metode, o katerih je lažje razmišljati in jih tudi lažje izpeljati. Ko sem izdal dve knjigi, sem spoznal, kdo vse me v resnici podpira in spoštuje. Leta 2021 sem pripravil predstavitev obeh knjig v obliki predavanja in deljenja svojih lastnih izkušenj. Ljudje, ki so bili prisotni, so pokazali resnično spoštovanje, in tudi vem, da vsaj polovici med njimi tema ni bila zanimiva, niti potrebna. Vendar so vseeno prišli, da izkažejo svoje spoštovanje. Njim sem resnično hvaležen in kadarkoli bom lahko oz. bo v moji zmožnosti, jim bom stal ob strani. To je bil moj test, ki me je po eni strani navdihnil z žalostjo, po drugi strani pa z radostjo in olajšanjem, saj sem spoznal, kdo so moji resnični prijatelji. Samo za nekaj njih vem, da niso mogli priti zaradi službenih obveznosti in so prišli na moje drugo predavanje.

	Tako je to in naj vas ne presenetita moja hlad ali radost, ko se srečam z vami. Moj nasmeh je lahko blagoslov ali pa nekaj drugega.





CIP - Kataložni zapis o publikaciji

	Univerzitetna knjižnica Maribor



	133.1/.4(0.034.2)



	IBRIŠIMOVIĆ, Sanel

	 Magusove laži [Elektronski vir] / Sanel Ibrišimović. - 1. izd. - E-knjiga. - Maribor : Ibis, 2022



	Način dostopa (URL): https://www.biblos.si/isbn/9789619548387 - dostopno v sistemu Biblos lib

	ISBN 978-961-95483-8-7 (ePub)

	COBISS.SI-ID 117001987





Opombe


	[←1]

Magus je oseba, ki je doživela neke vrste razsvetljenja in kljub temu je še vedno človek. Včasih so takšnim ljudem rekli tudi Mag.





	[←2]

Sarkazem.





	[←3]

V mnogih religijskih knjigah so na svoj edinstven način zapisana tri poslanstva človeka.





	[←4]

Nihče ne pomisli, da tudi sovražnika pazijo taisti Angeli kot nas in da ima tudi on isti Izvor kot mi.





	[←5]

Namerno sem zapisal z majhno začetnico, saj je pojem Bog znan samo ljudem. To ni neko bitje, ki nagrajuje in kaznuje. To je vse, kar obstaja in biva. Nima začetka, niti konca. O Njem bi lahko pisali knjige, a še vedno ne bi razumeli.





	[←6]

Glej knjigo Na kavi z Angeli.





	[←7]

Dokler sta Znanost in Duhovnost v službi razvoja in dobrobiti človeštva, ju podpiram.





	[←8]

Ni še napisana knjiga o tem, kako biti starš in kako pravilno vzgojiti svojega otroka. Obstajajo namigi in eden ključnih dejavnikov je ta, da moraš najprej spoznati sebe in šele takrat boš razumel tudi pot drugega človeka. Nihče od nas ni popoln in pri svojih starših se vedno spominjam samo dobrih dejanj in vsega dobrega, kar so storili zame. Za to sem jim neskončno hvaležen in, ne glede na to, kaj si drugi mislijo, lahko rečem, da sta svojo nalogo uspešno opravila. To sem spoznal v svojih zrelih letih.





	[←9]

Glej knjigo Na kavi z Angeli, založba Ibis, 2020.





	[←10]

Predlagam, da jih ne berete skozi prizmo religije. Odprite svoj um in srce in ob branju razmišljajte zunaj okvirjev dogme in tega, kar ste do zdaj poznali. Neznanih stvari nikoli ne raziskujte na osnovi že znanega.





	[←11]

Skozi ta Etir lahko vidite, kako sem na razne načine meditiral in se trudil doživeti Vizijo in Glas. Začetki niso bili prav obetajoči, vendar sem vztrajal.





	[←12]

Eksperimentiral sem z raznimi pripomočki in metodami, samo da bi dosegel cilj. Na koncu je obveljala preprosta metoda. Kristalna krogla, pod katero daš Sigil Boga in izvedeš Molitev.





	[←13]

Adept je oseba, ki je posvečena v skrivnosti Magike.





	[←14]

Gune so tri sile v indijski filozofiji.





	[←15]

Tabela z imeni Angelov, ki pripadajo Nadangelu Urielu.





	[←16]

Živali v magijskih delih imajo pomembno vlogo. Za mene so Angeli ustvarili ponija, ki varuje moj magični krog in v primeru vsiljivcev pokliče Čuvarje. Recimo Pegasus ti pomaga, da lažje vstopiš v vizijo in te vodi skozi razne dimenzije. O tem bi lahko napisali eno samo zajetno knjigo.





	[←17]

Glej knjigo Na kavi z Angeli.





	[←18]

Izgleda kot Mag. Ima dolgo temnomodro obleko čisto do tal. V roki drži žezlo, ki ga drži pred seboj, drugo roko ima ob sebi. Ima dolge bele lase in belo brado. Oči ima rjave. Na glavi ima nekakšno kapo oz. klobuk. Njegovo poslanstvo je, da je Angel Magov. V drugi civilizaciji pred mnogo milijoni let je bil tudi Mag, na Zemlji je imel samo eno življenje. Sedanji izgled ga prikazuje podobno tako, kot je bil na Zemlji. Skratka na Zemlji ni bil kot Zemljan, ampak kot vesoljec oz. iz druge civilizacije.

Redko se oglasi na Zemlji.





	[←19]

Kar nekajkrat sem že prebral dnevnike dr. John Dee in nisem mogel razumeti zakaj so mi Angeli v eni izmed preteklih meditacij ob sveti Tabli dali navodilo, naj si še enkrat preberem določene stvari. Čez nekaj dni sem jih prebral in doživel sem razodetje, čemu služijo molitve devetnajstih Ključev in kako se uporablja Znak oz. preglednica Angela Nalvage, saj to v dnevniku dr. Johna Deeja ni zapisano. Zaenkrat o teh navodilih ne bom pisal. O njih govorim samo tistim, za katere vem, da si resnično želijo Znanja in Modrosti Nebes.

Pozneje, v naslednjih meditacijah, sem prejel posebno Molitev za povezovanje s Princem Hagonelem. Namenjena je samo meni, saj preko nje vstopam v globine svoje podzavesti.





	[←20]

Op.: Vse to se je pozneje res zgodilo.





	[←21]

Naslednji dan mi je moja zaročenka povedala, da je tudi sama slišala prekrasno petje, ki ni bilo človeškega izvora.





	[←22]

Vir: Tahutijeva knjiga; Založba Ibis, 2013





	[←23]

Porodila se mi je ideja, da bi en poseben talisman izdelal iz nerjavečega jekla in ga postavil v reko. Tako bi ljudje skozi vodo neposredno uživali v blagoslovu Nebes. Celo Nadangel Mihael je nekega dne, ko sem meditiral s Sveto Tablo, preveril, če v bližnji in širši okolici ne živi kdo, ki je povezan s spodnjimi Nebesi, in če že, da ne bi prišel v stik. Takšna energija bi mu le škodila. Na srečo ni bilo nikogar in sem dobil dovoljenje za njegovo izdelavo. Žal je prišla ta situacija z virusom in tudi sam sem zaradi mojih razlogov odnehal s to idejo. Ljudje moramo sami priti do določenih metod in zavestno čutiti povezanost z Nebesi in vsem okoli in v nas. To je težja pot, vendar še bolj učinkovita.





	[←24]

Čez nekaj tednov sem med meditacijo s Sveto Tablo od Nadangelov prejel informacijo, da je to bil Lucifer. Kot sem že napisal v knjigi Na kavi z Magusom, je on ali ona sestra oz. dvojček Jezusa. Na našem planetu je Jezus bil sveti Izbranec, saj je Zemlja povezana z zgornjimi Nebesi. Medtem ko je Lucifer Izbranec ali Izbranka (saj nihče v Nebesih nima spolov, samo energije oddajajo takšne) na drugem planetu, ki je nasproten Zemlji in so njeni prebivalci povezani s spodnjimi Nebesi. Tukaj ne obstaja dobro ali slabo. In ne obstajajo sovraštvo ali boji. To je le v naši domišljiji.





	[←25]

Šele po dveh letih sem dojel in doživel to kar so mi povedali. Nemogoče je ta občutek opisati in ga tudi ne želim. Vsak od nas ima možnost do doživeti, odločitev je na vsakem posamezniku oz. posameznici. Zunaj Zemlje, v drugi dimenziji in v Nebesih čas ne obstaja. Za Angela je lahko čas, ko se pogovarja s teboj, dolg nekaj sekund ali nekaj tisoč let. Čas je relativen pojem in v Večnosti ne obstaja.





	[←26]

Čez nekaj dni sem bil seznanjen, da je to bil Angel iz spodnjih Nebes, ki me je odpeljal na planet, kjer živi moj dvojnik. Čez približno pol leta sem ga spoznal v svojih sanjah.





	[←27]

Vir: Tahutijeva knjiga; Založba Ibis, 2013





	[←28]

Če se ne motim, je to bil Angel Nalvage.





	[←29]

Če sem iskren, je za mene to bil eden izmed izjemnih doživetij, ki jih žal ne morem opisati. Vsak stavek, ki sem ga zapisal, je le senca od sence. Po tej Viziji sem si vzel desetdnevni premor in sem potreboval kar nekaj dni, da sem se vrnil v prvotno občutenje. Takšno doživetje je zahtevalo ogromno energije in vzdržljivosti. Prva dva dni sem imel občutek, da mi bodo možgani eksplodirali, saj je v meni bilo ogromno izkušenj, slik, vizij in, z eno besedo, Vizija Izvora.





	[←30]

Roža ima zlato rumene liste in iz nje se bo nekega dne izdelovalo posebno zdravilo.





	[←31]

Ker sem popolnoma povezan z zgornjimi Nebesi, ne morem videti tako jasne in čiste slike Angelov spodnjih Nebes. Zaradi tega jih zaznavam kot temne, ki oddajajo svetlobo. Nekdo, ki ima možnost oziroma je povezan z obojimi deli Nebes, jih bo videl v njihovi pravi podobi.





	[←32]

Čez nekaj mesecev sem izvedel, da sem prejel šopek rož od Nadangela Lilith. Več o teh rožah in poznejših dogodkih ne morem preveč pisati. To je bil tudi eden izmed mojih prvih uvodov obiskovanja spodnjih Nebes.





	[←33]

Znan tudi kot Kralj Carmara v Nebesih Heptarhije.





	[←34]

V tem času sem še vedno malo dvomil, da sem Magus in še v marsikaj drugega.





	[←35]

Za neizkušene praktikante je takšna nagla prekinitev meditacije lahko zelo nevarna. V mojem primeru me je rešila izkušenost ali pa sem imel samo srečo. Namreč nevarno je lahko, ker tvoje astralno telo zapusti fizično in ob nagli prekinitvi obstaja možnost trganja vezi med astralnim in fizičnim telesom. To se sicer zelo redko zgodi, vendar je vedno dobro biti previden.





	[←36]

Glej knjigo The Secret Doctrine (Helena P. Blavatsky).





	[←37]

Nekako sem pomislil na Atlantido in sem ga želel vprašati o tej temi. Vendar je že prebral moje misli.





	[←38]

Omeniti moram, da sem v naslednjih dneh vedno skozi meditacijo, sanje ali sprehod doživljal razna razodetja. Določena Znanja sem že opisal v svojih knjigah in jih med vrsticami skril. Ostala pa žal morajo biti skrita, saj človeštvo še ni pripravljeno za to. Vsak posameznik ima možnost, da jih sam odkrije in se mora za to potruditi.





	[←39]

V tem trenutku sem dojel, da sem sam ustvaril vse te podobe strahu, in če jih uničim, bom uničil tudi del sebe. Ali je smisel v uničevanju ali sprejemanju? Sprejeti moramo sebe v slabem in dobrem. Za vse, kar smo ustvarili, moramo sprejeti odgovornost in tukaj ni izgovorov, da tega nisem vedel in tako naprej.





	[←40]

Vsaka svoboda nosi odgovornost in to, če si svoboden, še ne pomeni, da lahko delaš vse, kar si želiš. Moraš biti odgovoren do sebe in drugih. Predvsem moralen in razumevajoč.





	[←41]

Lucifer.





	[←42]

Iskreno povem, da je bilo kar težko. Ponudba je bila kar mamljiva in celotna vizija tega. kako vse spreminjam in uresničujem ob taki moči, denarju in oblasti. Ker pa sem sebe že dovolj poznal in se spomnil, kaj vse sem doživel in dosegel, sem izbral svojo Pot.





	[←43]

Tako kot mi potrebujemo Angele, tudi Oni potrebujejo nas. To je simbioza. Drugi brez drugih ne moremo, saj smo del celote in med sabo povezani bolj, kot si ljudje mislimo.





	[←44]

Obenem je to bil namig, da lahko začnem tudi z raziskovanjem Etirjev v drugi smeri, in sicer od prvega do tridesetega. Medtem ko pišem to knjigo, sem že naredil klice molitev petih etirjev. Mogoče bom kdaj v prihodnosti objavil tudi ta del.