№ STROKOVNJAKA, DA O TRETJEM... Čeprav »izvažamo« baje ogromno stro- kovnjakov v zamejstvo, ker kot kaže pri nas za njih ni kruha, se sam osebno s tem ne bi strinjal. Kajti imamo še »stro. kovnjakov« in strokovnjakov. Poglejmo dva primera, ki jih je povedal komandir prometne. »Sie vi komandir prometne?« »Jaz.« »Torej tudi vi odirate študente.« »Kakor kdaj. Sicer pa začnimo po vr- sti. Zakaj gre?« »Zaradi prometnega prekrška moram plačati kazen. 20 novih dinarjev. Tu jih imate.« Nato mladenič seže v žep in prinese na dan polno pest kovancev za pet par. Stre- se jih na mizo in pomenljivo pogleda ko- mandirja. »Počasi. Rekla sva, da greva po vrsti. Torej kako in kaj?« »Naredil sem prekršek in želim plačati. Jaz sem študent ekonomske fakultete, doma iz Medloga št... Tu je denar, upam, da je ves, prosim preštejte in mi izdajte potrdilo.« »Lepo. Vidite, kot študent ekonomije verjetno poznate red. Torej lepo denar preštejte, da ne boste rekli, da smo vas, kot študenta »odrli« za nekaj kovancev. Ko boste gotovi, me pokličite. Jaz imam namreč še nekaj drugega dela.« »O, ne, ne. Jaz vam zaupam, kar vi preštejte. Meni se zdi da je denarja do- volj. Ne, imate prav ni ga dovolj, še v tem žepu sem odkril nekaj kovancev ...« Duhovito, mar ne? Nekdo bo rekel, da to to slari štosi, s katerimi pubertetniki zbadajo trgovce. Pa ni res, študent več ni pubertetnik. Se večji »štos« pa je nato pripravil šef prometa duhovitežu. Ta je namreč nato vse kovance lepo zbral in jih preštel. Zlagal jih je v kupe po toliko in toliko, ko je preštel, pa jih je podrl. Seveda komandir ni šel štet. študenta je lepo prosil naj jih še enkrat zloži v kupe po deset. Izgovarjal se je, češ, da je policaj, da ima rad red, da ni vešč štetja denarja. Po dobri uri je študent vse lepo zložil, preštel, kupčke poravnal v vrsto »na desno ravnajs« in končno ves nesrečen odšel. Ni vžgalo. Nekako v istem času se je pred istim komandirjem pojavil še drugi občan, ki pa je bil ogorčen zaradi ravnanja miličnika prometnika. Na cesti I. reda, nekje okrog Frankolovega se je pripetila prometna nesreča. Kot je to običaj, včasih pa tudi dolžnost, se je nabralo mnogo ljudi. Mi- ličniki so začeli s svojim delom. Medtem se ustavi ob robu ceste vozilo in izstopi občan. Napoti se k udeležencu nesreče in mu ponudi svojo pomoč. Ker miličniki to opravijo pogosto »čisto narobe«. Občan verjetno, čeprav je profesor na neki šoli v Konjicah, ni vedel, da so tovrstne izja. ve žaljive, poleg tega pa motijo ljudi, ki so zadolženi za tovrstne probleme po svo- ji službeni dolžnosti. Miličnik je vprašal tega občana, če je on po službeni dolžno- sti poklican, da izprašuje in zaslišuje ob- čane. Ni bil. Torej bi se naj umaknil. Jok. Naj pove kdo je. Zakaj? Naj pokaže osebno legitimacijo. Občan je bil seveda ogorčen, zato je prišel h komandirju. Tovariš komandir, tapatatata... Zgodi se, da niso vsi pro- fesorji — za vse PROFESORJI! Ne glede na nacionalnost, ki bi naj baje bila vzrok za miličnikovo ravnanje in zahtevo po osebni izkaznici. Nani CELJE FLUOROGRA- FIRANJE v ponedeljek se je v celjski občini začelo fluorografiranje prebivalstva starega nad 24 let. Najprej so akcijo iz\-edli v nekaj delovnih kolektivih, nato pa so prišle na vrsto krajevne skupnosti. Fluoro- grafiranje, v katerega bodo zajeli približno 30 tisoč pre- bivalcev, bo končano do 10. novembra, občino pa bo ve- ljalo približno 11 milijonov starih dinarjev. Fluorografi- ranje je obvezno za vse pre- bivalce, ki bodo dobili vabilo, pa tudi za tiste, stare nad 24 let, ki ga iz kakršnegakoli razloga ne bi prejeli, štab naroča vsem občanom, naj pridejo na fluorografiranje točno na dan, ki je določen na vabilu, vabilo pa naj pri- nesejo s seboj. Vsak neopra- vičen izostanek bo obravna- val sodnik za prekrške. Ka- zen, ki bo v tem primeru do- ločena, znaša 10 tisoč dinar- jev. ZADNJI OBČNI ZBOR Včeraj Je bil v Celju zad- nji občni zbor občinskega od- bora sindikata delavcev druž- benih dejavnosti, na katerem so razpravljali, o svojem de- lu. To je bilo dokaj uspeš- no, saj se Je sindikat zavze- mal za reševanje mnogih ak- tualnih družbenih vprašanj, posebej za uveljavitev druž- benega in samoupravnega do- govarjanja za sistemsko reši- tev samoupravljanja in finan- ciranja kulture itd. Po zadnjem občnem zboru, o katerem bomo več poro- čali v prihodnji številki, pa je bil ustanovni občni zbor medobčinskega sveta sindika- ta delavcev družbenih dejav- nosti za občine Celje, Šmar- je, Šentjur, Konjice in Laš- ko. SAVINJSKO NABREŽJE Spomladi bodo ob Savinj- skem nabrežju uredili novo otroško igrišče. Določena lo- kacija — med Savinjo, Suš- ni co in ulico, ki pelje z Mu- zejskega trga proti brvi — ustreza, igrišče pa bodo lah- ko koristili otroci krajevne skupnosti Center in seveda sprehajalci, ki jih v toplih dneh ni malo. Upamo samo. da to igrišče ne bo doletela podobna usoda, kot je večino drugih v celjskem mestu. Objekt bo treba tudi solidno vzdrževati, kajti ob pomanj- kanju otroških igrišč v Celju, moramo računati, da bo zelo obljudeno. ZANIMIVA OCENJEVALNA VOŽNJA Društvo Ljudske tehnike Libele Celje, je v počastitev 75. letnice obstoja podjetja priredilo skupaj s predstav- niki AMD Slavko šlander Ce- lje ocenjevalno vožnjo na progi Celje—Podplat—Slover> Бка Bistrica—Celje. Na pro- gi dolgi preko 80 kilometrov s tremi tajnimi in javnimi kon- trolami je imel največ uspe- ha član Libele — Zeleznik, ki je zbral samo 9 kazenskih točk. Da je bila konkurenca izredno izenačena nam pove nadaljnji vrstni red: čr- nologer 10, Bobner 10, Koro- šec 13, Jager 13, Krumpelj 16, Cene 18, Braber 19, Robi- da 27 in Guzej 28 kazenskih bočk. Vsega skupaj je nasto- pilo 27 voznikov. Zmagovalec je sprejel pre- hodni pokal. Tovrstno tek- movanje pa je že četrto po vinsti. J. KUZMA SAMO ENO ŠŠD IMA TELOVADNICO Od vseh (7) ŠŠD v občini Žalec ima primerne prostore za pouk telesne vzgoje samo osnovna šola Griže. Ostale šole se koristijo prostorov TVD Partizan ali pa so nji- hovi prostori takšni, da so za pouk telesne vzgoje pre- majhni (Žalec, Vransko). Ker so ŠŠD v občini znana po tem, da so nosilec več- jih športnih tekmovanj, aka- demij ipd, žal pa se še ved- no ne najde dovolj razume- vanja, saj je veliko tistih, ki naraesto, da bi mladim po- magali, jih pri njihovem delu le ovirajo. Zadnje čase, ko si učenci zaželijo več tekmovanj, pa je situacija še bolj kočljiva. Finančna sredstva ne dopu- ščajo, da bi Se pionirji bolj pogosto srečavali v medšol- skih tekmovanjih, a vendar si želimo, da bi mladi čim več znali. Prav bi bilo, če bi se pri tem malo bolj zamislili tudi tam, kjer bodo lahko nekoč kaj več imeli od teh mladih talentov, šole ne zmorejo \'S€ga! A. VIDMAJER AIVIARJK V ŠENTVIDU v Šentvidu pri Grobelnem so avgusta meseca začeli gra- diti vodovod, katerega name- ravajo dokončati do konca novembra. 28 zainteresirani!] gospodinjstev je prispevalo 28.000 novih dinarjev, 20.000 novih dinarjev je krajevna skupnost dobila iz sklada za cestno in komimalno dejav- nost, za končno fazo gradnje pa bo treba priskrbeti še 40.000 dinarjev. Do zxiaj so postavili cevi od zajetja do rezervoarja v dolžini 2 km. Poleg gosp>odinjstev, ki so prispevala denar za gradnjo vodovoda, vodovodni priklju- ček bo dobila šola, ki je brez zidrave pitne vode, kot tudi vse stavbe v upravi stano- vanjskega pKxijetja Šmarje. Krajevna skupnost je zapro- sila stanovanjsko ix>djetje za denarni prispevek, saj v stav- bah, ki so pod njegovo upra- vo, prebiva 9 družin, toda do Zidaj še ш dobila nobenega odgovora. Miđ MALI INTERVJU Vprašuje: TONE VRABL Odgovarja: CENE DOLŽAN Iz žepa je potegnil glavnik in si pogladil drobno, črno bradico; seveda tuidi brke. Potem je začel nastajati in- tervju, ki mu v vseh letih in daleč naokoli ni enakega. Pa- pir in svinčnik je posodila tovarišica pri blagajni v Espresu (ibila je nedelja in v suknjiču je manjkalo pi- salo!) in intervju je stekel. In to dober intervju! Igraš trobento. Seveda tu- di poješ. In to dobro poješ. Kako dolgo že? »Od petega razreda osnovne šole, ko sem začel obiskovati glasbeno šo- lo v Žalcu.« Kljub rosni mla- dosti si verjetno kmalu za- čel igrati po raznih ansam- blih. Nekaj jih prosim na- štej. »Začelo se je v doma- čem ansamblu, nadaljevalo pri Kozmosu, Melanšku, pri FeloviTsih in The Horsih, zdaj pa brenkamo skupaj z Vo- kali.« Že dolgo? »Z Vokali v resnici že dolgo nastopamo, stalna »klapa« pa smo šele deset mesecev.« Zmagali ste na prvem tekmovanju beat ansamblov v Celju ... »Ko- maj smo se zbrali, ker smo sami študentje. Oče Rizmal je veliko pripomogel k te- mu, da smo lahko nastopili kompletni.« Potem ste odšli v Švico ... »Pet tednov smo nastopali v Solothomu in Kandarstercku, v Grand ho- telu Victorija. Tam so bili ska raj sami angleški lordi...« So vas kaj po »cajtengah« vlačili? »So.« Kako ste osvo- jili tamkajšnje občin.svto? »Igrali smo glasbo za vse.« Po vrnitvi v domovino ste več kot teden dni igrali na obrt- nem sejmu v Celju? »Ja.« Za- kaj? »Ker igramo vse in ve- liko pojemo.« Tudi tisto o psu? »Tudi. Ta slednja je bi- la še posebej všeč tebi.« Hva- la, prav imaš. Ste morda do- bili kakšne konkretne ponud- be za nadaljnje nastope? »Smo.« Kje? »V decembru naj bi igrali teden dni na Celjski koči, ko bodo tam italijanski turisti. Za novo leto so nas F>ovabili v Čateške Toplice, pri nas pa je bil tudi direk- tor iz Slatine Radenci in nas hotel angažirati za šest me- secev.« Pa vas ne bo? »Mi ne moremo sprejeti, študentje smo in glasba nam je samo hobi. Prijetno razpoloženje.« študiraš? »V ansamblu štir- je študiramo, sam pa sem ab- solvent Višje pravne šole v Mariboru. Spomladi bom končal.« če študirate, potem niste glasbeno izobraženi? »Bodi prepričan, da smo vsi zelo dobro glasbeno podko- vani.« Kaj ti pomeni igranje? »Ilobi. Igram pa tudi zato, ker se sam vzdržujem pri študiju.« Car igranja? »Igrati moraš temperamentno, tisto, kar je mladini všeč in včasih tudi koketno.« To se pravi, da ne kvalitetno? »Ce hočeš pri vseh uspeti moraš igrati tudi kvalitetno.« Uspeti pri vseh? »Ja.« Torej igrate kva- litetno? »Po tej logiki^ ja.« Zakaj ne igrate v Ljublja- ni? »Zaradi klanov.« Samo za- radi tega? »0e hočeš nastopa- ti in uspeti v Ljubljani, mo- raš biti že skoraj profesiona- lec.« To se pravi, da ne boste nikoli uspeli izven celjskih mej? »To si samo ti v vpra- šanju nakazal.« Odgovori mi. »študiramo. Glasba nam je hoibá, ki ga hočemo izvajati kvalitetno, ne pa profesional- no. Tega ne zmoremo.« Ven- dar ste pri občinstvu priljub- ljeni zaradi kvalitetnega izva- janja v.seh glasbenih zvrsti? »Hvala.« Prosim. Toda, ali sploh kaj vadite? »Misliš glas- bo?« Ja. »Vadimo. V zadnjem času celo zelo pospešeno.« To je lepo. »Tako ne misliš samo ti.« Prepričan sem. Prepričan tudi v to, da bo- do prav zaradi svojega pe- strega programa fantje iz za- bavnega ansambla (Cene Dol- žan, Vojko in Franjo Rizmal, Teodor Kalinšek in Vojko Ko- smatin) Vokali — stalno me- sto v Žalcu pri očetu Rizma- lu — uspeli. Usi>eli pri vseh. Prav jim je! OBISK DRUŠTEV! Predstavniki * sveta kulturno-prosvetni^ ^ gandzacij v Slovenskih ^ njicah so pred dnevi oJ * íá vsa društva na svojein '' močju. Z odborniki » BO se pogovarjali o d^j^ " prihodnjimi na logami, S ( TEČAJA ¿ Delavska univerza v Ciah bo pripravila dva ц ' ja. Eden bo služil za ¡j ' polnjevanje strokovnosti ^ lavcev, .ki upravljajo z ^ tričnimi vozili, razninii , * gali, drugi pa bo služil ' stim, ki že delajo v gaj ' stAm pa nimajo ustrezne j '' brazbe- Novembra bo vsej verjetnosti organizj še tečaj za strokovno ui sabljanje šivilj in krojal POSOJILO ZA ' VODOVOD , Za doikončno uspos tev konjiškega vodovoda stanovanjsko komunalno p jetje najelo posojilo v i ni 344.000 dinarjev. V Ka cah je treba urediti nape vo do rezervoarja v škalc V Ločah pa napeljavo kraju siacnem. Res je namreč, da se človek moti. O neki celjski trgovini, ki je ne bomo imenovali, ker zmote naj- brž niso pravilo, vedo potrošniki povedati, da se zelo rade motijo prodajalke. Nekdo je kupil na pri- mer kilogram hrušk (po 2.50 din), prodajalka jih je stehtala 1,13 kilo- grama in napisala na listek ceno 3,75 din. Ker se je potrošniku zdela cena nekoliko pretirana, je brž opomnil prodajalko, da se je zmo- tila, ta pa je imela v istem hipu že pripravljeno pravo cervo. Za prejšnjo se ni niti opravičila. Ko je isti kupec v isti trgovini kupil še^ dajalka ^ in zatem* ceno na r nič čudr^' menijo fj je imela f jetno PL tudi račii^. koncu №. računa, i ne v si< dobro, ^^ boj kale "