532 PuSkin: Crni šal.
Črni sai.
(Puškin.)
Jv.pt blazen oziram na črni se šal
In v dušo zajetla se bridka mi žal.
Ko bil lahkoveren sem, mlad in vesel,
Za mlado sem Grkinjo strastno se vnel.
Vse dala bi deva prelestna zame,
A skoro doživel sem črnega dne.
Prijatelje sklical sem v gosti nekdaj.
Kar Žid mi nesramen potrka skrivaj.
Ti z drugi pirujcš, (Sepetne), a znaj.
Da Grkinja tvoja te vara sedaj.
Zlata sem mu dal in ga jedko  preklel.
Služabnika vernega s sabo sem vzel.
In Sla sva z rezgatnima konjema v skok ;
In duh mi je molčal v goré'sti globok.
In komaj zagledal sem Grkinje prag,
Ugasnil ves čut mi je gorek in blag.
V samotno rae sobo je pahnil obup —
Armenec je nanjo prižemal poljub.
Ves svet je izginil, zazvizdal je meč,
Zlodejec poljuba prekinil ni več.
Dalj časa teptal sem brezglavo telo,
Blede in molče ostrraeval na njo.
Se pomnim tekoče krvi ter prošnje —
Ljubezen in Grkinja — mrtvi obe.
Šal črni sem snel iznad njenih oči.
Krvavo orožje obrisal krvi.
Služabnik, ko svet je na večer ])Ospal,
Telesi je vi gel v podunavski val.
Poslej več ne ljubim prclestnih oči.
Poslej ne poznam več veselih noči,
Kot blazen oziram na črni se šal.
In v dušo zajeda se bridka mi Zal.
Anton Medved.