Ce prefrpijo hafoliChnl porai. Preganjanje katoliške Cerkve v Sp"aniji je iznenadilo svet. Španfj«. je 0Č* toliška država, ki ima velike zasluge za katolicizem ter še danes vrši v tem oziru velifc vpliv na Južno Ameriko. Odkod naenkrat preganjanje fcatoliške Cenkve? Kako se je moglo zgoditi, da je politična revolucija, ki je monarhično obliko države spremenila v republikansko, se sprevrgla v duhovno in inoralno revolucijo, ki je prizadela ter še vedno prizadeva katol.ški Cerkvi težke rane? - ^ * -.^{Mi^.- Svobodomiselni listi kažejopri razmotrivanju španskih razmer dobro porcijo škodoželjnosti. Udarci, ki padajo po ikatoliški Cerkvi, jih napolnjujejo z zadovoljstvom, katero bi bilo še večje, ako bi se mehiško-špansike razmere prenesle tudi v druge kraje. S tem dokazujejo, da se po svojem mišljenju ne razlikujejo dosti od povzro.iteljev cerkvenega preganjanja, čeprav naglašajo svoje spoštovanje do vere, ki jo proglašajo za »sveto čustvo«. Ni nam do tega, da bi zavračali liberalno in socialistično potvarjanje razlogov, ki so dovedli do sedanjega proti cerkvenega stanja v Španiji. To bi tudi bilo brezplodno, ker liberalec in socialist se ne da spreobrniti od svojih prec1 sodkov zoper vero in cerkev. Ti pred sodki tvorijo bistven del njihovega »svetega verskega čustvovanja« ter so njim radi tega tako zelo priljubljeni, ker jim opravičujejo neskladnost njihovega življenja z božjimi in cerkvenimi zapovedi. Tako vplivajo navidez pomirjevalno na njihovo vest, če se jim včasib zbudi.  Rajši prou.imo razloge cerkvenega stanja v Španiji, kakor jih tolmači najpristojnejši cenkveni Cinitelj, in to je novi nadškof v Toledu, primas Španije, monsignor dr. Izidor Goma y Tomas. Njegovega prednika, še sedaj živečega ikardinala Segura, je revolucionarna vlada izgnala iz Španije. Ko je novi nadškof nastopil svojo težko službo, so ga verniki sprejeli s prisr.nimi zunanjimi manifestacijami, socialisti pa s sovražnimi demonstracijami. G. nadškof pa se ni oziral ne na ene, ne jia druge, marveč je izdal pastirsko pismo, v ikaterem z veliko odkritosrčnostjo razpravlja o sedanjem položaju Cerkve in o njegovih vzrokih. Med zunanjimi vzroki poudarja novi toledski nadškof framasonstvo, socializem in laicizem. Med meščanskim razumništvom je doseglo velik razmah ..ramasonstvo, med delaystvom pa brez ^erski in brezbožni socSftlizem. Oba dva" sta velika protivnika katoliške Ceritve in njenega udejstvovanja na svetu. Oba sta glavna širitelja one sodobne struje, lci hoče vse družabno in državno življenje odtrgati od Boga in Cerkve ter vse javno življenje poposvetnjačiti. Zato se imenuje laicizem = posvetnjaštvo. Laicizem, tako poudarja toledsiki nadškof, se zaletava v vero naroda ter je povžročil tako nevihto, da ne moremo priti do miru ne na verskem ne na socialnem podro.ju. Jemati narodu vero, pomeni, trgati kose mesa z njegovega živega telesa, Pomenja duševno mučenje državljanov. Izgon vere iz državne uprave znači tudi gmotno uni.enje naroda. Rusija je brez Boga, pa tudi brez kruha. Notranji vzroki težke ikrize, ki jo preživlja ikatolicizem v Španiji, so tudi globoki. Prvi razlog je pomanjkanje globokega verskega prepričanja, ki bi se ikazalo v akciji širokih Ijudsldh množic. Reka se, da Španija ni več katoliška. To nl res. Ona je katoliška, toda premalo katolišika. Krepko skalo naše stare vere sedaj nadomešča slaba vera, čuvstvo, navada in oslabljena vest. Prvi močnejši udarec protikrščan ke revoluoije in hiša naše vere kakor da se hoče porušiti! Drugi vzroki, ki so krivi, da našl protivniki slavijo zmago, so strašljivost in plašljivost, ki sta mnoge dobre kristjane odvrnili od apostolskega udejstvovanja. To so vzroki, iz katerih so katoličani v Španiji doživeli za.asen poraz. Da ta poraz čimprej popravijo, morajo odstraniti njegove zunanje in znotranje vzroke. Zbrati je treba, tako opominja novi toledski nadškof, vse ikatoliške sile. Treba je složnega nastopa katoliča-« nov v javnosti. Sv. Oče Pij XI. poziva španske katoličane, naj zapostavijo vsa različna mnenja in posameznost-' na teženja, naj postavijo blaginjo države in vere nad vse zasebne želje, da bodo mogLi v slogi izvojevati to, kar je potrebno v obrambo religije in domovine. Treba je složnega udejstvovanja X katoliški akciji, ki pomenja mobilizadjo vseh ikatoliških sil v Španiji. To je prava križarsika vojna naših dni, ker, se v njej morejo zediniti vsi sinovi fcriža in ker je njen namen, da se križu pribori spoštovanje v vseh področjih' življenja. Potrebna pa je tudi politična akcija. Krščansko uporabljajmo naše državljanske in politične pravice! S pclitiko se moramo baviti, v kolikor je politiki moralna šola in v kolikor vlada posega — kolikokrat je že posegla — v božanske pravice naše svete vere, v dolžnosti in pravice naše vesti.