Štv.28.
Y Mariboru 9. julija 1874.
Tečaj VIH
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravnistvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodajaknjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
¡JftSOji, Denešnji 2. list drugega polletja poslal se je tudi še vsem onim naročnikom, ki so bili le za prvo polletje naročeni, pa se še dosle niso oglasili, kako da mislijo za drugo polletje. Lepo jih torej prosimo, da se naj nemudoma oglasi, ali ostanejo še v drugem polletju naročniki ali ne. Kdor ne misli biti, naj oba lista pošle nazaj; kajti kdor tega ne stori, o tem sodimo, da bode tudi pošten plačnik sprejemanih listov.
Opravništvo.
Nemškutarstva grenki sad.
H.
Nadaljujmo danes stvar, o kterej se da toliko pisati, in je tudi potrebno, pa za domoljubno srce prav prav bridko. Nemškutarstvo nam je na vrat obesilo razpor v ljudstvu, nasprotje med „purgarji" in kmečkim ljudstvom. „Nemskutarstvo" pravimo, je to storilo, ne nemški narod. Pametni Nemci, — in takih je še hvala Bog i povsod lepo število — obsojajo krivice in silovitosti, ki jih nemškutarstvo pri nas počenji. Ono namreč hoče nemogočo stvar mogočo storili: avstrijske Slovane pod oblast nemško-liberalne stranke ukloniti. V ta namen — kakor smo posjednjič pokazali, bi naj služile „verske" postave. Čudno! So mar katoliški duhovniki nemško-libera.lni stranki tako nevarni? Da, stranki so nevarni, ako vernikom oči odperajo in kažejo, kam da liberalstvo meri. Da bi se toraj tega nasprotovanja liba-alcem ne bilo več bati, so sklenili „verske" p)stave, vsled kterih ima vlada odslej odločilno >esedo pri podeljevanji cerkvenih služeb, a ne dotični škof. Ne vemo sicer, po kterem vatlu da st bodo odslej „zasluge" ali „zadržki" duhovnikov pri prošnjah za službe merili; to pa vemo, da že iozdaj
ni bil v častnih bukvah, kdor se je kazal narodnjaka in katoliških načel vnetega duhovnika. Če se bo ta postava v pokrajinah, kder si slovanski in nemški živelj nasproti stojita, ostro zvrše-vala, kakor liberalni nemškutarji zahtevajo, potem se bo prav jasno pokazalo, kako resnično da smo rekli: nemškutarstvaprvi bridki sad je: tla če nje k a t. cerkve.
Žalosten sad je pa tudi razpor, ki ga je nemškutarstvo v ljudstvu zasejalo. Nemcev je na kmetih in po naših trgih tako malo, da jih v vsakem kraji lahko na prste sešteješ, in vendar ne najdeš na slovenski zemlji skoro kraja, kder bi dve stranki ne bile: národna in nasprotna, nemčurska stranka. Kjer koli se prilika poda, pa se ljudje, bratje po krvi, bratje po veri, med seboj kavsajo, dražijo in črtijo. Posebno žalostno je pa še to, da so na nasprotni — nemčurski — strani večjidel ljudje, ki se po premoženju ali po svojem stanu in družbinskih razmerah odlikujejo in med „gospodo" štejejo. V svoji narodni nesreči smo že dotle prišli, da se človek tujca, ki nosi brado in gosposko suknjo, že več ne upa slovenski nagovoriti in pozdraviti, bojé se, da dobi za odgovor kako debelo mesarsko psovko.
Ali ni to prežalostno za slov. narod? Ljudstvo, ki nema narodnih veljakov, náiodne gospode, kteremu so se višji stanovi potuj čili, takošnje ljudstvo je ubog suženj tujim koristim, tuji slavi in tuji oblasti. Takošnje stanje pa rodi grozno spačenost (demoralizacijo), kajti vse, kar hoče služeb in odličnih mest v človeški združbi imeti, skuša to po prilizovanji, po zatajevanji svoje narodnosti doseči, ker vidi, da se zvestoba do lastnega, zatrtega naroda le zasmehuje, v višjih krogih pa še v greh šteje! Novejši časi kažejo, da se celó cerkveni nagovori že v to rabijo, da so — uemčurji zadovoljni.
Vseh teh žalostnih prikazni in sramotnih spak krivo je privilegirano nemškutarstvo. Ljudje, ki dobivajo zapored vajeti državnega voza v roke,
in skoro vsi, ki ljudstvo „vižarijo", zatelebani so v misel, da se mora tudi v mnogojezični Avstriji tako delati kakor postavim na Francoskem, kder biva le en sam narod. Zatoraj glasilo avstrijske nemškutarske stranke, „Neue fr. Pr.", vedno le govori o avstrijskem „ljudstvu", „das oesterr. Volk", ter noče več raznih narodnosti poznati. Vsled tega vidijo zaslepljeni „vižarji" višjih in nižjih vrst edino srečo za Avstrijo v tem, da — nemštvo vlada, nenemške življe pa kolikor mogoče vpodablja (asimilira); kar se pa vpodobiti ne da, se naj kot surova tvarina na strani pusti. Zatoraj nemarno Slovenci ne ene narodne srednje šole, zvečine tudi v ljudskih šolah le nemščina vlada. Namen pa je: potujčiti, za nemštvo pripraviti vse, kar iz šol v javno življenje stopi. In kar je pri tem najhujše, je to, da se najde toliko odpadnikov, ki ponemčevanje na vso moč pospešujejo. Ako je n. pr. krajni šolski odbor po večini ali ves nemškutarsk, je že tudi učitelj pri roki, ki nema čisto nič proti temu, da se s 1 o-venska mladež nemški podučuje, to je, da v šoli pedagogika po glavi pleše.
Taka je! In ker je taka, ustavlja se vse, kar je še pri zdravi pameti ter ima srce za ubogi, stiskani narod, temu krivičnemu, nečloveškemu počenjanju, ki ovira ljudsko omiko, grabežljivemu Nemcu na severu pa pot odpera v Avstrijo in v lepo našo slovensko domovino! Tako so si razni narodni življi v hudem nasprotji, narodni jezik, ne imajoč častnega mesta med modricami, životari večidel le še po kmetskih selih in po majhnih narodnih krogih, ki pa tim bolj pešajo, čim bolj liberalizem edinost podira, grda sebičnost in častilakomnostpa delavnost za narodno stvar duši. „Zmagalec" — piše dr. Fischhof v svoji prevažni knigi: „Oesterreich u. die Bürgschaften seines Bestandes" — „zma-galec ni Slovanom vsilil samo svojih postav, marveč tudi svoj jezik v šoli in uradu, in to jezično nasilstvo je duševnemu razvoju in značaju Slovanov še bolj na kvar bilo kakor politično pritis-kovanje; kajti vsiljena oblast ponižuje narod,, vsiljeni jezik ga pa spakuje."*) — „Ce kedaj kje, pokazalo je ponemčevanje po slovenskih pokrajinah, da se z vsiljevanjem tujščine narod sicer bebi, ne pa duševno omika. Prava ljudska omika je po naravni poti le mogoča v narodnem jeziku; jezično nasilstvo potujči sicer blizo 1 procent prebivalstva, 9 procentov pa pusti v duševni toposti." Tako se bere v izvrstni knižici: „Politische Erörterungen", izdanej po polit, društvu v Mariboru 1. 1871. Nato knižico, ktera je še pri vredništvu za 5 kraje, dobiti, če kdo 10 odtisov vkupaj vzame, obračamo pozornost vseh političnih prijateljev, ki živč med narodnimi nasprotniki. Vse kar je 1. 1871 bilo pisano, do poslednje pičice še zdaj velja; iz druge strani pa ne poznamo poli-
„Die aufgezwungene Herrschaft demtithiget ein Volk, die aufgedrungene Sprache demoralisirt es."
tičnega spisa, ki bi tako prepričalno in prisrčno, kakor ta knižica obdeloval naše narodne in politične nasprotnike ter jim kazal pogubno pot, po kterej hodijo — n&rodu na kvar in pogubo!
Gospodarske stvari.
Govedoreja.
(Spisal J. Cizelj, učit.) Večina hlevov, ktere sem v raznih krajih na Slovenskem prilično ogledoval, nikako ni pristojna za prebivališča živini. Povsod manjka povse prostornosti, zraka in luči. — V temnih, ječam podobnih luknjah, ki so neometane in s paj-čevino prevlečene, mora uboga žival pripeta stati na mokrih- tleh, ker odtoka za gnojnico ni, in večkrat še v temi, da, ako duri zapreš, ne veš, je-li zunaj noč ali dan. — Nad hlevom je gumno alj parna, in če s košem po klajo greš, moraš paziti, da si noge med špranjami ne izviniš, iz kte-rih se leta dni na živino v hlevu praši, prah pa na njej pusti, ker se mnogokrat denar rajši za poliček vina da, kot za železni čednik. — Kakor se človeku nečednih jedil in smradljivih hiš. gabi, tako se tudi živinče v nesnažnih, temnih in zaduh-lih hlevih ne more dobro počutiti, ampak je medlo, klaverno in slabotno- — Ce ti je tedaj mar imeti lepo rejeno živino, skrbi pred vsem za dober hlev, kteri mora naslednjih lastnosti imeti:
1)	Hlev mora biti najmanj 3 metre (1 m. = 3 čevlji in 2 palca) visok in primerno dolgost imeti, da na vsako živinče 2 metra široko?t.i prideta. Pri taki prostornosti živinče po volji leži, stoji, se eno alj dve stopinji lehko mokrote zogiba, in hlapec ima prostora zadosti, da okoli vsake glave opravljati zamore. — Ako je hlev dolg, se naj med vole in krave raredč blanje, ktere pozimi toploto varujejo in prehlajenja branijo. Jasli (gare) re smejo manjkati v nijednem govejem hlevu; kajti živinče iz njih toliko lehko v gobec povzame, kolikor se s slinami namočiti da; i: gar tudi smet najložje kaplje. Tla naj bodo s kamnjem (ploščami) podelane in tudi gnojnični odtok na primernem kraju napeljan.
2)	Elev mora sploh topel biti. Mrzel hlev šioduje najbolj pitani živini, kravam pa tudi nleko vzame. — Ravno tako pa mora hlev tidi zračen biti. Zarad tega se naj vrh oienj zračnice (luknje kakih 5 cm. široke) nirede. Najbolje prezračenje pa je, da se govedo vsak dan kako uro zunaj na dvorišči ima.
3)	Elev mora svetel biti, kajti svetloba dela žvino veselo, v temoti je bolj klaverna in srahopetna.
4)	Glavna potreba pa je: snažnost. — Stene, jisli, gare in strop se naj večkrat ometejo, da se brani merčesom, ki so živini mnogo-
krat škodljivi. Klaja se v hlevu naj ne shranjuje, ker se navzame hlevnega duha.
5) Odstrani gnoj in gnojno jamo izpred hlev-nih duri, saj veš, da se čisti zrak, ki bi naj v hlev puhtel, po smradnem zraku nad gnojiščem spridi in tudi osmradi, da živina čistega, zdravega zraka veliko manj v hlev dobiva. Nad gnojiščem je tudi v poletni vročini veliko več muh in drugega merčesa, ki govedom še več sitnosti dela. — Kdor si hlev tako uravna, bode imel pri pravi postrežbi lepo živino, ž njo si pa svoje gospodarstvo izdatno zboljšal.
(Dalje prihodnjič.)
Kako slaninarje odpraviti?
(Nekaj za gospodinje.)
Marsiktera pridna gospodinja si je po zimi obesila po shrambi slanine v bohih, svinjetine in klobas za poletne delapolne čase. Pa prišli so nepovabljeni gosti, slaninarji (speharji, Speckkäfer), in se mastili na klobasah, plečih in bohih, tako, da je od prej bogate zaloge za ljudi le malokaj ostalo in to še dosti nagnjusno, da se lačnemu delavcu dostikrat gabi sicer toliko zaželena jed. Posebno dišijo tem škodljivcem fine klobase, ktere včasih popolnoma izvotlijo in prazne mehe pustijo. Kaj čuda, da so se teh nadležnikov na mnogo načinov znebiti skušali! Priporoča se, da se shramba večkrat in prav dobro z apnom^pobeli in potem s smolo vcem (Theer) pokadi. Se bolje je shrambo s frišnim senom napolniti; mrčes se v seno rad poskrije in se potem ž njim vred iz shrambe spravi. Tudi z žveplom po shrambi kaditi nekoliko pomaga. Bolj izdaten pomoček je pa smo-lovec, s kterim se stene v shrambi posmolijo, kar pa ima to sitnobo, da se slanina in mesovina skozi nekoliko časa v shrambi ne more imeti, sicer preveč po smolovcu zaduhli. Najboljše sredstvo pa je shrambo prevetriti, kjer je to mogoče; prepiha ta mrčes ne trpi in iz dobro prevetrenih prostorov kmalu zgine. Mesovina se mora tudi večkrat preiskovati in rnjavih moljev tega kukca očistiti. če je shramba enkrat do dobrega teh nadležnih požeruhov očiščena, jih tako kmalu ne bode več v njo.
vsajeno bilo, ali je po poznejših nasipih pregloboko v zemljo prišlo, se naj zemlja pri steblu za 2 palca odgrne, steblu pa naokrog skorja odluši in potem rahlo s prstjo zagrene. Na odlušenem kolobarju kmalu poženejo nove korenine, ki se po redivni površni prsti razprostirajo in drevesa novega živeža pridobivajo, da se kmalu popravijo.
Polivaj gnoj! Zdaj v vročih poletnih mesecih je treba gnoj na gnojišču marljivo z gnojnico polivati, da vedno svoje gnojivno moč ohrani.
Premetaj žito! Kdor ima še žita na žit-nicah, ga mora zdaj skrbno premetavati, drugače se zaredijo žižki v njem in ga vničijo.
Gospodarske skušnje.
Kako storiti, dapreglobokovsajena drevesa v rasti ne zaostajajo? Prav navadna je še pri ljudeh pomota, da drevesa pregloboko sadijo, češ, da bodo bolj rastla. Zgodi se pa ravno narobe; ker namreč le rahla površna zemlja za korenine potrebne redivne hrane v sebi ima, ne more pregloboko vkopano drevo dobro storiti. Slavno znani angleški sadjorejec P aquel nasvetuje pomoček, po kterem se tudi taka drevesa popraviti dajo. Če je namreč drevo pregloboko
Dopisi.
Iz slov. goric. 3. julija. (Letina.) Od vseh krajev tožijo letos kmetovalci zavolj slabega vremena. Hud mraz je 29. in 30. aprila, 7. in posebno 17. maja vinograde grozno poparil, sadje večidel vničil, in celó rži tu pa tam škodil. Škoda po mrazu se še le zdaj zamore popolnoma videti. Po mnogih vinogradih je med pozeblimi mladikami še dosti zelenih ostalo, in marsikteri je mislil : bo že še nekaj, ker je precej kavrnjakov po mladikah viselo. Pa že tistokrat smo sodili, da je po nizkih vinogradih na vzhodni in južni strani skoro vse več ali manj namrznjeno; — in tako je v resnici bilo. — Les je slabo rastel, listje bilo je boleno, mladike so videti ranjene, kakor bi jih bila že davno toča poškrebetala; in ko so ostali kavrniki začeli cvesti, se je skoro vse do malega posmodilo. *) Kjer ni trs iz zaostalih, tako imenovanih spečih očes novih mladik pognal, in če te ne dozorijo, česar se je bojati, ako ne bo posebno tople jeseni, bo tudi drugo leto slaba trgatev.
Plevk[nje in rezači imajo posebno previdni biti. Če je že vsako leto plevkinjam skrbno na to gledati, da tistih mladik ne odtrgajo, ki so sposobne za prihodnji, rod, je letos desetkrat veče pazljivosti treba, ko je marsikteri trs kot grm in so nektere mladike popolnoma bolene. Že zavolj mraza kaže tedaj v vinogradih slabo; kjer pa še je toča bila, kakor se je 20. in 28. junija bi iz o po vseh slov. goricah godilo, tam je za to in prihodnje leto vse upanje po vodi splavalo. Žalostna nam majka!
Pa ne samo da gorice slabo kažejo, tudi señó je povodenj večidel pokvarila. Vsled silnega deževanja dné 13., 14. in 15. junija se je Pesnica po vsej dolini razlila, travo grdo zbla-tila, po nižjih travnikih voda še črez osem dni ni odtekla bila. Ljudje niso mogli kositi, in ker je dné 28. junija zopet deževati začelo, so potoki
*) Isto opazujemo po vinogradih okoli Maribora.
Vredn.
vnovič svoje bregove prekoračili ni tu pa tam pokošeno señó poplavili, da še tega ljudje ne morejo spraviti. V znani narodni pesmi od 1. 1834 so vinopivei sebe tolažili, ubogo živino pa pomilovali, rekoč: „Nam bo dobro, alj tebi bo joj"; letos pa bo, mislimo, obema joj.
Da povodenj toliko levara v naših krajih napravlja, so ljudje mnogo sami krivi. Pesnica je po nekterih krajih poprek z rakitjem obraščena, stranski potoki in jarki popolnoma za-paljeni, tu pa tam odtók celó zadelan s hlodov-jem in dromožjem; nasledki tega so očivestni. Ako tolika nemarnost še nekoliko let trpi, bodo marsikteri rodovitni travniki — nezdravo močvirje postali, mesto lepega sladkega sena bomo k ve-čemu debelega, kislega šara in sitovca nakosili, in ubogi živinici bo vedno joj!
Ako bomo čakali, da nam oče Seidl Pesnico zravna, utegnemo še dolgo dolgo čakati; držimo se rajši resničnega prigovora: „Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomogel!"
Kolikor zamoremo sami brez velikih stroškov storiti, da premočvir netravnike osušimo ter zabranimo, da nam voda prevelike škode delala ne bo, o tem hočem prihodnjič v „slov. Gospodarju" svoje misli razodeti; denes le toliko povem: pred vsem drugim je treba vzajemnosti, da si vsi krepko v roke sežemo. En sam gospodar nič ne opravi, ako pa složno vsi delamo, vse opravimo. Kamen h kamenu palača, zrno k zrni pogača.	Pesničar.
Iz Ljutomera. (Zborovanje kmetijske podružnice — odlikovanje.) Dné 28 jun. pričel je g. A S en ki, kot načelnik km. podružnice, po nemškem programu sejo, ktere se je poleg precejšnega števila Ljutomerčanov udeležilo mnogo kmetovalcev tudi iz okolice: iz Središča, Ormuža, Negove in Radgone. Po dnevnem redu sledeli so govori o konjo - in čebeloreji, v nemškem in slovenskem jeziku, kar je poslušalce jako zanimivalo. Pred zaklučkom seje podelile so se zaslužnim tukajšnjim sadje- in vinorejcem tri premije, ktere je glavni zbor štaj. kmetijske družbe v v Gradcu za letos pripoznal. Dobili so: družabno srebrno svetinjo slavnoznani narodnjak in mnogoizkušeni gospodar, g. Drag. Huber, tržan in oskrbitelj vinogradov; 20 gld. v srebru Z n i d a-rič, vincar v Radomerščak-u, in g. Novak Iv., posestnik v Kamenščak-u. Svetinje in pohvalna pisma (diplome) za skrbno odgojo konjev dobili so sledeči kmetovalci iz okolice : ^J u-rinec Vekoslav iz Banavec, Slana Jož. iz Sra-tovec, Bajnar Mat. iz Krapja. V imenu vsih obdarovanih izreče g. Huber v navdušenem govoru srčno zahvalo svitlemu cesarju, slavnemu minister-stvu kmetijstva, si. kmetijski družbi štajerski in vsim, kteri v ljubezni in z mnogim žrtvovanjem podpirajo kmetijstvo in vinorejstvo. Gromoviti „živijo!" — bil je glasna pohvala govorniku. V svojem govoru pristavil je g. Huber obljubo,
da zavezuje prejeta odlika obdarovane neutrudljivo napredovati v vseh strokah gospodarstva. — Posebno omeniti še je, da s o čč. g g. iz Radgone in Negove sč svojimi lehko razumljivimi poduki o „D z i e r z o n o v i h" panj ih, o čbeloreji sploh, naše ljudstvo jako vpozorili in mora se jim izreči javna zahvala. — Zakaj da se ni našemu vrlemu, že mnogo let neutrudljivemu, občeznanemu Čebelarju Marku Novaku v Stročjivesi tudi kaka odlika podelila, ne vemo. — Gotovo je pa zasluži.
Lembah 6. julija. Najugo zahodnji strani Maribora sredi polja stoji prijetni hribček „Slovenska Gora". Tukaj je na vrhu kapelica žalostne Matere božje. Kapelica, pred nekterimi leti vsa prenovljena, dobila je letos nov svetilnik ali luster, ki so ga mladenči iz Peker in Hrastja oskrbeli. Včeraj pa je spet obilna množica ljudstva in veseli strel možnarjev naznanjal posebno svečanost, ki se je tukaj vršila. Veljalo je n o-vima zvonovoma, ki sta bila slovesno k srednjemu v zvonik postavljena. Vlili so ju D en zeljnovi sinovi v Mariboru. Veči zvon je kapeli podarila ena sama dobrotnica, ktere ime tudi zvon v hvaležni spomin v kronogramu ali letnici s črkami ima: „Julijana Mejhenič „Tolažnici žalostnih" daruje zvon." *) Tehta 472 centa; mali zvon pa se je oskrbel po milih darovih vernikov, ter ima napis: „Simon Mule in Anton Rotner, cerkvena ključarja", ktera tudi za olepšanje božje hiše lepo skrbita. Bog daj, da bi novi zvonovi vsem dobrotnikom nekdaj srečno popotnico v nebesa zvonili!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Najvažnejša novica preteklega tjedua je, da so Cehi pri dopolnilnih volitvah v dež. zbor zopet zmagali. „Staročehi" t. j. pravi zastopniki državnih pravic Češkega, so zmagali v 40 kmetskih okrajih. V 20 okrajih so nasprotne kandidate postavili „mladi", kteri so se liberalcem pridušili in hočejo ž njimi v dež. zboru — 'prazno slamo mlatiti, pa zmagali so le v 6 okrajih proti „starim". V 2 okrajih bo odločila ožja volitev. Le v enem okraju je zmagal proti staročeskemu kandidatu vladni kandidat in to vsled mladočeskih spletek. Razun teh sta voljena tudi 2 ustavaka v okrajih, kder Čehi kandidatov niso postavili.
V mestni skupini zmagali so dozdaj povsod „staročehi".
Ogersko. Gosposka zbornica je po predlogu barona Kegleviča in proti ugovoru ministra pravosodja sklenila, da se smejo notariatska pisma edino le v magjarskem jeziku delati. Kdor pa magjarščine ne ume, si sme — za drago plačilo seveda — prevod preskrbeti, toda pravomočna je
*) „JULIJana MeJhenlČ, ToLažnlCI žaLostnlh DarUJe zVon."
vendar le magjarska beseda. — Sklenjena je tudi postava nezdružljivosti, vsled ktere je državnim poslancem prepovedano, da so ob enem tudi najemniki državnih lastin, vojaki, duhovniki, pri bankah in železnicah opravilni svetovalci in ravnatelji ali dolžniki, kterim so upniki dnino v zastavo vzeli, če poslanec v 3 mesecih dolga ne plača itd. Vsled te postave utegnejo najbolj le-vičniki cvirn presti. Na drugi strani je pa postava dobra, ker stavi jez sebičnosti poslancev.
Vnanje države. Na Bavarskem so si navskriž prišli zastopniki, ljudstva v dež. zboru in pa vlada. Ministerstvo je dobilo nezaupnico, ker dela strankarsko in proti veliki večini ljudstva. Posebno ostro zgrabil je vrli politikar dr. Jorg ministra bogočastja. Nekoliko tolažbe je pa še tisti večer doživel minister, ker je kralj njegovi gospej, ki biva v gradu blizo kraljevega, poslal krasen šopek cvetlic!! —
Iz Španskega se poroča nova zmaga nad republikanci. Kraljev brat Alfonz o jih je v Aragonii natepel.
Za poduk in kratek čas.
Kaša mladina.
Jabelko ne pada daleč od debla. „Nar. pr."
Naslednji, skoz in skoz resnični in podučni spis posneli smo iz „Učiteljskega Tovariša", ki izhaja v Ljubljani in je zares „list za šolo in d o m", učiteljem zanesljiv vodnik in starišem moder svetovalec pri najtežavnišem delu: pri vzreji otrok. Naj bi za majhno ceno (3 gld. na leto in 1 gld. 50 kr. za polletje) povsod se razširil, ker je tega zares vreden, kakor se boste prepričali iz spisa, kterega tu v poduk podajemo. Tako-le piše „Uč. Tovariš:" Vse toži, da je mladina čedalje bolj spridena! Stariši pravijo: šola je tega kriva; učitelji pa: domača odgoja je vzrok temu; cerkev pa toži nad nejevero, brezverstvom in javno odgojo. Drugi pa pravijo: tem bolj ko so ljudje učeni, čim bolj so sprideni, in v omiki najdejo vzrok, da je mladina čedalje porednejša; terde namreč: Ako napreduje ljudsko izobraženje, napreduje tudi nravno spridenje. — Kje bodemo iskali pravega vzroka? Atene ali Rim ni razpadel samo zarad gizdavosti; poedina stvar tudi ni kriva spridenja naše mladine; vzrokov je mnogo; posameznim se ne more vse to podtikati. Ko pa ponehuje lepa hišna navada, ko zginja pobožnost po družinah, peša pa tudi nravnost pri otrocih.
Najhujše zlo pri naši mladini je, da vere ne čisla, da je pri službi božji brez vsake po-božnosti, da je vnemarjena do cerkve in njenih naukov! Od kod neki izhaja vse to ? V prvi vrsti je menda tukaj izgled sta riše v. Vselej, posebno pa v mladosti dober zgled vse premore. I
Otroci radi posnemajo, kar vidijo; nimajo še navad, katere bi jih odvračevale od posnemanja. Niso vajeni sami reči premišljevati in povsod bolj gledajo na dela kakor na besede teh, kateri jih u5é. Beseda gine, zgled pa rine. Ako vidijo dela, ki so nasproti temu, kar jih ucé, potem jim je vera lepa ceremonija in krepost misel, ki se ne da speljati. Ako stariši sami ne gredó k službi božji, ako po družinah ni domače pobož-nosti, ako je nekaterim vera neumnost in se domači skušajo prekositi v zanikanji tega, kar bi imeli verovati, samo da so „omikani", kaj pomaga tukaj kerščansko podučevanje v cerkvi in v šoli? Ker ni pobožnost in kerščansko življenje več po novi „šegi", je tudi malo starišev, kateri bi vsajali v mlada serca vero in pobožnost. Koliko je družin, v katerih je še kaj domače pobožnosti? Koliko hiš je, kjer bi molili, ko zvon vabi k molitvi? Mogoče da je to še po kmetih, po mestih pa to ni več v navadi. Domača pobožnost je ljudem v zasmeh, „omikanemu" svetu je to mračnjaštvo ; namesto življenja svetnikov ali svetega pisma beró raje romane in drugo. Krepost po novelah in v igrah jih gane; blaga priprostost in pobožnost v navadnem življenji jim je pa neumnost in smešnost, kar pa taki „smešni" ljudje storé iz blagosrčnosti, to pa sumničijo in podtiku' jejo jim sebičnost in druge zle namene. Ako se to godi po družinah, ni čudo, da otroci v cerkvi in v šoli ne hoté slišati o božjih rečeh, ali da so pri poduku čisto vnemarni.
Pri gospodi so otroci dobro izrejeni, ako se znajo lepo priporočevati in se lepo predstavljati. Pri takem izurjenji za vnanjo vljudnost in gosposko nejeverstvo zanemarja se vera in krepost skoro popolnoma. Kje se bo otrok naučil moliti, ako oče nima časa za to, mati pa se sramuje ž njim moliti, ker je že pri nji davno ugasnila materna pobožnost. Kaj pomaga takó izurjeno mladino priganjati k javni službi božji, ako stariši rekó: „Ne potrebujemo cerkve, niti njenih postav in naukov. Tudi brez tega sem lahko dober kristijan iu zveličan. Tempel, kjer Boga molimo, je narava." — Marsikateri hišni oče pravi : Kaj čem v cerkev hoditi, doma ravno tako lahko Boga molim, pa hodi med tem časom po svojih opravkih iu veselicah ter pravi: V cerkvi me jezi le farizejstvo in kar tam pridigujejo, to davno vem. — Po marsikaterih hišah ne praznujejo nedelje, in stariši ne hodijo več k očitni službi božji. In to vidijo otroci! Ali bodo potem radi hodili v cerkev? — Otroci brez vere, brez kerščanstva in brez kreposti so terdosrčni in brez ljubezni do lastnih starišev. Ko so se začeli meščanje in kmetje sramovati noše svojih pobožnih starišev, in ko so se poprijeli tuje, gospóske (!) noše, odvrgli so tudi pobožne navade svojih preddedov.
Resnično je, da otroci ne spoštujejo in ne ubogajo starišev in učeuikov; kako je vendar to, da se mladost ne privadi pokorščine? Vzrok za
to je dvoji: Otrokom ali vse spregledajo, ali pa pretrdo ž njimi ravnajo. (Dalje prih.)
Sijajna zmaga!
Kje in v kakej stvari? vprašaš. V druž-binskem življenju mariborskih Slovencev! Maribor! Komu ne poskakuje srce, ko čuje to ime? Tukaj je koklja, nova era, izlegla — in to največ pri „Erzherzog Joanu" — jajca slovenskega liberalizma, ki so se potem še le, a ne prej, v Ljubljani v Tavčerjevem „Hotel Europe" izvalila, da zdaj liberalne putice povsod čivkajo. Kakor dalječ toraj liberalni slovenski jezik sega, tako dalječ slovi in mora sloveti ime Maribor, ki je rojstno mesto vse vsrečevalnega slovenskega liberalizma !
No kaj se je pa tako veselega v Mariboru v družbinskem življenju zgodilo? Zmaga, zmaga! „Gospodar" ne najde besed, razun če bi hotel lagati, da veselje nad to zmago, pobiedo, dobitvijo, nadvlado primerno izrazi, popiše uživotvori, predstavi in objavi. Poslušaj le, kar piše v „Nar." dnč 28. jun. dopisnik iz Maribora, ki pozna na tanko vse socialne razmere, ker je povsod, kder ga je treba ali tudi ne, ki je brez dvoma tudi sam „socialist", to je človek, ki pečenko prav tako rad je, kakor ti, dragi bralec, in kteremu denar tudi ne „cvete", kakor nama ne, — ta vse razmere poznavajoč dopisnik piše: „Socijalno življenje — dasi nikakor ni sijajno (zanj bi lahko bolj sijajno bilo) — se je v Mariboru dokaj spremenilo. (Oddehni se, bralec!) Odkar smo „posvetni" Slovenci sploh z odločno svobodomiselnim programom (0 + 0 = 0) podili predsodek, da bi bilo slovenstvo z ultramontanstvom (kihnite!) identično, ne insultirajo nas Nemci več z „wiu-discher esel", in enacimi komplimenti. Uže zdaj so razmere ugodnejše itd."
Pazi bralec, da se ne zgubiš v tem socijal-nem ričetu! V čem je zmaga mariborskih Sloven cev? V tem, da niso več v očeh Nemcev „windi-sche esel". Kdo je bil poprej veči „osel?" Dopisnik tega ne razsodi. In s čem so to dosegli, da niso več v očet Nemcev „vvindische Esel?" S tem, da so podrli predsodek Nemcev (abotni Nemci, da ste kedaj tak predsodek imeli!), da bi bilo slovenstvo z ultramontanstvom „identično". In kaj je „ultramontanstvo", da je Slovence poprej sramotilo in „osle" ž njih delalo? „Ultramontanstvo" nič druga ni, kakor duševna zveza s poglavarjem kat. cerkve, ki biva v Rimu, onkraj planin = ultra montes. To zvezo so raztrgali „posvčtni" Slovenci, ako se namreč strinjajo z dopisnikom, in tako so postali v cerkvenem oziru brez glave, ker nočejo Nemcem za ljubav „identični" biti z „ultramontanci". j S tem so dosegli v socijalnem življenji vsaj toliko, da niso več v očeh Nemcev „vvindische Esel!" '
! In to je že nekaj; za ljudi pa, ktere so poprej abotni Nemci za „osle" imeli, je to naravnoč zmaga! „Osli" toraj niste več, in to je pripisati prizadevanju mož, ki so Nemcem podrli predsodek, da bi mariborski „posvétni" Slovenci katoličani in kot taki — „osli" bili! Ali ni to sijajna zmaga? — Ena nas pa skrbi, da namreč dolgo ne bodo uživali „posvétni" Slovenci sadú zmage, ki so jo dosegli s tem, da kažejo, ka _nijso s k a-tolškimi Slovenci „identični". Če se namreč enemu ali drugemu „posvetnih" Slovencev v kazini ali v kakej drugej krčmi pripeti, da se nepremišljeno Slovenca pokaže, ali pa celó za „turnaste" slovenske „pavre" besedo zastavi, splava lahko ves dosedanji trud po Dravi, ter zopet lahko in morebiti celó dopisnika samega prismojen Nemec z „windischer Esel" zgrabi. Dokler namreč Slovenec popolnoma svoje narodnosti ne zataji in vsaj k feuerweristom ne pristopi, je vedno v nevarnosti, da mu kaka nemška prismoda v zobe pljune slovenskega „osla".
Najlepši pa je, kar dopisnik, kteremu je „i d e n t i č n o s t" s pravovernimi Slovenci očitno trn v peti, ob koncu svojega kvartalnega dopisa pristavlja. V svojem dečinskem veselju, da je zbrisani madež „ultramontanstva" „posvčtnim" mariborskim Slovencem socijalno življenje vsaj nekaj, če tudi ne sijajno, premenil, si domišljuje, da smo „ultramontanci" nad tem kar zavida zeleni. Piše namreč, da „srditi jezo kuhamo in bi se kar z Bogom *) samim skregali, da na liberalne Slovence ne da ognja in žvepla deževati". — Sveti križ božji! Mi kakor gosp. „neidentičnik" z vsemi liberalnimi in poštenimi posestniki vred že imamo s točo, katero je Bog pustil nad nas priti, zadosti; zdaj bi še pa želeli „ognja in žvepla!" S tem bi ne samo Mariborčanom, nego tudi banki „Sloveniji" velika škoda se godila; in že zarad tega ne moremo „ultramontanci", ki smo ob enem tudi ban-kini akcijonarji, želeti, da bi Bog celó „ogenj in žveplo" puštil iti; kajti v tem slučaji bi Bog ne napravil strehe nad hišami, v kterih „ultramontanci" bivajo, marveč bi lilo na vse brez razločka.
Bodite potolaženi, g. „neidentičnik"; ini vam in vašim tovarišem, kterih pa nemate mnogo, ker pravite, da „vaša čitalnica precej hira", — vam in vašim tovarišem iz srca sreče želimo, da ste vendar enkrat pri Nemcih tolike milosti našli, da niste več „wind. Esel!" Da smo res tega iz srca veseli, priča ves ta spis, ki je od istega spisan, kteremu dopisnik čast skazuje, da ga dvakrat z imenom imenuje in zbada v listu, ki je v svoji liberalni nesramnosti tako dalječ prišel, da si sme vsakdo v čast šteti, če ga ta list oslinja. Iz druge strani mu pa „neidentičnik" priznava, da vodi „malo četico ultramontancev." — če hočete vedeti, kolika da je „četica" „ultramontancev", kteri spoštujejo glas „Gospodarjev", idite v „narodno tis-
karno", in g. faktor, ki „Gospodarja" razpošilja, vam bo povedal, koliko glav da šteje „mala četica ultramontancev", kterim je „Gosp." glasilov Koliko privržencev pa štejete vi, g. neidentičnik ? čitalnica vam „precej hira"; zanašate se le še na „n e k-tere" duhovnike, češ, da so „nekateri duhovniki uže še tako pametni, da z glavo zmajujejo in ne odobravajo fanatičnega ščuvanja", kterega smo med duhovščino „vpihali!" — Skušajte le s temi „nekaterimi" srednjo stranko napraviti, in vpihnite jo sé svojim „neidentičnim", ultramontan-stvu nasprotnim mehom, — morebiti postane potem vaše socijalno življenje v Mariboru celó sijajno, česar vam — do omotice želimo.
deljo bilo je vpisanih 860 odličnih gostov. Zdaj je število gotovo že tisuč preseglo. — Te dni dojde vzvišeni Dijakovski škof, Josip Juraj Strosmajer, kakor navadno na 3 ali 4 tjedne. —
(Kat. pol. društvo v Konjicah) ima v nedeljo 12. julija (god sv. Mohora) ob pol 4ih popoldne na g. prvomestnikovem domu svoj zbor, h kateremu vse ude vljudno vabi.	Odbor.
Razne stvari.
(Poštenjaku v časten spomin.) Dne 1. julija umrl je nenadoma v Gradcu Albert ž 1. Bu o 1-Bernburg v 53. letu svojega življenja. Rojen na Tirolskem, bil je zares tirolsk korenjak: katoličan iz cele duše, Avstriji in vladarju udan, kakor le zamore biti zvest kristijan. Bil je prvi, ki je misel sprožil in za njo do smrti delal, da se proti liberalizmu, ki razdeva državo, ustanovč katoliško-politična društva, naj bi katoliško ljudstvo ustavljalo se duševni kugi liberalizma, ki taji Boga in sovraži vse, kar je od Boga. Da je blagi mož pravo zadel, spričuje lepo število teh društev, ki bi se še bolj razširile bile, ako bi bilo več taci h korenjakov, kakor je bil nepozabljivi žl. Buol!
(V RogaSkem okraju) vložilo je 7 srenj prošnjo za prenaredbo srenjske uprave, kakor jo je „Gosp." v 11. štev. načrtal. Pristavile ste se temu dve točki, namreč : da se srenjam zopet da odločilen vpliv na ženitve ubogih srenjčanov, in da naj dež. zbor tudi na to dela, da se sitno in predrago notarsko legaliziranje (poverjenje) odpravi. — Vložile so prošnjo naslednje srenje: Sv. Mohor, Plat, vrh sv. Katarine, Brestovec, sv. Trojica, Ran-kovec, Nimno.
(Požarni brambovci) imeli so v nedeljo 28. jun. in na Petrovo v Celovcu občen direndaj, ki je pa kakor poroča „Karat. BI.", malo srečen bil. V nedeljo ob 3. uri popoldnč, ko so se hoteli celovški požarni brambovci skazati, pride strašna nevihta in razžene vso družbo. Udarilo je 2krat v mestu, enkrat v hišo župana Jessernigga, ki je bil načelnik svečanostnega odbora, ter je bandero iz okna visečo na male kosce razčesalo, ogenj se vendar ni vnel. Na Petrovo predpoldne je bila osnovana svečanost na griču sv. križa blizo mesta in proti 11. uri, ko vendar nevihta predpol-dnč tukaj skoro nikdar ne pride, vlije se med strašnim bliskanjem in gromenjem ploha, da je vsakdo le podstrešja iskal. —
(Iz Slatine.) Kljubu denarnemu polomu dovaža se na Slatino gospode v nepretrgani rajdi. Ne-
Petresel je vos slovanski svet glas, da se je v stanju popolne blaznosti dn6 3. julija o '/» 4 uri v Ptuju ustrelil č. g. Juri Caf, jezikoslovec, kakoršnjih je morebiti po vsej Evropi le prav malo število. Doživel je med vednim jezikoslovnim iziskavanjem in zapisovanjem korenik 60 let, in je bil skoz in skoz verna, pobožna in ljubeznjiva duša, izgleden duhovnik, ves krotek človek! Že kaeih 6 tjednov sem je revež blodil, da mu je smrt odsojena. Blaznost ga je slednjič tako prevzela, da so g;r mislili dnč 3. julija v Gradec v norišnico odpeljati. V jutru tega dne je le o tem blodil, da je ta dan poslednji njegovega življenja, in v trenutku, ko je zarad molitve želel sam biti, se je nesreča zgodila. Ne pozvedujmo uzrokov, ampak molimo vsi: „Bog nam daj prave pameti, pokojnemu pa večen mir in pokoj!"
Poslano.
Ker me mnogi, posebno v Smarjih, sumničijo, daje dopis v štev. 26. „Slov. Gospodarja": „Iz Sladke gore", od mene, blagovolite javno izreči, da Vam o tej stvari nisem jaz poročal.
Na Sladkigori dne 2. julija 1874.
Fr. Kline, kaplan.
Potrjevajč to vsem radovednim, se ne moremo zadosti čuditi, da zamore sploh človek se najti, ki se nemara še spodtika nad dopisom, ki meri na to, da se brani javna moralnost. Bi mar tudi „Gospodar" očitnim uapakam skoz prste gledal, in pritožbe poštenih gospodarjev pod klop metal? Kaj še! Njemu je ravnilo: Resnici in pravici prosto pot!
Tržna, cena
pretekli teden
Pšenice vagan . . . Rži „ . . • Ječmena „ ... Ovsa „ ... Turšice (koruze) vagan Ajde
Prosa	„
Krompirja	„
Sena.....cent
Slame (v šopkih) „ „ za steljo „ Govedine funt . . . Teletine „ ... Svinjetine „ ... Slanine „ ...
V Mariboru
fl. kr.
40 30 50 60 40 50
V Ptuju
fl. Ikr.
V
Celju
fl. ¡kr.
4	I 50 2 i 40 2 ! 20
5	-
V
Varaž-dinu
kr.
85
10
80
10
80 25 40 90 24 24 34 40
I.Atei'lJne števIlUe«
V Trstu 4. julija 1874: 69 78 83 89 76.
Prihodnje srečkanje: 18. julija.
Posojilnica v Šoštanji |
Recistrovana zadruga z neomejenim M
se je 28. junija t. 1. v Šoštanji odprla.
Posojilnica v Šoštanji se je na podlagi po- m stave od 9. aprila 1873 ustanovila kakor hranil- w nična in nnsniilnična zadruga. Vsi zadružniki pre- /JS neomejeno poroštvo za poso-
nična in posojilnifna zadruga. Vsi zadružniki pre vzamejo skupno in | jilnico.
Posojilnica sprejme denarje kakor vsaka druga hranilnica in plača vložiteljem 6% obresti, posojuje
a* maminima 111 piauii viuzHCijeui u /0 uureaii, puaujuje W pa proti menjicam ali dolžnim pismom na tri do W šest mesecev manjše in večje zneske na obresti, /J^ katere je ravnateljstvo za zdaj na 9% odločilo. w Dokler posojiinilca nij registrovana, so po §. W 8. posta.e od 9. aprila 1874 ustanovniki poroki za fj\ zadružno delovanje.	M
Posojilnica je vsako nedeljo od 9. do 12. ure W dop61udne odprta, ter ima svojo pisarnico v Šoštanji fV) na rotovži.	/\
W Šoštanj, 1. julija 1874.	^
W Ravnateljstvo posojilnice v Šoštanji.

letno «l»l»o
obračam "pozornost na svojo zalogo
raznih slatin	6—6
najnovejšega polnenja; ob enem priporočam : najboljšega sira, emendolskega, Sclnvarzenbergovega, grojerskega prve vrste, jako priljubljenega Straskega; veronskih in ogerskih salami; kave raznih vrst, sladkorja, najboljšega ruskega in kitajskega čaja; pravega Ja-majškega ruma, mustarda v majhnih vedričkih 5—7 lotov; povretega, najboljšega sadja v malih vedričkih; vsakovrstne moke na parnih mlinih zmlete, po najniž ji ceni; Liebigovega mesenega izlečka, ki nadomestuje meseno juho; slednjič švedskih ožigalnic brez smradu, zavitek po 14 kr.
'Konrad G-rillwitzer,
v Mariboru na velikem trgu. Tudi jemljem, rad v zameno žito in sočivje._
Sreči oiprta pot!
M. Crt.*)

kot najvišji dobitek, kdor srečo ima, ponuja najnovejše, od visoke vlade dovoljeno in zagotovljeno denarno izžrebanje (lozanje).
Štvar je ugodno tako vravnana, da se v 6 zaporedoma sledečih žrebanjih v nekoliko mesecih 35.800 dobitkov mora izžrebati; med temi so glavni dobitki od 300.000 M. Crt., drugi po 200.000, 100.000, 75.000, 50.000, 40.000, 30.000, 20.000, 15.000, 12.000, 10.000, 8000, 6000, 5000, 3000, 125 po 2000, 360 po 1000, 410 po 500, 17.700 po 110 itd.
Prihodnje drugo srečkanje tega velikega, od vlade zagotovljenega denarnega izžrebo-vanja uradno določeno bode
že dne 15 in 16. julija
ter stane za to: četrtinka posebne pridobitne srečke le gl. 1.75 polovica „	„	„ „ „ 3.50
cela	pridobitna srečka „ „ 7,—
proti poslani svoti.
Vsa naročila se brž in prav natančno zvršijo ter dobi vsakdo od nas posebno ali prvotno srečko z državnim grbom v roke.
Naročniki dobijo zastonj potrebne službene osnove in po vsakem srečkanji pošljemo deležnikom uradne zapisnike.
Dobitki izplačujejo se mahoma pod državnim poroštvom, ter se pošiljajo ali neposredno deležnikom, ako to želč, ali pa s posredovanjem večjih nemških bank, s kte-rimi smo v zvezi.
Našemu trgovišči je vedno sreča prijazna ter smo imeli po uradnih spričevalih nedavno zopet pri trojnem srečkanji med mnogimi drugimi velikimi dobitki trikrat prve tri glavne dobitke, ktere smo neposredno deležnikom izplačali.
Pri takem, na zanesljivi podlagi osno-vanem podvzetji nadjamo se žihavne udeležbe. Naj toraj vsak, kdor se udeležiti hoče, za-rad bližnjega srečkanja naročila brž ko mogoče naznaniti blagovoli pri
S. Steindecker & Comp., 3-3
Bank- und Wechsel-Gesellschaft in Hamburg.
denarju.
To je: mark kurant
60 kr. po našem Vred.
!