311 Politične stvari. Je li vspeh jugoslovanskega boja vreden pro- lite krvi? Drugo leto že teče, kar so Jugoslovani na Turškem prijeli za orožje zoper starega dušmanina Turka. Vsta-nekr za katerega se prav iz prva »koro nihče zanimal ni, je kmalu dosegel tako imenitnost, da se niso za-nj zanimali samo Slovani, ampak tudi drugi omikani narodi celega sveta. Junaško so se nekoliko časa branili vstaši, pa kmalu so jim pritekli na pomoč Srbi in junaški, stari sovražniki Turški, Crnogorci. Svet je strmć gledal junaštvo slovansko; svet je strmel, ko je videl, da narod, ki je živel v petstoletnem robstvu, navdušeno bije boj „za krat častni in svobodo zlatno4*; svet je strmel, ko je videl, da je Slovan vpognil samo tilnik pod Turškim jarmom, njegov duh pa je ostal veder, navdušen za svojo zatirano vero in zlato svobodo. In ravno vera in_8vqbo,da sti tisti dYo» r&ei, ki č^oj^ejsapo-vjšuiefri nad vse stvari, — pa navadno zgineti v dolgi sužnosti, in imati za seboj — pogin naroda. Po pravici pa smem prašati: ima li zgodovina enak primerljej, bodi-si nova bodi-si stara? Ne, nima ga, kajti z manj ko petstoletnim robatvom je združen pogin naroda. — Svet je strmel in še strmi, ko vidi neizrečene grozovi-tosti Turške, ne proti oborožanim možem, ki bi se dalo saj nekoliko oprav izgovarjati, čeravno ne opravičevati, ampak proti neoborožani deci in slabemu žen-stvu. Narod, vera, vlada, ki tacih reci ne zabranju-jejo, ampak cel6 podnetujejo, si s tem izrekajo sodbo, strašno, pa nikakor nezasluženo: proč s tacimi divjaki, proč s tacim narodom, ki je neploden element, nezmožen najmanjše omike, proč s Turci! Te misli se nehote vrivajo vsacemu, kdor stoji na stališču človečanstva in premišljuje boj jugoslovanski. Tako bode morala soditi zgodovina, vkljub zdajšnjemu judovsko turškemu časnikarstvu, ki moti javno mnenje. Nasprotno, kaj hočemo reči o Turških Slovanih, in kaj bode morala reči zgodovina o njih? Narod, ki se s tako požrtvovalnostjo bojuje za svoje najsvetejše pravice je zdrav narod; narod, ki po petstoletnem robstvu prime za orožje, in se tako navdušeno bojuje za „krst častni i svobodo zlatno" (najsvetejše pravice), je vreden biti vvrsten v kolo kulturnih narodov. S tem se je opravičil Turški Slovan pred vesoljnim svetom in si pridobil sočutstvo vsih omikanih narodov, s tem je on vsimočividno pokazal, da Turek ni za 1^. stoletje in gospodarstvo njegovo ni za Evropo. In ako jugoslovanski boj nič druzega ni dosegel, vreden je prolite krvi. Kakor sem že prej omenil, se za jugoslovanski boj zanima ves omikani svet, čisto naravno pa med vsimi najbolj Slovani, in po takem načinu se nam kaže jugoslovanski boj kot velik vzbujujevavec vzajemnosti slovanske posebno jugoslovanske. In kolikor bolj se Slavjani poznamo, tolikor bolj se moramo ljubiti in tolikor bolj zginjuje že tolikrat grajani separatizem slovanski. S tem, da se osvobode vojujejoČi Srbi mora tudi pri Hrvatih odjenjati ideja „velike Hrvatske". Temveč Hrvati morajo spoznati, da oni kot Hrvati nimajo prihodnosti, ampak kot Slovani, in taka je tudi pri druzih narodih slovanskih. S tem pa nikakor ni rečeno, da se hočemo Slovani tudi politično zediniti, kajti mi vemo, da vsred naravne lege in raztrese-nosti Slovanov to že samo po sebi ni mogoče, ampak mi težimo s tem samo za to, da bi si v književstvu ne bili tujci, ampak se kolikor mogoče literarno ze-dinili in to po tej poti, da se spoznamo kot sinovi ene majke Slave. Za koliko bolj neumnih idej se je že kri prelivala, zakaj bi jo tudi ta ne bila nekoliko vredna, saj je čisto naravna in s tem opravičena ! Ako se slednjič ozremo na bojujejoče se Slovane, nam že njih geslo kaže, da oni žele svojo vero in svobodo, kateri Turek z nogami tepta, deloma ohraniti deloma doseči. Tudi oziroma na to smemo Slovanom na Turškem z moralično gotovostjo prerokovati, da njih kri ne teče zastonj. Prej ali pozneje mora tudi njim prisi-jati zaželena svoboda! Kajti zgodovina nas uči, da narodi, ki so za ti dve ideji kri prelivali, je nikdar niso zastonj, ako sti bili le ideji naravni in opravičeni, in kdo more to pri Slovanih, ki se ondi bojujejo, zanikati? Menim, da ga ni Slovana, ki bi mogel to reči, in tudi druzega mislečega in aamostalnega človeka ne. Le kak 312 šovinističen Magjar ali kak nesramen Nemec, kojemu je judov8ko-turška nesramnica „N. Fr. Presse" zmešala možgane, bi zamogei to trditi. Videli smo (toraj smemo tudi reči, ako pomislimo), da je jugoslovanski boj sklical na dan in pokazal Evropi gnjilost Turške vlade in vere; videli smo , da je jugoslovanski boj vzbujevaječ in po-spešitelj vzajemnosti slovanske; prepričani smo, da kri za vero in svobodo ne teče zastonj , toraj smemo reči, da jugoslovanski boj je že zdaj ne glede momentanega vspeha vreden prolite krvi. Eva, za Balkanom puca zora Eva, za Balkanom bit' če dana! Kanjidolski. *) *) Ponudba draga. Vred.