— —. _	POŠTNINA	PLAČANA	V	GOTOVINI
MLADI BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 26 DIN. PODPORNA VSAJ 30 DIN. — POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR - UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ŠT. 16.078.
LETO I.	LJUBLJANA,	PETEK,	3.	SEPTEMBRA	1937.	ŠTEV.	51.
Bohinjski ieden
Dijaški sejem
Ponavljalni Izpiti so opravljeni, počitnice so pri kraju. Prva polovica septembra je za dijaka tista doba nemirnosti in pričakovanja, čas, ko so študentje najbolj različno razpoloženi. Ta se veseli dobro opravljenega izpita, oni je mračen pesimist, ker ga jp izpitna komisija pustila še eno leto v istem razredu. Že na Vidov dan padli junaki, ki so preko počitnic polagoma prešli v brezskrbnost, se na pragu novega šolskega leta znova spomnijo svoje žalostne usode.
Ljubljanski študent sprosti svoja bridka čustva, dvome in upe v divjo romantiko in hladno trgovsko matematiko tam za klasično gimnazijo. Tradicija ima svoji Sar, svoj mik imajo leteči listi in strgani Špehi. Ves božji dan si študent krepi pljuča: »Za drugo, za šesto!«, tekmuje s tovariši v reklamni iznajdljivosti, mimogrede smukne k sladoledarju. Ati pa gre malo dalje — plačat svojo šolnino, nato se samozavestno vrača kot dijak višjega razreda in v kakem kotu prebira in nezaupljivo motri nove šolske knjige, polne neslutene učenosti.
Pred njim pa pisani vrvež dijaškega sejma, veseli obrazi, gromke šale, vedra šegavost. Dijaški sejem pa ni le veselični prostor in zbirka duhovitosti in dovtipov, ampak tudi pomembna dijaška socialna ustanova.
Da bi bil dijaški sejem res le so- , cialna ustanova, samo predajanje j knjig starejšega mkijšemu, nikar 1 pa prodajanje z nadtrgovskimi do- : bički! če ni dijaški sejem naprava, | W pomaga vzgajati oderuštvo in | goljufijo? Priznajmo si, da študent, j ki pride na dijaški sejem edinole j z namenom, da si za prihodnje šol- j sko leto kupi nov fotografski apa- i rat, ni tako redek pojav. Koliko je ! mamic in neizkušenih dijačkov, ki plačajo za nerabne knjige več, kot j bi plačali za nove v knjigarni!
Več kot verjettno je, da bo mlad j oderuh na dijaškem sejmu ostal tu- ! di v zrelih letih zvest temu nele- | pemu poslu. Tako bi slovenski na-
Kulturno-socialni teden v Bohinju je končan, študentje, ki so se ga udeležili, so že zdavnaj zopet na svojih domovih. Slovenska katoliška javnost pa se sprašuje po bilanci te katoliške prireditve, sprašuje se po tem, ali je napravil ta tečaj v zgodovini slovenskega katoliškega dijaškega gibanja korak naprej. To namreč vsi iskreno želimo vsaki katoliški prireditvi.
Neki napredek bohinjska prireditev gotovo-kaže. Če primerjamo ta tabor s podobnimi tabori pred leti, je gotovo, da je letošnji neprimerno resnejši in dostojnejši. To zborovanje je jasno pokazalo, da v načelnem pogledu danes ni več mogoče kaj takega, kar se je včasih godilo v Akademskem domu. Razlike med katoliškimi akademiki niso več tolikšne, kakor so bile. Tečaj je pokazal, da se je izvršilo veliko zbliža-nje. Za predavanja je na taboru vladalo veliko zanimanje.
rod utegnil priti do tega, da bo v njegovi sredi vedno več takih fabri-kantov, ki krvavo stiskajo delavce, vedno več neusmiljenih podjetnikov, vedno manj pa ljudi, ki bi imeli resnično socialno mišljenje in pravo ljubezen do naroda.
Na dijaškem sejmu se marsikaj naučiš, čeprav se šola še ni pričela. Mimo vsega opaziš morda, da je komunist, ki največ govori o pravici in socialnosti, na sejmu največji dobičkar in oderuh. Toda dijaško socialno vprašanje se začne pri prodajanju in kupovanju knjig, ne šele pri frazah iz slabe socialistične brošure, ki jih mladi komunist iz-
Dnevno delo na zborovanju se je lepo začenjalo s sv. mašo. Tudi sicer se je v predavanjih poudarjala verska poglobitev, ki v resnici mora biti temelj vsakemu katoliškemu gibanju. To so bile pozitivne strani tečaja, katere vsi radi priznamo. Žal pa to ni bilo dovolj.
Bohinjski tečaj je vplival različno. Bili so na tečaju študentje, ki so ta tečaj pripravljali, oziroma čutili potrebo za tak tečaj, ločen od ostalih prireditev katoliške mladine, in študentje, zlasti abiturientje, ki so prišli tja brez predsodkov, v mnenju, da bodo slišali jasna načelna katoliška predavanja o kulturi in socialnih vprašanjih.
Kar se tiče prvih, onih, ki so tečaj priredili ali ki spadajo k ožjemu krogu teh prirediteljev, so bili s tečajem najbrž zadovoljni.
Drugi del študentov, ki je prišel iskat v Bohinj jasnih
tresa, potem ko je na sejmu opravil svoje dnevne židovske kupčije.
Veselo študentovsko življenje na sejmu se je pričelo, stara ljubljanska dijaška tradicija se nadaljuje. Tradicija se seveda nadaljuje samo pri tistih, ki hodijo na sejem za svojo potrebo, da svoje knjige prodajo in kupijo druge. Prekupčevalci in podobni elementi pa so izrodek moderne socialne brezčutnosti in ne spadajo v okvir te naše socialne ustanove. Naj se ta vesela in poštena tradicija ljubljanskega dijaškega sejma tudi v bodoča leta ohrani, a ono nelepo primes naj čimpreje izvrže iz sebe!
smernic, je od mnogih in dolgih predavanj odhajal — kar je opazil vsakdo, kdor je z njimi govoril — brez orientacije. Abiturient, ki je prišel v Bohinj čisto simpatično razpoložen in brez predsodkov, je pri odhodu odkritosrčno, brez zlega namena, povedal:	»Sedaj
vem manj kot prej.« Tako ta fant in mnogi drugi smo pogrešali na tem tečaju in njegovih predavanjih jasno izraženih katoliških načel, določnih smernic za katoliško življenje.
Študenta čaka življenje, kjer mu ne pomagajo nobena meglena doživetja, nobena brez-načelna tveganost in zmedena problematika. Življenje zahteva jasnih načel. Tega se vsak misleč študent zaveda, to dobro čuti, tega hote ali nehote išče in pričakuje. Predavanja pa so šla mimo življenja v visoke in zveneče besede, se izgubljala v nejasnostih in puščala duše študentov prazne.
Kaj je bilo vzrok tej nejasnosti? Pretežki slog predavateljev ali neprimerno izbrana predavanja? Ne eno ne drugo. Vzrok je v tem, da so predavanja iskali tam, kjer ne bi bilo treba in niso šla tja, kjer se mora iskati. Ponavljamo še enkrat: v predavanju o komunizmu in fašizmu v resnici ni bila omenjena niti protikomunistična niti protihitlerska papeška okrožnica. Zakaj so se prezrle globoke misli okrožnice in so se v predavanju poda-
jale rajši originalne in neoriginalne nejasnosti? Gotovo je to velik metodičen nedostatek, če se vprašanja te vrste rešujejo brez najmerodajnejših in najbolj avtoritativnih dokumentov. Ko bi katoličani samo toliko upoštevali nezmotljivega papeža, kot upoštevajo boljše-viki Jožefa Stalina, ki ni nezmotljiv, bi bilo drugače.
Dan pred pričetkom tečaja je vzbudila med slovensko inteligenco splošno začudenje izjava Akademske zveze, da pri tem tečaju ni udeležena in da nima z njim nobene zveze. Ka-
ko to, da osrednja organizacija katoliških akademikov ni udeležena pri prireditvi tega tečaja? Če je to tako, zakaj so potem samo tri društva priredila tečaj, zakaj niso povabila nanj tudi Cirilskega društva bogoslovcev? če tega zato niso, ker imajo bogoslovci svoja zborovanja, kje je ostalo akademsko stanovsko-kultumo društvo Kladivo ?
Kaj naj tako ravnanje pomeni? Ah se to ne pravi v resnici delati prepade v katoliški skupnosti in ustvarjati sovražne si tabore?
Komunisii in buv&uji v skupni
fvonii
Komunizem in socializem sta nastala v odporu proti kapitalizmu in buržujstvu. V boju proti Cerkvi pa si komunisti in buržuji bratsko delijo vloge.
Ko so se na veliki teden 1936 zbrali proletarski brezbožniki in buržujski svobodomisleci na kongresu v Pragi, so sklenili skupno mednarodno fronto. Od tedaj se vedno jasneje kaže, da so si porazdelili naloge takole:
a) komunisti so si pridržali taktiko ponujene roke,
b) buržuji pa so dobili nalogo, da nastopijo proti Cerkvi z borbo.
Vzajemnost se je pokazala že v tem, da je kmalu po praškem kongresu prenehal izha-
Svobodne šole v Franciji
Na Francoskem se je v zadnjem času močno poživilo med katoličani gibanje za ustanavljanje svobodnih (zasebnih) šol. Z nastopom vlade ljudske fronte so namreč začeli prodirati v državne šole nauki marksizma in materialistični svetovni nazor. V katoliških krogih vlada splošno ogorčenje proti vedenju državnih učiteljev, ki so dosledno sovražni katolicizmu in to sovraštvo vcepljajo tudi mladini.
Katoličani zato ustanavljajo svoje šole, kjer jih še nimajo. V Franciji je sedaj 11.665 takih zasebnih 6ol s 695.900 učenci. Na teh šolah je 31.700 učiteljev. Od vseh 11.665 francoskih zasebnih šol samo 155 ni katoliških.
Država za te zasebne šole niče-
sar ne prispeva in morajo katoličani z velikimi žrtvami vzdrževati učitelje in poravnavati druge stroške šolske uprave. Zato pa nastavljajo za svoje otroke tiste za vzgojitelje, katerim zaupajo.
V začetku letošnjega leta je eden od poslancev stavil interpelacijo na prosvetnega ministra z zahtevo, naj država podpre zasebno šolstvo, katerega manj premožni starši često z največjimi žrtvami vzdržujejo. Minister je na vprašanje pomirljivo odgovoril z deset let starim odgovorom vseh francoskih liberalnih prosvetnih ministrov, da bo ob primernem času dal to vprašanje na obširno debato. Listi navajajo ob tem odgovoru v oklepaju: »odobravanje na levici in skrajni levici.«
jati komunistični Ust »La lutte antireligieuse et proletarien-ne«, zato da je napravil prostor buržujskemu listu »Libre Penseur de France«.
Drug dokaz za to vzajemnost je pisanje sovjetskega lista »Antireligioznik«. Ta list je prinesel v aprilu 1937 seznam glavnih brezbožniških publikacij izven SSSR. Navedel je naslednje:
Literary Guide (Anglija),
La Pensee (Belgija),
Le Libre Penseur (Francija), Wolna Mysl (Francija — poljski emigranti),
De Vrijdenker (Nizozemska), La Libre Pensee Internationale (Švica),
Der Freie Gedanke (Švica), Freier Gedanke (Čehoslova-ška),
Volna Myšlenka (Čehoslova-ška),
Majak (Cehoslovaška),
Das Freie Wort (Združene države).
Vsi ti listi so buržujski, samo Majak in Wolna Mysl ne. Komunisti pa so jih najeli za skupno antifašistično fronto.
Oba dokaza jasno pričata, da praški dogovor med komunisti in svobodomisleci dobro drži.
Ta dogovor pa tudi razloži in pojasni splošno zadržanje našega in tujega framasonske-ga tiska, ki se dosledno poteguje za rdeče.
Naslednji članek o kitajskem di- ) jaku povzemamo po pismu slovenskega misijonarja v Junnanfuju na Kitajskem, g. Andreja Majcena. šola v Junnanfuju je po mnenju kitajskih strokovnjakov ena od vzornih kitajskih šol. G. misijonar si je zlasti natančno ogledal to šolo in njene učence. Za njegove zanimive podatke se mu na tem mestu najlepše zahvaljujemo.
Babilonska zmeš najava
Kitajska šolska vzgoja niti od ■daleč ni enotna. Tu se križajo vsi mogoči vplivi, ki ustvarjajo mešan tip brez izrazite in jasne smeri. Kdor opazuje kitajsko šolo, bo ugotovil sledove amerikanske delovne Sole, nacionalne nemške vzgoje, materialističnega japonskega duha, komunističnih fraz o svobodi in avtonomiji učencev. V takšni zmedi raznih svetovnih nazorov in učnih načrtov živi in raste naš kitajski tovariš.
šolska poslopja
Neredko se zgodi, da kitajska vlada preprosto odredi, da se to ali ono večje poslopje izprazni, vanj pa se vseli šola. Tako pride kot n. pr. v Junnanfuju na vrsto tudi tempelj. Malike razpošljejo v druga svetišča, v starodavno in slikovito kitajsko pagodo pa se vseli moderni kitajski dijak. Po stenah častitljivega starega templja vise statistike učencev in učiteljev, poleg pa se vrste starodavne table in tablice z napisi kitajskih modrijanov.
Disciplina na Kitajskem
Pred vhodom v šolsko poslopje stoje dijaki v skavtskem kroju s palicami 'V rokah. Goste vljudno pozdravijo s palico, učence pa drugega za drugim pregledajo, če je dovolj umiit, če je lepo počesan, če ima predpisano šolsko uniformo.
študentu na Kitajskem so tako kot pri nas prepovedane zamude, pretepanje in druge nerednoeti. Za disciplinske prekrške ima kitajska šola »sobo za opomine«, kjer učitelj opominja z besedo in dejanjem.
Veliko besedo ima »dežurni gojenec«, to je eden izmed starejših učencev, vsak dan idrugi. Dežurni gojenec ureja šolsko disciplino izven šolskih sob. Svoj sedež ima v sobi zraven vhoda. Vsak učitelj in učenec, ki zamudi šolo, se mora ja-Pri njem, zamuda pa se vpiše.
Kitajski d i j a k
Soba dežurnega gojenca je pristojno mesto, kjer se sporočajo pomanjkljivosti, poškodbe itd. Vsak študent, ki kaj izguibi ali najde, se oglasi tu. Šolska disciplina zahteva, da učenci vsak dan dvakrat pozdravijo državno zastavo, ki plapola na drogu sredi dvorišča.
šolska policija in sodišče
Kitajska šola ima šolski policijski uraid in šolsko policijo. Policija sestoji iz učencev in je nekako dopolnilo dežurnemu gojencu. Policija hodi vedno okrog in pazi, da učenci med poukom ne pohajkujejo okoli poslopja. Ob določenem času se deli čaj. Ker je tedaj nevarno, da kitajski dijaki pozabijo na dostojno vedenje in red, zato se delitve čaja vedno udeleži tudi policija. Vsak študent rad igra »podicaja«, ker mu tisti dan ni treba hoditi k pouku.
V posebni hišici posluje šolsko sodišče. Predsednik sodišča je učitelj, kateremu so dodeljeni štirje gojenci. To sodišče sodi učence in učitelje. Od malih sodnikov se vsak niti ne usekne vedno, kadar je treba.
G. ravnatelj sprejema .. .
Obiskovalce naznani dežurni gojenec ravnatelju zavoda. Kmalu se prikaže ravnatelj, ki pelje obisk v lepo sprejemnico, kjer gojenke postrežejo s čajem. G. ravnatelj pa se medtem obiskovalcem po kitajski šegi na dolgo in široko zahvaljuje za toliko čast, da so bili tako prijazni in pozorni, da so hoteli obiskati in s svojo navzočnostjo počastiti njegov zavod. Nato s kitajsko prijaznostjo vodi obiskovalce od sobe do sobe.
Dijaška uniforma
Učenci in učenke imajo enako uniformo: modre hlače, suknjič, dijaško čepico. Učenke so ostrižene. Učenci najvišjih razredov imajo skavtsko uniformo z vsemi piščalkami, noži in steklenicami.
Študentovske trgovine
Kitajski dijaki so precej samostojni in podjetni. V svojem šolskem zavodu vodijo sami lastno trgovino: trgovino za šolske potrebščine, trgovino s slaščicami, jedili in brezalkoholnimi pijačami. V teh trgovinah prodajajo blago po nabavnih ■cenah. To kaže nepričakovano veliko socialnega mišljenja in veliko kolegialnost. Ge je kaj pozitivnega v nesreči in zmedeni kitajski šoli, je gotovo ta podjetnost, združena s kolegialnostjo in socialnim Mišljenjem.
Šolnine. . .
V zavodu ne manjka sobe z napisom: Blagajna. V to blagajno odrine kitajski študent vsak mesec po pet dolarjev (250 din) šolnine. Za skrajno slabe kitajske socialne razmere je ta vsota naravnost neverjetno visoka.
Dijaški časopisi in tiskarne
Večji zavodi izdajajo svoj dijaški list. To je prva stvar, ki jo uslužni gospod ravnatelj pokaže. V list pišejo učitelji in učenci, prinaša pa vzgojne in nacionalne članke poleg uradnih šolskih naznanil in predpisov. Ta časopis si učenci tiskajo skupaj s svojimi zvezki in drugimi podobnimi potrebščinami sami. Zelo kvarno pa je, da je list pisan v materialističnem duhu in da vrši podtalno komunistično propagando. To je zopet tista usodna čer, pred katero stoji danes vsa mladina, tudi kitajska in japonska. Ta kitajska mladina, ki se vzgaja v tehnično dovolj visoko razvitih šolah, bi lahko prinesla svojemu neukemu in ubogemu narodu veliko sreče in blagoslova. Dokler pa hodi po teh potih, mu pripravlja propad.
Razredi
Kitajski dijak sedi v klopeh, ki so pogrnjene z belimi prti. Za učitelja veli predpis, da mora razlagati stoje s palico v rokah. Dijaki na klopeh mirno sede, poslušajo in drže roke na kolenih.
Stene v razredih so bele in okrašene z barvanim papirjem, ki ga rezljajo učenca sami. Na stropu so slike bojnih letal, vojaških posadk, ki streljajo na sovražnike ali podobno. To naj vzgaja vojaškega duha v mladih Kitajcih. Za snago v razredu mora skrbeti vsak učenec sam. Vsek dan pometajo, enkrat na teden ribajo, poleg tega pa si pe-rejo bela pregrinjala za klopi.
Knjižnice in učiki
Po uradnih predpisih mora imeti vsaka šola svojo knjižnico in čitalnico, da si morejo učenci iiziposojati knjige. Tudi knjižnice kitajskih šol je dosegal kulturni boljševizem, tako da ob splošni neorientiranosti in nejasnosti v svetovnonazornih vprašanjih vrše komunistično propa-
Poverjenikom in naročnikom.
Letos smo za nabiranje naročnikov vpeljali nove bloke s kopirnim papirjem. Vsa potrdila o plačani naročnini se morajo vpisovati v nove bloke, Lansfci bloki naj se vrnejo blagajnikom in upravi.	Uprava.
Biiašhi koledarček
gando. V čitalnici je sredi sobe velik pult, na katerem je zvezek. Ta zvezek je idomači šaljivi list, v katerega lahko vsak piše in riše, kar hoče. V listu lahko opaziš tu in tam boljševiške brezbožniške karikature.
Kam bo privedla Kitajsko ta zmedena, neopredeljena in brezbrižna duhovna vzgoja mladine?
Stalne razstave risb in drugih izdelkov kažejo tujcu napredek in učenost kitajske mladine. Nekatera učila so zopet silno zanemarjena. V naravoslovnem kabinetu dobiš komaj nekaj zaprašenih kosti, nekaj hroščev in metuljev s polomljenimi krili.
Nemški vpliv
V zadnjem času gledajo Kitajci vedno bolj pozorno v Nemčijo in študirajo narodni socializem. Ta usmerjenost se je kmalu pokazala tudi v šolah. Ker posnemajo vse, kar vidijo in morejo, so začeli posnemati tudi nemško nacionalno in vojaško vzgojo, katero na vsa usta hvalijo. Telovadba na kitajskih šolah je usmerjena vojaško in športno. Zelo goje tenis, ping-pong, igre z žogo in narodne plese. Enkrat na teden se zbirajo v glavni dvorani k nacionalni uri in obnavljajo oporoko očeta domovine Sunjacena.
Socialne razmere in zdravje
Kitajski študent živi v zelo slabih socialnih razmerah. To se seveda močno pozna tudi na zdravju. Večina je zelo slabotna, kajti riž, ki ga največ in skoro izključno uživajo, ne da dovolj odpornosti. Poleg tega pa so nekateri tako revni, da jedo komaj enkrat ali divakrat na dan. Na šoli s 1.700 gojenci je 20 do 50 bolnikov na dan. Razumljivo je, da morajo imeti zavodi bolnišnice z najnujnejšo lekarno. Večkrat kak učenec sredi med poukom o-medli od slabosti.
*
To so vesele in žalostne strani iz življenja kitajskega dijaka, šole so na zunaj precej popolne, kažejo velikopotezno zunanjost, a za vsem velikim videzom se skriva plitvina dn površnost. Kitajski dijak s to šolo ni posebno zadovoljen. To kaže tudi dejstvo, da se mnogi, naveličani praznosti in hladnih odnošajev s predstojniki, vpisujejo v katoliške šole. iSmer, kakršna vlada v kitajskem šolstvu, je nesmiselna in nevzdržna. Kako je mogoče, da bi resna in premišljena šolska politika posnemala obenem brez ozira na levo in desno fašiste in komuniste, japonski materializem in amefikan-sko delovno šolo? Tako neurejeno in zmešano posnemanje brez vsake orientacije kaže popolno nesamostojnost dn nezrelost. Vprašanje je samo, kam bo naš kitajski tovariš na ta način prišel. Mi želimo, da bi se izognil katastrofi, ki mu preti.
Dijaški kongregacijski koledarček za šolsko leto 1937/1938 je izšel. Po obliki je za spoznanje manjši kakor lani, vendar je lepši.
Vsebinsko je zelo bogat. Mnogo ima snovi, ki jo bo vsak dijak lahko uporabljal v šoli: tri strani letnic slovenske politične, šestnajst strani slovstvene zgodovine, trinajst strani svetovne zgodovine. Kakor v lanskem tako tudi v letošnjem koledarčku so pregledne tabele francoskih in nemških nepravilnih glagolov in seznam najvažnejših matematičnih formul. Pod poglavjem »To in ono iz zemljepisa« so zbrani važni in zanimivi podatki. Članek o stenografiji in nasveti za taborjenje so zelo poučni. Lep je verski sestavek »Preberi in premisli«. Slede še: članek o nadškofu dr. Jegliču, o Rafaelovi družbi, Frideriku Ozanamu in o slovenskih srednjih šolah v preteklosti in sedanjosti. Našteti so katoliški dijaški zavodi, dijaški domovi in menze, kar bo
marsikomu dobro služilo v orientacijo. V koledarskem delu so pod posameznimi meseci navedeni sklepi dijaških kongregacijskih zborovanj. Ena teh resolucij je v našem času Katoliške akcije zlasti važna: S svojim katoliškim zanosom, s svojo vedro in čisto mladostjo, s svojim vzgledom in žrtvami si osvajamo nove tovariše v laiškem apostolatu in v katoliški akciji (1932). Na nekaterih nadaljnjih straneh so posebne razpredelnice za imena so-sošolcev, za naslove, datume godov, troškovnik in precej praznih listov za beležke.
Koledarček je pester in zanimiv, spadala bi vanj še članka o Katoliški akciji in o komunizmu. Ima 168 tiskanih strani in stane 8 dinarjev.
Koledarček je dober in lep, glavno pa je to, da je naš edini dijaški katoliški koledarček. Zato bi bila sramota, če bi slovenski katoliški dijak kupoval kake druge in tako Bog ve koga podpiral.
Tudi molčanja se je treba učiti, kakor se je treba učiti govorjenja, in učiti se govoriti ni najtežje. (Louis Veillot).
LUŽIŠKI SRBI POD HITLERJEM
Kakor poroča češki list »Vecorny Ceske Slovo«, je Hitler razpustil zadnje znanstvene in kulturne ustanove lužiškiih Srbov. Isto se je zgodilo s katoliškimi društvi sv. Cirila in Metoda.
IZGUBILA SE JE BOMBA...
»Eastem Information« javlja iz Leningrada, da je neki ruski bombnik med zadnjimi manevri zračne brambe v izvidniškem poletu v bližini Bolegoja »izgubil« dve bombi, ki sta padli »prav po naključju« ravno na neko cerkev. Ena bomba se ni razletela, druga pa je napravila veliko razdejanje. Notranjščina .cerkve je bila zelo hudo poškodovana in petnajst vernikov, ki so bili v cerkvi pri službi božji, je bilo močno ranjenih. Med ranjenci je bil tudi .pop Mamajev, ki je nekaj dni nato zaradi ran umrl.
Pilot je pri zasliševanju izjavil, da je bombo čisto po naključju izgubil ravno nad cerkvijo. Sodnik je to takoj razumel in pilota oprostil.
BOLJŠE VISKI MISIJONSKI VELEFILM
Letos 7. februarja je bilo na svetovnem b rezbožnišk e m kongresu sklenjeno, naj se izdela velefilm: Inozemski misijonarji — sovražniki domačinov. Kredit za ta film znaša 400.000 rubljev. V glavni vlogi bo nastopil »do zob oborožen misijonar«. Vloge domačinov pa bodo igrali črnci-komunisti, ki se trenutno šolajo v Moskvi na institutu za vzgojo brezbožnih propagatorjev.
B S posebnim poudarkom bodo pred-
vajali tiste scene, ki kažejo, kako je treba požigati misijonske cerkve.
Kdaj bomo katoličani izdelali ve-lefilm, v katerem bo igral glavno vlogo misijonar, ki nosi narodom kulturo, vero in mir?
MODERNA FIZIKA IN BOG
Nedavno je na Dunaju predaval slavni angleški fizik in astronom sir Arthur iStandey Eddington. V tem svojem predavanju je med drugim povedal tudi tole:
»Znanost more sicer razkrivati eno skrivnost sveta za drugo, a resnične podobe svetovja ne bo mogla nikdar dognati. Moderna fizika nas nujno vodi k Bogu in ne od njega proč. V našem zemeljskem življenju moremo gledati samo eno fazo razvoja vesoljstva. Vse drugo mora ostati samo sklepanje, čigar pravilnost je vedno dvomljiva. Ravno to pa nam da slutiti bivanje Vsemogočnega, ki vlada vesoljstvo.«
Ognjen val živega katolicizma gi* e preko zemlje. Ostalo bo le, kar je zavestno, celotno in živo krščansko. Kar je gnilo in polovičarsko pa bo propadlo. P. Muckernmnn S. J.
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje-Domžale (Jože Godina),.