PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana . Abb. Destale I gruppo gotovini Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 40 (9042) TRST, sreda, 19. februarja 1975 vttiMuitóK! OJMEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» ” ■iovcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Uscita Krasa ni mogoča brez sodelovanja prizadetih! Nenadoma se je izvedelo, da ia sestane prva komisi- ja deželnega sveta in da ima vo .rnevneirn redu tudi razpra-zaiost reše-kna&k-rh vPirašanj in da bo o bodo ravervatih govor, ko ° ra resena. razpotea-nÌ1hn'ekaj več časa na eamevnf0-!15'1 naslovili na poje stSÌS, c ane deželne komisi-Zveza cf„en?CO’ kot je Kmečka sto^ W a °b razpravi v pri-nice n T1?^1 Poslanske zbor-ci že °^Vlr?em zakonu Bel-ieta i97i njeS0TO odobritvijo sveto^ioi P5 da nam deŽ8lni komisiin ’ sestavljajo prvo penavi1 ’ne i-bodo zamerili, če in st n n?110 .^u nekaj dejstev organica0’•101 j® strokovna kmetov in polna Tx>rn0na tržaškem izdelala tovarn dotgotrajnih posventi Kros neposredno prizadeti-jd se 7„sevci>. z organizacijami, &a m anamajo za zaščito Kra-kratičen 0bcinami> jd 60 demo-zadeteu neP°sredni izraz pri-men ifai Prabavalstva. Naš na-d*jstva ^ da s? .enkrat na ta Pnstoir," srahsca opozorimo meru J^Q ustanove, v tem pri-rnisiip ,ane. Prve deželne ko-tdjub ’naihnr0- vsi Kraševci to ne utegni^ ,vo'1j1 verjetno nja nrnhf^0 Poglobiti poznava-Kralev0blfm°v Krasa in potreb nju da vi’ v skromnem upa- njhiovim iZtoram.0Sl0 Se nitore6?1 treba Pribiti, da ne unirò S€ .najmanj Kraševci, njn naravnuf1?0 in obranjeva-ne pokro ■ h leP'ot te edinstveno Pa Obžalovanja vredni ParlnjU i. j® najprej državam svSent’ S€daj Pa še de- ^ntliiva-f ’ Pokazal večjo ob-in živavit Za za®;òito rastlinstva zaščito fuo- na. Krasu kot za j° in c Udi’ ki na njem živi-Padniki v veliki večini pri-skupno:Sti 0Venske narodnostne da ^ ,iakn je treba pribiti, •te vredn Kras še tak, da ga kijuS1^ .zaščititi je to iz-ševcev v.asluga pokolenj Kra-raii m ril 80 na njem trdo ga-ravnego ^ 80 vseh pačenj na-vi nednrv, r-aSkega okolja kri-Dovolj je, da ln metano ? razne naftovode ijivo kb?vode- ki ga nepoprav-stavlienn i° An ki sn bili pena nekat»?10^ volji Kraševcev, vo nasnr^ zgradbe, ki so praškim narn Je- akkidnosti s kra-Ne ^ vnim okoljem. ^je noi?10 Poseči v ocen j e-v®ga zaknn11?®211^ členov no-Sa med ^ 8kega predloga ki niti ni urAA^ni Kmečka zveza smo sam-. ™0 Prejela, ampak 8a te nwnPOnovili »tališče, ki Plačilo n^.Pradstavraštvo toi-odbomitoi , Jnemu deželnemu vabil na n0to te lani po-111 te naihn?8Ve^0vanje (čeprav ganizaciip iJ Predstavniške or-tov s Tri„ kmetov m polkme-sPremnem keiga .niti omenil v skemu 05._ poročilu k zakon-Krašo nutkn)- :o urej f?'rej eml j a j o zade- yatov A ;S,a naravnih rezer-odPorom lkTn zaskrbljenostjo upošteval' J6 naravno, če ?a ’mda jih nihČ8 ni , i sploh viA5nenj€ Preden je ^.ko,nski nippfu v Parlamentu pustimo ?5ed og Belci, če po-Jbii bile vsili VSe žrtve, ki so 861 j a, cevovod8 (b®gunska na-fbtešno) V razlastitve na ^adioiona! J^jnono škodo njih bietja. 2p ,,lb- deJavnostd in i- n0 - na Podrn Jet zaman čaka-uačrte za reiStOacijske Ifške občinp a,Sk° Področje tr-fd1 naraven ' kl naj bi omogo-v“‘^ ka zveza ^o^^auu j® Krneč-njenem mneUdarda’ da j® P° 6mkavitamuenju edina zares u- ^ .«aščzta tif13' 0k0lja aktiv- «oionalntoì ^Je Podpora tra-%tvu go^Hd®Javnostim (kme-vim, m gostmstvu, obrti) tono-trom (kmerv^f^u s tem smo-v ^to to^ok! turizem). Uujninfi™itUPrava najprej z gazati ™ okrepi do- ?Je nekaj knH^m’ da h°če za-bl Potem bmtneg-a stoiriti- da Jbanjširv, oih Pripravljeni z ij atiJ nezaupanj em razprav- te, pa ^^tih, m pomeni- kakršenkoli b°u .d^lni zakon ojnejevanje’ niihA6kAlvno hudo nmhovi zLnlji h ^ ^a™0 na čnoapo rnj dežela najprej kon-bam zavi^f^ura'ijivem večlet-iizacijp S^uju omogoči rea-zadruzme mlekarne in zadružnih hlevov, ki edini morejo zagotoviti prebroditev hude krize domače živinoreje z znižanjem stroškov prireje in odpravo posredništva, ki odžira večji del dohodkov kraških živinorejcev. Naj izda zakon za podporo kmečkemu turizmu, po zgledu Južne Tirolske, ki lahko pomeni dodaten vir dohodkov in ' zato obstoj kmečkih družin. Naj se vendar o-mogoči domačinom, da si v svojih vaseh uredijo času primerno. bivališče, naj se podprejo s potrebnimi naložbami in infrastrukturami tradicionalne dejavnosti Kraševcev. Iste misli smo ponovili predsedniku deželnega odbora in odborniku za kmetijstvo na po-svetovamju 10. januarja letos. Zaščite Krasa ni mogoče u-rediti brez sodelovanja ali celo proti volji njegovega prebivalstva, Zaščititi se je lahko s takimi ustanovami, ki bodo njegov čimbolj neposreden izraz in na tak način, da se bo Kraševec mogel čutiti soodgovoren in še vedno gospodar na svojem. LUCIJAN VOLK Splav zakonit v primeru nevarnosti za zdravje matere Ustavno sodišče v Rimu je včeraj deponiralo v svoji pisarni razsodbo o primeru nekega milanskega sodnika, ki je menil, da je sedanja italijan-. ska zakonodaja glede splava v nasprotju z določili ustave. Razsodba ustavnega sodišča proglaša del člena 546 k.z. (fašistični zakon Rocco iz leta 1931) za neustaven ter dovoljuje zdravniške posege (za splave) ne samo j v primerih trenutne hude življenjske nevarnosti za nosečnico, temveč tudi tedaj, ko zdravniki menijo, da bi bilo telesno in duševno zdravje nosečnice prizadeto. Ustavni sodniki menijo nadalje, da ni mogoče v teh primerih primerjava med življenjem, ki že obstaja in tistim, ki se šele poraja. Vatikanske reakcije na razsodbo so še previdne, toda obsodba stališč, ki ne izenačujejo vrednosti življenja nosečnice in zarodka, je na dlani. Komunistična poslanca Sero-ni in Malagugini zahtevata čimprejšnjo obravnavo tega vprašanja na parlamentarni ravni. Članek berite na 6. strani. SEJA OSREDNJEGA VODSTVA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Prepoved sodelovanja s komunisti v izvoljenih krajevnih upravah Osrednje vodstvo zadovoljno z odstopom demokristjanskega župana v Benetkah RIM, 18. — Na seji osrednjega vodstva krščanske demokracije, ki jc bila danes v Rimu, so najbolj obširno razpravljali o sodelovanju z ostalimi strankami v občinskih, pokrajinskih in deželnih svetih. 0-srednje vodstvo je z zadovoljstvom vzelo na znanje, da je v Benetkah, kjer je bil občinski odbor sestavljen z zunanjo podporo komunistov, z dogovorom, da se čimprej rešijo najnujnejša mestna vprašanja, odstopil tudi demokristjanski župan, potem ko so odstopili najprej socialdemokratski in nato demokristjanski odborniki. Osrednje de-mokristjansko vodstvo je ob tej priložnosti «odločno povabilo» vsa pokrajinska in deželna tajništva stranke, naj sprejemajo primerne pobude, da spravijo v stare kolesnice vse tiste krajevne uprave, ki ne slonijo na sodelovanju s strankami leve sredine. Gre v bistvu za prepoved vsem demokristjan-skim krajevnim upraviteljem v državi sodelovanja š komunistično partijo. Osrednje vodstvo KD se je s tako vnemo lotilo tega vprašanja, da je že napovedalo, da bodo v najkrajšem času sklicali še eno sejo vodstva in proučili, «če so vsa pokrajinska in deželna tajništva izpolnila omenjeno navodilo». Obenem osrednje vodstvo obvezuje strankina krajevna in deželna vodstva, da naj si prizadevajo, da o-lajšajo sodelovanje med «demokratičnimi silami». Osrednje demokristjansko vodstvo je razpravljalo tudi o splavu in pozvalo svojo poslansko skupino, naj v dogovoru z demokristjanski-mi senatorji predloži parlamentu zakon o splavu, ki bo v skladu s sprejetimi sklepi. Poleg tega so še govorili o deželnih in upravnih volitvah ter sklenili, da skličejo zasedanje vsedržavnega sveta KD za 28. februaria, na katerem balo proučili nSSrt o izbiri kandidatov za prihodnje volitve. Na seji je bilo tudi sporočeno, da je imela KD lani milijon 841.344 članov. RIM, 18. — Tukaj so danes potrdili, da se bo jutri dopoldne sestalo osrednje vodstvo PSI. Razpravljalo bo o položaju ženske v sedanji družbi, splavu, javnem redu in o sklicanju zasedanja centralnega komiteja. V Rimu prireditev o sodelovanju med Italijo in SFRJ RIM, 18. — V centru za italijansko - jugoslovanske odnose je bila danes politično - kulturna prireditev, na kateri je imel glavni govor senator Vedovato, kot predsednik evropskega parlamenta. Govoril je na temo «Evropa, Italija, Jugoslavija — zakaj je Strasbourg povabil Beograd». Senator Vedovato se je skliceval na nedavni govor, ki ga je imel jugoslovanski zunanji minister Minic v evropskem parlamentu v Strasbourgu. Poudaril je, da je evropski parlament prepričan, da je njegova zaskrbljenost zaradi delitve evropskega Novoizvoljena voditeljica britanskih konservativcev Margareti! Thatcher je imela včeraj prvi pogovor na visoki mednarodni ravni, ko se je sestala z ameriškim zunanjim miništrom Kissingerjem kontinenta, tudi zaskrbljenost Jugoslavije, ki je bila ena od prvih držav, ki je obsodila blokovsko politiko. Zaradi tega — je dejal senator Vedovato —- je evropski parlament hotel slišati iz usta voditelja jugoslovanske diplomacije, ka ko vodi Jugoslavija svojo mednarodno politiko, ki je v največji meri usmerjena k utrditvi pomiritve. Ob tej priložnosti je senator Vedovato sporočil, da bo Jugoslavija, v okviru sodelovanja z evropskim parlamentom, sodelovala tudi na četrti parlamentarni in znanstveni konferenci, ki jo priredi evropski svet v Firencah septembra letos. Omenil je, da je jugoslovanska vlada navezala neposredne stike z evropskim svetom in se vprašal, ali ni že prišel čas za dejansko politično sodelovanje. Pohvalil je jugoslovansko stališče na nedavni medparlamentarni konferenci v Beogradu in zaključil, da bi bilo sedaj treba vzpostaviti resnične odnose sodelovanja in solidarnosti med Italijo in Jugoslavijo. V tej zvezi je dejal, da Italija in Jugoslavija morata najtesneje sodelovati za dobrobit in mir na svetu. V senatu odobren zakon o volilni pravici 18-Ietnikom RIM, 18. — V senatu so nocoj zaključili splošno razpravo m sprejeli vse člene zakonskega odloka, ki se nanaša na polnoletnost z 18. letom starosti, s čimer dobijo 18-letniki tudi pravico aktivnin volivcev. Zakonski osnutek vseouje tudi pravila o prilagoditvi zadevnih členov civilnega zakonika in nekaterih norm odloka predsednika republike, ki se nanaša na volitve. Zakon mora sedaj odobriti še poslanska zbornica. RIM, 18. — Milijon 200 tisoč poljskih delavcev bo jutri stavkalo ves dan. Delavci protestirajo proti razbitju pogajanj z veleposestniki za ovrednotenje točke draginjske doklade in za zajamčeno plačo. Sindikalna federacija sporoča, da se bodo jutrišnjih demonstracij poljskih delavcev udeležili tudi industrijski delavci. DRZNA IN NEPRIČAKOVANA AKCIJA V CASALE MONFERRATO BRIGADISTI NAPADU KAZNILNICO: OSVOBOJEN VODJA RENATO CURCIO Napadalci so presenetili paznike in jih onesposobili, preden so lahko segli po orožju ■ Curdo je čakal na pajdaše na hodniku ■ Brezuspešna preiskava Renato Curcio CASALE MONFERRATO (Alessandria), 18. — Komandos samozvanih rdečih brigad je danes popoldne okrog 16. ure z drzno akcijo osvobodil svojega domnevnega voditelja Renata Curda, ki je bil od 8. septembra lani zaprt v kaznilnici v Casale Monferrato. Bri-gadistom je nato uspelo pobegniti in zabrisati vsako sled za seboj. Bliskoviti napad komandosa je presenetil paznike, kljub temu pa je skoraj neverjetno, da so brigadisti s tako lahkoto osvobodili človeka, ki so ga desničarski tisk, televizija in sodniki proglasili za «glavnega javnega sovražnika italijanske demokracije». Po pričevanju agentov je bila ura komaj 16.00 čez, ko je na vhodnih vratih kaznilnice pozvonila mlada in prikupna žen ska, ki je rekla, da bi rada izročila paket jetniku. Dežurni paznik je pogledal skozi kukalo in ji na stežaj odprl vrata, ker se mu ni zdela nevarna. Preden bi mignil so brigadisti vlomili in ga razorožili Prav tako so onesposobili apunta-ta, ki je bil v stražarnici. Dva «napadalca» sta se z lestvijo, ki sta ........................................................ PRVI DAN OBRAVNAVE PROTI FAŠISTIČNEMU ATENTATORJU Milanski sodniki pokazali odločen namen speljati do konca proces proti Berteli ju Zavrnjena zahteva obrambe po prekinitvi obravnave ■ Terorist vztraja v podajanju lika «anarhističnega individualista» MILAN, 18. — V dvorani prizivnega porotnega sodišča v Milanu se je danes zjutraj začel proces ;>rcti fašistu Gianfrancu Bertoliju, ki je obtožen pokola v Ulici Fatebenefratelli pred milansko kvesturo in vrste drugih kaznivih dejanj, kot so vtihotapljanje vojnega orožja (obtoženec trdi, da je bombo prinesel s seboj iz Izraela), nedovoljene posesti orožja, posesti ponarejenega potnega lista in lažnega pričevanja (ko so ga aretirali je Bertoli izjavil, da mu je ime Massimo Magri). Porotnemu sodišču predseduje dr. Mario Del Rio (pri-sedni sodnik dr. Antonio Stella, zapisničarka Luisa Palombi), javni tožilec pa je dr. Liberato Riccardelli, ki je v istem svojstvu sodeloval s preiskovalnim sodnikom dr. Lombardijem. Bomba, ki jo je Bertoli vrgel 17. iskovalnega sodnika umestni in da se proces lahko nadaljuje, čeprav je še v teku dodatna preiskava o pokolu. Prekinitev bi le povzročila veliko zamudo in ne bi doprinesla bistvenih elementov razpravi. Nekaj minut pred sklepom sodišča je v odgovoru na vprašanje nekega časnikarja samozvani anarhist poudaril: «Lahko bi se branil, a samoobramba bi zahtevala veliko prostora, ki mi ga ne morete posvetiti. Poleg tega pa, če v dveh letih še niste doumeli pomena mojega dejanja, nisem jaz kriv.» Med zasliševanjem terorista se je moral predsednik sodišča oborožiti z dobro mero potrpežljivosti, da mu niso popustili živci v brezupnem poskusu, da bi zaustavil hudournik Z razpravo na milanskem porot- komisarju Calabresiju. maja 1973 po zaključku svečanosti ob odkritju spominskega obeležja komisarju Luigiju Calabresiju, je ubila štiri ljudi in jih ranila 46. V pokolu so izgubili življenje 23-let-na Gabriella Bortolon, 64-letni Giuseppe Fanzine, 30-letni Federico Masarin in 61-letna Felicita Saia Bertolczzi. V rasliševanjih je terorist, ki se proglaša za «anarhističnega individualista», poudaril, da je bila bomba namenjena notranjemu ministru Rumorju, ki se je udeležil svečanosti skupno z načelnikom policije Zando Loyem in drugimi predstavniki oblasti. Doslej je samozvani anarhist vztrajno trdil, da je zločinski izpad odraz njegovega upora proti «gnili italijanski družbi». Visok, navidezno miren in odločen, z brezizraznim asketskim o-brazom je Bertoli prišel danes zjutraj v sodno dvorano nekaj minut pred začetkom obravnave v spremstvu številnega in do zob oboroženega voda karabinjerjev. Pokonci in s prezirljivim nasmeškom na ustnicah je mirno čakal, da so fotografi opravili svoie delo preden se je obrnil k branilcu odv. Dionisiu Messini in mu polglasno nekaj pripovedoval. V odgovoru na vprašanje nekega časnikarja je odv. Messina poudaril, da bo zahteval prekinitev procesa v pričakovanju zaključka dodatne priskave. Takoj nato je v pogovor s časnikarji posegel tudi samozvani anarhist, ki je v skladu s svojo vlogo poudaril, da so vse domneve o njegovi povezavi s fašisti «nemarne čenče». O novinarjih pa je menil, da so «specialisti v izkrivljanju individualnega upornega dejanja in v njegovem povezovanju s sistemom, ki je nevaren.» Ko so ga opozorili, da je Freda označil časnikarje kot «pjsune» jih je prezirljivo zavrnil: «Freda nima monopola nad besedami.» Prihod sodnikov je prekinil pogovor. Kronika obravnave je skopa in se omejuje zgolj na formalnosti, če izvzamemo dejstvo, da je sodišče zavrnilo zahtevo Bertolijevega branilca po prekinitvi procesa. Po prijavi zasebnih strank je sodnik prebral obtožnico. Ob glavni obtožbi — sodelovanje pri pokolu — je Bertoli vstal in zakričal: «Ni res, to je laž. Obtožba je zgrešena.» Sodnik mu je ukazal naj umolkne in prebral do konca obtožnico. Takoj nato je povzel besedo odv. Messina, ki je, kot rečeno, zahteval prekinitev procesa. Temu so se protivili tako predstavniki zasebnih strank kot javni tožilec in sodni zbor (v katerem so poleg predsednika sodišča in predsednika pet norotnikov in ena porotnica) je po poldrugi uri posvetovanja zavrnila zahtevo. Sodniki so , Rumorju, ki se je udeležil svečano-bili mnenja, da so zaključki pre- - sti ob odkritju spominskega obeležja besed in stavkov, Hi je privrel iz Bertolijevih ust. Atentator je ves čas vztrajal' v svoji začetni verziji, da je moril v imenu Pina Pinellija, resničnega anarhista, ki je znal govoriti le o ljubezni in pravici. Razložil je tudi, kako naj bi vtihotapil bombo v Italijo in kako naj bi se kljub grobo ponarejenemu potnemu listu izognil vsem težavam z obmejnimi stražniki. Med kratko prekinitvijo se je divje zagnal proti časnikarju, ki ga je vprašal, koliko so ga plačali za njegovo komedijo, nato pa je med o-bravnavo dodal, da mu le vzgoja prepoveduje, da ne ožigosa z «drekom» vse, kar so listi pisali o njem. Razprava se je zaključila s sporom med branilcem in tožilcem, kl je hotel vedeti, zakaj je terorist takoj po atentatu vzkliknil: «Krivec je sodnikov sin.» V Ziiricliu sestanek Pahlavi-Kissinger ZtlRICH, 18. — Iranski šah Reza Pahlavi je imel v zadnjih dneh vrsto pomembnih političnih pogovo- rov. Najprej, se je sestal s francoskim predsednikom Giscardom D’E-staingom, danes pa še z ameriškim državnim tajnikom Henryjem Kissingerjem, ki je dopotoval v Zu-rich iz Londona ter takoj po pogovoru z iranskim šahom odpotoval v Pariz. V teh pogovorih je šah spet izrazil svoje nasprotovanje morebitnemu ponovnemu embargu nad izvozom nafte na Zahod. Poudaril je, da so si zahodne države v tem času ustvarile velike zaloge petroleja, zaradi česar bi zapora nad izvozom bila brez političnega uspeha. V pogovoru s francoskim predsednikom pa je Reza Pahlavi podčrtal tesno povezavo med ceno petroleja in ceno kmetijskih pridelkov. Dejal je, da so države proizvajalke petroleja pripravljene znižati ceno nafte, če bi se znižala cena kmetijskih pridelkov in industrijskih proizvodov. MOSKVA, 18. — Sovjetska tiskovna agencija TASS sporoča, da se je zunanji minister Gromiko vrnil v Sovjetsko zvezo po pogovorih, ki jih je pred dnevi imel z ameriškim državnim tajnikom v Švici. niiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pokol v fašistični strategiji napetosti nem sodišču se je včeraj začela zadnja faza sodnega postopka proti Gianfrancu Bertoliju, samozvanemu anarhistu, ki je z ročno bombo ubil štiri ljudi in jih ranil 46 pred milansko kvesturo. Če izvzamemo obsodbo Giancarla Rognonija, Nica Azzi-ja, Francesca De Mina in Maura Marzoratija zaradi neuspelega atentata na brzec Turin - Rim, je to prva preiskava o «mejniku» nasilja, ki se zaključuje pred sodiščem. Res je sicer, da smo bili pred tem že trikrat priča začetku procesa zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana — če lahko farso neutemeljenega odlašanja in zavlačevanja lahko sploh imenujemo proces — nobenega jamstva pa ni, da se bo ta obravnava zaključila z razsodbo in z obsodbo krivcev. Proces, ki se je začel včeraj, ima za razliko od vseh ostalih to značilnost, da je krivec znan in da o njegovi odgovornosti ni in ne more biti nobenega dvoma: videli so ga, ko je vrgel smrtonosno bombo, poleg tega pa je priznal svojo krivdo. Edini dvom, ki bi se ■ lahko porajal je, če je zločinski izpad res sad njegove osebne pobude, kot je doslej vedno trdil, ali pa je bil samozvani anarhist le orodje v rokah prevratniške organizacije. Dodatna preiskava, ki jo vodita sodnik Lombardi in javni tožilec Riccardelli, počasi razkriva ozadje terorističnega dejanja in kaže, da pokol ni bil sad blazneževega morilskega zanosa v imenu zastarelega anarhističnega ideala, da le politični terorizem lahko pomaga k preporodu družbe, pač pa uvod v prevratniški načrt. Bomba ni bila namenjena ljudem, ki so čakali pred kvesturo, pač pa notranjemu ministru Počasi, prepočasi a vztrajno prihaja morilski načrt na dan in odkriva, kako se za moralno in družbeno propadlimi ljudmi, ki bi naj-češče sodili v psihiatrično bolnišnico, skrivajo peklensko razsodni možgani, ki so zrežirali halucinantno tragedijo stopnjujočih se pokolov z izredno preciznostjo in daljnovidnostjo. «Smo pred začaranim krogom — je pred nekaj dnevi priznal preiskovalec v Arezzu — vse se je začelo v Venetu in vse niti vodijo v Veneto.» Preiskava o «Vetrovnici», v katero je vpleten tudi bivši načelnik obveščevalne službe SID gen. Miceli, je zajela vse plati prevratniške mreže zadnjih šestih let in kaže, da se teroristi niso nameravali ustaviti pred ničemer. Bertolijeva bomba ne spada le v okvir strategije tratila: namenjena je bila enemu najvišjih predstavnikov italijanske izvršne o-blasti, čigar nasilna smrt bi brez dvoma lahko povzročila kaos. Tragična resnica je, da za tako točno zasnovanim načrtom stoji lahko le trdna organizacija, ki ima orožje, vojsko in predvsem odločno vodstvo. Stavek, ki ga je po pokolu pred milansko kvesturo izustil eden od kolovodij, je zelo značilen: «Končno nam bodo industrijci morali dati denar.» Kdor je pripravljen na umor nedolžnih žrtep, na prelivanje krvi sebi enakih le v imenu terorja in diktature, je brez dvoma blazen. Še bolj blazen in neprimerno nevarnejši pa je tisti, ki ga vodi in ki ga finančno podpira. V tej luči je ravnanje pristojnih teles, ki so po ustavi zadolžena za obrambo demokracije in odkrivanje resnice, tembolj nedopustno, saj vsako zavlačevanje in obotavljanje koristi le mračnim silam prevratni-štva. Kot rečeno je preiskava o po- kolu pred milansko kvesturo edina, ki se bo — vsaj tako kaže — zaključila z obsodbo krivca. Vse ostale pešajo ali pa jih skušajo najvišji predstavniki sodne oblasti onesposobiti z zavlačevanjem in umetnim združevanjem. Tako se je zgodilo s preiskavo o pokolu v Kmečki banki, ko je kasacijsko sodišče združilo proces proti Valpredi s procesom proti Fredi, Venturi in Pozza-nu, tako s preiskavo o «Vetrovnici», ki so jo odvzeli pristojnemu padov-skemu sodniku in jo zaupali rimskemu. Vse ostale preiskave pa so obtičale nekje na začetku poti in ne kaže, da bodo v doglednem času prišle do stvarnih rezultatov: to je primer bombnega atentata na slovensko šolo v Trstu (čeprav se šušlja, da je bombo postavil policiji in sodstvu dobro znani fašist), to je primer pokola na brzcu «Ita-licus», to je primer še nepojasnjene smrti fašista Espostija na planoti Rascino, to je primer umora policijskih podčastnikov Falca in Ceravola v Empoliju, to je primer atentatov na vlake sindikalistov pri Gioii Tauro, če se omejimo le na najbolj očitne izpade fašističnega nasilja. V tem okviru ima oživljanje teorije nasprotnih ekstremizmov objektiven pomen dajanja potuhe prevratnikom, kajti očitno je, da so fašisti, ki so bili pred tridesetimi leti poraženi in strti, lahko spet obnovili in okrepili svoje vrste le ob tihem privoljenju nekaterih državnih organov. V tem pogledu Čile morda le ni tako oddaljen od nas, kot bi lahko mislili, čeprav je italijanski narod že večkrat jasno izpričal trden namen, da z vsemi močmi brani demokratično ureditev v državi, o čemer ne moremo dvomiti. V. TAVČAR jo prinesla s sabo, povzpela do telefonske žice in jo prestregla ter tako praktično onemogočila paznikom zvezo z zunanjim svetom. Medtem je v stražarnico prišel tudi poveljnik paznikov, podčastnik Barbato, ki je bil prav tako kot njegovi možje prisiljen izročiti orožje brigadistom. «Kje je Curcio?» je ukazovalno vprašal načelnik komandosa in se nato odločno napotil proti celicam, ko je Barbato zamomljal v odgovor pritajeno grožnjo. Curcio je bil na hodniku. Komaj je videl oboroženega pajdaša je stekel k njemu in nato se je vsa skupina ritenski u-maknila do izhodnih vrat in pobegnila s «fiatom 124» temnozelene barve. Avto so preiskovalci našli v predmestju Casaleja. Renata Curda so karabinjerji a-retirali 8. septembra lani skupno s pajdašem Albertom Franceschi-nijem pri Pinerolu blizu Turina. Možem postave ju je ovadil bivši duhovnik Silvano Girotte, ki ga brigadisti dolžijo, da jih je opeharil in zlorabi! nezaslužen sloves duhovnika - gverilca, ki si ga je pridobil v Boliviji. Sodniki dolžijo domnevnega poveljnika samozvanih «rdečih brigad» vrste kaznivih dejanj, med katerimi ugrabitve genovskega sodnika Maria Sossija. Poleg tega je obtožen še napada na fašističnega sindikalista Labateja, ugrabitve funkcionarja Fiata inž. Ameria. napada na sedež organizacije «Sturzo» v Turinu in razdejanja «centra demokratičnega odpora» v Milanu. Najbolj zaskrbljen zaradi Curcio-vega bega je bil genovski sodnik Sossi, ki je ravno prejšnji petek spoznal v neki vili v Tortoni «ljudski zapor», v katerem je bil zaprt mesec dni. V pogovoru s časnikarji se je pozanimal, če je bil šef bri-gadistov oborožen in če je že slekla preiskava. Končno je tudi priznal, da ga vest o begu ne ravno razveseljuje. Takoj po napadu na kaznilnico je stekel mogočen preiskovalni stroj policije in karabinjerjev, ki so postavili cestne bloke na vseh cestah alessandrijske pokrajine, a doslej brez uspeha. Waldkim danes v Ankari in Atenah BAGDAD, 18. — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je prispel na 24-umi obisk v Irak. Medtem pa sn sporočili, da bo Waldheim jutri obiskal Ankaro in Atene, kjer bo očitno skušal posredovati med obema državama za rešitev krize na Cipru. Napetost med Turčijo in Grčijo je te dni, po proglasitvi turške neodvisne federativne države na severnem delu Cipra, dosegla višek. V Atenah poročajo, da se bo generalni tajnik svetovne organizacije sestal tako z mimstrskim predsednikom Karamanlisom kot * zunanjim ministrom Bitsiosom RIM, 18. — Predsednik vlade Moro je danes predsedoval medministrskemu sestanku, na katerem so govorili o sindikalnih vprašanjih javnih uslužbencev. Sestanka so se udeležili tudi podpredsednik vlade La Malfa, proračunski minister Andreotti, zakladni minister Colombo, finančni minister Visentini in minister za preureditev državne u-prave Cossiga. DANES Osrednje vodstvo krščanske demokracije je včeraj razpravljalo o sodelovanju na krajevni ravni z raznimi političnimi silami. Sklenilo je naročiti vsem svojim krajevnim vodstvom, naj prekinejo vsako delovanje v krajevnih u-pravah s strankami, ki ne pripadajo levi sredini. Na seji so tudi sklenili, da bodo predložili v parlamentu zakonski osnutek o splavu. Z drzno in nepričakovano akcijo je komandos samozvanih Rdečih brigad včeraj osvobodil svojega voditelja Renata Curcia. Brigadisti so presenetili paznike kaznilnice v Casale Monferrato, jih onesposobili in pobegnili $ Curciom preden bi agenti lahko sprožili alarm. Policija in karabinjerji so postavili cestne bloke na vseh cestah alessandrijske pokrajine, a brez uspeha. Na včerajšnji seji deželnega sveta je med razpravo o proračunu za leto 1975 ponovno stopilo v ospredje vprašanje pravičnega ravnanja s slovensko manjšino. Poročevalec za večino Gi-naldi je z omembo nekakšnih privilegijev, ki naj bi jih uživala manjšina, Izzval polemiko z nekaterimi predstavniki demokratičnih sil. Proračun je bil sprejet z glasovi večine, predstavnik Slovenske skupnosti pa je to pot prvič glasoval proti ustreznemu zakonu. STALIŠČE KOMISIJE ZA URBANISTIČNA IN GOSPODARSKA VPRAŠANJA SLOV. SKUPNOSTI Tudi novi deželni zakonski osnutek o kraških rezervatih ni sprejemljiv Osnutek predvsem ne predvideva, da bi prizadeto prebivalstvo v polni meri soodločalo o usodi svoje zemlje, ne predvideva obveznega znanja slovenščine za vse osebje itd. Komisija Slovenske skupnosti za urbanistična in gospodarska vprašanja je na svoji seji 17. t. m. proučila novi deželni zakonski osnutek o kraških rezervatih in pri tem prišla do sklepa, da je sedanji osnutek ravno tako negativen kot prejšnji, zato, ker ne upošteva najbistvenejših predlogov, ki so jih iznesle slovenske strokovne in politične organizacije in dejavniki, med temi zlasti Odbor za zaščito Krasa, t.j. prizadeti lastniki, ki so se medtem združili v uradno priznani zadrugi. Novi deželni zakonski osnutek o kraških rezervatih ne predvideva namreč, da bi prizadeto prebivalstvo v polni meri soodločalo o u-sodi svoje zemlje, ki jo je stoletja brez tuje pomoči in v znoju svojega obraza obdelovalo in oblikovalo. Zahteva po soupravljanju zaščitenih kraških področij je tudi povsem v skladu s sodobnim družbenim razvojem, bi vključuje v urejanje skupnih zadev najširše sloje prebivalstva (tako na šolskem področju). Prizadeto kraško prebivalstvo bi zato moralo imeti večino v upravnem svetu ustanove, v katere naj bi sicer bili zastopani tudi predstavniki krajevnih ustanov, kmetijskih in strokovnih organizacij, ki delujejo iv smeri ohranitve kraških značil-nosti. Upravni svet ustanove bi mo-i ral biti tudi edini pristojen za i-jmenovanje predsednika ustanove, ki 'bi ga izbrali člani upravnega svelta iz svoje srede. Pridržati predsedniku dežele pravico imenovanja predsednika ustanove, pomeni nadaljevati z obsojanja vredno prak-/so politično nastavljenih oseb, t.j. s politiko stolčkov. Novi deželni zakonski osnutek o kraških rezervatih tudi ne predvideva obveznega znanja slovenščine s strani vsega osebja, ki prihaja v stik z domačim prebivalstvom (kar naj bi torej veljalo tudi za direktorja). Tudi ni nikjer predvideno dvojezično poslovanje, kot bi to bilo v duhu čl. 3 deželnega statuta in v skladu z mednarodno sprejetimi obvezami do urejanja vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji. Komisija izraža svojo skupnost nad tem, da deželne oblasti, že ko jim je vprašanje zaščite kraških zna-;! čilnosti tako pri srcu, niso hitro in učinkovito pomagale pri uresničeva-/ nju zamisli o kraški zadružni mle-1 kami in sirarni, katera pobuda bi s krepitvijo krajevne kraške živinoreje močno prispevala k ohranitvi !■ za Kras tako značilnih in od člove-j ka oblikovanih in negovanih travnikov. Ista kritična pripomba velja tudi za nezanimanje deželnih obla-• sti za ostale živinorejske zadružne pobude, ki so posredno v zèlo tesni zvezi z ohranjanjem kraških značilnosti. Zlasti pa komisija kritizira nezanimanje deželnih oblasti tudi za zakonski osnutek, ki ga je predložil svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka o javni podpori vsem tistim prebivalcem Krasa, ki nameravajo popraviti ali obnoviti svoje stare in za Kras tako značilne domove. Čemu taka vnema za floro, ki jo itak ščiti deželni zakon o zaščiti redkih in dragocenih rastlin in katero ščitijo tudi ‘regulacijski načrti prek zelenih področij (če prihaja do uničevanja ali ogrožanja površin, ki spadajo hkra- ti tudi v področje kraških rezerva-j tov, npr. tovorno postajališče pri Fernetičih in kamnolom Faccanoni, ni to krivda krajevnega prebivalstva!) in čemu na drugi strani taka brezbrižnost za ohranitev kraških značilnosti, še mnogo pdmemb-nejših dejavnosti (živinoreja) ali znamenitosti (kraške stavbe)? Nesprejemljiv je predloženi osnutek tudi zato, ker vsebinsko zanemarja ne samo državljanske in narodnostne pravice krajevnega slovenskega prebivalstva, ampak tudi njegove gospodarske in socialne koristi, saj je tak način reševanja problematike varstva krajinskih značilnosti, ki prizadeto prebivalstvo od-rinja od soupravljanja njegove i-movine, tudi udarec njegovemu gospodarskemu kapitalu in nadaljnjim možnostim razvoja. V skladu z navedenimi razlogi so nesprejemljive vse tiste rešitve vprašanja ohranitve kraških krajinskih značilnosti, ki ne bi predvidevale sodelovanja in soupravljanja prizadetega prebivalstva. Brez dejanskega soupravljanja krajinskih dobrin na Krasu s strani Kraševcev, ne more tudi biti učinkovite ter trajne zaščite kraških značilnosti. Deželni podpredsednik De Carli obsodil fašistično špekulacijo Podpredsednik deželnega odbora De Carli je v zvezi z vprašanjem mi-sovskega parlamentarca De Vidovi-cha o domnevnih primerih «političnega vohunstva» izrazil globoko zaskrbljenost zaradi očitnega napada na demokratične inštitucije in sile v naši deželi. Zato, je dejal socialistični zastopnik, je treba, da politične sile in organizacije konkretno nastopijo s komentarji in izjavami, da se razčistijo dogodki in povezave konservativnih in reakcionarnih sil na Tržaškem proti demokratični družbeni ureditvi. Treba je, da antifašistične stranke zavzamejo odločno stališče do teh dogodkov, ki so zaskrbljujoči za vsakega demokrata. Očitna absurdnost obtožb proti političnim zastopnikom, proti policiji in proti delu sodstva dokazuje, da izpričuje reakcionarni načrt, ki je sprožil tole gonjo. GLEDE NA GOSTOTO IN SMER PROMETA Ob raznih urah koordinirani «zeleni vali» v našem mestu Tiskovna konferenca odbornika za urbanistiko De Luce - Daljši «zeleni vali» ob urah, ko gredo ljudje na delo ■ Posebni impulzi za avtobuse in openski tramvaj Morda pa smo tudi nekoliko razvajeni? To vprašanje se nam je vsiljevalo med tiskovno konferenco odbornika za urbanistiko tržaške občine De Luce in njegovih strokovnih sodelavcev urada za promet, ko so govorili o ponovnih spremembah v sistemu delovanja sistema semaforov v mestu, s katerimi misli občina postopoma izboljšati pogoje vožnje zasebnih in javnih vozil po mestnih ulicah. Razvajeni, zato ker smo delno že pozabili, kako je bilo v Trstu še pred nekaj leti, ko so dolge vrste na križiščih, živčnost v prometnem vrvežu in pogosti zastoji bili takore-koč na dnevnem redu, kljub temu pa smo še vedno z novim sistemom nezadovoljni. Mudi se nam, povsod. Je pa prav tako res, da je elektronski sistem semaforizacije Trsta šele v preizkusni fazi in ga urad za promet s svojimi strokovnjaki postopoma izpopolnjuje. Tako so nam tokrat povedali, da je v teku prehod od «enotnega sistema» koordinacije semaforov k «razčlenjenemu sistemu», ki prilagaja čas prižiganja zelenih in rdečih luči na križiščih spremembam v gostoti prometa skozi dnevne in večerne ure. iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiRiiuiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniii,,,um, MED RAZPRAVO 0 DEŽELNEM PRORAČUNU V ospredju osnovna brezbrižnost do vprašanj slovenske skupnosti Predstavnik SS prvič glasoval proti proračunu - Zavrnjena resolucija KPI v korist slovenske manjšine - Za določene kroge naj bi Slovenci v deželi uživali nekakšne «privilegije» Ob koncu včerajšnje seje, ki je trajala vse do večera, je deželni svet izglasoval proračun za poslovno leto 1975 (in hkrati s tem tudi obračun za leto 1973 ter poseben zakon, na podlagi katerega bodo nekatere že vpisane izdatke prenesli iz letošnjega leta v poznejši čas). Proračun so podprli svetovalci večine, . liberalci so se vzdržali, proti pa so glasovali svetovalci KIPI, dr. Štoka za Slovensko skupnost, svetovalka Puppinije-va za Furlansko gibanje in misovci. Po posegu 29 svetpvalcijv ^so .včeraj odgovorili' na njihova izvajanja v zvezi s proračunom in obračunom poročevalci Bosari (KPI), Gi-naldi (KD>, Zorzenon (KPI>-in Bia4 sutti (KD). odbornika za finance Coloni in za načrtovanje De Carli in predsednik deželnega odbora Co-melli. V okviru ustrezne razprave so stopila v ospredje tudi vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini. Prvi je načel to vprašanje demokristjan Ginaldi, in sicer s trditvijo, da se večina zavzema za vzpostavitev dejanske in DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI ItlllHIIIIIimilllllltllllMIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllUlUllllIIIIlllllllllIllllllllllllllllllllllllimillllUIIIIIJIIIII S POSEBNO RESOLUCIJO DEŽELNI ORGANI ZAVRAČAJO NAČRT FINMARE ZA POMORSTVO Načrt je treba predelati na osnovi zahtev, ki jih postavljajo sindikalne organizacije Deželni svet in deželni odbor sta včeraj soglasno sprejela resolucijo, ki so jo predložili svetovalci Rigut-to (KD), Colli (KPI), Manzon (PSI), Lonza (PSDI), Trauner (PLI) in Morelli (MSI) v zvezi z napovedano preureditvijo pomorskih zvez pretežnega državnega pomena (PIN). Resolucija ugotavlja, da je zadnji načrt družbe Finmare v ostrem nasprotju z obveznostmi, ki jih je svoj čas prevzelo ministrstvo za trgovinsko mornarico. Za Trst bi uresničitev tega načrta pomenila odpustitev več sto pomorščakov in izgubo nekaj milijard lir na področju pomorstva in pomožnih dejavnosti. Resolucija nadalje ugotavlja utemeljenost «protinačrta», ki so ga izdelale sindikalne organizacije in zahteva obravnavo vprašanja preureditve državnega pomorstva v sklopu šir-š% gospodarske politike, ki naj upošteva hkrati potrebe ladjedelstva, pomorstva in pristanišč. Končno se resolucija zavzema za skupen nastop obmorskih dežel na pristojnih mestih v Rimu in obvezuje deželno vlado, da bo prevzela ukrepe, potrebne za enoten nastop tukajšnjih parlamentarcev, sindikalnih organizacij in krajevnih ustanov v obrambo deželnega in državnega pomorstva in za ustrezno spremembo o-menjenega načrta Finmare. Predsednik Pittoni obsodil zadnji fašistični atentat V začetku včerajšnje seje deželnega sveta je predsednik A. Pittoni ostro obsodil atentat na socialdemokratskega svetovalca dežele Lacij Franca Galluppija in pozval vse demokratične sile v deželi in državi, naj se družno postavijo po robu fašističnim kriminalom, ki še vedno ogrožajo svobodne in demokratične pridobitve italijanske države. Predsedniki svetovalskih skupin KD, KPI, PSDI, PSI in PLI so naslovili na svetovalca Galluppija in na deželo Lacij brzojavko, v kateri obsojajo fašistični podvig in želijo kolegu hitrega okrevanja. KONGRESI SEKCIJ KPI Danes ob 19. uri se bo začel v kinodvorani «Verdi» kongres milj-ske sekcije KPI, ki bo trajal do petka in na katerem bo govoril deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro. Drevi ob 20. uri bo v krožku «Zvezda» v Podlonjerju kongres tamkajšnje sekcije, ob 20.30 pa se bo pričel kongres sekcije v Lonjerju, na katerem bo govoril Dušan Kodrič. Obsežen požar uničil borov gozd pri Dragi Gasilci so včeraj imeli polne roke dela do pozne noči. Zaradi suše in vetra in predvsem tistih, ki odme-tujejo cigaretne ogorke, da ne govorimo o morebitnih piromanih, je izbruhnilo kar 16 požarov v vsej o-kolici in tudi v predmestju. Gorelo je od Sesljana in Vižovelj preko Križa, Proseka in Ratinare pa do Dolge krone in Miljskih hribov, pa tudi pri Rocolu in v Ul. Schiapparelli. Povsod so zgorele večje ali manjše površine travnikov in je bilo uničenega nekaj grmičevja — škode torej ni veliko. Zelo hudo škodo pa je povzročil požar, ki se je kmalu po 15. uri razbohotil med borovci pri Dragi, kjer so se gasilci morali boriti s plameni do pozne noči. Zoglenelo je veliko borovih dreves in grmičevja na precejšnji površini, ki sega skoro do meje. dokončne enakopravnosti med italijansko in slovensko skupnostjo v naši deželi, pri tem pa je govornik naglasil, da se ta enakopravnost ne sme vzpostaviti na podlagi «privilegijev» za slovensko manjšino. Odbornik za finance in za splošna vprašanja Coloni se je pozneje povrnil na vprašanje slovenske narodnostne skupnosti in dejal, da je leto 1974 prineslo nekaj novih pridobitev za slovensko manjšino: take pridobitve so strnjenost antifašističnih sil, ki je pripomogla k premostitvi- določenih napetosti, programska izjava predsednika Comel-lija, zakon Škerk - Belci, prizadevanja za publicižacijo Slovenskega stalriég'à gledališča' in načelen sklep o vzpostavitvi televizijskih oddaj v slovenskem jeziku. Na koncu je Coloni izrazil željo, naj bi prizadevanja za obnovo dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo doživela uspeh, tako da bi bili dokončno odpravljeni vsi razlogi medsebojnega trenja. Predsednik deželnega odbora Comelli se je dotaknil vprašanja Slovencev le mimogrede, in sicer z ugotovitvijo, da sta o njem spregovorila že poročevalec Ginaldi in odbornik Coloni. Vtis, ki ga je povzročil demokristjan Ginaldi s svojo teorijo o «privilegijih» v prid Slovencem, se je še poslabšal med razpravo o raznih resolucijah, ki so jih ob priliki proračunske diskusije predložile posamezne svetovalske skupine. Skupina KPI (Lovriha. Cuffaro, Colli, Baracetti in Zorzenon) je namreč vložila resolucijo, s katero naj bi se deželni odbor obvezal, da se bo konkretno zavzel za zaščito Slovencev na podlagi že vloženih zakonskih predlogov, za njihov nemoten razvoj na področju šolstva, kulture, gospodarstva, itd., za svobodno rabo slovenskega jezika na vseh ravneh, za odpravo popačenih imen v toponomastiki, za avtonomen razvoj slovenskega šolstva in za pouk v slovenščini v Beneški Sloveniji ter za sklicanje posebne seje deželnega sveta v zvezi z izsledki mednarodne konference o manjšinah. Predsednik Comelli je dejal, da deželni odbor sicer sprejema duha predložene spomenice, ne more je pa sprejeti v takšni formulaciji. Ko so predlagatelji nato zahtevali, naj deželni svet glasuje o dokumentu, so se zanj opredelili svetovalci KPI, predstavnik Slovenske skupnosti Štoka in predstavnik PSDI prof. Lonza, socialisti so se vzdržali, ostale svetovalske skupine pa so glasovale proti. S tem je bila resolucija seveda zavrnjena. Pred končnim glasovanjem o proračunu je_ predstavnik Slovenske skupnosti Štoka najprej ostro polemiziral z Ginaldijem, nato pa je deželnemu odboru očital, da se doslej ni zavzel za priznanje pravic, ki jih slovenski manjšini zagotavlja republiška ustava. Napovedal je, da bo glasoval proti proračunu, kar se bo zgodilo prvič v desetih letih življenja Furlanije - Julijske krajine. V glasovalni izjavi je stopil v polemiko z Ginaldijem tudi svetovalec Lonza (PSDI), socialist Zanfagnini pa je v zvezi s Slovenci naglasil, da jim mora dežela zagotoviti globalno zaščito. Na vprašanje se je končno povrnil tudi svetovalec Cuffaro (KPI), ki je med drugim naglasil, da pomeni ootek včerajšnje seje deželne skupščine korak nazaj kar zadeva slovensko problematiko v Furlaniji - Julijsk: krajini. • Krožek «Che Guevara» prireja v petek zvečer razpravo na temo «Ideologija javnega reda — sodstvo — državni aparat». Uvod bo podal odv. Nereo Battello. Oster protest zadruge Kras Zadruga Kras obvešča vse člane in prebivalstvo Krasa, da bo kljub ostrim protestom s strani prizadetega prebivalstva Krasa danes na deželi Furlaniji - Julijski krajini razprava o deželnem zakonskem osnutku štev. 102, ki zadeva kraške rezervate. Ker se je naša zadruga ustanovila na pobudo odbora za zaščito Krasa, ki je že pred dvema letoma odločno proti takratnemu zakonskemu osnutku o kraških rezervatih, danes ponovno zahtevamo, da se o tem na- deželi ne razpravlja, ker tako zasnovani novi zakonski osnutek krši vse pravice našega Kraševca. V ta namen zadruga opozarja vso prizadeto prebivalstvo naj bo pripravljeno za odločen nastop proti vsem spletkam, ki služijo samo, da bi Kraševcu odvzeli zemljo in ga tako dokončno prisilili k potujčenju. Poleg tega zadruga Kras zahteva brezpogojno podporo vseh slovenskih kulturnih, gospodarskih organizacij in ustanov ter obenem opozarja politične stranke na resne posledice, ki bi utegnile nastati v primeru izglasovanja takega zakonskega osnutka. Kaj to pomeni? Na osnovi analize spreminjanja mestnega prometa in smeri prometnih tokov so sklenili hitreje ali počasneje prižigati semafo-re na zelene luči, da bi promet tekel v določenih smereh hitreje oziroma, po potrebi, počasneje. Tako bodo, na primer, med eno in peto uro ponoči vsi semafori svetili rumeno, ker je takrat pač promet neznaten. Naslednje pol ure se bodo luči menjavale (seveda koordinirano vzdolž ulic) vsakih 50 sekund, od 6.30 do 7.30 pa vsako minuto, med 7.30 in 8.30 pa vsako poldrugo minuto na «privilegiranih smereh», po katerih večina Tržačanov ob jutranjih urah gre na delo. Poldrugo minuto odpre zelene luči pomeni, v sistemu «zelenega vala», sproščen toda intenziven in obenem nagel promet. Naslednje ure (v bistvu med 8.30 in 11.30 dopoldne) bo «ritem» semaforov spet hitrejši, ker je pač manj prometa na ulicah. Luči se bodo menjavale vsako minuto, oziroma vsakih 75 sekund. V opoldanskih urah pričakujejo spet gost promet, ker se del uslužbencev in uradnikov vrača domov na kosilo. Promet bo torej, v primerjavi z jutranjimi urami, v o-bratni smeri intenziven in nagel. Luči se bodo menjavale vsako poldrugo minuto med 11-30 in 13.30, nato pa še eno uro vsako minuto. Od 14.30 do 15.30 je ura, ko se isti uslužbenci in uradniki vračajo s kosila na delo, semafori bodo torej spet olajšali promet v obratni smeri z «dolgimi zelenimi vali» poldrugih minut. Sledi spet obdobje dveh «mrtvih» popoldanskih ur, ko se bodo luči menjavale vsakih 75 sekund, nato pa, med 17.30 dc 20. ure spet «dolgi zeleni val» v smeri, koder se delavci in drugi uslužbenci vračajo proti domu (recimo, iz središča v predmestje, ali po prečnih arterijah skozi mesto). Do devetih se bodo luči menjavale vsako minuto, nato pa, do enih po poinoči, vsakih 50 sekund. Na občini računajo, da bo tako e-lektronsko koordiniranje po urnikih vpeljano do prvih dni marca. Do tedaj nameravajo urediti tudi posebno koordinacijo «zelenih va ov» za obračanje avtobusov in openskega tramvaja. na katere vgrajujejo posebne «črne škatle», ki oddajajo impulze, ko se približujejo semaforju na križišču. Semafor sprejme impulz, ga odda elektronski centrali, slednja pa izračuna primerni «mrtvi čas», ko lahko avtobus obme, ne da bi oškodoval normalnega prometnega toka. Druga faza, ki jo napovedujejo, pa je v načrtu do aprila, oziroma do pomladi. Tedaj naj bi ves sistem od sedanje postopnostjn«pp .urijikih» prešel na bolj elastični sistetn «gostote pio! meta». To pomeni, da bo elektronska centrala morala izračunati, na osnovi prvotnih raziskav in štetij, «tedensko normo prometa» in prirejala koordinacijo «zelenih valov» teoretično za vsa kdan v letu, upoštevajoč posebne pogoje (praznike, naval tujih avtomobilistov, «week-ende» itd.). Tedaj bo prometni urad občine začel tudi razmišljati po «podrobnih načrtih za posamezna «prometna področja», kar bi moralo zanimati predvsem odročne mestne četrti. Že sedaj pa elektronski prometni center vključuje med podatke, na osnovi katerih določa intenzivnost koordiniranih «zelenih va- lov», tudi javna dela, cestne pregrade in druge možne spremembe, ki jih doslej ni bilo mogoče predvideti. Za zaključek so odbornik De Luca in tehniki prosili tisk, naj posreduje javnosti opozorilo s prošnjo, naj u-pošteva te spremembe in jih spoštuje. Tržaški avtomobilisti so, v nekaterih primerih, razumeli sistem «zelenih valov» kot vabilo k dirjanju po mestnih ulicah, nekateri pa so na križiščih odbrzeli z mesta tedaj, ko je semafor kazal na obe strani «previdnostno rdečo luč» (za pešce in za vozila). V takih primerih se pogostoma po nepotrebnem povzročajo nesreče. «Zeleni vali» pa so itak preračunani na hitrost 25 kilometrov, oziroma 50 kilometrov po Ulici Carducci. Zaman je torej hitrejša vožnja, saj bo tak voznik prej ali slej naletel na «rdečo pregrado». Trst, poudarja odbornik, je eno izmed redkih mest v svetu, ki uvaja tak sistem za urejanje prometa, ki ga skoraj nikjer niso še dodobra preizkusili. «Smo, zato,» je dejal De Luca, «kot krojač, ki je sešil obleko po meri, ki jo mora popravljati vse dotlej, dokler ni kupcu povsem po godu.» • Drevi ob 20. uri se bo v Ul. Ko lonja 30 sestala rajonska konzulta za Kolonjo in škorkljo, ki bo razpravljala o zdravstvenih konzorcijih. PROTI KRČENJU DRŽAVNEGA LADJEVJA Stavka osebja pri Lloydu in na ladji «C. Colombo» Za sindikate pomorske stroke je «načrt Finmare» nesprejemljiv Potniška ladja «Cristoforo Colombo», ki je vse te dni kljubovala burji v našem zalivu, včeraj ni odplula iz luke, ker so mornarji na njej proglasili šesturno stavko v znak protesta proti hujšemu viharju, ki ji grozi s smrtjo. Gre namreč za sklep «Finmare» in ministra za trgovinsko mornarico, sicilskega demokristjana Gioie, da bodo v treh letih odpravili iz italijanskega javnega ladjevja vse potniške ladje, trgovsko brodovje pa — v bistvu — skrčili. Mornarji na «C. Colombo» sa stavkali med 8. in 14. uro, ves dopoldan pa so stavkali tudi uradniki «Tržaškega Lloyda», ki so se zbrali skupaj s pomorščaki na sindikalni skupščini. Obe stavki osebja pomorske družbe sovpadata s sestankom, ki ga je minister Gioia sklical v Rimu s sindikalisti pomorske stroke. Ob tej priložnosti so tržaški pomorski sindikati izdali dokument, v katerem ugotavljajo, da je «načrt Gioia» popolnoma nesprejemljiv, saj sploh ne upošteva že tolikokrat ponovljenih obljub o krepitvi italijanskega ladjevja. Tržaški sindikati pomorskih strok ugotavljajo najprej, da je vlada svoj čas obljubila, da bodo potniške ladje sicer odpravili, toda «sočasno» krepili trgovsko brodovje do take mere, da bi lahko z njim prevažali vsaj polovico italijanskega blaga, ki potuje po svetovnih morjih. Za to bi moralo italijansko brodovje narasti na 2,2 milijona ton nosilnosti kar bi pomenilo tudi več dela za naše ladjedelnice. Edina točka, ugotavljajo tržaški sindikati pomorske stroke, glede katere je «načrt Finmare» dovolj jasen, so odpusti iz službe. Teh predvidevajo 8500 med mornarji in tisoč med uradniki, kar je, v sedanjih kritičnih pogojih za zaposlitev v Italiji, popolnoma nesprejemljivo. Iz Rima medtem poročajo, da so sindikalni zastopniki predlagali mi- nistru takle načrt za reorganizacijo — krepitev javnega ladjevja: trgovskih ladij naj bi Italija imela 45 (namesto sedanjih 33), 5 potniških (namesto sedanjih 20), 13 kontejnerskih (namesto sedanjih 4), 55 trajektov za prevoz s celine na otoke (namesto sedanjih 28) ter 15 ladij za množične prevoze in eno šolsko ladjo za prekvalifikacijo o-sebja. Sindikalni protinačrt predvideva, v bistvu, izgradnjo novih 63 ladij. Priprav« na vsedržavno konferenco o izseljevanju Novi zakon o podporah emigrantom, ki se vračajo v deželo in njihovim organizacijam ter skorajšnja vsedržavna konferenca o gospodarskem izseljevanju, ki bo v Rimu 24. februarja letos, so teme, o katerih je razpravljala delovna skupina izseljenske konzulte skupno z odbornikom Dal Masom Dal Mas je članom ožje delovne skupine orisal glavne smernice poročila, ki ga je pripravil in ga namerava, v imenu deželne vlade Furlanije - Julijske krajine, prebrati na tej vsedržavni konferenci. Povedal je, da njegovo poročilo, ki delno sprejema tudi predloge nedavno zbrane izseljenske konference v Pordenonu, ni popolno, ker bodo o njem podrobneje in obširneje razpravljali na seji deželnega sveta 20. februarja. Dal Mas je ožji delovni skupini, v kateri so, poleg funkcionarjev, še Durigon, Orlando, Piazzetta in Ta-lotti za izseljenske organizacije, sporočil, da se je naša dežela priključila pobudi skupine dežel severne in srednje Italije, naj bi predstavili v Rimu skupen dokument. O tem bodo razpravljali še s predstavniki južnih deželnih u-prav na sestanku, ki bo v kratkem v Cosenzi. i POPRAVEK Včeraj so ugotovili, da v zavodskem svetu (predstavniki staršev) nižje srednje šole «Ciril in Metod» pri Sv. Ivanu ni bil izvoljen Jure Kocjančič temveč Stanislava Luisa. Razna obvestila SPDT — smučarski oddelek vabi na «Tretji smučarski večer», ki bo v petek, 21. t.m., ob 20.30 v UL Ceppa 9. Predaval bo Rasto Furlan, trener ekipe SPDT o temi PRVA POMOČ NA SMUČEH. Predavanje bodo spremljali diapozitivi. Šolske vesti šola Glasbene matice. Obveščamo, da danes, 19. t.m. odpade pouk ORFF-a. Osrednji odbor združenj staršev o-penskega didaktičnega ravnateljstva vabi člane združenj staršev in skru-tinatorjev, ki so bili prisotni pn volitvah na osnovnih šolah openskega didaktičnega ravnateljstva, na sestanek, ki bo jutri, 20. t.m., ob 20. uri na osnovni šoli‘na Opčinah. Združenje staršev fh'-prijateljev mladine slovenske osnovne šole v Rojanu in otroškega vrtca na Greti vabi na zanimivo in poučno predavanje psiho-pedoterapevta Marjana Staniše na temo «Pomembnost odnosov za razvoj otroka», ki bo jutri. 20. t.m., ob 20. uri na osnovni šoli v Rojanu. Kandidati za zavodski svet klasičnega liceja France Prešeren vabijo starše na sestanek, ki bo jutri, 20. februarja, v šolskih prostorih ob 18, uri. Kandidati bodo seznanili starše s skupnim programom obeh kandidatnih list. Ob tej priliki se bodo starši tudi posvetovali o izbiri predstavnikov za razredni in disciplinski svet. Včeraj-danes Danes, SREDA, 19. februarja MIRO Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.36 — Dolžina dneva 10.34 — Luna vzide ob 10.35 in zatone ob 1.13 Jutri, ČETRTEK, 20. februarja LEON Vreme včeraj: naj višja temperatura 12,9 stopinje, najnižja 1,6, ob 19. uri 8,6, zračni tlak 1024,6 mb, ustaljen, veter 10 km severovzhodni, vlaga 25-odstotna, nebo 1 desetinko pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. februarja 1975 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 89-letni Emidio Fioroni, 65-letna Maria Cristoff por. Nicolini, 51-letna Agnese Desco por. Strisovich, 62-letna Ljudmila Kalc por. De Giorgi, 36-letna Silvana Kodra por. Romanelli. 79-letna Eufemia Ivetaz por. Levach, 77-!etna Margherita Benussi vd. Piemonte, 44-letni Sabino Coloni, 80-letni Pierino Meazzini, 81-letni Antonio Ciani, 61-letni Darko Maver, 62-letna Luigia Siccardi vd. Capeller, 69-letna Anna Cerut vd. Possega, 81-letna Valeria Pechmann por. Vuga, 4 mesece stara Annalisa Eva in 69-letna Andrea Segalla. Gledališča VERDI V petek bo premiera Verdijeve o-pere «Falstaff», ki jo bo dirigiral Bruno Bartoletti, v glavni vlogi pa bo nastopil Anglež Peter Glossop. V ostalih vlogah bodo nastopili še Margherita Rinaldi, Daniela Meneghini -Mazuccato, Rosa Laghezza, Giovanna Vighi, Renato Cesari, Antonio Bevac-qua, Angelo Marchiandi, Fiorindo Andreolli in Antonio Zerbini. Režija Ruggero Bimini, orkester, zbor in baletna skupina gledališča Verdi. Koreografije Sare Aquerone, vodja zbora Gaetano Riccitelli. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja preostalih vstopnic. Jutri, 20. t.m., ob 18. uri bo kritik dnevnika «L’Unità» Rubens Tedeschi govoril v Časnikarskem krožku, Korzo Italija 12, o operi «Falstaff», katere premiera bo v petek ob 20. uri. ROSSETTI Danes ob 16.00 in 20.30: A. Miller «Lov na čarovnice» (Il crogiuolo). Režija Sandro Solchi, scena Sergio d’Osmo. Zadnji teden. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti, tel. 36-372 in 38-547. AVDITORIJ VI. revija «Gledališče danes» ob 20.30: F. X. Kroetz: «Renzo in Anna». Rezervacija vstopnic pri osrednji blagajni (tel. 36-372, 38-547). MLADINSKI KROŽEK TRST ££* ZTI Ulica Ginnastica 72 priredi predavanje o «Političnem in gospodarskem položaju v Italiji». Govoril bo novinar STOJAN SPETIČ Predavanje bo jutri, 20. trn., ob 17. uri v prostorih krožka. Vljudno vabljeni! KROŽEK «VELIKO GRADIŠČE» iz GROČANE priredi danes, 19. t.m., ob 20.30 v srenj ski hiši SLOVENSKI VEČER na katerem bo prof. Samo Pahor predaval o nastanku in zgodovinskem razvoju Gročane in okoliških vasi. Vabljeni! PD LONJER - KATINARA MLADINSKI ODSEK vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo jutri, 20. t.m., ob 20.30. <, \ \ t ■■, * - vi- Godalni kvartet šole Glasbene matice Recitacije Otroški zbor' ’r^nr..oo . I*.«- Ljudski trio Proslava bo v kletnih prostorih pri Antonu Gombaču (Trčevem) v Lonjerju. PD «S. ŠKAMPERLE» - Sv. Ivan priredi jutri, 20. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih Prešernovo proslavo Uvodna beseda: Ivanka Hergold-Kravos. Otroška enodejanka. Glasbeni spored. Nastop svetoivan-skega Cerkvenega pevskega zbora. Toplo vabljeni člani in prijatelji društva. SPD «IGO GRUDEN» NABREŽINA priredi v nedeljo, 23. februarja, Ob 17. uri v društveni dvorani PREŠERNOV VEČER Vljudno vabljeni! Izleti DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, allTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari -Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Alabarda, Istrska ulica 7; ' de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea. Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200 121), Sesljan (tel. 209-197), žav-Ije (tel. 213-137). Milje (tel. 271-124). JVIali oglasi Zveza borcev Boljunec priredi 8. maja štiridnevni izlet v Beograd na proslavo 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Vpisovanje v mlekarni pri Lavri Kofol v Boljuncu. Prosveta Prosvetno društvo «Vesna» sporoča, da bo Večer slovenske kulture v nedeljo, 2. marca, in ne v soboto, 22. februarja, kot je bilo javljeno. Prosvetno društvo «Vesna» — Križ priredi v soboto, 22. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu večer slovenske kulture. Nastopajo mlajši in starejši recitatorji, dekliški in moški zbor ter godba. Vabljeni! PD Fran Venturini od Domja priredi v soboto, 22. t.m., ob 20. uri v prostorih osnovne šole PREŠERNOVO PROSLAVO. Koncerti VELIKA DVORANA CCA Italijansko - avstrijski kulturni krožek v Trstu in Krožek za kulturo in umetnost prirejata danes, 19. t.m.. ob 21, uri v veliki dvorani krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 koncert dua Werner Tripp (flavta) — Cerile von Kaan (kla‘ vir). Na programu so skladbe Leonarda Vincija, Mozarta, Poulenca, Debussyja, Marescottija in Pr0" koffjeva. V kavami «Tommaseo» na Nabrežju IH. novembra bo v petek, 21. februarja 1975, ob 19. uri koncert o-boistke riammette Zuljani. Ob spremljavi pianistke Neve Merlakove bo iz-vajala Marcellove, Valentineve, Te-lemannove, Nielsonove in Merkujeve skladbe. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom V četrtek, 27. t.m., ob 15.30 PAVEL GOLJA JURČEK pravljica v 4 dejanjih s prologom LUIGI SQUARZINA IM ČETRTINE LUNE Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod: Lelija Rekarjeva Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Marija Vidauova Lektor: Majda Križajeva Režija: JOŽE BABIČ V sredo, 26. t.m., ob 20.30 abonma red D (mladinski v sredo); v četrtek, 27. t.m., ob 20.30 abonma red E (mladinski v četrtek): v petek, 28. t.m., ob 20.30 abonma red A (premierski); v nedeljo, 2. marca, ob 16. uri abonma red C in F (nedeljski popoldanski in okoliški). Kino .i4 . «*.' ,'ì .. Ariston 16.30 «Il fantasma della libertà». Barvni film režiserja Luisa Bunuela. Igrajo Michael Piccoli. Monica Vitti, Adolfo Celi. Nazionale 15.30 - 17.00 • 18.40 -- 22.15 «Flesh Gordon». Barvni film-Prepovedano mladini pod 16. letom- Excelsior 15.30 «Una strana coppia di sbirri». Alan Arkin in James Caan. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Il bianco, il giall0' il nero». Giuliano Gemma. Tomas Milian in Eli Walach. Barvni fil,'n’ Fenice 16.00 «L’organizzazione ringrazia, firmato il Santo». Roger Moore-Barvni film. Eden 15.30 «L'Anticristo». Carla Gravina in Mei Ferrer. Barvni fdr0-Prepovedano mladini pod 14. letom- Ritz 15.30 «Emanuelle». Barvni fJ171, v katerem igrata Silvia Kristel jn '•''Mà'rikà Green. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «Ceravamo tanto amati». Niqo Manfredi in Vittorio Gas» man. Barvni film. .. Capitol 16.30 «Finché c’è guerra c speranza», barvni film. Igra Alberto Sordi. Cristallo 16.00 «Agente 007 l'uomo daI" la pistola d’oro». Roger Moore-Barvni film. Impero 15.30 «Un tram che si chiama desiderio». Barvni film. PreP0' vedano mladini pod 16. letom. Filodrammatico 16.30—22.00 ^Prostituzione». Barvni film. Prepovedan0 mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Bello come un Arca0 gelo». Barvni film, v katerem i£ra Landò Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Milano rovente». Barvni film. v katerem igrata Antonio Sa bato in Philippe Leroy. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Divorzia 'ul’ divorzia lei». Elisabeth Taylor in Richard Burton. Barvni film. Abbazia 16.00 «La notte del furore»-Fantastični barvni film. Astra 16.30 «Il caso di Thomas Crown». Barvni film, v katerem igra Steve McQueen. Mignon 16.00—22.00 «Le avventure sessuali di Greta in 3D». Barvni film. Prepovedano mladini pod 1 ’ letom. Radio 18.00—20.30 Univerzitetni kinematografski klub predvaja fi,rn «Eva contro Eva», režiserja i“an kiewicza. Prispevki V spomin na pok. Antona Križman- čiča daruje Ladi Kocjan 5.000 lir z PD V. Vodnik. .. Namesto cvetja na grob Darka ’ , verja darujeta Mirko in Oto zeri 5.000 lir za PD F. Prešeren. .. V počastitev spomina Darka ^ verja daruje Silvana Valoppi 3,lw lir za PD F. Prešeren. . . , Namesto cvetja na grob Darka " verja daruje Srečko Merlak 3.000 za PD F. Prešeren v Boljuncu- Prosvetno društvo France Urcsef iz Boljunca izreka ženi Mariji» 51 Klavdiju ter družini iskreno s«za * ob izgubi dragega moža in očeta Darka Maverja Sekcija PSI Dolina izreka sinu ^ Klavdiju in družini globoko s02®/,, ob bridki izgubi očeta Darka i” verja. IZGUBIL se je lovski pes (Spinone) Braun na cesti Marije Terezije pri Velikem Dolu onkraj meje. Tel. št. 759-807 Trst. Bogata nagrada. Sporočamo, da bo pogreb našega dragega DARKA MAVERJA v petek, 21. februarja, ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnic® naravnost v cerkev v Boljuncu. DRUŽINA Trst, 19. februarja 1975 PRIMORSKI dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 19. februarja 1975 SREČANJI z ZASTOPNIKI SGZ IN TRGOVINSKE ZBORNICE ljubljanska gospodarska delegacija o smernicah meddeželnega sodelovanja Sejem Alpe-Adria od 3. do 9. aprila bo slonel na devetih specializiranih vrstah blaga V DVOJEZIČNEM PISMU ŽUPANU so novi program velesejma, ki bo slonel na skupini devetih specializiranih vrstah blaga, vendar se ga bodo lahko udeležili tudi operaterji z drugimi vrstami blaga v posebnih standih. Glavni direktor velesejma Krese je poudaril, da nove pobude nikakor ne bodo škodovale uveljavljeni dosedanji praksi, nasprotno, na tak način bodo morda dosegli poleg običajnih abini-ranih izmenjav tudi velesejemski kontingent za specializirane vrste blaga. Letošnji velesejem se bo pričel 3. in se bo zaključil 9. aprila — običajni datum odprtja so prenesli na prošnjo italijanskih gospodarstvenikov, ker bi sovpadal z velikonočnimi prazniki. Po srečanjih v Trstu so se gostje podali na obisk drugih trgovinskih zbornic v Furlaniji -Julijski krajini, da bi orisali nove teden se je v Trstu mu- darctle^e®ac‘ja slovenskih gospo-drskhi operaterjev iz Ljubljane, tor r u?- sestavljali glavni direk-polri jablJanskega velesejma Leo-tor ,ese in komercialni direk-prenla oejma Boris Stadler ter gS^-Sejemskega odbora Pri gospodarski zbornici SR Slovenije tukai«^-81®0-1’ ki 80 se srečali s gosria ']ln|1 zastopniki Slovenskega «ST£*,zl,ruženia to skirrw ^il0 srečanje s Sloven-ear ^Podarskim združenjem, cinik opstvo sta vodila predsed-trumn' le*.ln odS°vorni za zunanjo števhnj0 St?v,er in so S3 sestavljali opemter;; aiMteresirani gospodarski naval; rjl' ^a .Stanku so obrav-festar;- vPrasanje sejemskih mani-ležbo J iln mo.žnosti čimširše ude-iz nasfl0Je?skib gospodarstvenikov Alno, a a . ezele na bodočem sejmu va na; Zelo zanimiva razpra-novih ^ tudi o vprašanju odobriH<-SOjev’ ki 80 se nstvarili po skunšči” iV slovenski republiški O «ohIni-0kvirnih in stvarnih načel lovSu Tr^i gospodarskem sode- državlm- ovem-,e s sosednjimi zlasti ™1*’, kl so.velikega pomena mealke čt zbor’ k' je pod vodstvom nied kfrrman .zaPel štiri Prešernovi11111-?^ manjkala seveda dijak Davla pravljica». Vmes je misli -T . d Stepančič podal nekaj an zapel štiri pesmi, misli * * j q z. 1 nergaj može. r> r*’ zakaj slavimo velike Priznani«6 U velikih mož dajemo lavi jan d,^116 sam° 2 zunanjim pros-da cenim«’ ai?pak predvsem s tem narod» T, .'?Jlhove napore za blagor db ker ^tva- Slavimo jih tu-jato. », sP°stujemo, predvsem pa 1 Preteklost1 nv° SVetli ZRled' kaj‘ ^’teljica fai, nai nam bo tud; u- P0ti v prihodnost. Sedanj°St ^ ^ so nato stopili najmlajši oder ki so zelo samozavestno zapeli več pesmi pod vodstvom Ljube Smotlak in zato po vsaki pesmi želi aplavz. O Prešernu kot pesniku, človeku in narodnemu buditelju, je spregovoril prof. Ivan Artač, ki je s posebnim ozirom na današnji čas poudaril, da nam je potrebna samozavest in odločna volja, če hočemo ostati zvesti Prešernovi besedi in kulturi ter zemlji in drugim izročilom naših očetov in dedov. V zadnjem delu proslave pa smo lahko sledili predvajanju krasnih barvnih diapozitivov o Gorenjski in Prešernovi rojstni hiši v Vrbi ob izbrani glasbeni in govorjeni spremljavi, ki jo je oskrbel Marij Gerdol. Program je zaključil film o tržaškem mestu, ki ga je po knjigah pisatelja Borisa Pahorja izdelal a-kademik Marjan Jevnikar. Da je proslava dobro uspela gre zasluga prirediteljem, vsem sodelujočim in številnim udeležencem, ki so tako najlepše dokazali, da znajo ceniti svoje velike može. da so zato izkoristili stike društva iz Krope z zamejstvom in na slovenskem kulturnem prazniku zbrali vsa tri društva v idejno potrditev veljavnosti enotnega slovenskega kulturnega prostora. Proslava je bila v soboto, 8, t.m. Sodelovali so pevski zbori vseh treh društev in recitacijska skupina delavske univerze Radovljica. Slavnostni govor je imel Franc Kimovec - žiga. Za zaključek so združeni pevski zbori zapeli pod vodstvom Ignacija Ota še eno pesem, medtem ko so predstavniki KUD Stane Žagar, Kui- vani zastopniki v konzulto. Prav bi bilo, da bi temu zgledu članov konzulte v Pevmi, Oslavju in Štmavru sledili tudi v drugih rajonih, zlasti še v tistih, kjer imamo precej slovenskih izvoljenih članov. Konec februarja bi bil mora! biti sklep občinskega sveta o imenovanju konzultorjev polnoveljaven in občina bi lahko zato še v začetku marca sklicala posamezne rajonske konzulte. Seveda, če ne bo birokratskega in še bolj političnega zavlačevanja, kajti znano je, da je najmočnejša stranka v Gorici, to je turne skupnosti Radovljica in Zveze I krščanska demokracija, odlašala z u- kulturno nrosvotnih ortranizsri. onnru» _______-r - • . . , J , . .. kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica obdarili gostujoča društva. Spored je dobesedno navdušil številno občinstvo, saj je bil izredno pester: nežne koroške pesmi, živahne tržaške, odlične recitacije in za zaključek še mogbčlia skupna. Po končani prireditvi so se pevci podali na skupno večerjo v Radovljit co, kjer so sklepah nova in obnavljali stara poznanstva. Skoraj vsi so se na videz že poznali in zato obujali spomine na prejšnja srečanja. Večer je ob zvokih bohinjskega tria in izmeničnega prepevanja zborov hitro minil. Vodstva vseh treh društev pa so izkoristila priliko za izmenjavo izkušenj o delovanju na svojem področju in za medsebojno informiranje o razmerah, v katerih trenutno delujejo. Koristnosti takih srečanj ni treba poudarjati, saj so se vodstva že domenila za ponovna srečanja in dvostranska gostovanja v poletnih mesecih. Večer je bil za vse nakazane možnosti še prekratek in je prehitro minil. Povratek v poznih nočnih urah je za Delincane ,ki so imeli pred seboj najdaljšo pot in so se prvi poslovili, prinesel še eno presenečenje. Ob postanku na avtocesti so se srečali s pevci iz Mirna, ki so se prav tako vračali z gostovanja. Seveda je bilo treba zapeti še nekaj pesmi skupno pred odhodom domov. V. K. JUGOSLAVIJA ttianj draga zima Počitnice na morju, v hotelih višje kategorije ^ ogrevanimi bazeni, šport, zabave, zdrav-|enie..., dnevne letalske zveze z Rimom in Milanom. Trajektne povezave iz Ancone in onja po večkrat na teden. En teden z letalom iz Rima 68.000 lir, •z Milana 86.000 lir. 25-dnevno bivanje s potovanjem z lad-1° 124.000 lir. 7 dni popolne oskrbe: 30.900 lir. PD 4 TEDEIM NA SNEGU v znanih smučarskih središčih v Sloveniji: Kranjska gora, Bled (Zatrnik), Bohinj (Vogel) in Bovec (Kanin). Forfait za vso oskrbo od 33.000 lir (od 7, januarja do 31. marca). Bazeni, casinò, drsanje, smučarske šole, jahanje, izposojanje smuči, drsalk itd_ Informacije in prospekti: JUGOSLOVANSKI TURISTIČNI URAD UFFICIO DEL TURISMO JUGOSLAVO °0187 RIM, Via Veneto 10, tel. 461454 stanovitvijo teh konzult, ki ji niso prijale, saj bodo prav na sejah teh konzult prišle na dan pomanjkljivosti občinske uprave, v kateri ima največjo odgovornost prav krščanska demokracija. V predvolilnem vzdušju ne prija zato KD, da bi pričele rajonske konzulte postavljati najrazličnejše zahteve. Zato bo verjetno odlašala z njihovo umestitvijo, To pa ni prav. Socialisti so že pred časom začeli z akcijo obveščanja svojih konzultorjev o njihovih nalogah in imeli so tudi nekaj sestankov članstva v posameznih rajonih. Komunisti so imeli širši sestanek o vlogi rajonskih konzult in so nanj povabili tudi kot poročevalca župana iz Modene, kjer so konzulte v polnem razmahu dolgo vrsto let. Demokristjani pa napovedujejo sestanek svojih konzultorjev, kjer jim bodo verjetno naročili, da morajo biti zelo previdni v notranjem poslovanju konzult, saj ne bi smele po njihovem mnenju te metati polen pod noge občinski upravi. Ker imajo demokristja- Z izglasovanjem zaključne resolucije m izvolitvijo novega odbora ter pokrajinske kontrolne komisije se je v nedeljo zaključil v telovadnici Lenassi v Gorici X. pokrajinski kongres Komunistične partije Italije. Oba odbora sta se po izvolitvi takoj sestala in potrdila za političnega tajnika Tullia Paizo. Na kongresu je v nedeljo zjutraj imel dve uri trajajoče zaključno poročilo deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro. Svoj govor je osredotočil na vprašanja zgodovinskega kompromisa, za katerega se zavzemajo komunisti, ki menijo, da je prišel čas, da se ustvari možnost širokega političnega sodelovanja med tremi ljudskimi komponentami italijanskega političnega življenja, to je komunisti, socialisti in krščanskimi demokrati. Cuffaro je v glavnem potrdil teze, ki jih v vsedržavnem merilu zagovarja tajnik KPI Berlinguer. Podčrtal pa je številne kontradikcije v krščanski demokraciji, ki že ves čas uradno trdi, da ni za nikakršno sodelovanje s komunisti, kot to dela Fan-fani, dejansko pa se tako sodelovanje ustvarja na bazi tudi v naših krajih. Demokristjanski voditelji prihajajo na naše kongrese, je dejal Cuffaro, tu poudarjajo vrline naših programov, včasih je možno sodelovanje, včasih pa ta njihov namen ostaja le pri besedah. KD nima več tiste številčne moči, da bi tako svojim partnerjem kot demokratični opoziciji diktirala svoje ukaze, je dejal Cuffaro. V debati, ki je bila precej obširna in je objela številna vprašanja mednarodne, državne in krajevne politike, je sodelovalo veliko delegatov. Mnogi med njimi, Slovenci in Italijani, so se dotaknili tudi problemov, ki zanimajo slovensko manjšino. Med drugimi je deželni svetovalec Bergomas govoril o nujnosti ureditve visokošolskega študija in postavil problem priznanja diplom jugoslovanskih univerz. Marija Seličeva je med drugim polemizirala s 'stališčem tistih stalinističnih piscev, ki trdijo, da so bile jugoslovanske partizanske edinice v naših krajih v letu 1945 okupacijskega značaja. V debati so sodelovali še pokrajinski svetovalec Jože Jarc in številni drugi. litiku izpred prve svetovne vojne dr. Antonu Gregorčiču, ki je pokopan na štandrežkem pokopališču. • Jutri ob 20.30 bo sestanek obrtnikov v gostilni «Alla Rocca» pri Ovčarju v Selcah. Sestanek sklicuje Po-soška zveza obrtnikov pred volitvami v obrtniško blagajno, ki bodo v nedeljo. Vabljeni so vsi obrtniki. ..................... ANALIZA REZULTATOV PO VOLITVAH NA ŠOLI «TRINKO» IZVOLJENI ČLANI RAZREDNIH SVETOV Na slovenski nižji srednji šoli najvišje število volivcev Poročali smo že o nedeljskih volitvah staršev, profesorjev in pomožnega osebja v šolske svete na slovenski nižji srednji šoli «Ivan Trinko» v Gorici. Istočasno ko so starši volili svoje zastopnike v za-vodni disciplinski svet, so volili tudi svoje zastopnike v razredne svete. Volilnih upravičencev je bilo tu seveda več kot za zavodni svet, kajti starši, ki imajo po dva ali več otrok v več razredih, so morali voliti večkrat. V nekaterih primerih so imeli kandidati enako število glasov. V tem primeru je volilna komisija morala žrebati. V vsakem razrednem svetu imamo namreč le štiri starše. Rezultati so bili kot sledi: 1. razred A (volilnih upravičencev 35, veljavnih glasov 21, neveljavni 4, belih 0): Marko Waltritsch, Nada Sancin roj. Komjanc, Ludvik Čevdek, Remo Devetak (rojen 27.2.1933); 1. razred B: (38, 30, 2, 1): Adele Dornik r. Devetak, Lucijan Vogrič, Amalija Devetak r. Devetak, Ivan Vescovi; 1. razred C (43, 34, 4, 2): Jožef Ferfolja, Lidija Vižin r. Pe-tejan, Elda Cijak r. Vižintin, Fides Paulin r. Maligoj; 1. razred D (41, 29, 4, 2): Sandra Bavcon r. Mi-kulus,. Karla Tabaj r. Vižintin, Marija Gergolet r. Lavrenčič, Edi Bavcon; 1. razred E (43, 23, 6, 2): Jožica Devetak r. Makuc, Karel Komjanc, Valentin Terčič, Silvester Lango; 2. razred A (44, 27, 7, 6): Edmund Košuta, Josipina Monti r. Pavletič, Jožef Černič, Salomon Tomšič; 2. razred B (46, 38, 0, 1): Niko Mermolja, Vanda Marcosig r. Rojc, Albin Koncut, Albin Sirk; 2 razred C (39, 25, 6, 0); Anton Bensa, Franc Tomšič, Danjel Ru-stja, Stanislava Rustja r. Čermelj; 2. razred D (41, 27, 4, 3): Ivan Kovic, Jože Maraž, Mladen Uršič, Karlo Boneta. 3. razred A (39, 29, 4, 0); Roman Butkovič, Mirko Peric, Anamarija Malič r. Kovic, Marij Lakovič; 3. razred B (43, 30, 1, 5): Ivanka Devetak r. Velušček, Ivan Cotič, Jožef Gergolet, Erminija Mikluš r. Gravnar; 3. razred C (40, 29, 5, 1): Ivan Marinčič, Lidija Vižintin r. Boškin, Ivan Bregant, Viktor Vižintin; 3. razred D (40, 27, 4, 1): Renato Devetak, Jožef Simčič, Bruno Planišček, Stanislav Brešan. Od 532 volilnih upavičencev jih je volilo 444. V drugih goriških srednjih šolah je glasovalo manj staršev kot na slovenski srednji šoli. V srednji šoli «Ascoli» v Drevoredu 20. septembra je volilo 79 odst. staršev, na srednji šoli «Favetti» v Ulici Puccini 65,3 odst., v šoli «Locchi» v Ulici Nizza 75,25 odst., v šoli «Virgilio» v Drevoredu Virgilio 70 odst., v šoli «Perco» v Ločniku pa 81 odst. staršev. Kot je znano so na slovenski srednji šoli «Ivan Trinko je glasovalo 84,26 od sto staršev. Sedaj so na vrsti še volitve v razne šolske svete na višjih srednjih šolah. Te bodo prihodnjo nedeljo. V teh dneh bodo zadnji sestanki staršev in dijakov. Nerazumljiva aretacija Aretacija štandreškega trgovca z jestvinami na debelo Danila Nanuta ter treh njegovih sodelavcev, knjigovodje Alda Rescha ter trgovskih potnikov Silvana Orzana in Fabrizia De Grassija, ki bodo po hitrem postopku sojeni v četrtek pred goriškim okrajnim sodnikom, češ da so lanskega aprila prodajali sladkor po višji ceni, kot jo je določil CIP in da so vsiljevali trgovcem na drobno še druge jestvine, če so hoteli dobiti sladkor, je vzbudila v vsej goriški javnosti upravičeno zgražanje. Na podlagi naših informacij je obtožba iz trte izvita in nima nobene osnove, saj gre za trgovinsko poslovanje z že ustaljenimi navadami, ki jih najdemo v vsakem grosističnem podjetju. Vrhu se vsakomur vsiljuje vprašanje, zakaj je sodnik dr. Matteo Trotta, če je že imel za potrebno izdati zaporni nalog, za takšno odločitev čakal celo leto. In zakaj so karabinjerski preiskovalni organi šele po enem letu prišli do «dokaza». Kaj se je medtem zgodilo, da je bilo potrebno izvesti ta korak, naperjen proti zavednemu slovenskemu prosvetnemu delavcu v Štandrežu, ki se samostojno uspešno uveljavlja tudi v trgovini. Prepričani smo, da se bodo obtožbe izkazale za neutemeljene. Prezgodnja smrt Franca Tomšiča baj (Ferlež), Edvin Cotič (dr. Mrož), David Sošol (Mihol), Loreta Mikluš (Leniča), Jožko Figelj (železničar v pokoju). • V razstavni galeriji Pro Loco v pasaži razstavlja svoja dela kipar Vittorio Parovel. GLASBENA M4TICA SPZ — Z S K P GORICA Koncertni abonma 1971-75 danes, 19. februarja 1975, ob 20.30 v palači goriškega muzeja Attems VIOLINSKI RECITAL GORJAN KOŠUTA - violina ERMINIJ AMBROZET — klavir — SPORED — MOZART — Sonata v B.KV 378 C. DEBUSSY — Sonata v g S. PROKOFJEV - Sonata v t M. RAVEL - Tzigan STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst SLOVENSKA PROSVETNA ZVE-ZA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice LUIGI SQUARZINA TRI ČETRTINE LUNE Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod: Scena: Kostumi: Lektor: Režija: Lelija Rekarjeva Klavdij Palčič Marija Vidanova Majda Križajeva JOŽE BABIČ GORIŠKA PREMIERA v torek, 25. t.m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici (Goriški abonma) IZ ŠTANDREŽA Proslava TO-Ietnic« župnijsko dvorane V Štandrežu so z večjo prireditvijo v župnijskem domu,proslavili 10. letnico delovanja župnijske dvorane, v kateri so v tem času imeli veliko prireditev, saj je dvorana omogočila delovanje raznim skupinam prosvetnega društva «štandrež», ki deluje v sklopu Zveze slovenske katoliške prosvete. Akademiji je prisostvovalo veliko ljudi, med njimi zastopniki raznih povabljenih organizacij in ustanov. Med njimi je bil tudi Danilo Nanut, ki je predstavljal SKGZ. V kulturnem programu sta nastopila zbor «Bojan» iz Dornberka in zbor «Lojze Bratuž» iz Gorice. Po raznih govorih in pozdravih (govorila sta predsednik prosvetnega društva «Štandrež» dr. Damjan Paulin in domači župnik Jurij Žorž, je sledilo nagrajevanje najbolj aktivnih članov tega društva. To so Jožef Pavletič, Dušan Brajnik, Andrej Paulin, Rafaela Makuc, Irena Nanut, Jožefa Tabaj in Emil Cingerli. Dom so ob tej priložnosti poimenovali po slovenskem katoliškem po- PD «Briški grič» v števerjanu vabi na predavanje, ki bo danes, ob 20.30 na sedežu na Valerišču. Rojak Bruno Podveršič bo govoril o NASELITVI V GORIŠKIH BRDIH Goriška bolniška ustanova je razpisala objave za izredne sprejeme v službo ter v primeru razpoložljivih mest za sprejem v sfalež POMOŽNEGA MOŠKEGA IN ŽENSKEGA OSEBJA za Civilno bolnišnico in za Pnevmološko bolnišnico Skrajni rok za predložitev prošenj bo potekel ob 12. uri 11. marca 1975 Informacije posreduje urad za osebje ustanove Prejšnjo soboto je v štandrežu pretresla vso vaško skupnost vest, da je umrl 64-letni Franc Tomšič. Začetka sploh nisi verjeli, da jih je Franc zapustil, saj se je ravno dan prej pogovarjal s prijatelji in znan-ci. Sam je članom domače sekcije ANPI obljubil, da bo v soboto zvečer prisoten na njihovem sestanku. Franc Tomšič je za časa druge svetovne vojne, in sicer oktobra leta 1944. v Bariju pristopil k partizanski armadi. Tu je bil kot šef mehaničnega oddelka za popravila tankov. S tankovsko brigado je pokojnik bil vse do konca vojne. Po drugi svetovni vojni se je zaposlil kot mehanik pri občinskem podjetju. V Štandrežu se je poročil ter vzgojil sina Daneta, ki sedaj službuje v Milanu. Ob ustanovitvi štandreške sekcije ANPI se je vanjo vključil in deloval. IZ DOLA PD «OTON ŽUPANČIČI — dramski odsek — uprizori jutri, 20. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah Borovo dramo v treh dejanjih RAZTRGANCI Nenadna smrt Marije Ferletič Prejšnjo nedeljo zjutraj je v Dolu umrla 70-letna Marija Ferletič vdova Boneta. še dan poprej je opravljala na domu vsakodnevna dela, smrt zaradi srčne kapi jo je zajela med spanjem. Izhajala je iz Jakmeve družine v Dolu in se leta 1925 omožila s Karlom Bonetom - Pitorjevim. V kratkem zakonskem obdobju je povila štiri dečke, že leta 1933 pa ji je mož umrl. Po njegovi smrti je morala iskati zaposlitve, da je lahko preživljala mlado družino. Službovala je v Doberdobu in Mirnu ter obenem obdelovala nekaj hektov do-lanskih senožeti. V prvih letih življenja sta ji umrla dva od štirih otrok, starejši sin Jožef je bil ranjen na Svetem Marku med boji goriške fronte in kasneje so ga Nemci odvedli iz bolnišnice v videnske zapore, od koder se ni več vrnil. Zasluženi pokoj je Marija Ferletič preživljala na domu pri sinu Karlu, ki je na Goriškem zelo znan zaradi aktivnega udejstvovanja na kultumo-prosvetnem področju zahodnega Krasa. Bil je nekaj let tudi občinski svetovalec v Doberdobu in steber pevskega zbora «Kras» iz Dola Poljan ter že nekaj let razna-šalec Primorskega dnevnika v Dolu Kino (lorica VERDI 17.00— 22.00 «L'uomo di Marsiglia». F. Prevost in S. Tranquilli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 17.15-22.00 «Travolti da un insolito destino nel! azzurro mare d’agosto». Giancarlo Giannini in Mariangela Melato. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Il mondo dei robot». Y. Brynner in R. Benjamin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00—22.00 «Ragazze in camera». S. James in J. Sinny. Barvni film. CENTRALE 16.30—21.30 «Tecnica di un omicidio». Franco Nero in R. Wedder. Barvni film. / rzic AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00—22.00 «Emanuel-le». A. Cuny in S. Kristel. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. PRINCIPE 17.30—22.30 «L’ira di Dio». M. Ford. Barvni film. Nova Corica SOČA «Vozniško dovoljenje», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Konjeniki», ameriški film v barvah ob 18.00 in 20.00. DESKLE «El Cid», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Hojstva, «mrli in poroke ROJSTVA; Franco Agostini. Ka-tjusa Štekar, Mariagrazia Grego-ri, Massimo Ermacora. SMRTI: 64Jetni upokojenec Te* ofilo Mazzuchin, 80-letni upokojenec Domenico Bon, 59-letna gospodinja Tereza Grendene por. Vodoz, 54-letna gospodinja Elsa Cristin vd. Cogni, 84-letna gospodinja Angela Prudente vd. Grilli, 88-letni upokojenec Alojz Figelj, 75-letni upokojenec Gennaro Raimondi, 45-let-ni šofer Ugo Delmestri. OKLICI: Uradnica Ondina Bizi-jak in kemik Paolo Višini, delavka Francesca Rende in uradnik Pierpaolo Vizin. POROKE; gospodinja Nada Benko in delavec Antonio Fratianni, gospodinja Frančiška Grahek in trgovec Rafael Merkuža, učiteljica Emma Mercusa in uradnik Edoardo De Vetta, prodajalka Katerina Maligoj in kuhar Rugero Argenta, delavka Claudia Collenz in delavec Gianpaolo Stanta. OB ŠKANDALOZNIH PRIMERIH V URBI1I IN MILANI Ko smo si pred leti ogledovali umetniška bogastva v milanskem Palazzo Sforzesco, nam je kustos, s katerim smo po naključju prišli v stik, tožil, da muzej težko shaja. Po njegovem so v glavnem tujci, tuji turisti tisti, ki opravičujejo obstoj muzeja, kajti italijanski človek muzeja ne obiskuje, ker da se je umetnosti «preobjedel». Nič niso veljali naši u-govori, vztrajal je pri svojem. Zanimivo pa je bilo, da nam je kak dan pozneje na enak način razpredal svoje misli neki funkcionar milanske Brere, ko je opravičeval slabo razsvetljavo. In tudi pri njem naši ugovori niso zalegli. Ko nas danes najnovejši škandali na tem področju, namreč dogodek iz Vrbina izpred nekaj dni ter milanski škandal, ki so iz središčne galerije moderne umetnosti odnesli 28 umotvorov v vrednosti več milijard lir, spominjajo na ta srečanja, se nam zdi, da sta milanska funkcionarja imela prav, le da bi «preobjedenosti». ne hoteli in ne mogli prtiti poprečnemu italijanskemu človeku, pač pa tistim krogom, katerim je oziroma bi moralo biti na skrbi velikansko bogastvo, ki ga predstavlja u- metnost v Italiji. Zares, tega je veliko, tega je toliko, da predstavlja eno največjih bogastev vse 1-talije, le da se v pristojnih krogih tega ne zavedajo. Da bi kdo ne mislil, da govorimo tja v dan, bomo svoje trditve podkrepili. Koj po vojni so v krogih, ki jim je umetniško bogastvo pri srcu, o-pozarjali oblastvene kroge, naj bodo odločni do tistih nemških krogov, ki so priznavali, da so nacisti odnesli iz Italije veliko več u-metnin, kot so jih po vojni rešili in vrnili. V raznih nemških zbirkah so ostali nekateri umotvori, o katerih dolgo ni bilo odgovora. In ti umotvori, kaže, so še vedno «v tujini». Nato so v istih krogih začeli opozarjati oblasti, naj poskrbijo za ohranjevanje u-metniških bogastev, ki jih razjeda zob časa in pa novo zlo, smog. Združenje «Italia nostra» že dolgo zaman dviga alarm na račun to-likerih velikih umetniških spomenikov širom po Italiji. Nato pride še katastrofa, kakršna je zajela pred leti Firence in kjer se spet izkaže, da oblasti odpovedo, saj so velike umotvore morali reševati le tisti, ki se sicer žrtvujejo za ohranjevanje umetnosti in jim je pomagala le zares podjetna in požrtvovalna domača in tuja mladina, ki je prihitela v Firence in «ob svojem» delala tedne in mesece, da niso šli po zlu umotvori, ki niso več last le Italije, pač pa vsega sveta. Podobnih primerov je še več, saj je znano, kako se krušijo in bledijo razne freske, ki so bile ponos italijanske umetnosti, da se krušijo umotvori, ki so zdržali stoletja, še več, ni denarja niti za to, da bi ohranjevali in varovali celo tisto, kar je nekdanja Italija zavarovala v muzejih. Kraje, škandalozne kraje so na dnevnem redu, kajti če sta zadnji dve, ona v Urbinu in ona v Milanu dvignili toliko prahu, sta to bila le najbolj vidna dogodka zadnjih let, kajti krajam umetnin smo priča že dolgo let, ko je iz raznih predvsem javnih muzejev in galerij izginilo nič manj kot 44 tisoč večjih in manjših umotvorov'. Ob takšnih primerih, kot sta bila zadnja dva, se nekomu rodi v glavi misel, da bi se naj poklicala v pomoč vojska. Nekdo je s tem v zvezi napravil zelo preprost račun: v Italiji je galerij, muzejev, pinakotek in umetnin, ki zaslužijo pozornost in varstvo, o-koli 80 tisoč. Ker bi tudi za vojsko, ki bi morala stražiti te u-metnine in galerije, morali uvesti vsaj osemurni «delavnik», bi moralo obrambno ministrstvo dati na razpolago okoli pol milijona vojakov in častnikov. Toliko vojske pa sploh ni pod orožjem. Pustimo takšne predloge ob strani. Niso za rabo. Bodimo bolj konkretni: umetnost je zares bolj mrtev kapital, toda hkrati zelo plemenit, ki bi mogel tudi veliko dati, če bi mu posvetili več pozornosti. Vrhu tega bi bila za našo družbo kaj slaba legitimacija, če bi dopustili, da gre po zlu to, kar nam je lepega dala preteklost. In ker smo že omenili mladino, ki se je tako izkazala v primeru Firenc, in ne le v tem primeru, ali bi ne kazalo poiskati kako rešitev tudi v. tem, namesto da bi se zgubljali v klicanju vojske na pomoč? Sicer pa se bo treba prej ali slej lotiti tega vprašanja korenito in najti dokončno rešitev, da ne bo treba bodočim generacijam Italijanov hoditi v tujino, da bi spoznali svoje umetnike in njihova dela. Fre Laura Betti, ki jo lahko pogosto slišimo na italijanskem radijskem programu v rubriki «Cara Rai» PONOVNO O RAKU ZGODNJA DIAGNOZA OGROMNO POMENI Pred dnevi smo prav na tem mestu govorili o tem, da je za nekatere vrste rakastih obolenj po vsej verjetnosti kriv — virus. S to trditvijo je prišel ponovno na dan sovjetski strokovnjak prof. Feliks Jeršov. Danes prihajajo z novimi podatki o borbi proti raku na dan ameriški strokovnjaki, ki ponovno ugotavljajo, da zgodnja diagnoza in ustrezno zgodnje zdravljenje nekaterih vrst raka veliko pomenijo in predstavljajo pravzaprav dober način, oziroma že nekakšno zagotovilo za ozdravitev nekaterih vrst te bolezni. Po podatkih ameriških zdravstvenih krogov je v zadnjih 25 letih zdravstvo napravilo velike korake in skrčilo smrtnost za tovrstnimi boleznimi. Največje rezultate je zdravstvo doseglo v zdravljenju raka na prostati, na maternici, na ščitni žlezi, na ledvicah, na mehurju in tudi pri levkemiji in končno pri kožnem raku. Smrtnost od raka se je močno zmanjšala posebno v primeru raka na maternici, na danki, na želodcu in na mehurju pri ženskah ter na ustrnicah pri moškem. Nadalje se je smrtnost od raka močno zmanjšala tudi v primeru raka na jajčnikih, vtem ko se je povečala smrtnost zaradi raka na pljučih in na mehurju pri moških. To izhaja iz statističnih podatkov, ki so jih zbrali ameriški znanstveniki pri belopoltem prebivalstvu ZDA, kajti kaže, da isti podatki ne ustrezajo za temnopolto prebivalstvo, za katero tudi niso zbrali zadostnih podatkov. Zbiranje podatkov je vodil Edwin Silverberg, ki je napravil tudi u-strezne zaključke, z njim pa je sodeloval dr. Arthur Holleb iz ameriškega združenja za borbo proti raku. Podatke sta objavila s skupnim podpisom v newyorški publikaciji «Čander journal for clinicians». Po tej publikaciji pa so podatke povzeli tudi številni drugi ameriški listi. Prej smo navedli le splošna mnenja in ugotovitve, sedaj pa bomo navedli konkretne podatke, kako se je skrčila smrtnost v zadnjih 25 letih. V 40. letih je zaradi raka na prostati umrlo 63 odstotkov prizadetih. danes jih umre le 43 odst., tedaj je od raka na maternici u-mrlo 39 odst. žensk, zdaj jih u-mre le še 26. odst. Rak na ščitni žlezi je nekoč pobral 36 odst. prizadetih, zdaj jih za tem rakom u-mre le 15 odst. Rak na ledvicah je nekoč pobral kar 78 odst., zdaj jih preživi kar 42 odstotkov obolelih. Nekoč je preživelo raka na mehurju 42 odstotkov, zdaj jih preživi 61 odstotkov. Kožnega raka je preživelo nekoč le 41 odst. obolelih, zdaj ga preživi 66 odstotkov. Rak na prsih je nekoč pobral kar 53 odstotkov, sedaj ima možnost, da ga preživi 60 odstotkov prizadetih žensk, vendar pa se ta odstotek že dolgo ne dvigne več. Pa tudi v nekaterih drugih primerih se odstotek ozdravelih ne poveča, kot na primer v primeru raka na požiralniku, raka na želodcu, na jetrih in podobno. Tu je zdravstvo doseglo določene uspehe, ki so pa dolgo o-stali na isti ravni in kaže, da vsi novejši izsledki in dosežki niso šli preko te meje. Več obetajo neki drugi podatki, ki govore, da se je število rakastih obolenj zmanjšalo pri mladoletnikih. Sicer pa Silverberg in Holleb v svoji študiji zatrjujeta, da se vsako leto v ZDA rešijo z novimi načini zdravljenja življenja 55.000 o-seb, kar je veliko več kot je bilo pred 25 leti, kajti danes je gotovo, da zdravstvo reši vsakega tretjega prizadetega bolnika, vtem ko je pred 20 leti rešilo le vsakega četrtega bolnika. Ameriška strokovnjaka pa pri tem nizanju uspehov vendarle poudarjata, da bo v ZDA v letošnjem letu umrlo od raka najmanj 111.000 oseb, od katerih pa bi mogli rešiti večji odstotek, če bi pravočasno odkrili bolezen in jo začeli tudi pravočasno zdraviti. Njuna trditev je pač trditev vseh strokovnjakov, da se namreč marsikatero rakasto < bolenje more ozdraviti, ali vsaj zazdraviti, če se pravočasno odkrije in pravočasno začne zdraviti. BOGASTVO, KI JE TUDI PONOS JUGOSLOVANSKEGA GOZDARSTVA Slavonski hrastovi gozdovi od turških časov do danes Izredn« kakovosti slavonske hrastovine - Eno samo drevo je dalo do 85 kub. m. lesa - Budimpeštanski parlament je obložen s slavonsko hrastovino - Hrast ni mogel v Pariz zaradi pretesnih predorov Eden izmed preostalih slavonskih hrastov velikanov MiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiimtniuiuiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiii Nepojasnjen vir energije je kriv za tragedije v «bermudskem trikotniku?» NEW YORK, 18. — Nedavno tega smo obširneje govorili o «bermudskem trikotniku», v katerem je v razmeroma kratkem času izginilo nad sto ladij in letal, ki so s seboj odnesle v globine Atlantika nad tisoč oseb. Sedaj prihajajo na dan z domnevo, da naj bi bil za te nepojasnjene letalske in pomorske nesreče kriv neki nepoznan podmorski vir energije, ki je doslej že nekajkrat povzročil velike motnje v oddajah meteoroloških in drugih umetnih satelitov. Omenjeni «trikotnik» zavzema področje, ki ga omejujejo Bermudsko otočje. Kuba in Rt Hatteras. S teorijo o kritičnem podvodnem viru energije prihaja na dan prof. Wayne Mashejian, ki poučuje fi-ziko na univerzi Longwood v Virginiji. Znanstvenik se je s tem problemom ukvarjal podrobno tri leta in je še posebej proučeval «obnašanje» meteoroloških umetnih satelitov NOAA, ki prečkajo že omenjeni «bermudski trikotnik». «Skozi tri leta smo zbirali in proučevali signale in fotografije, ki so nam jih pošiljali umetni sateliti med svojim poletom nad tem področjem in smo zadnji dve leti neprestano ugotavljali občutne motnje» — je rekel ameriški znanstvenik na neki tiskovni konferenci, na kateri je dodal, da «izključujemo možnost napak, ki bi bile posledica začasnih okvar na naših napravah oz. na napravah umetnih satelitov. Zaradi tega ne preostane drugega kot domneva, da gre za napake, ki so posledica nekega misterioznega vira e- nergije, ki je nekje pod morjem, v globinah Atlantika. Morda je prav ta vir energije vzrok nepojasnjenega izginotja tolikerih ladij in letal, ki so izginile na tem področju po drugi svetovni vojni». Čeprav v krogih, ki vodijo meteorološko službo NOAA, te domneve odklanjajo, vztraja ameriški znanstvenik pri svoji trditvi, za katero pa vendarle pravi, da je le domneva. Kadar je govor o Slavoniji, je po navadi govor o bogatem kmetijstvu, to se pravi o nepreglednih poljih pšenice, koruze, sladkorne pese in raznih drugih kultur. V zadnjih letih je tudi govor o izredno visokem donosu teh kultur, ki so plod izbranih semen in odlične agrotehnike. Le redki pa so pri nas tisti, ki vedo, da se Slavonija lahko pohvali tudi z nečem drugim, s svojimi hrastovimi gozdovi. Slavonska hrastovina je ponos jugoslovanskega gozdarstva. Slavonska hrastovina je s svojo izredno kakovostjo pritegnila pozornost mnogih strokovnjakov, mnogih graditeljev. Notranjost slovitega budimpeštanskega parlamenta je obložena z lesom slavonskega hrasta. Slovita katedrala A-leksandra Nevskega v Sofiji je o-premljena s slavonsko hrastovino. In tudi v Jugoslaviji je veliko reprezentančnih objektov, ki imajo opremo iz slavonske hrastovine. Graditelji in lesni strokovnjaki so že zdavnaj odkrili posebne lastnosti slavonske hrastovine, njeno trajnost, lahko obdelavo, lepo «strukturo» in čudovito prirodno zlatorumeno barvo. V jugoslovanskem tisku je bil pred nedavnim govor o nevarnosti, ki da grozi slavonskim gozdovom. Nekateri so trdili, da se to bogastvo prenaglo črpa, ker da se gozdovi preveč sekajo zaradi domače rabe in zaradi izvoza. Inženir Dragotin Tonkovič, ki je strokovnjak na tem področju, pa pravi naslednje: «Res je, nikoli več ne bomo imeli tako velikanskih hrastov, kot smo jih imeli. Toda to nam niti ni potrebno, kajti gozdove vzgajamo, da bi les sekali. Gozd pa bi uničevali, če ga ne bi pomlajali. In pomlajevanju slavonskih hrastovih gozdov se posveča posebna pozornost.» Inženir Tomislav Lucarič, ki je najstarejši aktivni gozdar v Slavoniji in je 30 let prebil v teh gozdovih tako da jih pozna v podrobnostih, pravi takole: «Samo naključju, da so tod dolgo vladali Turki, naključju, da so bili ti kraji slabo naseljeni, ter naključju, da so bili ti gozdovi težko dostopni zaradi pomanjkanja cest in pozneje železnic, je treba pripisati dejstvo, da so se tu razvili hrastovi gozdovi s posameznimi izrednimi primerki, s hrasti, katerih debla so ob tleh merila tudi nad 2 m in pol v premeru.» Bila so to tudi 200 celo 300 let stara drevesa, nekako toliko stara, kolikor so Turki vladali tem krajem. V tisti dobi so v teh gozdovih sekali le toliko lesa, kolikor so ga potrebovali za kako gradnjo neznatnega značaja ali pa za ogrevanje. Pomembnejša eksploatacija slavonskih hrastovih gozdov se je začela šeld v začetku 19. stoletja, ko so začeli les izvažati v Benetke, nato pa je slavonska hrastovina služila sodarjem za izdelovanje dog. Veliko slavonske hrastovine je zato šlo Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše delo bo zelo cenjeno. Med vašimi prijatelji je nekdo, ki tega i-mena ni vreden. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vzdušje bo nekoliko razburkano, vendar ne bo predstavljalo večje nevarnosti. Izkopljite se iz svoje melanholije. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekdo vas bo podprl v borbi z nekim predstojnikom. Ne razmetavajte s svojimi obljubami. RÀK (od 23.6. do 22.7.) Napredek vam je zagotovljen le pod pogojem bolj izpopolnjene organizacije dela. S svojim razumom boste obvladali družinske težave. LEV (od 23.7. do 22.8.) Da bi u-veljavili svojo zamisel, se oprite na prepričevanje. Ne bodite ljubosumni, kadar ni potrebno. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Končno vam bo uspelo sestaviti neki dolgoročni program. Skušajte pozabiti na svoje težave. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite do konca zvesti svojemu programu. Ne spreminjajte svojih čustvenih nagnenj. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nekaj manjših porazov, v bistvu pa vam je zagotovljen uspeh. Ne podpirajte napačnega načrta. STRELEC (od 23 11. do 20.12.) Pazite se ljudi, ki vas hočejo ogoljufati. V čustvenem pogledu napeto vzdušje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zanemarjajte svojih poslovnih zaveznikov. Čimprej uredite svoje družinske razmere. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne mešajte poklicne resnosti s šaljivostjo. Nekatere tajnosti ohranite zase. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dokler se položaj ne menja, bodite budni. Po napetem dnevu se boste na večer povsem umirili. predvsem v Francijo m Nemčijo. Nekaj slavonske hrastovine pa so porabili tudi v ladjedelnicah. Trajnost slavonske hrastovine se je uveljavila tudi v dobi gradnje prvih železniških prog. To se pravi, da so slavonski hrastovi gozdovi prišli posebej do veljave pred približno 120 leti. Najbolj pa se je slavonska hrastovina začela uveljavljati, ko so začeli hrast uporabljati v industrijski predelavi lesa. Veliko hrastovih dreves so posekali za opremo stanovanjskih hiš in raznih drugih tovrstnih objektov. Hrast je prišel v poštev za pohištvo in za parkete. Slavonski hrast je služil celo za cestni tlak. Ker ni bilo na kraju samem kamna, so s hrastovimi kockami tlakovali tudi ceste, da ne govorimo o mostovih. Pred vojno je bil s hrastovimi kockami iz Slavonije tlakovan ves Trg Terazije v Beogradu, pravzaprav ne le Trg Terazije, pač pa velik del ulice, ki je povezovala Terazije z nekdanjo «Slavijo», sedanjim Tucovi-čevim trgom, na drugi strani pa del Knez Mihajlove ulice proti Ka-lemegdanu. Gradnja mostu čez Dravo pri Osijeku, ki ga je dal zgraditi Sulejman Veličastni, porušiti pa Nikolaj Zrinski, je «o-golila» vso okolico Vukovara, koder so se prej raztezali bogati hrastovi gozdovi. Tudi koj po drugi svetovni vojni so slavonski gozdovi utrpeli precejšnjo škodo. Hrastovina je bila tedaj menda edino izvozno blago, ki ga je Jugoslavija z lahkoto plasirala na tujih tržiščih, koder so potrebovali velike količine primernega lesa za parkete, pode, sode, pohištvo. Toda to je trajalo le nekaj časa. Slavonski hrastovi gozdovi imajo svojo dolgo zgodovino. Blizu Sočne, kjer rastejo izredno velika drevesa, so 1896 podrli velik hrast, katerega trup je bil 28 m dolg. Ker so morali c.elega prepeljati v Budimpešto, so ga morali naložiti na štiri železniške vagone. Da bi se preveč ne poškodovala skorja, saj so hrast peljali na razstavo, so vse deblo ovili s slamo in ga obili z deskami. Poleg velikanskega debla so v Budimpešti razstavili tudi tri kocke po en kubični meter, ki so jih izte-sali prav od istega debla. Ti podatki nam povedo, kakšna hrastova drevesa so zrastla v slavonskih gozdovih. Danes v slavonskih gozdovih ni več takšnih kolosov, razen enajstih izrednih primerkov v spačvan-skih gozdovih in sicer eden takšen hrast je v gozdu Boljkovo, 10 NA FILMSKIH PLATNIH (Nadaljevanje na S. strani) Luis Bunuel: «LE FANTOME DE LA LIBERTÉ» Zadnji Bunuelov film «Le fantòme de la liberté» (Il fantasma della libertà, 1974) ni niti najmanj razočaral pričakovanja, ki smo ga izrazili v poročilu z režiserjeve beneške retrospektive. Smer prejšnjega Buhuelovega dela «Le charme discret de la bourgeoisie», se pravi razmišljanje o lastnem surrealističnem navdihu, ki smo ga v oceni filma analizirali, pride še bolj do izraza v novem filmu. «Le fantòme de la liberté» se je marsikomu zdel na prvi pogled serija duhovitih prizorov, s čimer se odkrije dvojnost Buhuelove operacije: se pravi na eni strani zavest, da surrealizem sam po sebi še ni nekaj «revolucionarnega», da se torej vsak moment lahko sprevrže v novo obliko «divertis-sementa», po drugi strani, da je tudi «divertissement» referent nečesa drugega, realnosti. Z razliko od prejšnjega filma, ki je še ohranjal nekekšno časovno progresivnost, je v novem filmu Bunuel izbral čisto izvirno strukturo, po kateri oseba povezuje drugo v razvoj filma. Tudi ta struktura še ni nekaj novega, saj jo zasledimo v literaturi in filmu: pomislimo le na «La ronde». Toda povezava se v Budue-lovem filmu izvrši v obliki naključja in navsezadnje neprevid-Ijivosti, saj je pri Bunuelu presenetljivo prav to, da stalno operira z istimi elementi, da pa nas vseeno stalno preseneča. Kar velja posebno za konce njegovih filmov, ki nas vedno presunejo. Kaj drugega lahko rečemo o koncu tega filma, v katerem nam režiser genialno sintetizira naravo meščanske družbe in boja, ki se v njej razvija, boja, ki je proti spačeni «svobodi» (plašilu svobode) obstoječe družbe, a lahko prevzame tudi on spačeno obliko, in o temeljnem zatiranju te družbe, zatiranju živalskega sveta, kateri «gleda» (gledanje je pač tudi «omejenost» kinematografa) na ta boj. Za film je Bunuel zbral nekaj svojih najljubših sodelavcev, od koscenarista Jean-Clauda Carrièra, producenta Sergea Silbermana (ki se v začetku tudi prikaže z Bunuelom v kratki vlogi ustre-Ijenca), do igralcev Adriane A-sti, Juliena Bertheaua, Jean-Clauda Brialyja, Adolfa Celijo, Paula Frankeura, Michela Lonsdala, Mi-chela Piccolija, Bernarda Verle-ya, Monice Vitti, Milene Vuko-tič, Marie-France Pisier. SERGIJ GRMEK Ben venisle-Ziehm: «FLESH GORDON» «Flesh Gordon» (Flesh Gordon, 1973) je omiljena verzija ameriškega pornografskega filma, ki so ga namreč naredili v dveh verzijah. Gre za parodijo znanega protagonista znanstvenofantastičnih avantur, ki pa nas niti najmanj ne zabava, in je tudi erotično povsem dolgočasna. Režija pripada številni ekipi: Michael Benveniste in Howard Ziehm sta režirala žive prizore, medtem, ko je še nekaj drugih sodelovalo pri animiranih, Abbas Amin je film montiral, Ziehm skupaj z Willia-mom Oscom pa je producent. V FILMSKIH KROŽKIH POLJSKI FILMSKI LEPAKI V CAPPELLI Že nekaj časa ima obiskovalec krožka La Cappella (ki bo kmalu otvorila tudi likovno - umetnostni odsek) priložnost, da si ogleda razstavo poljskih filmskih lepakov, ki so že uveljavljeni kot prave umetnine. Med avtorji, katerih dela vidimo, cenimo predvsem Starowiey-skega (filmi «Mademoiselle de...», «Iluminacija», «Sanatorium pod klepsydro»), Flisaka («Bello onesto emigrato Australia sposerebbe compaesana illibata», «Udienza») in Gorko («Le pistolero», «2001», «Roma», «Cabaret»), pa tudi Ihna-towicza («L’ultimo spettacolo» itd.), Neugebauerja («L’ivito»), pa lepake za filme «Àdalen 31», «Andrej Rubljòv», «Macbeth» itd. S. G. 12.30 12.55 13.30 14.10 17.00 17.15 17.30 17.45 18.30 18.45 20.00 20.30 21.40 22.45 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 8.10 17.30 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 20.05 21.40 22.00 19.55 20.15 20.30 21.35 SREDA, 19. FEBRUARJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost: Obisk v muzeju Anketa o poklicih: Gradbenik DNEVNIK in Danes v parlamentu Vzgojni problemi današnjega dne DNEVNIK Program za najmlajše: Qui comincia l’avventura del signor Bonaventura Pripovedke za najmlajše Program za mladino: risani filmi Naprej, lokomotiva! Poljudna znanost: Mit Salgarija, Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK Ob zori človeka Danes je na sporedu osma in zaključna oddaja, ki govori o tem, kako se je človek v svoji dolgi zgodovini razvil. ŠPORTNA SREDA DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL športni dnevnik Ob 7. uri zvečer VEČERNI KONCERT DNEVNIK Fanton grozi svetu Film je režiral Andre Hunebelle, v glavnih vlogah igrajo Jean Marais, Mylene Demongeot, Pietro Tordi, Mino Doro itd. Znani policijski komisar Juve dobi priznanje, medaljo na račun dolgega, pa čeprav brezuspešnega boja proti fantomu. Odlikujejo ga s častno legijo, vendar je njegovo veselje nad tolikšnim priznanjem kratkotrajno, kajti tolovaj mu sporoči, da se bo kaj kmalu spet lotil svoje kriminalne dejavnosti. In res, kmalu za tem sporočilom izgine atomski znanstvenik prof. Marchand. Vest vzbudi splošno zanimanje, tudi zanimanje časnikarja Pandora, ki predvideva, da bo fantom ugrabil tudi Marchandovega sodelavca prof. Lefevra. Zato stopi k Lefevru, se z njim dogovori, da se bo prelevil vanj in v tem svojstvu predsedoval nekemu kongresu, v maski pač, v kateri je popolnoma podoben prihodnji žrtvi fantoma prof. Lefevru. S tem pa pogumni časnikar zavede tudi komisarja Juve ja in njegove sodelavce in prav v zmešnjavi, ki zaradi tega nastane, se tudi fantom pojavi v maski Lefevra. Nadaljevanje zapletene zgodbe prepuščamo ekranu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA TV ŠOLA: Od Sutjeske do Gatskega polja, Liki, Nove knjige, Prirodo-slovje, Kmečki upor, Življenje v gozdu, Organske spojine itd. Viking Viki, risani film Obzornik Mladi za mlade, oddajo je pripravila sarajevska TV Delovni dan 4389 km O poklicu voznikov težkih tovornjakov ima poprečni človek bolj nejasno sliko. Le redki so tisti, ki vedo, koliko napora terja volan tovornjaka s prikolico. Zato često te junake cest celo podcenjujejo in celo zaničujejo. Zato je TV posnela reportažo o delovnem dnevu dveh takšnih voznikov. Televizijska ekipa treh fantov je deset dni nepretrgoma spremljala voznika Toneta Lavriča iz Zapisa pri Bledu in Franceljnu Koviča iz Kranja in zabeležila, kaj vse sta v svojem 4389 km dolgem «delavniku» napravila od Trbovelj do Smedereva in spet do Jesenic, pa nato do Bremna v Nemčiji in spet nazaj do Zagreba Risanka: DETELJ NAGAJIVEC DNEVNIK Film tedna: POVABILO Miniature: Pivsko posodje skozi stoletja TV DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček: risanke DNEVNIK TAJNI DOKUMENTI ITT, TV drama Zabavno - glasbena oddaja španske TV TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radijska šola; 18.50 Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.15 Pesmi brez besed. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Mali umotvori velikih mojstrov; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasvet; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranje politične aktualnosti; 15.15 Znanstvena oddaja; 16.45 Gojenci glasbene šole v Skednju; 17.15 Po samoupravni poti; 18.00 Progresivna glasba; 18.30 Domači pevci zabavne glasbe; 19.00 Prenos RL;/19.30 Pisan glasbeni spored; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Pisana glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Izbran spored; 12.10 četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 17.40 čarovnik iz Oza; 16.00 Pi' san glasbeni spored; 20.20 Ponovno na programu z Mino; 21.15 Silvio Benco: «La bilancia», komedija. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Plošče; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Družinska srečanja z A-Lupom; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-go-vomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Sestanek petih; 20.50 Pio šče; 22.55 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Napotki za turiste; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Temelji marksizma; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Naši operni pevci; 15.45 «Loto vrtiljak»; 16.45 Zvoki orkestra Manuela de Falla; 17.00 Aktualnosti; 17.20 D repertoarja Komornega zbora; 18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstavljamo vam...; 19.40 Minute z ansamblom Weekend; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Komomoglasbe-ni studio: 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe. ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER Z brega sta dečka prenesla Kunija v čoln, kjer sta mu napravila mehko ležišče in ga položila nanj. Zoran je zajel v skodelo vode in mu jo ponudil. Pes je hlastno pil. Bojan je medtem poiskal škatlo z nekim indijanskim mazilom in namazal Ku-niju krvaveče rane. Nato sta ga dečka še skrbno pogrnila s kosom platna, da bi tako preprečila muham in drugemu mrčesu dostop do odprtih ran. Ko je bilo tudi to delo opravljeno, sta dečka odšla po ustreljeno pumo. Ovila sta ji vrv okoli vratu in jo nato po tleh vlekla za seboj proti bregu. Dogovorila sta se namreč, .da bosta zver odrla, kožo posušila in jo za spomin na razburljivi dogodek vzela s seboj. Z njo bosta lahko tudi nevernežem dokazala, kako junaško sta potovala skozi divjino. Kar sta sklenila, sta tudi storila, čeprav delo ni bilo lahko. V Amaronu sta K0* otroka sicer videla, kako so odrasli odirali razne živali, sama pa tega do tistega tre* nutka nista poizkusila. Tako pume res nista odrla strokovnjaško, a še kar dobro. Da bi se kmalu posušila, sta kožo razprostrla in vtaknila vanjo lesene količke. Tako sta i° položila v čolnu na sonce. Odvetnik svetuje . y ,ei strokovni rubriki naš pravni svetovalec, goriški m ^,n,k ^r' l’®*61' Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo proble-a 'ko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori 3 vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v 'rs»u (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pi-srno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d’Aosta 42). Žalitev javnega funkcionarja ,k°do gotovo vedeli, da i kala, ki je med drugim osebno dodan letfmì kazenski zvonik, iz-«CoH’ ln poznan pod imenom t„i- lc.f^ Rocco», sad tedanjih avtori- razmpr in tornii x7 žali- za prodajo brezna debelo se je us- Prpok' raziner in temu primerno v fed? •Jari'iu nekaterih prestopkov iz-odmL? ,g v sproženju postopkov in mp .JanJu kazni. Vzemimo na pri-člen 341 KZ, ki preganja * -V Javnega funkcionarja. Podjetja S0lnih P^ad 1 _________________ dežn ,Pred jayn*m lokalom v Gra-ka; ’ yr J® bilo treba razložiti ne-razkian Jev 'Mineralne vode. Med stražnilwe“,se Je Približal mestni Pil v i , (yiglle orbano), ki dal tri ?ka ’ Paskal voznika ter mu Povedan» ker !e Je ustavil na pre-V ril mestu in oviral promet, nikom '(ki'0 atražnikom in voz-bi, češ 1 ki je sto- gačirenUi®ky’ *da ne bi mogel dru-. razložiti zaboiev». «ria nai mn se je ustavil samo J36 je skušal izogniti glo- *a enkrir“‘',i zabojev», «da naj mu gel hkf , spregleda» itd.) je poseda nr»1 ^astaik lokala z namenom, krat» n51Ca stražnika, naj «za en-bil0 vsako21"6- prestoPek’ Vendar je kusiil « Pogovarjanje zaman, dis-Ja 86 Je razvnela in lastnik lo- bro poznal stražnika, ker sta si bila v dijaških letih sošolca, je končno vzkliknil: «Vidim, da si ostal še vedno zabit in če ne bi nosil tiste uniforme bi ti rade volje razbil gobec». Stražnik je na te besede dal beležnico v žep, pripomnil, da ta dogodek ne bo brez posledic ter odšel iz lokala. In res je o zadevi razpravljalo goriško sodišče na podlagi ustreznega stražnikovega poročila. Po kratki obravnavi je bil lastnik obsojen na osem mesecev zapora, po členu 341 KZ, «ker je žalil javnega funkcionarja». Omenjeni člen predvideva za tovrstne prekrške kazen od enega do treh let — in še več — zapora, zaradi česar ni moglo sodišče izreči nižje kazni, kljub priznanju olajševalne okolnosti, da je bil obtoženec nekaznovan, kar je znižalo minimalno kazen za eno tretjino in tako zneslo osem mesecev zapora. Izrečena kazen je izredno stroga in je težko spravljiva s pojmom pravičnosti, kot nu 612 KZ), kar bi privedlo le do skromne denarne kazni, če bi žalitev veljala katerikoli drugi osebi, ki ne bi bila javni funkcionar. Javni funkcionar (pubblico ufficiale) je nekoliko težko razumljiv pojem za neitalijana. člen 357 KZ pravi, da je javni funkcionar, kdor na podlagi obstoječih zakonov ali dejansko opravlja kako javno službo upravnega, sodnega ali zakonodajnega značaja ter na ta način predstavlja državne ali druge javne oblasti. Taka splošna definicija obsega najrazličnejše slučaje in primere. Med javne funkcionarje spadajo, da navedem le nekaj primerov: vsi orožniki, policijski in finančni oboroženi organi, sodniki, poslanci: v izvrševanju svojih dolžnosti: razni čuvaji (poljski, lovski itd.) mestni stražniki, vojaki, davčni izterjevalci, priče na procesih, poštni razna-šalci, določeni bančni uslužbenci itd Številčno pa je morda še največ javnih funkcionarjev med državnimi uslužbenci, kadar jim je dana odgovornost in naloga, da «dovoljujejo, prepovedujejo ali ukazujejo v posameznih slučajih» (na pošti, železnici, državnih uradih, šoli itd.). Žalitve an grožnje proti ljudem, ki izvršujejo oziroma ko opravljajo gornje omenjene funkcije, so torej strogo kaznovane. Vse to seveda ne pomeni, dà ni dovoljena nikaka kritična pripomba ali oporekanje javnemu funkcionarju, paziti je treba le, da se v morebitni diskusiji ne preide na žaljive smo jo vajeni pojmovati: pomislimo samo na okolišči-1 izraze; sicer pa je vse skupaj tudi no, da bi bil prizadeti sojen le po stvar olike in človeškega dosto-členu 594 KZ (ali morda še po čle-1 janstva. ........"»■■■«.i........ iiiiiiiiiiiniiiiiinniimiiiuiuimiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiHliliiiiiiiiiniiiMMiMmmHHmmmiHnnHHNHiHumnmHmimmHHmnHmimmnii» Patronat KZ - INAC svetuje ____ 3 V BOMBAYSKEM FILMSKEM ATELJEJU rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čita-vsa Z .VSemi vPrašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za ^Pojasnila se lahko zainteresirani ohmeìr» na Patronat KZ telje INACP sern naredila prošnjo za mi X t Vne iobe 19^e in so rešili- nrnSn3(? v teb dneh ugodno Se mi lahko 268 tednov, rist bnn ?Ca in kakšno ko- voi-i^‘7ie^a °d te9a? Bom do-Odg ■ no sedanji pokojnini?» valni 7p„„, m’. da vam je zavaro-dobe inori o« PrJznaJ odkup delovne mesec rpRR b za skupno 5 let in 1 nakazan» ° *'ednov). imate dejansko pokoini"n»i.Pns!:>evke v dva različna avtonomnem sidada: Popevke pri aja. na njfn trgovskem upravlja-mate iJ? ',a aSi katerih sedaj preje-no, in ;nirna!no trgovsko pokojni-paj Pri "MPjVke ^a Podlagi odku-^nano j» *jdu Podrejenih delavcev. nec uživa’ i vsak zavarova- lno. v«» i eno neP°'redno pokoj-j° Pop-Qj; iar. v. Primeru, da dbzori-na dohai 'Pokojninska in zavaroval-ninskih -i iPrj. d voi1 različnih uokoj-odvezpi^ addi INPS (pri splošnem delavcev - zavayovanju podrejenih Set>nih lmln P.r‘ .enem izmed po-°ddelovalnraV. anJ za neposredne 'ahko 7a e’ trgovce ali obrtnike), "Omsko larran.ec or)tira za eko-torej odrp^0dnre^Š-0 Pokojnino ir. se Pr,'naša V ”6- Pokojnini, ki mu Z arJ’ mesečni znesek. vašem n? na te ugotovitve se v Prošnje , 0™ ne splača vložiti k°jnipe t? oonovitev trgovske podatkom'?Rfiert ®e vam ne bi z do-govskih t tednov, zaradi nizkih tr-tPinimaini Spevkov- Povišal mesečni čeprav i» znesek- Splača se vam, fa: na nrriilrenutno’ drusa varian-k°t Porii-o- a^! Patih let prispevkov vložite n!JeiJ?TT.deIavka lahk0 takoj iidsko n,,i,„?NPS Prošnjo za inva- VeznerriP?kojnino pri splošnem ob-ki W jo Zadoščate namreč pogoju vsaj petih let zavarovanja; če plačate takoj vsoto, določeno za odkup, se vam šteje, kot da bi bili prispevki nakazam vsi skupaj ob vložitvi prošnje za odkup, - se pravi, da zadoščate tudi pogoju vsaj epega leta prispevkov v zadnjem petiet-ju; kar se pa tiče izida zdravniškega pregleda, glede na vašo starost bi ne smelo biti problemov Če torej takoj plačate določeni znesek za odkup delovne dobe in vložite še v tem mesecu prošnjo za delavsko invalidsko pokojnino, vam bo INPS (v primeru odobritve invalidske pokojnine) od marca letos dalje nakazoval invalidsko delavsko pokojnino, ki znaša 48.550 lir mesečno, medtem ko vam bodo preklicali trgovsko starostno pokojnino, ki znaša 39.300 lir mesečno. Se pravi, da boste vsak mesec prejeli 9.250 lir več, kot znaša sedanja trgovska pokojnina. Sicer se boste s tem višjim pokojninskim zneskom okoristili le za štiri mesece (skupno torej 37.000 lir), ker bo s 1. julijem 1975 stopilo v veljavo zakonsko določilo o poenotenju zneska vseh minimalnih pokojnin na 48.550 lir. Za odkup delovne dobe morate plačati približno 12.000 iir, se pravi, da si s takojšnjim postopkom, ki vam ga svetujem, lahko zagotovite skupni dohodek 25.000 lir. Poleg tega pa boste uživala bolniško blagajno INAM, ki je neprimerno boljša, saj vam zagotavlja neposredno zdravniško oskrbo. Kmečka družinska pokoinina •"Hilli Vpr.: «Leta 1968 sem ostala vdova po možu, ki je prejemal kmečko , , . .—j- ».i ui ju pokojnino. Prošnjo za družinsko po- oonti brez večjih kompli- kojnino so mi takrat odbili in so mi dejali, da mi bo priznana s 60. letom starosti. Sedaj sem dopolnila 60. leto in imam od junija 1972 invalidsko delavsko pokojnino. Mi bodo priznali družinsko pokojnino?» L. 1. Odg.: Z vprašanjem ste se dotaknili enega izmed najbolj perečih problemov in krivičnih predpisov, ki tlačijo kmečko prebivalstvo. Ustanovni zakon kmečkega zavarovanja z dne 26. 10. l£7 št. 1047 člen 18 in zakon 20. 4. 1969 št. 153 člen 25 namreč določata, da imajo pravico do posredne ali družinske pokojnine pri posebnem avtonomnem upravljanju neposrednih obdelovalcev le svojci zavarovanca, ki je umrl po 1. maju ,1069, ali pa svojci kmečkega upokojenca, če so mu priznali pokojnino po 1. januarju 1970. če ne obstajajo ti pogoji, ima vdova pravico dò družinske pokojnine, ko dopolni 60. leto starosti ali pa je nezmožna za delo, vendar ne sme uživati neposredne pokojnine. Kot je iz teh besed razvidno, vam na žalost v nobenem primeru ne pritiče posredna družinska pokojnina po vašem pokojnem možu, ker uživate invalidsko pokojnino in kljub dopolnjenemu 60. letu starosti se vaš položaj ne spremeni. Vendar pri tem ne moremo mimo žalostne ugotovitve, da se na račun kmečkih vdov izvaja prava diskriminacija, saj ni pojmljivo, da družinska pokojnina dozori z ozirom na koledarsko ugotovitev upokojen-čeve smrti, ne glede na pokojninsko dobo. Če imajo pravico do družinske pokojnine vse vdove upokojencev pri splošnem obveznem zavarovanju, bi moralo isto načelo obveljati tudi pri kmečkem zavarovanju, brez vsakršnih diferenciacij. V teku je akcija za proglasitev ustavne nezakonitosti omenjenega zakonskega določila z ozirom na člene 3, 29 in 30 italijanske republiške ustave. Člen 3 ustave namreč jamči enakopravnost vseh državljanov, in to tudi na pokojninskem področju. Različni juridfčni status raznih kategorij delavcev ima za posledico, da nimajo vsi delavci pravice do dohodka, ki bi omogočal njim in družini svobodno in dostojno življenje (člen 36 ustave) in da nimajo vsi državljani družinskih pravic, kot naravna družba, ki sloni na poroki (člen 29 ustave). Filmsko mesto Bombava v predmestju Cenburu, kjer se že razširja slikovita indijska pokrajina z neštetimi visokimi kokosovimi palmami, je eden izmed mnogih bombayskih filmskih ateljejev, «Wadia Films» imenovan. V neposredni bližini ateljejev so stisnjene v senco palm skromne slamnate kolibe, do katerih se kdaj pa kdaj prikrade blišč filmskega sveta. V okraju tesnih kolib se v zagrajenem prostoru izza zelenja dviga nekaj stavb, med katerimi sta najbolj opazni po velikosti in zunanjosti zgradbi filmskih ateljejev, manjših pritličnih zgradb za tehnično obdelavo filmov in nekaj lepih stanovanjskih vil, obdanih s skrbno negovano angleško travo in z urejenimi cvetličnimi nasadi izredno bujnega, živo barvnega eksotičnega cvetja. Neurejene, na stene ateljejev prislonjene kulise, in na kup nametani rekviziti okrog ateljejev, so vidna znamenja, da sem v eni izmed številnih tovam sanj bombayskega filmskega mesta. Pred velikim ateljejem ležita v travi dva velika preobrnjena laboda nadnaravnih velikosti iz mavca brez glav, po vsej verjetnosti spomin na snemanje kakega fantastičnega filma. Na klopi, pred vrati v odprt atelje, sede igralci v pisanih kostumih, podobni tistim iz pravljic tisoč in ene noči. Med seboj živahno razpravljajo in gestikulirajo verjetno med čakanjem na snemanje ponavljajo dialoge svojih vlog. Bosonogi vratar me je vodil v prvo nadstropje k direktorju Dzamsedu Wa-diji, ki je lastnik in hkrati proizvajalec, scenarist in glavni režiser, kot je navada pri privatnih indijskih proizvodnjah. V direktorjevo sobo sem stopil prav takrat, ko so sredi sobe sedeli na tleh godbeniki z direktorjem na čelu v značilni vzhodnjaški drži in vadili ob spremljavi indijskih instrumentov napeve za barvni film «Hatim Tey». Skromna soba s staromodnim pohištvom ne bi bila ni. ti najmanj podobna pisarni filmskega vodstva, če je ne bi krasile fotografije raznih domačih in tujih filmskih igralcev in igralk in pa k steni prislonjena velika knjižna omara, prepolna bogatih — povečini ameriških in angleških — strokovnih knjig o filmu in o umetnosti sploh. Spoznal sem, da je direktor Wadia zelo razgledan filmski delavec. Prvotno je bil profesor in advokat. Veliko je potoval po svetu in se mudil dalj časa tudi v Sovjetski zvezi. Leta 1931 je opustil svoj poklic in se pričel ukvarjati s filmom. Z bratom je osnoval filmsko podjetje Wadia Brothers Production, leta 1933 pa je s svojo ženo ustanovil podjetje Wadia Mowietone. Tudi njegov brat se je bil osamosvojil in zdaj vodi lastno filmsko podjetje Homi Wadia. Podj'etje Wadia Films je doslej posnelo nad dvesto doigometražnih igranih lilmov. Leta 1941 je posnel prvi indijski film «Rajnartaki» (Zboristka» v angleškem jeziku. Zasluge producenta Wadia za dvig indijske filmske industrije so izredno velike. Dalj časa je bil predsednik združenja filmskih podjetij in generalni sekretar indijskega komiteja za svobodo kulture. Po razgovoru o delu in problemih, ki tarejo indijski film, sem si v družbi direktorja in njegovih dveh sodelavcev ogledal filmske objekte na prostem. V zimskem času, ko ni monsunov in je nekaj mesecev stalno suho obdobje, snemajo večinoma na prostem, kar jim film precej poceni, i Celo objekte za inleriere, če je le mogoče, postavijo na prostem in snemajo scene v sobanah ob sončni svetlobi. V poskusni predvajaltiici, kjer so mi pred odhodom zavrteli nekaj odlomkov iz več filmov njihove proizvodnje, sem videl barvni film, katerega prizori v dvoranah so bili odlično posneti na soncu. Enega podobnih notranjih objektov v naravi sem videl na dvorišču tudi za nov film. ki so ga snemali tisti dan. Zaustavili smò se pri ekipi, ki je snemala spektakel «Gospodar meča», s fantastično vsebino seveda, kot pove že sam naslov. Režiser Dvarka Kozla, s katerim so me v odmoru seznanili, se je ves oznojen v hindu jeziku jezil nad delavci, ki so ždeli visoko nad nazobčanimi kulisami, ker ga niso ubogali ali pa ne prav razumeli. Tehnične priprave so tekle naprej, ko je pristopil rjavopolti režiser Kozla in pojasnjeval direktorju Wadii svoje težave. Rade volje mi je nato povedal nekaj o sebi in o svojem dosedanjem delu. Režijo se je učil in pričel režirati v Benaresu in je imel za seboj že petindvajset filmov. Dejal mi je, da najrajši režira filmske pripovedke in fantastične bajke, ker mu omogočajo največjo fantazijsko sprostitev. Pristopili so še igralci, ki sem jih bil pri vstopu videl pred studiom. Režiser Kozla in direktor Wadia ta mi jih pred-tavila. Anvar Husein, postaven glavni junak filma «Gospodar meča», se je učil igralskih veščin v Alahabadu in je nastopil že v triinštiridesetih filmih, v katerih je odigral štirinajst glavnih vlog. Najrajši igra tragične vloge in kot svojo najboljšo vlogo, ki jo je bil do takrat odigral, je navedel vlogo Merkutija v «Romeu in Juliji» na gledališkem odru. Naslednji igralec z umetno nagačenim trebuhom, ki mi je že pri vstopu v filmsko mesto zbudil pozornost, je rutiniran igralec komičnih vlog. Popularnost pri gledalcih si je pridobil zlasti v filmu «Ali Baba». Njegove poteze debelušnega obraza in dobrodušnih iskrečih se oči so razodevale simpatično pojavo komika. Ljubimsko vlogo v tem filmu je igral lepi in sloki Manhar Dessi, ki je študifai u-metnost na filozofski fakulteti. Igral ja šele devet let in nastopil kot glavni ljubimec že v petintridesetih filmih. Prizorišče za nadaljnje snemanje so bili medtem že pripravili in režiser Kozla je bil že malce nestrpen. Igralci so se poslovili in odšli z režiserjem h kameri na prizorišče. Po krajšem pomenku režiserja s snemalcem so pristopili h kratki preizkušnji in posneli nov kader. Po končanem snemanju prizora sem z direktorjem odšel v drugi atelje, kjer so se pripravljali na snemanje filma «Hatim Tey», za katerega so ob mojem prihodu v direktorjevi pisarni vadili napeve. Filmska zgodba «Hatim Tey» z igralcem Jairajem v glavni vlogi, ki je zaradi svoje lepote in izvrstno odigranih vlog glavnih junakov, ljubljenec indijske publike, je pravtako pravljica iz Tisoč in ene noči. Tovrstni filmi s fantastično orientalsko vsebino so poleg religioznih in zgodovinskih filmov najbolj priljubljeni pri Filmska gradnja prizorišča na prostoru podjetja «Wadia Films» v okolici Bombaya in na Daljnem indijskem občinstvu vzhodu sploh. Oba ateljeja, ki sta enako velika, sta opremljena precej pomanjkljivo. Videz izdaja, da ju že več let niso dopolnjevali z novimi tehničnimi pripomočki. Visoki odri za osvetljevanje niso viseči izpod stropa, ampak sproti zbiti s tramovi in z deskami. Tudi svetlobni park je skromen in zastarel, očitno zato, ker večinoma snemajo na prostem. V prvem ateljeju je bila postavljena dvorana, v drugem pa preddverje palače z bazenom. Kulise, čeprav na videz lepo poslikane in plastično izdelane, kažejo na površnost in primitivizem. Scenarija je bila odrska, torej bolj gledališko provizorična kot filmsko trdna. Temu primeren je tudi postopek snemanja. Dogajanje na prizorišču je teatrsko in bil sem pod vtisom, kot bi snemali gledališko predstavo. Odlomki raznih filmov, ki sem jih videl nato v projekcijskem salonu in pa filmi v bombayskih in madraških kinematografih, so mi to domnevo še bolj podkrepili. Edino kar daje «Ri- manemu gledališču» filmski značaj, je kamera, ki z iznajdljivostjo stalnih premikov vnaša največ filmske dinamike. V tem je pravzaprav naj-večje mojstrstvo indijskega filma. Gledališki način snemanja je ustaljen skoraj v vseh indijskih studiih, kar sem si jih bil ogledal. Seveda je nekaj produkcij med njimi napravilo več sodobnih poskusov po zgledu hollywoodskih revij in italijanskih realistov, ki so večinoma uspeli, vendar je bila pri tem žal občutno okrnjena specifika indijskega filma. Prihodnjič: Iz filmskega mesta Mo-viland v Madrasu. V «LA CAPPELLA» Nov ciklus filmske fantastike Tudi letos, po uspehu prejšnjih sezon, La Cappella Underground (Ul. Franca 17) v sodelovanju s Centrom gojiteljev «science-fiction» prikazuje serijo redkih in vsekakor pomembnih filmov, ki spadajo v bogato proizvodnjo določenega žanra: fantastike, bodisi z znanstveno in grozljivo varianto. Štirje filmi so že bili na sporedu, naslednji bodo: 21. in 22. februarja Walona Greena «La cronaca di Hell-strom»; pozneje pa Jimmyja gangsterja «Gli orrori di Frankenstein»; Alaina Resnaisa «Je Fame je faine» z Olgo Georges Picot; Douglasa Hickoxa «Oscar insanguinato» z Vincentom Pricem; Irvvìna S.Yea-wortha jr. «Fluido mortale»; Forda Beebeja «La rivincita dell’uomo invisibile» z Johnom Carradinom; Berta I. Cordona «Il delitto del faro»; mojstrovina Jacquesa Toumeu-ra «La notte del demonio»; Roube-na Mamouliana «li dottor Jekyll» s Fredricom Marchem in Miriam Hopkins; retrospektiva Andréja Del-vauxa in film Harryja Kùmela «Monsieur Hawarden«; končno Maria Bave «Terrore nello spazio» z Barryjem Sullivanom in Normo Bengell. S. G. iiiiiiiiiuiiiiiiiiiui n iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii inni iiiiiiiHiiiiiii um mni || mi um mi |||l||||||,||,|„|„ll„l,|| m,||,||ii||,|l|||||l|l||||||||||||||||||||||||||||||||1|1||||1)|(||||| VESTI Z ONSTRAN MEJE Vsa Primorska se pripravlja na tridesetletnico osvoboditve Poudarek bo na uresničevanju ustavnih določil ter na reše. vanju bistvenih vprašanj družbeno-gospodarskega razvoja ..; • ■ • •: • : ■ ..... - : : :. ... Veliki atelje filmske produkcije «Gemini» v Madrasu ■..................i............ ...............................................................Illlllllllllllllllllllllllllll.......Iinllllllllll......111111111111111.......Illlllllllillllllllllllllll.............................................................................. Davčna pas veto va I n i ca slav Ob|6L s,r°kovni rubriki naS davčni Izvedenec dr. Stani-na vnra'9 • sez.nania čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja 'n sPlohSania ^'fa*e^ev> ki se nanašajo na novo davčno reformo niš,V0 .. j13 davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na ured-gio i) g,. v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Mag-*Podarslf ' "j strok°vne in stanovske organizacije (Slovensko go-o združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici. Davčne razbremenitve Xaradi zdravstvenih stroškov V rl doslej obhravnI?r?dnih govorih snw lahk-^ .i avnavali postavka, ki iiv, davčni postavke, ki jih bo obveznik navedel v Zthanjšan ; - uoveznik navi ka’ kar m„SV°Ìega kosmatega dohod-a^nitev dm,uUtegne prinesti razbre-0seb- cest» ka na doh°dke fizičnih Pjfčane davščine k’»0 P0”™10 Pre-bostavke ^er morajo biti vse Rako pravf m.enl° dokumentirane» ^zadetim skrhn°n uSmo P^odali ^kov in dokumeZntov.nje k® so Postav- obresH od r‘aS.a,e r,a davke in na 1,0 «hko odbiw!»: Vmk priiavlienee °dbil polovico odpravljenih davkov prejšnjih let, ki jih je začel plačevati med letom 1974 in ki jih bo doplačal na osnovi davčnih kartel še v letu 1975. V ta namen pridejo v poštev vedno v polovični meri prermčninski davek (ricchezza mobile), zemljiški davek (reddito domenicale e agrario), davek za zgradbe (imposta fabbricati) ter družinski davek (imposta di famiglia). Dopolnilni davek (complementare) v nasprotju s tem, kar smo zadnjič pomotoma navedli ni odbitna postavka. Obresti so razbremenilna pcrtvvka pod pogojem, da prijavijenec nave organizacijo dajalca posojila. Danes bomo nadaljevali z naštevanjem še drugih odbitnih postavk. Med temi so najpogostejše naslednje: Prispevki za pokojninsko in bolezensko zavarovanje, kolikor jih že ni odbil delodajalec. Opozarjamo v tem oziru zlasti avtonomne delavce (kmete, trgovce, obrtnike), kakor tudi pro-fesioniste in umetnike, ki plačujejo obvezne ali prostovoljne prispevke v razne sklade, blagajne itd. Stroški za zdravljenje. Gre za stroške ,ki jih je morebiti imel prijavijenec ali ružinski člani izven brezplačnega bolniškega zavarovanja. Davkar pa omejuje odbitnost le na del stroškov, ki presega 5 ost. prijavljenega kosmatega dohodka (od katerega lahko odbijemo le prispevke socialnega zavarovanja) in sicer do letnega dohodka 15 milijonov lir. V primeru, da je dohodek višji od navedenega. se odstotek zviša na 10. Kdor je n.pr. prijavil 3 milijone lir dohodka in lahko dokaže, da je ;>o-trosil za zdravljenje 300.000 lir, bo imel pravico, da v pogledu ohiavčiji-vosti zmanjša prijavljeni dohodek za 150.000 lir (t.j. za znesek, ki presega ke za negovalce (osebe ali ustanove) hudo defektnih trajno onemoglih oseb. Žal prenekateri zdravnik še vedno odklanja potrdila o svojih honorarjih (ki so jih nedavno podvrgli davščini IVA) ne zavedajoč se, da utegno s takim obnašanjem cesto v znatni meri škoditi davnim interesom svojih pacientov. Vsaj po besedilu zakona so odteg-ijivi tudi stroški za zdravstvene storitve v inozemstvu z izračunom menjave po tečaju valut na datum, ki ga nosi vplačani dokument. Prav tako bi morali biti predmet razdavčitve prevozi v in iz bolnišnic in razne zdravniške preiskave. Pogrebni stroški so odtegljivi, toda le do zneska 500.000 lir. V pričakovanju obrazca 740 Kljub obljubam niso še (vsaj do včeraj) prispeli v Trst in v Gorico novi obrazci, ki so znani kot obr 740 in ki bodo služili za prijavo dohodkov med letom 1974. Tiskovine bodo razdeljevali brezplačno na sivih pasovih. Prvi bo namenjen finančni upravi, drugi občinam, tretji pa bo ostal v rokah prijavijen-ca. Za pošiljanje po pošti ali dostavo na občinske urade so pripravili posebne ovoje. Obrazec obsega 16 strani. Za dohodke od zemljišč, zgradb, dela in pokojnin bo zadostovala predložitev štiristranske tiskovine. Prijavo bo moral podpisati zase, za ženo in za mladoletne neemancipirane otroke vsak prijavijenec. Predviden je tudi podpis žene za njej pripisljive dohodke. To formalnost so v zadnjem trenutku dodali na obrazec, čeprav zakon sploh ne govori o tovrstni obvezi in ostane potemtakem le možu polna odgovornost za v prijavi navedene podatke. Medtem se med drugim nadaljujejo razprave o skupnem obdavčevanju zakoncev. Ugledni davčni izvedenci nakazujejo celo možnost zadevnih sprememb z ljudskim referendumom in pri tem pozabljajo na okolnost, da davčni zakoni po čl. 75 republiške ustave ne morejo biti predmet referenduma. Sicer sodijo razne pobude strank in parlamentarcev za popravo v bistvu krivične določbe o skupičku dohodkov zakoncev v pogledu obdavčevanja v okvir volilne propagande pred deželnimi in upravnimi volitvami. Navsezadnje je ta določba v Italiji 5 odst njegovega Irrrmlijunsxega pri- fikah. Vsak prijavijenec bo prejel javljenega dohodka)- M«m> zdravi-?- | tri enake primerke, ki se bodo raz- davčnih uradih in prodajali v tra-1 v veljavi že od leta 1923. Mar se T1 niso le-tega zavedali med dolgo de bivališče in rezidenco aii stalno ne stroške uvršča zakon tudi izdat- likovali le po rumenih, zelenih in pripravo in parlamentarno razpravo davčne preosnove? Pripravljalni odbori za proslavo 30-letriice osvoboditve so povabili vse temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbeno - .politične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, občinske skupščine, ustanove javnega obveščanja in vse občane, naj se kar najštevilneje vključijo v proslavljanje te pomembne zgodovinske obletnice. Poudarek bo na uresničevanju ustavnih določil na vseh ravneh ter na reševanju bistvenih vprašanj nadaljnjega družbeno - gospodarskega razvoja. Hkrati naj bi v jubilejnem letu kar najučinkoviteje rešili še nerešena socialna in druga vprašanja bivših borcev. Na Primorskem bo glavna manifestacija petega maja v Ajdovščini ob 30-letnici ustanovitve prve slovenske vlade. Nadalje bodo večje slovesnosti v maju ob 30-letnici zajključnih bojev za osvoboditev Slovenskega primorja in Trsta, medtem ko bo obala imela osrednjo proslavo 1. maja na Socerbu, kjer bodo počastili delavski praznik in tridesetletnico osvoboditve obalnih mest. Od večjih prireditev naj omenimo še proslavo obletnice pomembnih zmag Devetega korpusa. Ta prireditev bo v juliju v čepovanu. Primorska se bo seveda udeležila tudi raznih osrednjih republiških proslav 9. in 10. maja v Ljubljani in 15. maja v Poljanah. V počastitev tridesetletnice bodo izdali tudi nekaj knjig in publikacij. Med njimi naj omenimo knjigo Maksa Zadnika o borbeni poti Istrskega odreda ter Kroniko Vida Vremca, ki opisuje boj istrskih Slovencev za svobodo. ZDRAVSTVENA SKUPNOST JUŽNOPRIMORSKIH OBČIN Predstavniki šestih južnoprimorskih občin so na sestanku v Kopru ustanovili regionalno zdravstveno skupnost za to področje. Za predsednika skupščine so izvolili Viktorja Žiberno iz Sežane, za predsednico izvršnega odbora pa dr. Vido Vidnal iz Kopra. Program skupnosti predvideva izgradnjo obalne bolnišnice, izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni ter izboljšanje zdravstvene službe v Brkinih. V ta namen bodo imeli na razpolago okrog 30 odst. več sredstev kot lani. Seveda pa bo sredstev še zmeraj premalo, saj je na področju regije še vrsta drugih nerešenih vprašanj, kar zadeva vzdrževanje in modernizacijo zdravstvenih objektov i ter posodobljenje zdravstvene službe. Ob tem pa bo potrebno še posebej proučiti nezavidljiv položaj sežanske bolnišnice. INFORMATIVNI CENTER ZA SAMOUPRAVLJANJE Predsednik skupščine obalne skupnosti dr. Branko Furlan je na posvetovanju predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti predlagal, naj bi kar najhitreje ustanovili informativni center, ki bi deloval za vse samoupravne interesne skupnosti na obali in usklajeval njihovo delo. Na posvetovanju so razpravljali o raznih problemih pri uresničevanju delegatskega sistema, med drugim tudi o izdelavi statutov samoupravnih interesnih skupnosti. V KOPRU PRVA TEHNIČNA BAZA ZA PREGLED VOZIL Pri bencinski črpalki Istra Benz na Istrski cesti so odprli prvo tehnično bazo na obali za pregled vozil. Gre za sodobno opremljen objekt, kjer bodo lahko hitro in kvalitetno pregledovali osebna vozila. Pobudo za bazo so dala obalna avto-moto društva. Vozniki bodo vsekakor najbolj zadovoljni, ker bodo hitro prišli do drobnih uslug, kot so testiranje motorja in podvozja, nastavitev točke vžiga itd. Tehnična baza bo imela tudi službo «Pomoč in informacije» in svoje vlečno vozilo z bogato zalogo rezervnih delov. Tako bodo lahko vozila popravili na mestu okvare, v primeru večjih okvar pa ga bodo odpeljali v bližnjo delavnico. NOVA PIVNICA V PIRANU V piranskem pristanišču so odprli novo pivnico in jo poimenovali po lučeh na ribniških ladjah «Satana». Potrebo po taicem lokalu so že dalj časa čutili tako domačini kot domači in tuji turisti. V njem bo poskrbljeno za hitro okrepčilo z jedili in pijačami, hkrati pa bodo na razpolago tudi priložnostni spominki. iiiiiiiimiiuiniiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiimimmiiisiiiiiuiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiunnnHifMiiMnuMunig NOVE KNJIGE Moj vrt moje veselje V zadnjem desetletju je izšlo v slovenskem jeziku več domačih ali pa iz tujih jezikov prevedenih publikacij iz vrtnarstva, urejanja vrtov in krajine. Med temi je ČZP KMEČKI GLAS izdalo prikupno opremljeno knjižico MOJ VRT MOJE VESELJE (1974, 204 strani), ki sta jo napisala priznana strokovnjaka in praktika prof. France Vardjan in Marko Jelnikar. Strokovna literatura s področja vrtnarstva spada med najbolj popularne izdaje, saj ni nobena vrtnarska knjiga obležala na knjigar-niških policah. Razen pridelovalcev in strokovnjakov segajo po strokovnih priročnikih predvsem delavci v primestnih naseljih, kjer si urejajo vrtove in zelenice, zanimanje za to dejavnost in obliko razvedrila pa stalno narašča. Vrt je obenem bivalni prostor, ki ne nastane hkrati, ampak je plod dolgotrajnega dela in snovanja. Zato je načrtovanje vrta pomembna naloga saj moramo pri tem uskladiti na ravne prvine s tehnološkimi, estet- skimi in ekonomskimi osnovami, odvisno od sredine, sposobnosti in dohodki. O vsem tem nas pouči priročnik MOJ VRT MOJE VESELJE, ki je opremljen s številnimi skicami, črno - belimi fotografijami in barvnimi posnetki, predvsem iz našega domačega realnega sveta. Vsebinsko je knjiga zelo bogata, saj obravnava vse mogoče vrtne elemente od lege, zemlje in rastline do zadnje tehnične in estetske podrobnosti, ki so dokumentirane v lepi tekoči besedi, s skicami in razlagami; zelo bogata je izbira rastlin in semen, poglavje o obdelavi, gnojenju in sajenju, oskrbovanju in varstvu vrta, prav tako pa prikaz vrtnih objektov (pergole, ute, žive meje, pota in drugo). Vsebinsko vrednost in možnost uporabe priročnika pa je podana v stvarnem kazalu in kazalu slovenskih ter latinskih imen rastlin. V besedilu je tudi nekaj novih besednih izrazov, pojmov in tvorb, katere bo kazalo sprejeti v slovensko vrtnarsko terminologijo. (a) ČLEN 546 KAZENSKEGA ZAKONIKA PRID BSIATMM SODIŠČEM Delno razveljavljena določba fašističnega zakona o splavu Odslej bodo zdravniki lahko opravljali splav tudi v dokazanih primerih posredne nevarnosti za življenje nosečnice - Negativni komentarji iz Vatikana RIM, 18. — Ustavno sodišče je sodniki pravijo, da noseča ženska | bi ameriški predsednik Ford obi-danes deponiralo v pisarni konzul-1 ni bila do sedaj dovolj zaščitena, j skal nekatere evropske države in tine palače dve razsodbi, od kate- ! ker so uporabljali člen 54 kazenske- i Kitajsko, poročajo v Washingtonu, rih a 7 n dava vrvračanio netotmo I rt o v ra V n ti o com/i tt rvfimotMt ’ _ i _ »_«• -ni i • v . . . , rih ena zadeva vprašanje ustavne i ga zakona samo v primeru takojš- zakonitosti člena 546 kazenskega za kona. Gre za člen, ki kaznujejo z zaporom od dveh let do petih let nosečo žensko, ki je pristala na prekinitev materinstva. Ista kazen pri-tiče tudi osebi, ki je posredovala splav. Z razsodbo, ki je bila deponirana davi, splava ne bo mogoče več smatrati, tako glede osebe, ki ga je posredovala, oziroma ženske, ki je nanj pristala, za prekršek, toda le v primerih posebne nujnosti, v kateri se znajde noseča ženska in ki ji grozi huda nevarnost za njeno zdravje. V razsodbi je še rečeno, da je pravna veda že utemeljila, da je treba opraviti zdravniške posege na tak način, da se reši, če je le mo- UCITEUI STAVKALI ZARADI NAPAK ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA Okrog trideset tisoč učiteljev izraelskih osnovnih šol je včeraj nepričakovano napovedalo splošno enodnevno stavko, da bi protestiralo proti napakam elektronskega računalnika, ki se na njihovi koži «uči», kako se računajo plače. Pri tem pa gre napravi res priznati vsaj trohico pameti ali pristranosti, saj se vedno zmoti učiteljem na škodo. Telavivska vlada je službo za elektronsko izračunavanje plač vpeljala pred približno poldrugim letom in od takrat imajo učitelji vedno težave: v najboljšem primeru jim izplačajo mezde z nekajdnevno zamudo. Na proteste šolnikov je pristojno ministrstvo odgovorilo, da pač razume težave, vendar pa napake se stalno manjšajo, tako da upajo, da jih bodo v doglednem času odpravili. Italijanskemu davčnemu ministrstvu bi s tem v zvezi priporočili, naj se pozanima ali je svojevrstni computer na prodaj: lahko bi ga uporabljali za odmerjanje davkov petičnežem. Kdo ve, da ne bi na ta način končno dosegli pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena. goče, življenje zarodka. Na drugi strani pa mora zakonodajalec sprejeti ustrezne predpise, da bi se ne dogajalo, da bi prišlo do splavov brez ugotavljanja stvarnosti in resnične nevarnosti škode ali nevarnosti za mater v zvezi z nosečnostjo. V bistvu torej ustavni sodniki menijo, da je splav dopusten le, če je trdno povezan s stvarnimi u-gotovitvami pogojev, ki ga opravičujejo. V svoji razsodbi pa sodniki ustavnega sodišča govorijo tudi o pravni zaščiti zarodka, ki ima sicer že v raznih členih civilnega zakona svojo ustavno podlago. In tu — je rečeno v razsodbi — člen 31 ustave zahteva izrecno «zaščito materinstva». Člen 2 pa bolj na splošno priznava in jamči neodtujljive pravice človeka, med katere spada, čeprav s posebnimi značilnostmi, tudi pravni položaj zarodka. Rečeno pa je še, da se ustavna določila glede zaščite zarodka utegnejo spopasti z drugimi dobrinami, ki jih ustava prav tako ščiti. Zato zakon ne more priznati prvemu absolutne in totalne premoči. Tudi druge je treba ustrezno zaščititi. Prav tu — je po mnenju ustavnega sodišča — napaka ustavne zakonitosti, ki kazi sedanje urejanje vprašanja splava. Zanimivo je, da so sodniki ustavnega sodišča prišli do te svoje razsodbe na podlagi zgodovinskega o-bravnavanja tega vprašanja. Med drugim so omenili, da je vprašanje splava danes v raznih deželah vir številnih polemik in zakonodajnih pobud, V nekaterih zgodovinskih razdobjih pa se je celo dogajalo, da splav ni bil kaznovan, ali pa je bil kaznovan z zelo nizkimi kaznimi. Različen odnos do splava je bil odvisen od najrazličnejših interesov, kot so bili življenje, ureditev družine, nravnost in razmno-žitev prebivalstva. V razsodbi je še rečeno, da je prejšnji italijanski kazenski zakon (Zanardelli) klasificiral vprašanje splava bolj pravilno v vrsto prekrškov proti osebi in ne, tako kot je storil fašizem, prekrškov proti rasni integriteti. «Proizvod spočetja — nadaljuje razsodba — so izmenoma smatrali v preteklosti kot navaden del žen-skinega telesa, upanje in željo moškega, subjekt z dušo takoj od začetka ali po več ali manj daljši nosečnosti. Zato ustavni sodniki zaključujejo, da je zgodovina prekrška namernega splava tesno povezana z razvojem verske in družbene miselnosti, moralne filozofije ter pravnih in političnih doktrin, V nadaljevanju razsodbe se govori še o konkretnih vprašanjih, ki jih je postavil milanski preiskovalni sodnik, ki je vsaj deloma postavil vprašanje v te okvire. V tej zvezi sodišče pripominja, da se je do sedaj kaznoval namerni splav ženske, ki je nanj pristala in tudi njo samo, tudi v primeru, da j : nosečnost predstavljala nevarnost za njeno fizično in duševno ravnotežje. Vendar se do sedaj niso upoštevale vse skrajne posledice stanja nujnosti, ki jih na splošno predvideva člen 54 kazenskega zakona, ki v določenih primerih zbriše zakonske posledice dejanja. V bistvu ustavni nje nevarnosti za njeno življenje, medtem ko ga niso mogli uporabljati v primerih, ko se je že lahko predvidevalo, da bo ženskino življenje v nevarnosti, če se bo nosečnost nadaljevala. V razsodbi je še rečeno, da diskri-minanta člena 54 sloni na premisi enakovrednosti prizadete dobrine (zarodka) v odnosu do dobrine, ki se je skušala z dejanjem rešiti (nosečnice). Sodniki pravijo, da v konkretnem primeru ne obstaja e-kvivalentnost med pravico ne samo do življenja temveč tudi do zdravja za subjekta, ki je že oseba, kot je mati, in rešitvijo zarodka, ki mora oseba šele postati. Sodniki nadalje poudarjajo, da sam kazenski zakon predvideva v členu 384 nekatere primere, ki ne pridejo v poštev pri kaznovanju prekrškov proti upravi pravosodja. Prav takega upoštevanja je vreden tudi posebni položaj noseče ženske, katere življenje in zdravje je v nevarnosti. Reakcije na razsodbo ustavnega sodišča so bile do sedaj zelo skope. Pričakuje pa se, da se bodo v prihodnjih dneh zelo pomnožile. Vatikanski radio je le bežno omenil razsodbo, domnevajo pa, da bo «Osservatore romano» objavil jutri vest s komentarjem. Iz Washingtona je vatikanski list danes objavil le članek, kjer pisec nastopa proti širjenju pojavov splava v ZDA. Vatikansko radijsko glasilo pa je vseeno nekoliko nakazalo, kakšna bo nadaljnja politična smernica vatikanskih reakcij. Med drugim pravi, da je sklep ustavnega sodišča izredno hud, posebno v tistih odstavkih, kjer postavlja bistveno razliko med življenjem matere in zarodka. V zvezi s sklepom ustavnega sodišča sta podala listu Unità svoji izjavi komunistična poslanca Seroni in Malagugini. Oba pravita, da je sklep ustavnega sodišča zelo pomemben, posebno v zvezi s sedanjo polemiko, potrebno pa je, da parlament v naj- da bo šef Bele hiše res obiskal Evropo in Kitajsko, toda ne spomladi, kot je bilo rečeno, temveč jeseni. Kaže, da bo Ford obiskal Evropo ob priložnosti morebitne konference na vrhu o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki bi morala biti v Helsinkih. Ameriški predsednik je že sklenil, da bo obiskal Veliko Britanijo, Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo ter morda tudi Romunijo. BONN, 18. — Zahodnonemški kane ler Schmidt ima pljučnico. Od včeraj je v postelji in se ne ukvarja z državniškimi posli. Potek bolezni je popolnoma normalen, zatrjujejo v Bonnu. TRŽAŠKI DNEVNIK S SINOČNJE OBČINSKE SEJE Šolska vprašanja v razpravi devinsko-nabrežinskega sveta V kratkem pričetek gradnje šole v Slivnem - Izvoljen posvetovalni odbor za šolo s celodnevnim poukom Devet tankerjev čaka na boljše čase v švedskem zalivu Bajfjorden, nedaleč od mesta Udevala. ladje ,so bile zgrajene pred sedanjo energetsko krizo, njihovi lastniki pa zgubijo vsak dan težke milijone, zaradi česar so ta del fjorda imenovali «Zaliv utvar». Pri tem naj omenimo, da je polovica švedskih tankerjev, skupno jih je 160, brez dela lllllllllllllllll|f|||||||||IIIII||||||||||f|||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||I|II||f||||||||||l||||||||||ll|l||l,lll|||||l,lllllll||||||||,,lll,,ll,||||l||||||l|||lll,ll„,,|||||||,|||||,,||ll|||||I||||||||||llllll|||||||||l,|||„ll||,|||||,|,,„||||l|||||||||||| IZVOLJENI SVETOVALCI ZAHTEVALI AVTONOMIJO DEŽEL, POKRAJIN IN OBČIN V Rimu demonstracija predstavnikov krajevnih uprav Demonstranti zahtevali tudi izvajanje ustave proti fašističnemu prevratništvu za povečanje sredstev namenjenih krajevnim upravam. Milanski župan krajšem času uzakoni vso to proble- . je opozoril vlado, da brez takojšnjih I nujnih ukrepov v korist deželnih, 0 Fordovem potovanju v Evropo WASHINGTON, 18, - V zvezi z včerajšnjimi glasovi, po katerih naj RIM, 18. — Na tisoče deželnih, lasti do krajevnih uprav in da se pokrajinskih in občinskih svetoval- j odpravi osredotočenje političnih po-se je danes udeležilo velike bud, ki omalovažujejo izvoljene u- prave. Daljši govor je imel tudi župan iz Bologne Zangheri, ki je prav tako obsodil vladno centralistično politiko in zahteval nujne reforme. V tej zvezi je omenil nedavni primer v Benetkah in ga označil za zelo resnega, za nasilno vmešavanje osrednjih vodstev politični!') sil v krajevne dogovore med demokratičnimi krajevnimi silami, da se reši mesto, ki propada zaradi dosedanje zgrešene politike. Župan Bologne je naglasil, da je kriza krajevnih uprav tembolj resna, ker se je pojavila prav v času, ko je v teku važen poskus deželnega u-pravljanja, hkrati pa je zajela državo huda gospodarska in social na kriza. 7 Demonstranti so sestavili resolucijo, v kateri predstavniki krajevnih uprav cev demonstracije v Rimu v znamenju boja «za izvajanje ustave proti fašističnim mrežam, za napredek države». Demonstracijo je priredila Zveza krajevnih uprav. Demonstranti so se zbrali na Trgu Republike in se nato v sprevodu podali na Trgu XII. apostolov, kjer je bilo zborovanje. Milanski župan Aniasi je odprl zborovanje in poudaril, da je treba sprejeti politične, gospodarske in denarne ukrepe ne samo za omilitev kreditne politike, ampak predvsem pokrajinskih in občinskih uprav, krajevne ustanove ne bodo v stanju nuditi prebivalstvu niti osnovnih storitev. •iimiiiuiimiii je govoril sindikalist Rufino, ki je dejal, da je-treba storiti vse, da se spremenijo odnosi državne ob- iimniitiiimimiHiiiuiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POD VODSTVOM PREDSEDNIKA SKUPŠČINE GLIGOROVA r, „ . , „ , ..i njiozarjajo na resno finančno krizo Za enotno sindikalno federacijo deželnih in krajevnih uprav, na hude posledice krize na celotni državni razvoj, na potrebo po večji avtonomiji, da bodo krajevne uprave začele uresničevati gospodarsko in socialno politiko, ter na potrebo po bolj pravični razdelitvi denarja med državo in deželnimi ter krajevnimi upravami. Parlamentarna delegacija SFRJ na obisku v Rejrutu Neuvrščenost v ospredju pogovorov - Zaskrbljenost ob krizi na Cipru BEJRUT, 18. — Jugoslovanska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika skupščine SFRJ Kira Gligorova se je danes pogovarjala z zastopniki libanonskega parlamenta. Razgovori so pokazali, da sta dve neuvrščeni državi pogosto na istih pozicijah oziroma kot je dejal / Gligorov, «da nas malo ločuje, mnogo pa združuje». Od tod izvira tudi želja po tesnejšem parlamentarnem sodelovanju, tako da so zastopniki jugoslovanske skupščine povabili delegacijo libanonskega parlamenta, naj obišče Jugoslavijo. Predsednika skupščine SFRJ Gligorova je danes v Bejrutu sprejel tudi libanonski predsednik Sulejman Frangie. Gligorov mu je posredoval osebne pozdrave jugoslovanskega predsednika Tita. Frangie se je zahvalil za pozdrave in dal priznanje Titu za podporo Libanonu in drugim arabskim državam. Naglasil je libanonsko privrženost politiki neuvrščenosti. V razgovoru sta Frangie in Gligorov izmenjala mnenja položaju na Bližnjem vzhodu in na Cipru ter o dvostranskih odnosih. Kar zadeva najnovejše dogodke na Cipru, sta sogovornika dala vso podporo neodvisnemu, suverenemu in celovitemu Cipru. Pozitivno je bilo ocenjeno tudi dosedanje prizadevanje za krepitev libanonsko-palestinskega sodelovanja ob odpravljanju težav, ki ga zavirajo. Z obeh strani je bilo tudi izraženo zadovoljstvo nad dosedanjim razvojem jugoslovansko-libanonskih odnosov in želja, da se sodelovanje še razširi. Libanonski predsednik Frangie je Gligorova in člane jugoslovanske delegacije zadržal na kosilu. Delegacija jugoslovanske skupščine bo jutri odpotovala iz Bejruta v Kairo, na enotedenski obisk k egiptovskemu parlamentu. Dodatna preiskava o pokolu v Kmečki banki Stefano Serpieri aretiran v Rimu RIM, 18. — Na ukaz milanskega preiskovalnega sodnika D'Ambrosia so rimski karabinjerji aretirali Stefana Serpierija. zaupnika obveščevalne službe SID, ki se je po nalogu svojih predstojnikov vtihotapil v a-narhistični krožek «22. marec». Serpieri je po mnenju milanskega sodnika avtor poročila, ki ga je obveščevalna služba dobila 17. decembra 1969 in v katerem sta fašista Mario Merlino in Stefano Delle Ghiaie obtožena pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana. Terorista naj bi pripravila atentat po nalogu francoskega prevratnika in šefa časopisne agencije «Aginterpress» Guerrina Se-raca. Serpieri je doslej vedno zanikal avtorstvo dokumenta, zaradi česar ga je dr. D’Ambrosio obtožil lažnega pričevanja in ga dal zapreti. Sporazum o sodelovanju med Indijo in Jugoslavijo NOVI DELHI, 18. — Podpredsednik jugoslovanske vlade dr. Anton Vratuša je končal večdnevni obisk v Indiji in danes odpotoval iz Kalkute v Rangun, na obisk v Burmo. Dr. Vratuša je v Delhiju vodil jugoslovansko delegacijo na zasedanju mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje, zatem pa se je nekaj dni zadržal še v nekaterih indijskih mestih, nazadnje v središču zahodne Bengalije Kalkuti. Med bivanjem v Novem Delhiju sta podpredsednik zveznega izvršnega sveta Anton Vratuša in indijski zunanji minister ča-van podpisala sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med državama, kar so ocenili kot nov pomemben korak v krepitvi odnosov med dvema vodilnima neuvrščenima državama. Vratuša je pred odhodom iz Kalkute v Rangun izjavil dopisniku Tanjuga. da se bo med obiskom v Burmi s tamkajšnjimi vladnimi zastopniki pogovarjal o možnostih za nadaljnji razvoj političnih in gospodarskih odnosov. Dodal je, da med Jugoslavijo in Burmo ni nobenih problemov in da so politični stiki med državama postali v zadnjem času bolj intenzivni. Tatvina v galeriji moderne umetnosti v Milanu Čuvaji izklopili elektronski alarmni sistem MILAN, 18. — Elektronska alarmna naprava v galeriji moderne umetnosti v Milanu je delovala brezhibno: v noči med nedeljo in ponedeljkom zvonec ni zabrnel, ker so čuvaji izklopili varnostni sistem, To je presenetljiva ugotovitev, do katere so prišli preiskovalci. Zvedelo se je tudi, da so čuvaji izklopili alarmni sistem, ker se je dvakrat sprožil v prazno. Gre namreč za izredno občutljivo elektronsko napravo, ki zabrni tudi ob močnejšem sunku vetra. Kljub temu pa je še nepojasnjeno vprašanje, kako so tatovi prišli v vilo. Preiskovalci menijo, da jim je kdo pomagal, ki je dobro poznal navade čuvajev. Spričo tega so odredili hišno preiskavo na domu vseh čuvajev, vendar brez uspeha. Kaže tudi, da so odkrili povezavo med tatvino v Urbinu in tatinskim izpadom v Milanu. Danes je prispel v glavno mesto Lombardije urbinski državni pravdnik Pedrocchi, ki se je sestal z milanskim kolegom De Li-guorijem. Kaže, da urbinski preiskovalci pripisujejo srečanju izreden pomen. Konferenca o zaposlitvi v gospodarski skupnosti BRUSELJ, 18. — Na predlog sindikalnih predstavnikov so na včerajšnji seji stalnega odbora za zaposlitev EGS sklenili sklicati konferenco med delodajalci in sindikati avtomobilske, kemijske, tekstilne in gradbene industrije. Na konferenci naj bi poiskali možnost izhoda iz sedanje krize, predvsem pa način, kako zagotoviti zaposlitev. Konference se bodo udeležili tudi ministri za delo članic gospodarske skupnosti. V četrtek v Amanu arabsko srečanje na vrhu? AMAN, 18, — Jordanski tisk posveča danes dokajšnjo pozornost vestem, po katerih naj bi se v četrtek v Amanu sestali državni poglavarji Egipta, Jordanije, Sirije Saudske Arabije, Iraka in Kuvajta. S tem v zvezi je glasnik egiptovske vlade demantiral glasove, po katerih naj bi v četrtek predsednik Sadat odpotoval v Jordanijo Te vesti, pravi glasnik, so brez sleherne podlage. Hrastovi gozdovi (Nadaljevanje s 4. strani) pa blizu železniške postaje Drenove!. Teh It dreves je zaščitenih in so postala prava atrakcija strokovnjakov in turistov. V gozdnih gospodarstvih Slavonije posvečajo posebno pozornost vzgoji kakovostne hrastovine in kakovostnih hrastovih gozdov nasploh. To ooravljajo znanstveniki in gozdni tehniki, ki so prišli do skleoa, da izključno hrastov gozd ne daje najbolj kvalitetnega lesa, ker je veliko bolje, če je hrastovo drevje pomešano z drevjem drugih vrst, kot na primer z jesenom. V podjetju «Slavonska šuma» skrbijo za to, da je razmerje med hrastom in ostalimi vrstami drevja primerno in da se poseke koj ponovno pogozdijo. V začetku smo rekli, da so se slišale pripombe, češ da so slavonski gozdovi v nevarnosti zaradi sekanja. V bistvu pa ni tako, kajti inž. Tonkovič, svetnik v gozdnem podjetju «Slavonska šuma», nravi, da posekajo na leto 650.0CO kub. m lesa, zraste pa ga še najmanj 100.000 kub. m več. Dobesedno pravi takole: «Z gozdom ravnamo zelo racionalno in sekamo veliko manj, kot je prirastka. Posebno pozornost pa posvečamo vzgoji kvalitetnih lastnosti hrasta.» Da besede inž. Tonkoviča niso brez podlage, dokazujejo priznanja tujih st-okovnjakov, ki so na lanskoletnem zasedanju v Vinkov-cih pohvalili ravnanje jugoslovanskih gozdarjev s slavonskimi gozdovi. Slavonski gozdovi se raztezajo na površini 200.000 ha, 60 odst. teh površin je poraslih s hrastom. Nekoč so v Slavoniji zrastla hrastova drevesa, ki so pri tleh merila v premeru tudi obilna 2 m in pol. Danes drevo dozori že pri 50, 60 cm. Nekoč je eno samo drevo dalo tudi do 60 kub. m lesa, danes posamezen hrast da le 6 kub. m. Toda nekoč so drevesa rastla tudi 200, 300 let in še več, danes je njihova življenjska doba kratka. Leta 1900 so tu podrli drevo, ki bi ga bili morali odpeljali v Pariz, pa je hrast ostal doma, kajti deblo je bilo tako debelo, da ne bi moglo skozi železniške predore. Samo deblo hrasta je dalo 65 kub. m lesa. Spodnji del debla pa je bil votel, ker je deblo trohnelo. Direktor državne gozdne direkcije je spodnji, votli del debla dal zapeljati na svoj vrt in si v tem velikem votlem deblu napravil nekakšno utico, ker je v votlino postavil mizo in več stolic in se tu sestajal s svojimi prijatelji pri kozarcu fruškogorca. Sinoči se je sestal devinsko - na-brežinski občinski svet, kateremu je župan Legiša sporočil, da bo že danes dopoldne občina podpisala s podjetjem Delta pogodbo za izgradnjo osnovne šole v Slivnem in da je občinska uprava nakupila 50 slovenskih in 50 italijanskih izvodov knjige združenja deportirancev ANED «Od fašističnega škvadrizma do pokolov v Rižarni». Nekaj teh izvodov bodo pokupili občinski svetovalci, o-stale pa bo občina dodelila šolskim in drugim javnim knjižnicam. Potem, ko je občinski svet izglasoval obsodbo fašističnega atentata proti socialdemokratskemu odborniku dežele I^zio Galluppiju, kateremu so tudi poslali solidarnostno brzojavko, so izvolili posvetovalni odbor za šolo s celodnevnim poukom. Odboru bo predsedoval podžupan Colomban, občinski svet bosta zastopala svetovalca Brezigar (SS) in Rogelja (K Pl), sestavljali pa ga bodo še ravnatelj slovenske osnovne šole Tavčar in ravnatelj italijanske osnovne šole ter še po en učitelj iz vsake šole, po en zastopnik staršev, oba župnika, šolski zdravnik dr. Štoka in predsednica šolskega patronata Anastazija Gruden. Po obnovitvi odbora občinske podporne ustanove, je odbornik za javna dela Sue obrazložil, da bo občina zaradi pomanjkanja sredstev in predolgih birokratskih postopkov začasno opustila gradnjo cestnega nadvoza nad železniško progo pri Vi-žovljah. Zato pa bodo opravili naslednja dela: povečali bodo vodovodno omrežje v Vižovljah, kanalizacijo v Devinu in Sesljanu in bodo razširili pokopališče v Šempolaju. Seja se je zaključila z interpelacijami. Naj omenimo le svetovalca škerka, ki je vprašal, pri čem je ustanovitev izpostave psihiatrične bolnišnice v Nabrežini ter Brezigarja, ki se je dotaknil vprašanja kraških rezervatov in osnutka deželne komisije. Na ti vprašanji bo župan odgovoril na prihodnjih sejah. Štiri leta zapora zaradi posilstva Štiri leta zapora je kazen, ki so jo naprtili po hitrem postopku 31-letnemu Renatu Zoppeiu iz Castel di Godego zaradi posilstva, nasilja in opolzkih dejanj. Proces je bil za zaprtimi vrati in ga je vodil predsednik Visalli s stranskima sod- nikoma Gervasijem in Moscatom, tožilec pa je bil Brenči. Zoppeia so aretirali prejšnji teden, ko je zvabil na samotni prostor Anno V. in jo posilil. V kratkem so ga u' jeli in včeraj sta branilca odv. Trauner in odv. Arcangeli iz Trevi-sa zaman skušala zmanjšati njegovo odgovornost. Sodni zbor je v celoti sprejel zahteve javnega tožilca in ga obsodil na 4 leta zapora, denarno globo in povračilo stroškov. Nenadna smrt Sabina Colonijct Včeraj dopoldne se je v mestu razširila vest, da je v noči v bolnišnici nenadoma umrl znani tržaški likovnik Sabino Coloni. Vest ja posebno prizadela njegove številne prijatelje in znance, ker je Sabino podlegel bolezni še tako mlad, pri samih 44 letih, in še poln načrtov in idej, poln volje do življenja. P°' kojnik je spadal med tiste tržaške slikarje srednje generacije, ki. so se začeli oglašati takoj po končan1 drugi svetovni vojni in ki jih je pokojni Zorko Jelinčič, ki je nekako očetovsko bdel nad njimi imenoval «zelence», ker so bili še tako mladi, hkrati pa tako podjetni, včasih celo drzni, da so v trenutkih dajali pečat vsemu likovnemu dogo-janju, kar ga je premogel teda] mlajši Trst. V to skupino so spedali sedaj preminuli Sabino Coloni, že davno pokojni Giorgio Tite, današnji odlični tržaški likovnik* Marino Sormani. Livio Rosignano, Mariam Cerne in še kdo drug. Sabino Coloni se je, podobno kot večina mlajših umetnikov, politično napredno opredelil in v tem smislu tudi likovno angažiral. Znana so v tem smislu njegova dela v času korejske vojne, ko je v svojih številnih delih žigosal zločine imperialističnih vojska v Koreji. Pozneje in vse do zadnjih časov pa ie svoje umetniške sposobnosti vpreffel v drugo bitko, v boj za ohranitev človeka vrednih razmer na zemljl\ Čeprav je priredil sorazmerno man] samostojnih razstav, je veliko sodeloval na mnogih kolektivnih Pr5' reditvah v Trstu in tudi drugoa, vrhu tega pa se je uveljavljal tudi v javnem življenju, tako da ga odslej ne bo pogrešala le njegova življenjska tovarišica Laura, pač pa tud* tisti del Trsta, ki živo spremlja javno in kulturno življenje našeda mesta. BJ&’ cnsan totalno uničuje prhljaj šampon RUen^ivna kur* Proti prhljaja Protiv peruti Crisan šampon s substanco OM 80 ni učinkovit samo pri spiranju prhljaja, temveč uničuje tudi bakterije in glivice, kadar so navadni šamponi proti prhljaju brez moči ILIRIJA, Ljubljana v sodelovanju z WFLLA NOGOMET DANES OB 15. URI V FIRENCAH V prijateljskem srečanju z Norveško mora Italija nujno in visoko zmagati Več novosti v italijanski reprezentanci: Cordova, Bini, Oraziani in Savoldi v V1harju polemik, ki že od pr-nn tarejo italijansko nogomet- iap prvenstvo, tudi najbolj ogret navi-rennf023*3^’ k° danes italijanska mn reZ N^anc.a iSrala prijateljsko tek-z Norveško. Srečanje bo v okvi-1 , P^Prav Italije za, evropsko po-ja s Poljsko, ki bo 19. apri- ■Italija — Nor/eška, Firence, danes trem ti,Ula' Penlardim je v zadnjem Turi' ti s^ical svoje reprezentante, ieza tokrat se j® Pogumno držal sveči! prav^a: v reprezentanco je vklju-nova imena, med temi ni niti e-‘ie|a zastopnika Milana. ^andidati so naslednji: in Zoff^US: ®ettega’ dontile, Capello Piorentina: Antognoni. orino: CasteUini in Graziani. or. Bini in Facchetti. Martinj1 ®nag*ia- Re lecconi in Poma: Cordova in Rocca, ogna: Bellugi in Savoldi. tava-^76« PPidasu bo igrala ta pos-Bini ' Contile. Rocca, Cordova, Oraziani, Antognoni, Capello in Bettega. ! Chinaglia, V na platoju v četrtem nadstropju. Po-penčenko je bil šestkrat sovjetski državni prvak, dvakrat pa evropski prvak (1963 in 1965). Poleg tega pa si je zagotovil leta 1964 še «Trofejo Bakker», ki jo mednarodna boksarska zveza prisoja vsaka štiri leta najboljšemu amaterskemu boksarju na svetu. IMOLA, 18. — Letošnja 22. kolesarska dirka profesionalcev za «Pokal Placci» se ne bo zaključila kot običajno v Imoli, pač pa v kraju Riolo Terme pri Ravenni, ker bo 27. aprila dirkališče v Imoli zasedeno zaradi motociklističnih dirk. Potem, ko je izgledalo, da bodo morali datum dirke prenesti, so se prireditelji domenili za spremembo kraja starta in cilja. Dirka bo veljavna za italijansko prvenstvo. * * * MUNTONE, 18. — Italijan Franco Bitossi je zmagal v četrti etapi kolesarske dirke za «Trofejo Mediterana», od Grimauda do Mentona: Bitossi si je zagotovil zmago po sprintu v štirih, potem ko je ušel glavnini 120 km pred ciljem. Na skupni lestvici vodi še vedno Belgijec Bruyere pred Labourdettom, Perretom in Paolinijem. Finalni turnir promocijskega prvenstva Po končani tekmi v Dolini so se Borovi navijači le oddahnih. «Piavi» so zmagali z dvema točkama razlike, potem ko so že vodili s 16. Takoj po tem srečanju so bili seveda komentarji raznovrstni. Trener, vodstvo in igralci tržiške ekipe POM so v telovadnici posedeli še dobro uro: komentirali so tekmo, iskali so «dlako v jajcu», zgražali so se nad sodnikoma. Tekmo si je ogledal tudi trener Libertasa Trst Prodi, ki je dejal:, «Ko ste vodili s 16 točkami razlike, sem mislil, da boste zanesljivo zmagali. Nato pa ste, po mojem mnenju, zgrešili, ker ste preveč vodili žogo. Morali bi proti pressin-gu več podajati, se odkrivati.» iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiii BARCELONA, 18. — Od 21. do 23. februarja bo v Barceloni mednarodni četverni turnir v vaterpolu, na katerem bodo nastopale reprezentance Jugoslavije, Zah. Nemčije, I-talije in Španije. K O SA RK A ,, ;,,, TEDENSKI PREGLED NAŠIH EKIP Po deseti zaporedni zmagi Bora v nedeijo odločilno srečanje «Plavi» bodo namreč igrali proti Libertasu - Mladinci z dvignjeno glavo ODBOJKA G t'?rUf>em polčasu pa: CasteUini, cheffi r- °C.Ca’ Martini, Bellugi, Fac-Canoii Graziani' Cecconi, Savoldi, in Bettega. Pacchi °brambna dvojica Bini -Savnia' i Cordova na sredini igrišča, ! ziani -1 r,°^ srednji napadalec, Graje tor1"- . tega kot krili. Bernardini PrezentancÌStVen° Epremena svoi° re' ra»!!?' 'tMijanska reprezentanca ^ocarau. Zadnjo zmago je Italija ?up,jila na SP v Nemčiji proti Haiti-narri Valcareggiia so odpustili, Ber-tanc!!" J6 ®preiel vodstvo reprezen-v zaH •• 'ej pa Je zbral le poraze, Pa a *'e*cm' s Pomlajeno Bolgarijo se Je moral zadovoljiti z 0:0. pria,0,1. današnjemu nasprotniku vsi njejo izdatno zmago. Norveža- nala!i3anska televizija bo da-n^° mednarodno prijatelj-ijj a°gometno tekmo med Ita-nnen1? ^orveško prenašala ne-snn_ejno 'z Firenc na prvem Srnri!< U S Pričetkom ob 14.55. vi arl'e .bo komentiral Nando neon? !?'' *z Firenc bo tekmo (f nt-6d10 Prenašal tudi radio S Pnčetkom ob 14.55). evropsknm0 Omenijo malo ali nič v zemska ' nogometnem krogu. Nizo-dderavili6]«"4 kvaUfikacijah za SP še, tja , Norveško z 9:0. Če dodamo Zaradi hurienUtri0 na Norveškem njeno, e zirne' prvenstvo preki-nji nasr,- i® jasno, da bo današ-je Ci °k? Italijanov slab- Nujna ambientu i°^ na ,zmaga' ki bi daIa vega elan ^Ganske reprezentance no-òanjem ? važnim pokalnim sre-NonisT Poljsko. liji z nasleri b° nast°Pila Pro« Ita-nesen postav«: E. Johan- Grond’ai0nanaen- Goa, Birkelund, mer, h®,' T- E. Johan 12 An^land- Fugleseth, E. Johansen, Ham-Antr.noand', Pugleseth, T. Lund, stad, 13 n?’ ^ Josefsen, 14 Brak-° Glsen, 16 Skuseth. y°2njah ~ Poskusnih štirispoipi.3 svetovno prvenstvo v danes fjr.oet? bobu v Cervinii je ka boba n®Ja najbojlši čas posad-Ta č a fahja 1, in sicer 1’09”75. slabši nH6 , za 26/100 sekunde Druei K, ruekorda proge. Sadka čas je imela po- Svica 1 (no”(M). GDEn PADEC na STOPNIŠČU irf čna smrt sovjetskega boksarja rMOSKVAi boBkvi trag - J znanih ^kri'tr^cno ie ?raieSe fe^uko. o preminil eden naj-sovjetskih boksarjev na o- ;top5ft,b*'S;rk,5o“iekol,i“ 'j*', il«- ni^ča j,, l.e Padel v jašek stop-j® zgubil ravnovesje V ŽENSKEM SREDNJEŠOLSKIM PRVIiNSIVU TRSTA Licej in «trgovska» se bosta v finalu potegovala za prvo mesto turnirja Učiteljšče bo skušalo osvojiti 3. mesto - Obe finalni tekmi (v petek) bosta dostopni tudi za gledalce Včeraj sta bili na tehnični industrijski šoli Volta polfinalni tekmi tržaškega odbojkarskega prvenstva višjih šol za dijakinje. Pred pričetkom tekem je bilo žrebanje in trgovski tehnični zavod Zois je imel srečo, saj se je spoprijel s slabšim nasprotnikom (Da Vinci). V drugem polfinalu pa sta se srečala licej Prešeren in učiteljišče Slomšek. Zmagovalca teh dveh polfinalnih spopadov sta bila Prešeren in Zois, ki se bosta v petek spoprijela za prvo mesto. Šoli Slomšek in Da Vinci pa se bosta v neposrednem obračunu potegovali za 3. mesto. Prešeren — Slomšek 2:0 (15:2, 15:5) Kot je najbolj jasno razvidno iz samega končnega rezultata, odbojkarice liceja z bodočimi učiteljicami . niso iipele težkega . d,elav Vsekakor pa je potrebno pripomniti, da je Slomšek igral okrnjen, ker sta manjkali Legiševa in Čer n j a-vova. Po vsej verjetnosti niti ti dve igralki ne bi toliko pripomogli ostalim odbojkaricam, da bi bili priča drugačnim razpletom, verjetno pa končni izkupiček Slomška ne bi bil tako skromen. Licej se je pokazal kot dobro uigrana in precej homogena šesterka. Če bo zaigral tako odločno tudi v sklepnem srečanju ga bo dokaj težko presenetiti. Odbojkarice liceja so se odločno pognale v boj, saj so jim nasprotnice prvič odvzele žogo, ko je bilo že 9:0. Pred koncem niza je bilo še nekaj menjav servisa, toda Slomšek se je moral zadovoljiti samo s skromnima točkama. Drugi niz je bil na samem začetku veliko bolj izenačen in to pot je bil Slomšek tisti, ki je povedel. Njegovo vodstvo je bilo kratkotrajno, saj se je vodstvo s 5:3 skoraj v enem mahu spremenilo v poraz s 15:5. Zois — Da Vinc! 2:1 (4:15, 15:1, 15:7) Morda je bil prav ugoden žreb tisti, Id je odbojkarice našega zavoda spravil iz tira. V prvem setu so zagirale tako slabo, da jih dobesedno ni bilo mogoče prepoznati. Po dveh menjavah servisa je pričel Da Vinci zbirati točko za točko in razlika je postajala vse bolj zaskrbljujoča. Pomagalo ni prav nič. Nasprotnice so razmeroma lahko izbojevale prvi set in slovenske dijakinje so se morale zadovoljiti le z borimi štirimi točkami. V drugem nizu pa je le prišlo do pričakovanega preobrata. Končno so odboj- karice Zoisa zaigrale tako kot znajo in italijanske vrstnice so bile potisnjene v obrambo, iz katere se niso zmogle izmazati. Vsa njihova prizadevanja so bila zaman in tudi končna bera točk je bila dokaj skromna. V zadnjem in odločilnem tretjem setu je Da Vinci spet povedel s 6:3, naprej pa ni bilo mogoče. Naše dijakinje so spet prevzele vajeti igre v svoje roke in so povsem zasluženo slavile končno zmago Barve naših treh zavodov so branile naslednje dijakinje: PREŠEREN: Ban, Bizjak, Kralj, Škerl, Fičur, Jazbec, Jevnikar, Kapun, Lozar, Pavletič, Rauber in Le-giša. SLOMŠEK: Antoni, Debenjak, Gorup, Glavina, Jeza, Štoka, Zahar, Grgič in Krišani. ZOIS: Božič, Batič, Grgič, Kralj. Komar, Marušič, Olenik, Rupel, Trenta in Franko:-''- Sklepni tekmi bosta v petek, 21. t,m. v telovadnici, v Ul. della Valle. Najprej se bosta srečala Slomšek in Da Vinci (ob 15. uri) za tretje mesto, ob 16.30 pa bo odločilna tekma med Prešernom in Zoisom. Povedati moramo še to, da si bodo lahko dijakinje in dijaki ti dve tekmi o-gledali, kot tudi drugi prijatelji od- bojke, ker bo vstop prost. Vse dosedanje tekme so odigrali pri zaprtih vratih, ker je bil dovoljen vstop samo igralkam in spreljevalcem. Pri prihodnjih dveh odločilnih srečanjih bodo tako prišli na svoj' račun tudi navijači. G. Furlanič HOKÈJ NA LEDU BELLUNO, 18. — Italijanska zveza za hokej na ledu je objavila seznam igralcev, ki bodo nastopili Komentar nekaterih navijačev: «Trener Lakovič je napačno ukazal svojim fantom, naj zavlačujejo igro. Če bi tedaj naprej sproščeno igra-li, bi Bor zmagal z 20 točkami razlike.» Mnenja so seveda različna. Dejstvo pa je, da so borovci zmagali, čeprav s tesno razliko. Ne gre namreč pozabiti, da je POM v prijateljski tekmi premagal borovce s 25 točkami razlike, kar pomeni, da Tržičani res niso najslabša ekipa. V nedeljo pa čaka «plave» skoraj odločilno srečanje. V Dobim bodo igrali proti Libertasu iz Trsta, ki je trenutno v izredni formi, saj je premagal Italo z 19 točkami razlike. Naj omenimo, da sta se Bor in Libertas v prvenstvu dvakrat srečala. V prvi tekmi je zmagal Libertas v drugi pa Bor. IZIDA 2. KOLA Bor - POM Tržič 80:78 Libertas Ts - Itala 73:54 LESTVICA Libertas Trst 2 2 0 160:108 4 Bor 2 2 0 142:127 4 Itala Gradišče 2 0 2 103:135 0 POM Tržič 2 0 2. 132:107 0 PRIHODNJE KOLO (23. 2.) Bor - Libertas Trst (Dolina, ob 10.30), Itala - POM Tržič. BOROVI STRELCI Klobas 301, Sosič 233, Ambrožič 204, Fabjan 135. Sirk 95, Barazzutti 73, Kralj 45, Kraus 44, Guštin 34, Koren 21, Vatovec 13, Pertot 6, Francia 2. MLADINCI V nedeljo so borovci odigrali odločilno srečanje za uvrstitev v finalni del prvenstva, ki se je zaključilo z visoko zmago Italsidra. Naši košarkarji so imeli v zadnjih zavrtljajih precej smole, poleg tega pa so nastopili na nekaterih tekmah v nepopolni postavi. Fantje so bili za ta nastop dobro pripravljeni vendar so zaigrali premalo zagrizeno. Večjo krivdo za poraz nosi bržkone napad, ki je bil vse premalo iznajdljiv. Za Borove vrste so v trinajstih tekmah nastopili sledeči igralci: Koren (7 nastopov). na svetovnem prvenstvu v hokeju Guštin (11),’ Francia (13),’ Krauš na ledu. To bo od 14. do 26. marca v Sapporu na Japonskem. Italijani bodo nastopili v B skupini, kjer se bodo morali pomeriti z Jugoslavijo, Vzh. Nemčijo, Japonsko, Zah. Nemčijo, Romunijo, Avstrijo in Nizozemsko. BERGAMO, 18. — Jutri se bo nadaljevalo tekmovanje za italijanski. ^smučarskipokal. Tekmovanje bo na hribu Roleto pri Bergamu, tekmovalci pa se bodo v dveh dneh dvakrat pomerili v slalomu, ker je moral prireditelj odpovedati veleslalom zaradi pomanjkanja snega. Na lestvici za italijanski pokal trenutno Pegorari. vodi Olimpija bo morala za utrditev svojega položaja na lestvici zaigrati bolje, kot je igrala proti (sicer dobri) enajsterici De Macorija (10), Lisjak (13), Oblak (7), Vatovec (12), Klobas (9), Košuta (11), Sestan (6), Ražem (7), Žerjal (12), Mazzucca (4), Parovel (1) in U-dovič (1 nastop). Ital sider se. je tako uvrstil v finalni del, v katerem nastopajo še ekipe Lloyd Adriatico A, Tigers in Patriarca A. Naš najboljši strelec je kot običajno Robert Klobas ,kot je razvidno iz lestvice strelcev: Klobas 237 (poprečno 26 točk na tekmo), Vatovec 159, Guštin in Kraus 109, Koren 89, Francia 80, Ražem 51, Lisjak 45, Košuta 40, Žerjal 25, Oblak 4, Parovai in Mazzucca 2, Sestan 1. V prvenstvu so borovci metali 224 prostih metov, od katerih so realizirali 127, to je na tekmo v razmerju 10:17. pdko DREVI V TRŽIČU Italcantieri-Bor Borovi košarkarji bodo v okviru priprav za nedeljsko odločilno tekmo z Libertasom iz Trsta igrali prijateljsko srečanje v Tržiču. Naši fantje bodo namreč drevi gostje ekipe Italcantieri, ki je prva v C ligi. Nedvomno bo za borovce drevišnja tekma idealna priložnost, da preverijo svojo formo pred nedeljskim spopadom. Tekma Italcantieri — Bor se bo pričela ob 21. uri, Bor pa bo igral z naslednjo postavo: Sosič, Barazzutti, Kralj, Vatovec, Sirk, Fabjan, Ambrožič, Kraus, Klobas, Francia, Lisjak in Guštin. PRVENSTVO VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Prešeren in Zois v isti skupini Zaradi odpovedi šole Galilei (potem ko se je prvenstvo že začelo) je organizator šolskega košarkarskega prvenstva uvedel nekaj spre- memb. Slovenski ekipi Prešeren in Zois bosta namreč nastopili v B skupini skupno z Da Vinci in Carli. Spored: 20. 2. (ob 15.45): Prešeren - Zois 25. 2. (ob 15.45): Da Vinci - Zois 27. 2. (ob 15.45): Carli - Zois V polfinalu, ki bo 4. marca, bo prvouvrščena ekipa te skupine i-grala proti drugouvrščeni ekipi iz A skupine. Drugouvrščeno moštvo B skupine pa proti prvouvrščeni iz A skupine. Finale bo 13. marca. BOLOGNA, 18. — V desetem kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A lige si je naslov «ključnega moža košarke» priboril Ignisov igralec Zanatta. Na skupni lestvici pa vodi McMillen (7 točk) pred Mor-sejem in Malagolijem (6). Nagrajevanje zmagovalca teka čez dm in stm v Štandrežu iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiriiiiiiiiiiiunniiiiiiiiiiiirtiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiimiiiiia PREJŠNJO SOBOTO V ŠTANDREŽU Nagraditev zmagovalcev teka čez dm in strn Sodelovalo je mnogo tekmovalcev z Goriškega in Tržaškega Športno društvo Juventina je v soboto, 1. februarja organiziralo v Štandrežu tek čez dm in strn, katerega so se udeležili člani športnih, prosvetnih in rekreacijskih društev, ki so se potegovali za o-svojitev prvega «Pokala Andreja Budala». Pobuda športnega društva iz Štandreža se je vključevala v program sodelovanja med prosvetnimi in športnimi društvi. Nagrajevanje zmagovalcev teka v štandrežu je bilo v soboto na društvenem sedežu ob priložnosti Prešernove proslave. Poglejmo sedaj rezultate: MLADINCI 1. Boris Vitez «Kraški dom» iz Repna (dobil je pokal Slovenske kulturno - gospodarske zveze) ; 2. Toni Lepore Juventina (pokal Kmečke banke); 3. Boris Mermolja Juventina (pokal občine Gorica). ČLANI 1. Albert Devetak Olympia Gorica (pokal Slovenske prosvetne zveze); 2. Pavel Križmančič Gaja.iRa-driče (pokal Primorskega dnevnika); 3. Tomaž Devetak Olympia Gorica (pokal obeme Goriča). Ekipna lestvica mladincev: 1. ŠD Juventina (pokal Zveze slovenskih športnih društev v Italiji); 2. «Kraški dom» iz Repna; 3. Dijaški dom Gorica; 4. PD «Naš prapor»; 5. ŠZ Dom. Ekipna lestvica članov: 1. Olympia Gorica (pokal ZSŠDI); Gaja Padriče; 3. Kraški dom iz Repna; 4. Adria iz Lonjerja; 5. PD «Naš prapor» in ŠD Juventina. NARAŠČAJNIKI DON BOSCO - POLET 53:30 (24:16) POLET: Kovačo, Piccini A. 6, Piccini M. 2, Danev 10, Malalan 2, Ferluga 10. PROSTI METI: 4:20. SODNIK: Bassi. S 23 točkami razlike je Polet zgubil v gosteh proti močni peterki Don Bosco, ki se bori za drugo mesto na lestvici v tem prvenstvu. Kljub temu je to še kar dober rezultat za Opence, saj sta jim manjkala’ Sosič in Petje, medtem ko so domačini igrali vso tekmo s svojo najboljšo postavo. Treba je tudi poudariti, da so po-letovci nastopili le s šestimi igralci, saj je mnogo od njih odšlo na zimovanje s šolo; tako je bilo neizogibno, da so se proti koncu tekme utrudili in pustili nasprotniku večjo prostost. Dobro so pri Opencih igrali v napadu Ferluga in Alex Piccini, v obrambi na Danev in Marko Piccini. MINIBASKET FORNIS — POLET 48:36 (13:19) POLET: Hrovatin 18, Leniša 8, Calzi 4, Vidali 2, Vremec 4, Malalan, Fabbri, Sosič S., Sosič D. SODNIKA; Bellussi in Ferluga. V soboto so morali poletovci v Nabrežini kloniti tržaški ekipi For-nis. Tekma je bila še kar zanimiva in borbena, poletovci pa so bili na koncu druge četrtine tudi v vodstvu za šest točk. Pri Opencih pa so primanjkovale ustrezne rezerve, saj so starejši igralci odšli na zimovanje s šolo. Tako so morali stopiti na igrišče z devetimi igralci, med katerimi je bilo mnogo začetnikov; nasprotniki so to izkoristili in lahko povedli. Kljub temu so Openci zaigrali še kar dobro, med vsemi pa sta se najbolj izkazala Hrovatin in Leniša. Lota INTER NABREŽ. — SOKOL 48:12 (20:6) t SOKOL} Velassi 12; Kojanec, Slavec, Sandri, Caharija, Škrinjar, .Jrafe m DeUa Schiava. Sokol je proti bolj izkušenemu nasprotniku zaigral še kar požrtvovalno. Na koš je dobro metal le Velussi, medtem ko so ostali v napadu odpovedali. SABA - KONTO VEL 35:16 (17:6) KONTOVEL: Ukmar 6, Daneu R. 5, Čuk 2, Emili 3, Dean Daneu, Davorin Daneu, Cibic, Sedmak, Starc, Kostnapfel. Kontovelci so Odpovedali na vsej črti in doživeli pekoč poraz. V delno opravičilo lahko štejemo le odsotnost štirih igralcev, ki so ostali doma zaradi bolezni. Tokrat so vsi razočarali. H. L. DEČKI FLAMINIO — BOR B 130:20 (73:5) BOR B: Zobec, Štavar, Ambrožič, šimčič 2, Husu, Zubalič 4, O-lenik 3, Jančar (k), 11, Andlovič. SODNIK: Guerin iz Trsta. PROSTI METI: Bor B 4:8. PON: Ambrožič, šimčič, Olenik. Mladi in neizkušeni borovci so tudi tokrat položili orožje. Gostje so bili za razred boljši od naših košarkarjev, ki so začeli srečanje sicer zelo borbeno, a so bili preslabotni v napadu. «Plavi» so zaigrali odločno bolje v zadnji četrtini, ko so krožili žogo in metali na koš bolj sproščeno. V sobotni tekmi je bil torej napredek viden, kar je za to mlado ekipo zelo važno, saj je trenutno moštvo brez možnosti za zmago. Važno pa je, da si naši predstavniki v teh tekmah naberejo čimveč izkušenj. edko V boju za naslov svetovnega prvaka Fischer-Karpov 1. junija v Manili AMSTERDAM, 18. — Srečanje za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Anatolijem Karpovom in Bobbyjem Fischerjem se bo pričelo 1. junija letos v Manili. To je sporočila mednarodna šahovska zveza FIDE, potem ko je včeraj njen podpredsednik John Prentice izjavil, da bodo izbrali za sedež dvoboja filipinsko prestolnico. Tej odločitvi so nasprotovali sovjetski predstavniki, ki bi želeli, da bi se srečanje odvijalo v Milanu. Vendar pa je njihov zastopnik v Amsterdamu sporočil, da bedo spoštovali odločitev FIDE, čeprav bi raje igrali drugje. Pred srečanjem bo mednarodna šahovska zveza imela od 18. do 26. marca v kraju Bergen ban Zce na Nizozemskem izredno sejo, na kateri bo določila pravilnik tega srečanja, v zadnjem tednu marca na bosta morala oba igralca uradno pristati na sodelovanje na srečaniu za dodelitev naslova svetovnega prvaka. • * * MEDLIGAŠKI EKIPNI TURNIR V nedeljo, 23. t.m. bo ob 10. uri v hotelu Cristallo v Briščikih .tretje kolo ekipnega medligaškega šahovskega turnirja, ki ga prireja Soc. Scacchistica Triestina. Nastopilo bo 12 ekip: Trst, Viden. Gorica. Por-denon, Tržič, Čedad, Idrija, Piran, Ilirska Bistrica, Nova Gorica, Tolmin in Sežana, s preko sto igralce ORVKS I II.A ŠK Kras prireja notranji članski šahovski turnir, ki bo obsegal štiri srečanja Prvo srečan-e bo v ponedeljek, 24. t m., ob 20. uri v gostilni GošMn v Zgoniku. Vpisovanje pri Janku Grudnu — Samai orca 6/a, tel. 229-203. Vpisnina za celoten turnir 500 lir. * * * SPDT obvešča, da ima na razpolago izkaznice FISI za tekočo sezono za vse starostne kategorije iu stanejo 3.000 !ir. V Ul. Geppa 9 lahko dostavite denar, rojstne to ostale podatke. * » * SPDT vabi na 3. smučarski večer. Predaval bo Rasto Furlan, trener ekipe SPDT o temi PRVA POMOČ PRI SMUČANJU Predavanje bo v netek, 21. t.m,, ob 20.30 v Trstu. Ul. Geppa 9. * * * ŠD Kontovel sklieuie redni letni OBČNI ZBOR jutri, 20. t.m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v rirunem sklicanju, v Prosvetnem domu na Proseku ltris[t,‘ mjto zn DIJAŠKO MAIKO PASQUALE GUJ0N Ljudje Nadiških dolin prevedel Miroslav košuta 21. Se dandan^c^6!* zgubIjaj° sv°j° svetost. Mnogi ljudje ta. Ljudje tijaujp s tem, da se štejejo za državljane sve-s°jajo ra..se nočejo spoznati bolje. Vse omikane osebe obda se je t1?6!?1’ zatiranje in zapostavljanje: strinjajo se, cer pa nriri ,a spoštovati in si medsebojno pomagati. Si-Če j i av Jarn stvari, ki jih vsi znamo na pamet, katerega i??,0 ,Prernislimo, bi bilo treba v naših dolinah movine. 7-, ec* P?jmov spremeniti. Na primer pojem do-n?dija in n i Prfdrttke je bila domovina ali dom samo Be-tti- Ampak t bl e ®enetke, čeprav so bili njihovi državlja-tidanih mest ^ Srn° v ^asu stolpastih gradov in ob- Se rodili °!n*n?-a^ dčetnjava je dežela očetov, kraj, kjer so 8°vih prednU-rfr starši, «kjer počivajo kosti nje- trnajo iste cP„„V’,kjer s? ljudje, ki govore njegov jezik in Podedoval nd ' --l6 je navzel kot otrok in ki jih je Zdi pa o Sy°Jlh Prednikov», pravi dr. Gregori. Vanje domovin a Poznamo pri nas samo politično pojmo-tttenorn. e 2 ekskluzivističnim in opozicijskim po- kt v političnem °t>^ domovino v pravem pomenu besede ovedal bom z nekim skrajnim primerom: tako Ukrajinec kakor prebivalec Mongolije pripadata isti Zvezi sovjetskih socialističnih republik, v resnici pa razen te pripadnosti nimata ničesar skupnega. Prav tako imata kaj malo skupnega Sardinec in Furlan. Jezik, kulturna dediščina, umetniško izražanje in mentaliteta Furlana so različni od Sardinčevih, so namreč vrednote, ki ne pripadajo deželi njegovih očetov. To je kaj relativen pojem, če na potovanju po Evropi naletimo na sovaščana, se ga sila razveselimo, če naletimo na človeka iz našega okraja, se ga razveselimo nekoliko manj, če pa se srečamo z osebo iz druge pokrajine, se omejimo zgolj na izmenjavo nekaj besed. Ko pa bi bilo mogoče potovati med hipotetične prebivalce nekega drugega planeta, bi nam tudi Kitajec postal sodržavljan. Vlade so do nedavnega igrale na pomen besed: pojem države je postal sinonim za domovino. Služil jim je, da so z bučnimi govori ščuvale svoje državljane proti državljanom drugih domovin. Tako so nesrečniki herojsko klali drug drugega in si vsi zaslužili, na eni in drugi strani barikad, odličja in spomenike. In zdi se, da pri nas ravno tisti govori še odmevajo v glavah mnogih starejših, medtem ko ljudstvo začenja razumevati, da je resnično «nesrečna dežela, ki potrebuje herojev», kakor pravi Brecht, da so državna nečimrna sla-vohlepja, kot nacistične teorije o rasni premoči, le gnile gobe preteklosti in da navsezadrije vsi ljudje pripadajo isti domovini. Ko bo to pojmovanje postalo vodilo vedenja za vse, ne bo razloga za primerjavo lastnih vrednosti z vrednotami koga drugega, potemtakem se ne bo nihče čutil manjšina in nihče ne bo gledal zviška na sebi enakega. To je pobožna želja. Škoda, da mnogi izmed naših ljudi, kakor tudi mnogi izmed tistih v naši neposredni bližini, tega še zdaleč ne morejo doumeti! Vsekakor nismo več v času, ko so trmoglavi cerkveni očetje, okosteneli v učenih sramotilnih spisih, zgubili spred oči Učiteljevo zapoved: «Ljudje, ljubite se» in so drug na drugega kazali z obtožbo, da so ovca zunaj staje. Tudi Marx, čigar geslo je bilo: «Proletarci, združite se», bi bil pretresen, ko bi videl, da se njegovi privrženci medsebojno obtožujejo ideoloških odklonov. Tako krščanstvo kakor marksizem pa se načelno proglašata nad slehernim razlikovanjem meja, jezika, rase in tako naprej. Krščanstvo za vse ljudi, marksizem za vse delavce. Ce bi kdorkoli strumentaliziral Cerkev v diskriminacijske namene, bi s tem storil atentat na njeno avtentičnost in jo ponižal na raven narodne Cerkve. Isto velja za marksizem. ŠOLA Že pred več kot petdesetimi leti so se mnogi čudili, da pri nas še zmeraj govorimo slovensko. To dejstvo je v resnici presenetljivo, če pomislimo, da smo bili cela stoletja odrezani od slovanskega sveta, da pri nas ni bilo nikdar slovenske šole in da so se italijanske vlade na vse pretege trudile pripraviti ljudi do tega, da bi govorili e-dinole Dantejev jezik. Še posebno s pomočjo šole. Geslo je bilo: «šola pred vsem!». In ta pobuda — v nasprotju s tem, kar se običajno dogodi z vsemi vladnimi načrti — je bila tudi dejansko izpeljana. Vsaka vasica ima svoje šolske prostore. Le da so se ljudje, če so hoteli živeti, morali izseliti in šole, ki bi bile nadvse koristne v nerazvitih in obljudenih predelih italijanskega juga, se bohotijo ob vznožjih naših hribov, zapuščene in samotne kakor naše srednjeveške cerkvice. O osnovni šoli ni kaj reči. Naš jezik ali, če hočete, dialekt, ki pa ni iz skupine novolatinskih, je štet kakor vsa druga italijanska narečja. Vladni načrti narečij ne upoštevajo. Tudi za nas velja, in še v večji meri, kar je bilo povedanega v neki televizijski oddaji iz cikla «Sapere» novembra 1972: «Sola ne sme šteti narečja za manj razvito kulturo, ni nižja, ampak drugačna. To je element identitete neke družbene skupnosti v trenutku popolnega po-masovljenja in razosebljen ja. Za jezikovno enotnost plačujemo previsoko ceno. Ce starši ne obvladajo popolnoma italijanščine, je bolje, da z otroki govore v svojem nareč-ju. Narečij, kolikor vsebujejo neki življenjski sok, neko izrazno bogastvo, katerega korenine segajo daleč v prete-klost, ne moremo šteti za ponižujoča, propadajoča in anahronistična — sožitje narečij s tehnološko dobo je mogo-ce». In so razkrili, da otroci, ki popolnoma izključujejo narečje, postanejo nenaravni. Izrazno obubožanje je v srednjih šolah precejšnje. Majhen skok v stran. Prav ste prebrali: «če starši ne obvladajo popolnoma italijanščine, je bolje, da z otroki govore v svojem narečju». Staršev, ki bi odlično obvladali italijanščino, pa je v vsej Italiji zelo malo. Kaj šele v naših dolinah! Ni redek primer, ko slišimo stavke, kakor je tale: «Bepin, vai a prendere la jopa», kjer je med drugim besedišče obogateno z novo besedo «jopa», izgovorjeno po italijansko s kratkim ojem, medtem ko ga mi izgovarjamo dolgo. Accademia della Crusca bi se kar topila od blaženosti (42). Mislijo, da so njihovi otroci, že zgolj zavoljo svojega nepoznavanja slovenščine, na poti v svetlo prihodnost. 42 42. Accademia della Crusca je nastala v XVI. stoletju v Firencah * namenom, da ohrani čistost jezika: da loči moko od otrobov (crusca). Prev. op. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Naročnina Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din. za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 19. februarja 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» » DZS - 61000 Ljubljan* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsa4 mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali ogla51* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Fy oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I« Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst PROSLAVE PREŠERNOVEGA DNE - PRAZNIKA SLOVENSKE KULTURE Prešernova proslava v srenjski dvoranici v Gročani Prešernova proslava osnovne šole v Šempolaju Osnovnošolski-otroci iz Boršta na Prešernovi proslavi Prešernova proslava v openskem Prosvetnem domu Mesec februar je mesec Prešernovih proslav, proslav slovenske kulture. Proslave se vrste po vsej slovenski domovini, v SR Sloveniji, v slovenskem zamejstvu in celo v daljni tujini, kamor je pot zanesla slovenskega človeka in kjer si je ustvaril v desetletjih svoje novo bivališče. Praznovanje dneva slovenske kulture nas vse povezuje v narodnem duhu. Pri nas v zamejstvu v Italiji, so Prešernove proslave že tradicionalne, saj jih praznujemo vsa povojna leta. Celo tista prosvetna društva, katerih delovanje je sicer manj konstantno, počastijo Prešernov dan s samostojno prireditvijo z nastopom šolskih o-trok, domačega ali gostujočega pevskega zbora, z recitacijami in pogosto tudi s kakšno glasbeno točko, pa seveda s priložnostnim govorom, ki skuša skoraj vedno Prešernovo misel vtakniti v današnji čas. Prešernov dan proslavljajo tudi vse slovenske šole od osnovnih do višjih srednjih. Te poslednje priredijo že po tradiciji skupno svečanost v Kulturnem domu. Osrednja proslava v zadnjih nekaj letih je stvar obeh o-srednjih prosvetnih organizacij Slovenske prosvetne zve-'ze in Slovenske prosvete. V prejšnjih letih je bil njihov poudarek bolj na zborovskem petju, v zadnjih letih zadobi-vajo bolj značaj akademij. Takšna — akademija — je bila Prešernova proslava tudi letos z nastopom Slovenskega komornega orkestra iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta in solistov harfistke Rude Kosi iz Ljubljane in basista ljubljanske O-pere, sicer pa našega tržaškega rojaka, Ivana Sancina. Nastopil je tudi naš letošnji zamejski nagrajenec Prešernovega sklada, član SSG Stane Raztresen Odv. Kukanja 70-letnik Cvetje in darilo SKGZ jubilantu za njegovo 70-letnico Tržaški oktet poje na počastitvi dr. Angela Kukanje «IZJEMA IN PRAVILO» Na pobudo krožka «Pinko Tomažič» je bil v petek v dvoranici v Ul. Montecchi diskusijski večer na temo Bertolt Brecht «Izjema in pravilo», to je o igri, ki jo je prvič v slovenščini uprizorilo Slovensko amatersko gledališče. Razprava, ki jo je v imenu krožka začel njegov predsednik inž. Miloš Kodrič, je osvetlila delo po njegovi idejni plati, obravnavala pa je tudi uprizoritveni koncept in uprizoritev SAG v celoti. Večer je bil vsekakor lep primer sodelovanja dveh društev, obenem pa dobra priložnost za zavzeto kritiko VOLITVE ŠOLSKIH SVETOV Na volišču nižje srednje šole «Simon Gregorčič» v Dolini Slovenski starši so na volitvah v šolske svete tako na osnovnih kot na nižjih srednjih šolah pokazali veliko politično zrelost in zavzetost za slovensko šolo. Na osnovnih šolah je bila udeležba nad 90-od-stotna, na nižjih srednjih šolah pa 86-odstotna, kar je precej več, kot je znašalo v obeh primerih povprečje na italijanskih šolah. Svojo dolžnost so starši v glavnem o-pravili že v dopoldanskih u-rah, volitve so povsod potekale v največjem redu in tudi do bistvenih pomot pri izpolnjevanju glasovnic ni prihajalo. Prihodnjo nedeljo bodo volitve na višjih srednjih šolah, s tem pa bo zaključen prvi krog neposrednih volitev v okviru pooblaščenih odlokov. Šolski sveti so nedvomno pomembna pridobitev, ki lahko postane močno orožje v rokah staršev pri njihovem vplivanju na delovanje šole, ali bolje pri njeni demokratizaciji Volišče na nižji srednji šoli na Katinari