DIMNE CEVI P^j0ine cevi, ki smo jih do- gjej uvažali za gradnjo dimni- kov za centralno kurjenje in gpio morali zanje odšteti jjijiogo deviz, bo odslej pro- izvajalo Gradbeno podjetje (jradnja iz Žalca. pri tem bo Gradnja sode- lovala še s KIP iz Ljubljane, je nosilec licence. Zanimi- vo je, da sta osnovni surovini 23 proizvodnjo teh cevi blato Iji odpadki. Letos bodo pro- izvedli okrog sto tisoč metrov gevi, kar je šele, kot pravi- jo, skromen začetek, saj jih t,o'do za naprej proizvedli ve- jico več. Proizvodmja bo po- vsem mehanizirana, na stro- jih, ki bodo uvoženi, pa bo ;delalo okrog 17 ljudi_ ki so Iç na specializaciji v Avstriji. Jubilej celjskih veterinarjev Pred dnevi je bila v Celju proslava 25. obletnice dru- štva veterinarjev, ki je v četrt stoletja svojega obstoja og- romno prispevalo k razvoju kmetijstva, predvsem pa ži- vinoreje na našem območju. Veterinarska služba se je raz- vijala iz nič in to v letih iz- redno perečih problemov. Predvsem je bilo takratno zdravstveno stanje živine sla- bo, enako pa je veljalo za plemensko kvaliteta. Hkrati so veterinarji ob ^ skrbi za zdravje živine tako v druž- benem kot zasebnem sektor- ju posredno bdeli tudi nad zdravjem prebivalstva, oziro- ma nad njegovo zdravo pre- hrano. V Celju je bila usta- novljena veterinarska bolniš- nica, po okolici pa področne veterinarske postaje. Nešteto izredno uspešnih akcij je za njimi, predvsem uspešni pre- ventivni posegi pred raznimi kužnimi boleznimi in kurativ- ni posegi, kadar so se take bolezni pojavile tudi na na- šem območju. Veterinarstvo se je na no- vih temeljih pri nas razvilo do stopnje, ko je moglo pre- vzeti vlogo višje strokovne ustanove. Veterinarji so v tem obdobju delovali tudi po- litično, predvsem pa kot po- I speševalci sodobne živinoreje I v okviru kmetijske panoge - gospodarstva. I Na svečanosti so člani jubi- lantskega društva počastili I spomin petih med NOV pad- I lih tovarišev in treh po vojni _ umrlih članov. Bolj vesel in sproščen pa je bil trenutek, ko so dvema zaslužnima čla- noma, dr. Ivanu Vomerju in dr. Antonu Kovaču izročili listine, s katerimi so jih pro- glasili za častna člana dru- štva. Prizor s svečane podelitve listin dr. Ivanu Vomerju in dr. Antonu Kovaču, ki ju je celjsko veterinarsko društvo proglasilo ob svoji 25. obletnici za častna člana. ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE NA BOČU Pri planinskem društvu Po- Ijčane delujeta pionirski pla- ninski skupini iz Loč in Po- ljčan. Obe se ukvarjata tudi z orientacijo in se pridno ude- ležujeta tekmovanja. Eno takšnih tekmovanj Je bilo tudi 23. aprila na Boču. Tekmovalo je šest ekip iz Loč in deset iz Poljčan. Pro- ga je bila zelo zahtevna in rezultati so za začetek sezo- ne zadovoljivi. Tekmovali so mladinci in pionirji. Pionirji so med šestimi ekipami do- segli prvo in peto mesto, mla- dinci pa med desetimi ekipa- mi tretje, četrto, sedmo in osmo mesto. PODELITEV BRALNIH ZNAČK Preteku teden so podelili v Slovenskih Konjicah bralne značke vsem tekmovalcem za bralno značko konjiške obči- ne. V kulturnem domu se je zbralo nad 800 ljudi. Pester kulturni program je svečanost ob podelitvi še povečal. Pode- litvi sta prisostvovala pesnik, Konjičan, Ivan Minatti in mladinski pisatelj Venčeslav Winkler. Podeljenih je bilo 1119 bral- nih značk. Od tega bronastih 382, srebrnih 239, zlatih 162 in cicibanovih 366. Največ zla- t'ih značk so dosegli na zre- ški osnovni šoli, 50, sledi- jo jim učenci II. osnovne šo- le iz Slovenskih konjic, ki so imeli 47 zlatih z?iačk. Zanimiv pa je bil pester kulturni program, ki ga ve- lja posebej omeniti. Osnovna šola Vitanje je žela veliko uspega s folklornim progra- mom in odlomkom iz igre Jurček, Ločani so želi pri- znanje z Zupančičevo Dumo, zreški učenci s Kettejevo pe- smijo Na trgu, učenci šole Dušana Jereba z Rdečo kapi- co 72 in otroci II. osnovne šo- le s pesmimi. Glasbena šola je celotno prireditev pope- strila z orkestrom in s har- monikarskimi solo točka- mi. PRAZNOVANJA 1. MAJA v celi šmarski občini so svečano proslaviU praznik de. la in obletnico osvobodilne fronte. Centralna praslava je bila na provecer OF v Zdira- viliškem domu v Rogaški Sla- tini, hkrati z njo pa je bila tudi podelitev priznanj OF in odlikovanj, s katerimi je od- likoval zaslužne tovariše ka- binet maršala Tita. Podeljeno je bilo osem priznanj OF in dvanajst republiških odliko- vanj. Podelitev priznanj je bila združena s prijetnim in dob- ro pripravljenim pro.gramom, v katerem so sodelovali pio- nirski pevski zbor iz Bistri- ce ob Sotli, godba na pihala steklarne Boris Kidrič iz Ro- gaške Slatine, tamburaši iz Kozjega, recita tor j i in moški pevski zbor Zdravilišča. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE » I N G R A D cc CELJE LJUBLJANSKA CESTA* 16 razpisuje V šolskem letu 1972/73 naslednje ŠTIPENDIJE 4 štipendije na fakulteti za arhitekturo, grad- beništvo in geodezijo — smer gra.dbena 4 štipendije na ekonomski fakulteti • 2 štipendiji m. Višji ekonomsko^komercialni šoli 1 štipendijo na srednji upravno-administra- tivni šoli 1 štipendijo na ekonomski srednji šoli Zainteresirane vabimo, da vložijo prošnje z opisom dosedanjega šolanja do 31. maja 1972. Mesto Tržič je nedvomno presenetilo, ko je prvo v Sloveniji uvedlo, , da v zgodnjih jutranjih urah ne točijo alkoholnih pijač v gostilnah. Takšni primeri so nam znam tudi iz tujine, kjer je to že dolgoletna navada, razum- ljiva sama po sebi. V Jugoslaviji delajo mnogi lokali ne- prekinjeno, še številnejša pa so tisti, ki jüi odpro zelo zgodaj zjutraj. V vsakem mestu so znane gostilne, kamor stopijo ljudje zjutraj pred odhodom na delovno mesto, da popijejo kozarček ali dva. Za moč! Toda, mnogi za- radi takšne navade prihajajo na delo že rahlo vrnjeni. V okoliških gostilnah je v modi »šnops« ali »mešanica«, v mestu pa »kavica z vejico« ali »espresso z dodatkom«. Obči^ka skupščina v Celju je hkrati z odlokom o odpi- ralnem in zapiralnem času trgovin ter gostinskih obratov priporočila tudi družbeni dogovor, po katerem naj ne bi v celjskih gostiščih točili alkoholnih pijač pred deveto uro zjutraj. Zanimalo nas je, kaj menijo o tem gostinski delavci. I FRANC LEBIČ, poslovodja gostišča Ojstrica: »Ojstrica I bo izgubila na prometu. Ra- zumem, da občina meni, da ni v redu, ker prihajajo Ijud. I je v tovarno vinjeni, toda ka- ko bo s turisti, tujci? Pre- usmeritev v brezlakohoLne I pijače v zgodnjih jutranjih urah bo težka, še posebej v turistični sezoni. Poln avto- ( busov tujcev in kaj mu naj daš? Pozimi so številni, ki za okrepčilo pijejo čaj z. ru- I mom. Dvomim, da bi z do- govorom preprečili jutranje pijančevanje, saj si bodo ku- I pili pijačo prejšnji dan in jo nesli v steklenici, ko bodo šli na delo. Za zdravje pa je se- I veda bolje — čim manj al- kohola. Mi odpiramo med 5. in 6. uro zjutraj. FRANC BEZGOVŠEK, di- rektor enote Kolodvorska re- stavracija: »Vezani smo na potnike, na promet, na ljudi, ki pridejo z vlaka in zavijejo ka nam na okrepčilo. Mnogo je takšnih, ki končajo nočno delo in pred odhodom na dom popijejo kozarček, ker ga po. trebujejo zaradi napornega dela. Takšnim je težko odre- či. Odpremo ob 5. uri zjutraj. Prometa je do 9. ure tako približno 500 dinarjev, če ra- čunamo samo alkohol. Vsa- ko jutro prodamo od 100 do 200 čajev, tretjina od teh je z alkoholom. Za ostale obra- te sem za dogovor, za našega pa proti.« I JULKA RIGLER, direkto- rica GP Pošta: »O tem smo že govorili na poslovnem zdru- I ženju in menim, da je pobu- da v redu. Vendar, če bodo odprti razni vinotoči, kjer bo I mogoče kupiti pijačo isti ali dan preje, namen ne bo do. sežen. Ne veste, koliko je I takšnih pijancev, ki jim no- čemo dati pijače, pa privle- če in postavi na mizo svojo ( steklenico. Odpiramo bo 5. zjutraj. 300 dinarjev je pro- meta z alkoholom. Največ je I kavic z dodatkom. Sem pro. ti temu, da bi prodajali zjutraj samo brezalkoholne I pijače. Vem pa, da bi bilo dobro, če bi lahko preprečiU jutranji alkoholizem.« ¡ SONJA GREGORIN, poslo- I vodkinja enote Na — Ma: I »Mislim, da bi bilo dovolj, I če ne bi točili alkohola do [ 7. ure zjutraj, če bo dogovor i sprejet. Ob 7. uri zjutraj de- [ lajo že vsa podjetja in tako I ni več nevarnosti, da bi pri- I haj ali ljudje vinjeni v služ- I bo. Točilnico odpremo pri nas I ob šestih zjutr \ Verjemite, I ni več toliko tistih, ki pijejo zjutraj izključno alkohol. Tu- I di zaslužek je majhen. Vse- t kakor sem proti, da ne bi to- I čih alkohola do 9. ure, sem * pa za to, da ga ne do sedmih. 25 LET DRUŠTVA i Vsem je pn srcu promet. To pomeni, da se v ju- tranjih urah dobro zasluži. Res je, da bodo tisti najbolj ! vztrajni že poskrbeli za žejo, morda s steklenico v žepu, venda.r bo v primeru podpisa dogovora večina le ob jut- ranjo merico in s tem bo cilj dosežen. Sicer pa nam bo Î točenje alkoholnih pijač po šele določeni uri čez nekaj let povsem normalno. -čar-bl