Januš Golec: P o n a r e j e v a ! c ? Po pripovedovanju strica z Dravskoga polja iz pretekle ia seclanje ciobe Jurij je bil kot praktičen ponarejevalec istptako za to, da se izseli tak mojstjr kot je Rupr.ik kam na Dravsko polje v njegovo bližino, kjer bosta večkrat skupaj in si bo izpopolnil Potočnik svoje zrianje. Kmetje prav radi sprejemajo gospode, kateri se razumejo na iadelavo denarja, iim strežejo ter jih skrbno zakrivajo. Mojster Bupnik v Siarošincah Za resnično Rupnikovo bivališče in delavnico je izbral Jurij dravskopoljsko vas Starošince, kjer je znal, da bo dobrodošel pri marsikaterem posestniku. pri katerem bo potrkal. Rupnik je dobil v Starošincah hitro zatočišče. Njegov stanodajalec je zapeljal Rupnikovo prtljago v omenjeno vas, da bi bil mojster tamkaj nemoten. Starošinčanu ni zaupal skraja ne Jurij in ne Rupnik, da je sprejel pod svojo streho ponarejevalca. Mojster je trdil, da dela maloclane noč in dan na eisto novi iznajdbi, katero bo pustil kmalu patentirati. Javnost bo presenetil z novim načinom tiska brez či k. Za hitro izpopolnitev malenkosti na iznajdbi rabi ročno tiskarsko »prešo«, katera stane 7500 din in jo je že kupil v Mariboru. Novi Rupnikov gospodar je bil toliko prijazen, da si je izposodil denar za »prešo« pri sosedu, plačal za iznajditelja slroj in ga je pripeljal iz Maribora na svoj dom. Po preselitvi v Starošince se j_ mudil Jurij pn Rupniku 14 dni stalno. Mojstru so opremili na poclstrešju kolikor toliko udobno --tanovanje in so mu spravili tjakaj v zaboj shranjeno prtljago. Jurij je čistil- Rupniku celih 14 dni cinkaste plošče in kupljeni tiskarski stroj, ker je bil poprej že več let v rabi neke mariborske tiskarne. Po dogotovitvi odkazanega mu dela se je podal na žeijin dom. V dnevih bivanja pri ženi se je njegovo tovariškd razmetje do starošinskega kmeta in mojstra docela spremenilo in krenilo za dalje časa v nasprotno smer. Razdor med mojstroma Po le začasnem odhodu Jurija je moral zavohati stanodaialec. k?'«:"r<3 tička hrani in prikrlva v pod- strešni sobi. Starošinčan ter mojster sta postala zaupna. Rupnik je zvedel od gospodarja celotno Jurijevo preteklost in prejel svarilo, naj se čuva tega človeka. Potočnik je vihrav, nezanesljiv in bo izblebetal vse, kakor hitro mu bo za petami obla^t. Po drugi strani se je skušal gostitelj sam vriniti na ono mesto, katerega je zavzemal doslej pri mojstru Jurij. Ravno pri denarju se zlasajo tolikokrat najboljši prijatelji. V Rupniku je bilo v primeroma kratkem času zabrisano vse zaupanje do Potočnika, ki ga je hotel najbrž samo izrabiti, da b: si izpopolnil prakso in potem — zbogom mojster! Jurij se je vrnil po preteku nekaj dni od svoje žene v Starošince. Brez nadaljnjega se je napotil v Rupnikovo podstrešno sobico, katera ni bila zaklenjena. Ogledal se je po ponarejevalnici ter se prepričal, kako je mojster vse lepo pospravil po mizi, vendar ne bo zdoma, ker je pustil ključ v vratih. Pod posteljo sta bila dva nepokrita zaboja. Manjšega je Jurij dvignil z lahkoto in ga je postavil na mizo. V njem so bili celi šopi popolnoma izdelanih naših stotakov, ameriških petakov, desetakov, petdesetakov ter italijanskih stotakov. Razložil je potvorbe po mizi in jih ocenjeval strokovnjaško. Za- topljenega v zmožnosti mojstra je zmotil vstop hišnega gospodarja. Ta je pogledal prav začudeno, kako si prav za prav drzne nepoklican v ponarejevalnico. Jurij je prijatelja radostno pozdravil in se mu je hotel opravičiti, ker je vstopil brez dovoljenja. Presneto se je urezal s svojim nastopom! Starošinčan ga je nahrulil, mu očital v ječi prestano kazen in mu je naravnost prepovedal, da bi se smel potikati restant krog voglov njegove poštene hiše in I:ar vlamljati na podstrešje! Opsovani je onemel v očigled nerazumljivemu ogorčenju dobrega znanca, s katerim sta se poznala izza ljudske šole. Šele na gospodarjev: »Marš, poberi se, pritepenec!« se je predramil Potočnik iz začudenja in sta zvalovila po njem trma ter odpor. Sedel je za mizo, motril na videz brezbrižno že poprej razložene potvorbe in se delal, kakor bi sploh ne čul laježa razkačenega lastnika hiše, v katero si je drznil nepoklican. S stopnic na podstrešje so odmevale krepke stopinje. V izbi se je pojavil sam mojster. Ne da bi stegnil roko v pozdrav, se je zakadil v Jurija s psovkami. (Dalje prihodnjl.)