Imorntl no eprojcinajo in v olju tristopna vrata: K lir., ho tiska 1 krat, 1k 'j 11 11 u t * " a ^ 11 II H II ^ II 1'rl voJkratiipni tiskanji so oena primoruo zmanjša. Rokopisi ho ne vraiajo, nofraakovaua pisma ho no sprejemajo. Naročnino rirojoma opravnlštvo (administracija) in okspodlolja na liuiiajski oostl št. 16 v Modija-tovl lilšl, II. nadstropji. Političen list zn slovenski mroi. Po polti pr«)emun volja: Za oelo loto . , K) gl. — kr. Za pollota . . 5 „ - „ Za četrt lota . i! ,, M „ V ndmlnlstrooljl volja: Ziv colo loto . . 8 gl. -tO kr. Za pol lota . 4 „ ao „ Za ootrt leta . . i! „ 10 „ V Ljubljani na dom )><>.silin,n volja (K) lir. ve4 na loto. VrednIStvo na Uuiiajski oosti štov. l.r> v Modljatovl hiši. Izhaja po trikrat na todon In sioor v torok, Sutrtok in soboto. Z Dlllinja, 25. maja. Volilna p r e m e m b u pa čolni tarif i n v r a v n n n j e I) o n b v o v d r ž. z b o r it. j Včerajšnji dan bilje edennajvažnejših zuvatuvuo življenje v AvHtriji in dan posebno slave za mi-n sterttvo. Gospodnka zbornica je * G8 glasovi proti 68 nespremenjeno sprejela od zbornice sklenjtno postuvo o prrmembi volilnega reda, zborn ca poslancev pa jo s 1G4 glusovi proti 150 Bjrejela čolni tarif jio sklepih gotpodske rbornce. Prvu postava podeluje premnogim davkoplnčevn'cim volili.o pravico, tir jim da;e priliko te udeleževati vitavnrga življenja in •»pliviiti na izvolitev pravih poslancev, rituga postava pa bode državi doctšula kak h 15 milijonov gld. dibodkov, ki bodo zdalno manjkali dosedanji primanjkljej in mnogo pripo-mrgli k temu, da se tu primanjkljej popolnoma cdpravi. Vliula si sme toraj k temu vspehu čestitati, ker to je t«ko vtriiilo njeno stulišče, da trdnejši stoji, kakor kedaj kteru. Borba bila je huda v obeh zbornicah. V gnspndski je zlasti Kočevtki vojvodu, knez Knrlos Auersperg nnpadul ministerskega predsednika ter mu očital, da ni držal besede, ki jo je bil dni vBtavoverni stisniti I. lH7i), ko ji je priporočal pogodbo s Btranko narodno, tpa gnfTanfle ga jo prav dobro zavrnil in dokazal, da ni res, kar jo trdil knez Auersperg. Tudi stari Scbmorling je hudo nasprotoval volilni premrmbi, ter jo v imenu odBekove manjšino nasvetovul prestop na dnevni red. Znano je, da je bil do sedanji volilni red sostavil ravno Schmerling in zato mu mora pač hudo tiriti, ko vidi, da se jo začelo krušiti njegovo delo, na ktero so naslanja vsa moč vstavover cev, in da bodo za prvo premembo sledilo še druge enako potrebne. Pa vsi ugovori niso n č pomagali iu s 15 glusovi večino bila jo volilna pri meniha potrjena. Enake huda borba bila jo v zbornici poslancev pri obravuuvi o čolnom taritu. Gospod-ska zbornica je namreč zavrgla Ilalhv.chov predlog, po kterem nuj bi so nektere dežele i/,vzele od žitne Cfllnine, in čolni odsek jo na svetoval, naj zbornica posluncov potrdi to premembo od gospodske zbornice sklenjeno, llall-\v.ch in levičarji so pa nasvetovali, naj ki zborncu poslancev ne vdA, umpak nuj ostane pri prvotnem sklopu. Prvokratso z levičarji glasovali Tirolci in Dalmatinci in od tod je prišlo, (iu jo bil Ilalhvichov predlog sprejet z večino 17 glasov. Levičarji to so nadejali, da bode ta predlrg tudi zdaj sprejet, pa so bo goljufali. Dalmatina to samo štirje glasovali zanj, drugi jm so ne zdržali glasovanja. Izmed Tirolccv stu glasovala tišino Gcntilini in Ilippoliti z levičarji, diugi pa VBi z detneo, Tržačani in dr. Vitez č pa so se zdržali glasovanja. Moj stersko je v imenu Tirolcev Greu ter riu-kludal vzroke, zakaj Tirolci, ki so prej glnso-ali zu ta predlog, zdaj glasujejo zoper njega. Prej jo bilo upanje, da bodo ta določba sprejela tudi od gospodake zbornico in od Ogrov, zato so on in njegovi tovariši glasovali zanj; zdaj tega upanja ni več, ker sto ogerski zbor-n ci žo sprejelo čolni tarif po nasvetu vladinoui, m je tudi noša gospodska zborn ca zavrgla ta predlog. Ako bi sedaj še zanj glasovali, b' toraj le eolnino /.ubranili za nekoliko časa, pa nič no bi dosegli, ker tega pač nihče ne moro pričakovati, da bi Tirolcem na ljubo vlada razpustila ogerski zbor. Greuter je tudi povdurjal, zakaj so levičarji tolikanj potegujejo zu ta nasvet ; njim 111 dosti mar zn deželo in zlasti za Tirolsko no, pa radi bi vrgli sedanjo vlado iu sami zopet prišli na krmilo. Tega pa mi nikakor nočemo. Veliko veselost je zbudila primeru njegova z lačno lisico, ki išče živeža iu najde nastavljeno železo. Jed ji sicir diši, a ker sluti železo, rajo ostane lačna, kakor da bi so vjela. Tudi Tirolci bodo rajo ostali lačni, kukor da bi so šo enkrat vjeli v libt ralno žolezje, čigar moč so tolikauj britko občutili. Tudi ta vlada sicer šo ni dosti stor la za Tirolce, ali vendar jo podpirajo; saj tudi bregovi in je/ovi, ki jih ljudje delajo ob divjih rekah, da jih kroto in zabranjujejo povodnji, so večidel pusti in brez rastlin, iu vendur ljudje od vseh strani skupaj doro iu te bregove podpirajo pa zboljšujejo, samo da divjo roko odvrnejo od svojega posestva. Tako ima tudi ta vlada v«aj to zaslužonje, da nas brani liberalnega navala! Posebno velik vtis pa jo naredil konec Greuterjevega govora, ko je zavračal natolcevanje, da ne skrbi zn svojo volilce, ako ne glasuje za Ilalhvichov predlog. Mojo prepričanje j", rekel je govornik, da v sedanjih okoliščinah so naj boljo skrbi za Tirolsko, ako vladi v roBolucji priporočimo, naj po administrativni poti skrbi zn polajšanja iu zlasti za zn žunje vožuino pri žitu. ,.Za svoj mandat Britkosti papežev. (l)aljo in konoo.) Štefan IV si ni vedel pomagati. Kralj Pipin je umrl 21. septembru 7GH. Ko jo Dosi-derij videl, da sila zu sedaj m umestna, naklonil si jo papeževega kamornlkn Pavelnn Afiarta, in ta izurjeni izdajalec jo znal stvar tako sukati , da je papežu črnil nujzveutojšo pristušo za nadležno zatiralce, tako dn si jo Desiderlj upal priti jeseni 1. 7C9 z močno vojuo pred lt i m, a prišel jo kot romar in zahteval, naj bo odstranita Krištof iu Sergij, češ, cerkev mora biti svobodna; sicer jo pa rekel, naj papež zahteva od njega, česar hoče; kralj pri seg", da mu bode povsod ugajal. Papež žo postaran jo odjenjul. Kuj Stori sedaj Pavel Aiiurtu? Desiderij mu pritrdi, papeževa ministra zbež ta v uve-tiščo sv. Petru, odtod jih pusti odpeljati in oslepiti. Krištof jo za tremi dnevi umrl, Sergij pa jo po teh mukah šo živel nekaj časa, dokler ni Pavel Afiarta ukazal ga umoriti. In kralj Desiderij V No, ta so jo posmehoval prisegi, katero je dal papežu iu prorog-Ijivo je vprašal, tili ni storil zadosti, da je svetega Očeta osvobodil trinogov. Desiderij, tast silnemu bavarskemu vojvodi Tasilu 11 m po Pipinovi vdovi v prijaznosti b Frankov-sk uii kralji , prilizovajo so gerškimi cesarji, je bil tačuB velemožen. V teh stiskah umrje papež Štefan IV, in Iladrian 1 jo bil voljen 9. februarija 772 v njegovega namestnika. Sost papežev so uže laški kralji d" smrti postili in stiskali, sedaj jo pa Iladrian 1 stvar premikal. Njegov bister pogled jo opoldni velikansko podvzetnost in v soku leteči duh mladega Frankovskega kraliH Kurola Volicega, tedaj so jo prav gorečo prizadel zu njega prijaznost. Brez pridržkov se je oklenil Frankovakega vladarja, ki stanujoč onstran Alp, jo bil videti, papežem manj nevaren ; zarad žooitve pa se jo bil razdrl ? Dosidorijem. Kjubu temu pa je Desiderij tirni stvar do razpern; svetu tačas ni dosti poznal, mislil si jo pa, da so bodo sedaj tudi tako igral s papežem, kakor mlulnj s Štifanom IV. Pa lladrijan jo pregledal zvitega Italijana in ni hotel osebno obravnavati z nezvestim kraljem, temveč jo poslal Pavelna Aliarto v Pavi jo, nuj pozve kraljevo zahtevo, a med tem jo Rim pripravil zn obrambo. Duhovi so bili medtem v Rimu razburjeni in počil jo glas, dajeAflarfa I obljubil Desidcriju, da hoče papeža »praviti v Davijo, ko bi ga tudi mogel za noge kjo vleči. Ljudstvo žn zdavno razdraženo nad ksmorni-kom, vzdignilo so jo in tri silo hotelo kri izda-julčevo. lladrijan pa ni hotel, da bi si ljudstvo saino pravice iskalo; siCir ju dovolil, da so Aliarto zaprli v Rimin:, ko ho jo domov vračal iu ga postavili pred sodbo, a obsojenega jo poslal v Raveno, da bi se peljal v Carigrad, /,nabiti dn so jo pozival na cesarju; nadškof v Raveni, Leon, jo vktual satuovlnstno jetnika umoriti, proden je mogel stopiti na barko. Poglavitna podpora v Rimu jo bila spod-nesena, tedaj jo Desiderij tri Bilo posedel cerkveno državo, trdil jo kakor navadno, da hočo papeža oprostiti njegovo zlo okolice. (Čudno, da se v vseh stoletjih ta izgovor ponavlja.) Nadalje jo Desiderij zahteval od lladrijana 1, pomaziliti za kralja nedoletna ln tedaj za vlado nesposobna stričnika Karolu Velicemu, sinova pred kratkem umrlega bratu Korlmana. A tega ni storil papež; v politiko so ni hotel mešati, niti razžuliti prijatelja, od katerega mu je bilo pričakovati pomoči, marveč jo Dosideriju, h kateremu so pribežali Kurl-mnnovi sinov , odgovoril s tem, da je izobčil Lombarde, ako no pusto pri miru papeževih pa hc nu bojim; mandat jo mojih volilcev, prepričanje jo moje, svojega preprčanja pa nikdar ne bom zamenjal za mandat!" — Pri glasovanju bil ju llalhvichov predlog zavržen s M glasovi veČine; češki poslanec Adamek se ju bil ravuo umaknil i/, zbornice, ko je prišlo do glasovanja, iu ko je pnšoi nazaj, bilo je žu prepozno, (iu bi bil zamogel oddati svoj glas. Ko bi su ne bil primeril tu slučaj, bila bi tudi v zbornici pjalancev kakor v go spodhki zbornici vladiua večina znašala 16 glasov. Z desnico sta včeraj glasovala tudi potdanca iSchouurer in Filrukrauz, Kro uavvetter |>a, ki jo unidau glasoval zoper pred-og llalhv chov, glasoval je to pot zanj. Zaduji jiredmot dnevnega reda bila je jio-stuvtt o vravnavanji Donave. Dr.su ca je bilu sklenila, da bodo tu postava prišla na vrsto šo le na jesen s češko iu guliško železnico vred, ker bode globoko seglu v državni ž o p. Pa levičarji so predvčerajšnjem zahtevali, naj pride žu zduj nu dnevni red, in ker so tuli mnogi poslanci dusmce zlasti Poljaki že odšli, bil je tu nasvet sprejet s 132 glasovi proti 129. Liberalci iu njih listi vučini državnega zboru nuvadiio očitajo, da za Dunaj nič ne stori iu da ju sovražna glavuumu mestu. Hie-ger je včeraj prav ojstro zavrnil to natolcevanje in rekel, da je blagor duuujsltega mesta večini pri srcu. /u njun je govoril Suess in napadel grofa llarruba, češ, da razširja so cijalizem po Dunaji, iu opata FrOichelnu, ker ju tudi glasoval za to, da su ta postava ne obravnava še zdaj. Pa Ilarruch ga je izvrstno zavrnil, češ, da to ni socijallstičoo gibanje, ako si kdo prizadeva, da bi njegovi rojaki vsaj zamegli kot ljudje živeti. Postava bila ju potem sprejetu brez ugovoru v drugem in tretjem branji. Politični pregled. V Ljubt)»iii 30. maja. Avstrijske dežele. 14 u J Je storil držuvnl zlioi poslednji čas svojega zasedanju. Ko bi državni zbor ne bi bil druzega izvršil, uego prenaredbt volitvene postave, bi bilo njegovo delovanje življenja. To preouredbo je sprejela tudi gosposka zbornica, in z ti jo dobi mnogo davkoplačevalcev pravico, vdeleževati se ustavnega življenja. Pil tO je Iu majhen del tegu, kar iu izvršila vlada s pomočjo državnega zbora v tem zasedanji. Na gospodurstvenem polji omenimo le eolnega cotnlnika, s tem hodu po-magauo našim obrtnikom ui poljedelcem, dn bodo mogli tekmovati z inozemstvom, ki deluie v bol)šib razmerah, nego so pri nas. Omenimo dalju kupčijske pogodbo z Fruncosk m, pogodbe o brodarstvu h Srbijo, meduarodne pogodbo za pokončevanje trtne uši, postave o poštnih hranilnicah, cela vrsta predlogov za železnične proge, med temi one Trst- Ilrpolje, postave v nadaljevalnem uravnan)! Dunava po-em predloge, ki se tiče opravičenja pristni-luno pri zbrisovanji manjših postavkov in pri sprcmcnjeoji železničn h prednosti (F/senbuhn-'rioritii en), postave, ki su tiče dobrot., ki se tnajo nakloniti pokojninskemu društvu za sluge l>ri deželski jiošti, postave zadevajoče olajšave posilnega legalizovauja in šo več takih zako-nostavnih stvail. Tudi postava, ki se tiče podporo udovom hi sirotam padlih un vojski ali umrlih zastran naporov, bodo ugajala. politično le zarad tega, ker Nemci politično le pridobe, ako se vzvrši § li). osn. poitav. (!iui več damo tam, kjer smo v večini, teui več moremo tirjati tam, kjer smo v munjšč ni, in kur smo storili Cehom uu Dunaji, to smo storili za Nemcu uu Kranjskem, Štajerskem iu Primorskem. Nova nemška ljudska stranka ki se snuje na Dunaji, hoče tudi jednakoprav-noBt na čelo postaviti, rekoč da taka politiku ne i/,vira iz Čuvstva, marveč iz modrosti. — Res da, ali glas modrosti malokodaj poslušajo tisti, ki imajo oblast v rokah, ako Nemci kaj odjeujajo, štoru to ne zarad tega, ker imajo srce do Slovanov, marveč ker su ogniti no morejo, — tedaj sebi na korist. — SIhJui-nUI Slovenci krepko nasprotujejo ponemčevulnim nameram nemškuturskim, ter so nemškemu društvu nasproti osnovali ,,slo vensko društvo š tuj ur sle o" s sedežem v Mariboru ; pravila novega društva so bila od deželno vlade potrjena 17. maja t. I. štev. 7!lli). Blclo no oHtiivlll v prumogokopu dunavsko parobrodne družbe delavci pri Sza-bolcs-u na Ogerskem. Pretečeno dni so se uprl i; ukrotiti jih poslali so (i kom|iauij vojakov, 1 Deželni »liorl fttajarski , goriški in eskadron husarjev, nekatere stotiuu houvedov tirolski pričoo svoje zborovonje 12, junija; za zbor štajarski ima veliko posestvo proj ftu eno dopolnilno volitev, za ktero izmsd liberalne strunke kandidira baron I! irg. I « IKii«I»|M'h|«> 26. maja. — Zbornica poslancev ju »prejela posojilo za pomir jemo z 222 proti 139 glasom. Tisa se je izjavil, da hodu vlada tudi v bodoče gledala na to, da izpolni svoj mandat brez toliko žertev, kukor jih ju bilo treba letos, da su dožene pomirju in upravo dopolni. Vlada se bodo ravnala po |>ruv culi, ki so ji priznane |>o po godbah, ki niso navezane na kult poBcben čas, a pri ujili izvrševanji iu izpolnovanji hiiio vendar v prvi vrsti delajoči, da si nam ne gru i/ključ Ijivo o Uučcvati. nupruvl 1'CNklli ho! piSe su po nekaterih dunajskih listih: V tem, da su napravijo češke šole na Dunaji, no vidimo ni-knko sramote za Dunaj, ne zametujo se nemšk znak stolnice, niti preti nevarnost, da bi se vredno, da su zubileži v zgodovino vstuvnega j dunajska mladež poslovanila. Vprašanje je in južno četo pijonerjev .r). polku dragoncuv. Konjiča se ju ustavila med sela iu rudnik, pu -hotu pa ju zasedla premogove jame, da brani tiste, ki so hoteli delati. Vojakom so se ustavljali in 1H. t. m. je bilo ranjenih 13 možkih iu 3 ženske. 19. pa su zbralo vrč stotin ženskih, s kamiijem so nupudli slelirnega, kdor ju na delo jirišel, prišli so vojuki iu odpudili puškinim batom razjarjeno druhal. Kolovodju so zgrabili iu oiijieljali v K.anifio, drugi kakih 2000 3000 niso vedeli, kaj bi storili, nekateri so začeli v petek, drugi v suboto delati stolni sodeč Forraj, župan Ajdingcr stu Ujiorne vodje dala od|>uljati, ravnatelj Mnas m obadvu sta hodila od stauovuuju do H'.anovanja in Aj-dmger je skrbel, da su ju delavcem izplačalo,, kolikor so imeli zasluženega. Pravijo pa, da so tuli delavci nahujskaui od drugod. — To ju lahko reči, a vpraša su vendar le, zakaj su delavci tako radi dajo podfiuntati, ker vendar lahko vedo, da jim gospoda nu bo odienjala. I/, Kmralevii poroča „Pol. Corrosp.*' dežel, od vseli strani je nub;ral vojake ter jokajo z«pri vrata v ltim, Med tem ju bil na prošnje papi ževu Kurol Veliki že na potu, prišel ju z veliko armado do goro Ceniš in ju ponudil italijanskemu kralju veliko svoto denarja, ako hoče apolnovati svoje obljube papežem storjeno. Prevzetno je kralj odbil vse posrcdovuriju zanašajo hu na •zvezo z Gorkl že onemoglimi, a Karol je sedaj rusno začel postopati. Konec maja 774 mogel »u je Dusiderij v Pavlji Frankom predati, ko so ga bili zapu-n ti 11 njegovi prvaki; bali hi> ho namreč kraljevega muščovunju, ako Dusiderij ostane kralj, tedaj so ga odstavili in volili so v strah kratkovidnim drekom Karolu za talijauskega kralju ker ju obljubil, da hoče pustiti jim vstavo. Desiderij je umrl v samostanu Oorbia v Pikar-diji. Tako se ju razbilo kraljestvo italijansko nad skalo v Runu , hotelo si je cerkev pod »staviti v podnožju; ni hotelo cerkve braniti, a tudi onu nu branila njega. Mud tem su ju Karol Veliki, kralj na Itn-lljauskem obnašal do papcžtvu, ki jo pomoč potrebovalo, tako, bolj kakor gosjtodar, nego kot varh. A papeži so pogumno pouavljali načelo , da je krščanska cerkev vesoljna in tako so se odtegnili, da jih niso naredili kuke vrhovne |ioglavurju nemško-slovanske narodne cerkve. Pravijo, da Karolu ni bilo po volji, da so se greški in rimski katoliki zedinili v dru geni cerkvenem zboru v Niceji zastran či ščenja odob; da govorili so svoj čus na Frankov-skem dvoru, da hi odstavili lladrijaua ter izvolili Nemcu. Ko jo Iladrljan 1 umrl I. 795 dne 25. decembra, hiteli ho Himci ohranit svobodo svetovne cerkve ter so izvolili žu drugi dan viHokoroduega kardinala Leona III v papeža, potem ko ju prisegel volitvuno pogodbo na korist ljudski stranki, 27. decembra pa ju bil posvečen. Pod lladrijnnom 1 je plemstvo ponosno na svojo privilegije naj več vplivalo na vlado cerkveno države, ko jo pa sedaj videlo, da ga je ljudska stran ukmiila, iskalo je pomoči silo. Nu čelu nespravljivim so bili mogočni vojvod u iz Ne|>i, škof v Nopi in strlčnik rajnega papeža državni tajnik Pascbal in blagajnik Campul. Zarotniki so poslednjič sklenili, kar umoriti novega papeža, «!l vsaj toliko oškodovati, da bodo prisiljen odstopiti, potem pa voliti novega papeža in tuko razveljaviti volilno pogodbo. Povodom slovesnega obhoda bi ho imelo to izvršiti. Ililo ju 25. anrlla 799, na hv. Murka dan, ko Je papež Leon lil jahal v slovesnem obhodu iz Luterana v cerkev sv. LuvronClja v Lucini. Uže, ko so jo svečanost, pričela, zapazil je, da st,u prišla Pascbal iu CumpUl brez navadno cerkvene obleko ta duu običajne. Prašal je, zakaj to V -— Rekla stu, da sta bolna in mudila sta ga dotlej, da ho prišli pred samostan sv. Štefana in hv. Silvestra, katerega jo ustanovil Leon 111. Neutcgomu planejo ljudje iz zasede, potegnejo papeža raz konja, vržejo ga na tla; ljudstvo ju zbegano bežalo na vse kraje, Pascbal pa su ustopil papežu k glavi, a Ouinpul k nogam, papeža 80 hoteli oslepiti in mu jezik iztrgati. Ko ho mislili, da je zločinstvo storjeno, |iustili ho Leona III ležali v krvi nu cesti in so odšli. Pascbal iu Oumpul pa bolj na tanko pregledata truplo papeževo, in ko najdeta, da njih pajdaži zlo-čiiiHtva niso do dobrega zvrftili, vlečeta papeža v imenovani samostan, vdanta ga pred altar-jom in hočeta mu jezik popolnoma odrezati iu oči slukuiti z brltevjo. Na zudoje tudi sama mislita, da ju zadust, pustila sta papežu na da ho tum nabero vojakov iz drugega starostnega redu Brečuo izvršili. Po sklepu prišli ho So 4 prostovoljci, od katerih ho dvu potrdili. V Huujuluki ho jo nubura srečno izvršila po programu. Več ho jih jo prostovoljno oglasilo od katerih ho bili nokuteri potrjeni. ,,1'ollt. €/«rr.t4 lin« 1» Honiic nuHlrilnJet KomiBij« za uabero vojakov v Surujovu, Daujuloki in Doljni Tuzli ho izvr-flile Hvojo nalogo po programu. V okolici Se-rajovi jih jo bilo iz 1. starostnega reda 105, iz 2. pa 46, oglasilo ho jih 115, tako da so |ili lahko J.'I odbrali, kolikor jih je bilo potrditi, to jo tem bolj veselo, ker okraj Sernjovski je bil deloma pri vstaji. V Itanjuluki jih jo bilo iz 1. razreda 430, i/. 2. pa 817, lahko so jih odbrali 78. V Doljni Tuzli jih je bilo v 1. razredu 223, v 2. 7. 109, na katere jo pripadalo 38 mož. — I« drugih krajih se bode pozneje izvedlo, ker komisija so ozira na praznike kristjanov in tudi muhamedanov. 1j Krivoščijo so naznanja: Delo pri e,ostali, kosaruah, vodnjakih in trdnjavuh lo počasi na preduje, glede na to, da ho moro vsak čuvolj, vsaka deska od morja sem pn tovorni živini prinesti, ni tudi vode iu manjka delavcev. Viiiuij« ilrmv«. lii-oiiuiijc ruHkejKii <*ont%rJi%> ki jo bilo odločeno na 15. augusta, bode se odložilo na spomlad 1883, tako je odločil namreč Hovet, b kateremu ho so zbrali udje cesarske rodovine v dnu Vnobohodu KrmUisovoga. Grof Voroncov-Duškov je razložil, kakšno jo nn Ruskem, povedal je pa tudi, da državna policija v Londonu, Parizu in Ilorolinu odsvetuje vdoleževanjo to svečanosti hvoji vladi, ker tu čas, ko bodo zbrano najviše osebe, mislijo ni hilisti napraviti hrup. - Osupnjeni vsi umolknejo, le cesar ostane miren, ker je žo brž ko De vodol o taki zaroti. Tedaj je velikih knezov eden nusvetevnl odlog do spomladi. (Ali pu bodo dosih dob Hvot bolj m i ran?) Cesarica pojde baje, ko prestane otroško postelj v Da nimarko z otroki, in jesen pojde cesar po njo. (ltoluta reiVro.) /Iiorovunjc ilcluveev Horijal-nlli rovuijei na l^raiicoMkcni. Po 5iinovnem sostuuku se je končalo zboro vanjo katolikov, n sedaj so jo začelo v Parizu zborovanje socijnlnih rovarjev, ki ima trajati 8 dni. Večega nasprotja v nameri iu v sred stvih skoro da ni mogočo miBliti si. Tam so se posvetovali, kako državo ohraniti iu kako braniti najsvetejšo pravico in Hvobodščine in razširjati dela krščansko ljubezni, u tukaj pa, kako prekucniti vso obstoječe, ljudstvo pripraviti ob vero, ter je tako pogubiti za čas in večnost. Pod zastavo vero so zbirajo verni katoliki , pod zustavo prokucijo pa socijalisti, in res je bilo rudeče bundero vstajo pri otvo-renji zboru jio vseh vogalih iu tudi v gledišči. Na govorniškem odru je bila doprsna podoba republiko rudečo propusanu in z rodeče kapico pokrita, vse mize za predsodništvo in čusni-kurjo so bilo z rudečim pregrnjene. Huiioči so bili tudi vubilni listki, iu rudeče j> o barvo ni vsi govori. Predsedoval jo državljan (Cytoyon) Alemun, in prisedovul mu jo rovar prvo vrsto Joilrin, ki jo bil pred 8 dni izvoljen v občinski svet v Parizu. Prvi jo govoril „Aveliuo", ki jo dokazal, da se utrunka socijnlnih rovarjev razširja in napreduje. Je, žuli-bog, resnično ! Sprejeli so tudi euoglasno resolucijo, ki pritrjuje umoru v Dublinu. Poglaviten predmet obravnavo je bila ostava delu. Vsi govorniki so so v tem zlagali, da ustavo dela gre posebno priporočevati, ker je izvrstno sredstvo, da so dela za prokucijo, ker pomno-žuje nezadovoljnost, iu ruzširja sovraštvo. Joi frm jo segal tako dulječ , da je priporočovul posnemati angleške delavce, ki so v zrak spustili delavnice z gospodarji vred, da rodi ost,avu koristen sad, to je, da so oderuhi prestrašijo. Tako ho govorili iu ropotuli od 10 zvečer do polnoči, si) siavoklicl na občino (komuno) v Parizu iu ua revolucijo koučuli so prvi dan zborovanju. 41 h|»lelkali v lialili-l poroča „Reuter' OlTco" 20. maja naslednje: Ministerski predsednik je izročil Khedivu Bpomenico, ki ho glnsi: Vušu Visokost Jo zahtevala od Porte ukazov o tistem času, ko so prišlo burko v AlekHBndrijo. Ministerstvo je pričakovalo odgovora, ko je Khedivo naznanil, da s|irejme fiuncosko-ungleško zuhtevunje. To pn je zoper miuisturstvo, ki jo to misli, da je umešauje tuje vlasti za posredavuujo zoper pravice sultanove, tedaj ministerstvo dajo ostavko. Khedivo poslušaje Angleže in Francoze jo sprejel ostavko iu jo poklical gubornutorju i z Alek-sandrijo Omarja Luiti-pušo. 1 27. maja poroča „R. 011''. Vrhovna kon- stila Angleški in Fruncoski sta obiskala danes Arubi-boju In Bta mu rekla, da je on odgo« voren za javno varnost. Khedivo jo poslal razglas vsem okrajnim oblustuijum, v katerem jim zapoveduje, uuj skrbe za javno varnost. Razglas pravi, da je brodovjo prišlo kot prijateljsko. Vojakov ne bodo nabirali, nabrane reserviste pošiljajo domov. „Reuter Hureau" naznanja tnuja. Vsi ulomo (turški viši popi) boljurji in doputucije arabske narodnosti prosijo Khedivo,, naj postavi Ararlii-beja za vojaškega ministra, ker armada hoče to in jiin žuga. Khedivo skrbeč za mir, jo pritrdil, drugi ministri še niso ime-novani. Arnbi-jiuša jo zugotovil konsule, da so Evropejci nimajo buti ničesa. Prašamo vendar lo: kuj jo povod vsemu temu nemiru? Iz vrstic bo bere, da jo ministerstvo, kojemu jo baje zapovedoval Arnbi-b,y, hotelo odstaviti Khedivo, potem |>u spoditi vso tujce iz Egiptu, za sedaj pu so skrivil za sultana. — Angleži in Francozi, pa tudi drugo evropske volevlasti tega no bodo dovolile, evropski, poglavitno pa angleški kapital jo v sueskem kanalu, seduj nuj pu Angleži gledajo, iu za dovoljenje prosijo, ako smejo i brodovi po kanalu. !((). maja. Arabi zahteva , da vzamo Khedivo povelje nazaj, s katerim so jo ustavilo novačenje. !Wo«v-*lork llrral«! piše, da se sedaj v Ameriko ne selijo lo reveži, marveč imoviti ljudje, ki so obupali o svoji domovini iu Hi hočejo v rodovitnih krajih zahodne severno Amerike poiskati novo domovine. Letos pričakujejo 1 milijon naseljencev, to bi bil 50 del vsega prebivalstva v severni Ameriki. IrBka deželna zveza jo leto in dan nnbrala 300.000 dolarjev v podporo Ircem ; obsegn pa 940 poddružuic, pri občnem zboru v Wasching-tonu jo b i izvoljen za predsednika deželski zvezi Janez Morney iz HulTalo. Izvirni dopisi. 1» Slruii««, 2'.). maja. Hiukoštno soboto, t. j. 27. t. m. zjutraj ob 2 uri je začelo v vasi Podtubor goreti. Ogenj so jo vsled sušo silno hitro razširjal in dvoma gospodarjema stanovanje, vse druge gospodarske poslopja m vso njih zalogo vpepelil Lo lnt.ru pomoč jo pol mrtvega prod altarjem. Lo nekaj Htruž-nikov je ostalo pri nJem. Leon lil pn jo imel zvestega kumornika po imenu Albin, ta jo po noči Hvojega gospodu po vervi spustil po zidu in ga rešil v cerkev tiv. Petru. Lco 111 in Albiu stn bila skrita v cerkvi sv. Petru. Ko se jo zvodlo za vstajo v Rimu; hitela sta Kurolov poročnik Viruud, opat iz Slabul in vojvodu Vmichlzij iztipoleto x vojno v Run, in stn papežu odpeljala v Spo-leto. Tum jo Leon lil v kratkem do dobrega Ozdravil, ostala mu je suma tanka črta, ki jo bila videti kot bela nit čez očesno seuico, koder so potegnili z britevjo. Ker je pa vstaja v Rimu zmagala, po.ilul jo papež hitro poslance do Frnnkovskega kralja ter ga prosil pomoči. Karolovi želji vsi,reči odpotoval jo papež sam ua Nemško. V Padorbomu Htu ho hoSIu, mod sabo pogovoril« in vsled tega jo dobila Svetovna zgodovina drugačno podobo. 1/, teh volovažiiih pogovorov jo sledilo, dn je bilo ustanovljeno zopet zahodno cesarstvo, katero bi imelo papežn varovati malih trinogov. Run je bil odsihmul pod vurstvom nemškim, kukor prej pod greškim. A tudi to ni pomngulo dosti. 1'recej po umrti Karolovi zarotili so so nekateri imenitni Rimoi umoriti Leona 111; nekaj let pozneje, ko jo Leon IU bil na smrtni postelji, plenili in požigali ho Kunci po posestvih, katere jo papež državi odločil. Kurolov prijatelj, Alkuio, jo rekel svojo dni menda v resnici, da jo v Runu, kjer jo bilo sicer naj veča gorečnost v veri, Hoduj največa brezbožnoat. Vendar jo bilo pod Karolovim naslednikom stanje v Rimu šo znosno. Ko jo pu poslal vojvodu (hudo iz Spolete 21. svečana Hi)l v Paviji kralj v Lombnrdiji, in ga je papež Steluu V venčni za cesarja, naat.nl je čas naj večega ponižanja zu pupežtvo, kakeršoegu ne prej, no potlej ni bilo. Stranke so ho ga lastilo, in grozile so pogreznitl gn, kakor druge prestole, v zmešnjavo zdivjnnegi času. V osmih lotih (890 904) je bilo devet papežev. Pa dosti je menda o teh žalostnih časih m menda treba iskali na dalje zgodovinskih dokazov iz to dobe. Navedimo lo porodilo škofa Luitprunda o njegovem poslanstvu l. 980, kar nuni tadunji vek dobro označuje, glasi so iiumreč t.nko-le! Ako Nemci hote koga zmerjati prav grdo, pravijo mu: li si Rmec, t. j* izmeček podlosti, bojazljivosti, lakomnosti, laž-njivostl, na kratko vsega zlega. Šo lo potom, ko jo papeži,vo postalo politična volovlust prvo vrste, ko so padli llohen s ta viski cesarji, ko jo postala cerkvena držav« Hiunoatulnn iu jo bita razkosana gorenja luilij«» nehalo so stisko pnpežom. A vso to se jo popolnoma spremenilo zu časa veliko francosko vsiujo, Pij VI j" umrl v pregnanstvu na Francoskem, 1'ijn Vil jo Imel Napoleon 5 let zaprtega — tri leto je papež tako rekoč živel o miloščini: talijansko kraljestvo l. 1805 sicer ni imelo obstanka, a red jo bil pretrnsen za več let, iu zopet jo bila oseba sv. Očeta v rokah samopašnikov. L. 1818 rešil se jo papež Pij IX. ki jo is',ireno ljubil svojo domovino, lo s tem, da jo bežal v Gaoto, njegovega ministra Rosai-ja zabodli so pri belem dnevu; 20 septembra 1870 pa je ukazal kralj Viktor ISinunuol Rim vzeti i> silo, prej pn je bil posedel vso cerkveno državo. O.islhmal pa so sv. Oče v Vatikanu, kakor državni vjetink. Združena Italija pa ua-skokujo od dno do ne skalo sv. Petru, i it linialo so mora pokazati, kuj više ceni svet, uli cerkev Kristusovo, ali luško kraljestvo V zabranils, da ue ni ogenj še dalje razširjal. •Prvi goapodar, oče veliko malih nedoraslih otrok, pri kterem se je vnelo, je bil že dozdaj silno ubožeu in zadolžeu in ui bil zavarovan. Ker ho ogenj v veži po neprevidoma, predenj so ho k počitku vlegli, zaternili, in jih je Se le silno buči č ogenj iz spanja zbudil, si niso mogli drugega rešiti, nego stimo svoje življenje, ter so na pol nagi, lo i tiBti obleki, v kten »o so bili spat vlegli skoz okna pottkakali. Drugi gospodar, kteremuje cgeuj nad 4000 gld' Škodo učinil, je bil le za ir.ajhno svoto zava rovan. Ker je tukaj zaradi slabih letin iu drugih nezgod ljudstvo »ploh grozno vbužno in zadolženo, ne bedo mogli pri naj boljši volji, Bvojim po ognju nesrečnim soBedom veliko in zdatno pomagati, in vendar tirja krščanska ljubezen tuksj naglo in zdatno pomoči, toraj trkam v imenu nesrečnih pogorelcev na mile srca usmiljenih domoljubov za podporo ali pa v drugih rečeh, zlasti za vbožuega in zadolže-nega gospodarja, kteri iti bil zavarovan in ki nima razun veliko mujhnih otrok skoraj nobenega premoženja. Vsaki tudi naj manjši dur se bo z hvaležnim srcem sprejel. Iu po ognju nesrečni iu vbožni bodo z obilno iu srčno mo litvijo Bvojem darilcem hvaležno povračevali! ter goreče prosili, da bi j h ljubi Rog in bv. Fiorijan pred enako netrečo obvaroval. Josip Krese, župnik. Isk C'«'!])!. Prošnja za dovoljenje slovenskega tabora v Celji ne je 29. majnika izročila c. kr. celjskemu okr. glavarstvu. Ob hajati ue ima ta „občni ljudski zbor 25. junija, t. j. 4. nedeljo po binkoštih popoludne ob treh na travniku gosp. Konrada Vaš C, posestnika Zgornje lanovško grajfičine. Ta travnik leži na aeverni strani zdaj posekane hrastove boste (E chenwald). Sloveusko ljudstvo naj tamkaj izreče svojo željo, da »e uvede popolna jedna kopravnout slovenskega jeziku pri uradih, v cerkvenih dopisih z ozirom na slovensko ljudstvo, daljo v ljudskih in srednjih šolah, in pri kterem flu hoče predlog Btaviti na izraženje zaupanja proti raznim ministerstvom. Vlogo so podpisali gg. dr. Sernec, M.ha Vošnjak, dr. IlraSovec, France Kupu-*, Karol Šah in Francu Lipovšek. Domače novice. V Ljubljani, 1. Junija. (Presvitli cesar so potrdili) 20. |>. m. za župana Ljubljanskega mesta g. Petra G r a h-Bollija; Ljubljana vendar zopet dobi narodnega županu! Slava I (Seja mestnega odbora) je bila včeroj v sredo 31. maja event. v četrtek 1. junija 1882 ob 5. uri popoludne. (Matica Slovenska.) LV. odborova sku|>-ščina Matice Slovensko bodo v soboto dc<5 .'!. junija t. 1. ob 5. uri popoludne v Matičnej hiši na kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. branje zapisnika o L1V. odborovej seji. 2. Naznanila prvosedatva. 'I. Tajnikovo, oziroma, knjižničarjevo poročilo o dobi od poslednje soje 4. Poročila književnega odseka. C. Poročila gospodarskega odseka: a) o razpečevanji Matičnih knjig po knjigotrfitvu; b) o popravah v Matičnih hišah; c) o uredbi društvenega stanovanja. 6. Tajnikovo poročilo za veliki zbor o odborovem delovanji od 1. januarja 1881 do konca aprila 1882. leta. Določitev poročevalcev o cdborovih nasvet h za včliki zbor 8. Po nmezni nasveti, (Gosp. vitezu Schneidn) gre vidno bolje. Ležal je po Včliki noči bbzo 4 tedne, zdaj pa že več ko 14 dni spet vstaja in ne tudi po vrtu sprehaja. Okoli sredo junija misli Gorico zapustiti. Škoda , da ni mogel iti v državni zbor. (Konzistorijalni svetovalec) jo poftal č. g. Tomaž Zupan, gimnazijski profesor in aloj-zijeviški vodja, duhovni svetovalec pa preč. g. Matija K u lavi c, lajmošter v Št. Vidu pri Zatičiir. (JUrmancev) bilo je na binkoštno praznike letos nenavadno veliko. V nedeljo bilo jih je birmamh 1590, v pondeljek pa 150. (Grof Ludwik Marenci), provizorični komisar pri deželni vladi v Ljubljani, prestavljen je na Dunaj k ministerstvu notranjih zadev. (Sokol je bil v Zagrebu) presrčno sjire-jet. Na kolodvoru jo pozdravljal načelnik ,,Kola" g. Krešič, odzdruvljal jo v imenu Slovencev dr. Tavčar. V ponedeljek je bil skupen izlet v Zagrebačko okolico. Koncert je izpal sijajno. Slovenci so peli Nedvedovo „Popotnico." G. Tavčarjev govor pri banketu je močno dopadal. Kaj več prihodnjič. (Čitalnični pevci) so se nu poti v Zagreb ustavili v Krškem, ter peli več pesem. Občinstvu se je zbralo obilo na Gregoričovem vrtu. čistega dohodku je bilo nad 40 gl, G. župnik RipSl ir, Vidma je namesto novcev podaril prekrasno izdelan tičnik, za kuteregu bo srečkah na korist ,,Narodnemu domu." (j- Umrli so:) V Ljubljani 27, ma;a g. Bernard Raltič, ekspeditni vodja pri deželni Bodniji ljubljanski, v Soštanji na Štajarskem pa tumošnji notar in znani rodoljub g. Ha |> o c. Pogreb je bil v ponedeljek 29. p. m. Ranjki jo bil odločen narodnjak. Dvakrat je bil tudi kandidat za deželni zbor; njegova smrt je čutna /guba za narodno stranko. (NuS domaČi polk št. 17.) imel je 27. milja v vojaškem taboru v Bruku hvojo vaje, pri liter h so bili navzoč tudi presvitli cesar. Naši fantje so so kaj vrlo obnašali in so jim cesar za to izrekli svojo priznanje in pohvalo. (Tujcev) letOii o binkoštih ni bilo prišlo toliko v Ljubljano in Postojno, kakor druga leta. Na kolodvoru so so pritoževali čez sla bo vino in pivo. V Postojno prišlo je binkoštni ponedeljek največ obiskovalcev, menda okoli 800 i i Trstu. Ljubljanski rodoijubi so nam, pravili, da v Postojni jako nemškutarijo, in da so se š1; navadni capini spakovali z nemščino, ktere so pu znali komaj nekoliko besed. Ni toraj čuda, da tu,ci, to slišavši, imajo našo deželo za deželo nemško. (Laži ljubljanskega nemčurskega lističa) že njegovim prijateljem presedajo. V sobotni številki pripoveduje, „du jo Mahrova kujičjska šola sprejela obisk p. deželnega prodnedn k«, ki je skoz. tri ure poslušal poduk iz kujičijskih strok in tujih jezikov. G. vodja Malir je g. deželnemu predsedniku s povdarkom (mit Nueli-druch) pripovedoval, da ima med svojimi učenci več južnih S'ovčijnki zavod Mahrovl Tako jo to naznanilo tolmačil tudi g. Mahr sam, ki j e pa prečitalSI to poročilo gotovo vzkliknil: Bog mo varuj mojih prijateljev I Ob enem je poslal v ,.Laibscber Zoitung popravek", v kte-rem pripoveduje, da jn šel k g. uredniku Miil Icrju ter ga prosil v „Laib. VVochenblattu" objaviti tole domačo novico, ki mu jo je sum narekoval : „V torek 21). maja počastil je g. deželni predsednik kupčijsko učilnico s svojo navzoč novtjo ter je bil skoz tri ure pri poduku iz kupčijskih strok in jezikov." Koliko se smo človek zanesti na poročila omenjenega lističu, Daljo v prilogi. priča pa še drugo naznanilo v zadnjem listu, v kterem poroča, da so je zborovanja nemškega Schulvereino vdeležil tudi g. Janen Stampll, ki je 100000 gld. garoval za dijaško štipendije. V ,,Slovencu ' jo bilo že povedano, da se je omenjenega zborovauja vdeležil g. Jurij Stampfl iz Kočevja, uo pa Janez Stampll iz Praga. (Za župana v Kranj i) je bil izvoljen 11. p. m. gosp. Karol Šitvnik, lekar. Občinski Bve-tovalci so gg.: Franc Dolenc, hišni posestnik, Tomaž Pavšler in Ferdinand Sujovec, trgovec. (Nov red za vožnjo.) Kakor smo žu nnz-nanili, nastopa s 1. junijem nov red za vožnjo po južni železnici. — Na Dunaj bodo hodil po dnevi brzovlak, kakor dosihmal ob 10. uri in 45 minutah zjutraj, |>onočni brzovlak bodo hodil kot popotni vlak (Courier-Zug) pojde in Ljubljane Se lo ob 11. uri 28 minutah, na Dunaji bode ob 9. uri in 45 minutah. Poštna vlaka zapuščata Ljubljano: Prvi ob 3. uri in 44 minutah popoludne in drogi ob 12. uri in 10 minutah po noči. — Proti Trstu bodo hodil dnevni brzovlak, ob 6. uri 2 minutah popoludne; popotni vlak že ob 4. uri in 45 minuti zjutraj, da pride v Trst ob 8. uri in 10 minutah zjutraj. Oba poštna vlaka v Trst zapuSčata Ljubljano ob 5. uri 45 minutuh zjutraj in ob 1 uri 28 minutah popoludne. — NameSani vlak, kakor 'krajevni vlak (Locul-zug) med Celjem iu Liubljano odhajata ob navadni uri. — Nu Rudolfovi železnici bodo hodil poldanski poštni vlak namesto ob 1. uri že ob 12. uri in 25 minutah. Vabilo na osemnajsti redni veliki zbor Slovenske" v sredo I i. dan junija IS82. leta ob 4. uri popoludc v čitalnično] dvorani v Ljubljani. 3. Red zborovanja: PrvostHlnikovejja namestnika ogovor. Lotno poročilo o odborovem (Itilovanji od 1. jaauvor.ja 1881. do konca aprila 1882. leta. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu (ni i, januvariju (lo koncu decembru 1881. let". Volitov troli družabnikov, katerem ju v nmt.u § 9. n. Matičnih pravil prejojevati m potrievati odborov letni riičun o novčnem gospodarstvu. Društvoni proračun za lefo 1882 U ii ž u n s5iil 8H1, iu proračun zu 188'J. loto bosta gospodom druifiilmlkoin pri vel ikoni zboru tlakami na razpolaganj«. Dopolnilna volitov odbornikov. Izvoliti jih jo lotos 17. Nu vrsti, da ie-stopijo, ho IH7H. lota izvoljeni gospodje: dr. Anton J liro, Anton Kržič, Valentin K r i s-por, Matej Močnik, Luku Rob i<5, Fran fiukljo, Iv. Villiar, dr. Jarnoj Z u p an o c, Vil. /i H ]> n n č i e,, Fr. M v j n v « o, Fr. 11 u b u d, Ivan Mnjcigor, Andrej MaruSlč in Militi /, o 1 k u r; umrla sta gospoda: dr. Janez H 1 o i-iv u i h vitez 'I' r h t e u i S k I in dr. .losij) UI ag u; jeiluo odborn/šlco mesto jo prazno, ker v luni izvoljeni gospod Fran W i o h t h a I o r nij sprejel odhorništvii, gospoda Fran Ki, Hovan star. in Milni Herman, katera stil največ gbi-aov Imela za njim, jin sta so odpovedala. Ostali odborniki iu sicer tukajšnji so: gospod je Peter (IrttHselll, Karel Iv I u n , Josip M a r n , Andrej P r a p r o t n i k , Fo-lilis Stognar, Ivan T o m S1 S, IvanVavru' Matej V o il u h o k ; v n a nji, gospodje Mate} Cigulu, Andrej Kinspiolor, Juri (Ira-brijan, dr. Anton Jeglič, Fran Košar, ilr. Josip I1 o lil u k ur, Božidar Kuič, Luka Svotce, dr. Jurij Htrbenee, Knrol Šav-n i k , Ivan Šolar, Josip »ti man, dr. Ivan Hust, dr. Josip Tonkli in Viljoin lir bas. V naj šestnajst Mutičinih odbornikov moru po tj. 12. društvenih pravil navadno probivuti v Ljubljani. IzHtopivši Binojo zopet biti voljoni. Pri volitvi odbornikov iu isto tako pri volitvi računskih troli prosojovalcov (4. točka) vštevajo bo tudi volilni liutki takih družabnikov, ki sicer nijso mogli nami k zboru priti, pa «0 vendar volilno listko r. lastnoročnim podpisom odbora poslali tako, da nij suma zaradi kako provaro (§11. Mut, pr.) 7. Odborovo poročilo: a) o nalogu XVII. Matičnega ve lice ga zbora glede prenaredbe pravil; b) odopiBU ljubljanskega društva „Narodni Dom", katero naznanja, da se v njegovih prav lih nahajajo le ta določda: § 1. Društvo „Narpdni Dom" ima iiamun sezidati in vzdihovati narodni dom v Ljubljani. H toni liočo društvo vsem narodnim društvom ljubljanskim, ki so z umetnostjo ali znanstvoin pečajo, ali drnž-biiiHkoj zabavi služijo, stalno in lopo domačijo napraviti in na tak način pospeševati narodno omiko in zabavo. § Ki, Koihir bodo vsi dolgovi poplačani in deleži amortizirani, so društvo mzido in vse društveno imetje poslano luHt-niiia Matice Sloveimke v Ljubljani pod tomi pogoji : 1. Da narodni dom no bo nikoli svojemu v teb pravilih izrečenemu namenu odtegnon; 2. Da se narodni dom ne sme prodati niti obremeniti ; II, Da Matica Sliivoimku polovico dohodkov za-se obrne, drugo polovico pa za to, dn napravi utsanovc za slovensko dijaku, umetnike in pisatelje. Dolžnost navedeno pod što.v 1. iu 2. jo pri propistt vknjižiti. t), 17. Ako bi se društvo razšlo, prodno dovrši svojo nalogo (kar občni zbor z dvema tretjinama navaočnih društ-venikov skleniti moro) , priplulo to, kar po poplačanlh dolgovih in deležih premoženja šo ostane, brez vseh pogojev Matici Slovenski v Ljubljani. V Ljubljani 26 dan maju 1882. Odbor Matice Slovenske. Ivan Vilhar, Peter Grasseli, odbornik in blagajnik. prvoaodnikov namestnik. Razne reči. — f C. g. Luka M oži na, misijonar v Heverni Ameriki, rojen v javorski furi dekanije loško, je meseca aprila umrl. K I. P. — Trta je pozebla v noči od IG—17. Škode jo več milijonov. 11 Baael bo poroča, da tam pa od 17-18. Kurili so, a ni pomagalo nič. — Mraza je 2°. Naj huje jo prizadeta Švajca in Badonsko, Esas manj. — Bel marmor, no slabši od Karar-skega so dobiva v Vintschgau na Tirolskem, letos jo poslanec Greuter opozoril pri debati o zgradi poslaniško zbornice občinstvo na ta marmor, rekoč, da ni slabši od Karurskega, in da naj se ozira pri javnih stavbah na domač obrt. Uea da, zakaj iskati na tujem, kur imamo doma I — Zarad 48 m i 1 j o n o v , ki bo bili I. 1870 pod vladanjem Oambete kot kafia zginili in zarad ktenh se (lo danušnjegu dneva ni opravičil, jo Gambeta v svojem listu ,,Ko publiquo franijuiBe" razglasil, da to je bilo lo razloček posojila. Francosko je takrat ua posodilo vzelo 260 miljonov zavolj uadavka (agio) pa dobilo v gotovini lo 202 miljona. — Dva- Prilog-a „Slovencu" štev. Gl. najst let se Gambeta tega ni spomuil, da si žo mnogokrat za pojasneujo prašau , tedaj je sam kriv, iu se mu tudi zdaj no verjame. — Razdraženost zarad nenrav uosti. Neki dr. G. iz Novega London-a je pobegnil in se zgubil zarad hudobije nenrav nosti. Hazdraženost ondotnih meščanov jo bila tolika, da je bila nevarnost za življenje nenrav-nega hudodelnika, ako bi ga bil' v roko dobili. Pravica bo moru prepustiti h tem, ki so r.a to postavljeni, in Bog vari, da bi taki ostudnež zuvrutno smrt storil: vidi se pa iz tega, kuko ailovito je vsak pošten človek razžaljen z ostudnimi pregrehami. — Železnica K o n s t a u t i n o p e 1-Bagdad. Nemško društvo, na čelu Bleich-riider, jo prosilo dovoljenja za gradenje železne ceste: Konstantinopel Bagdad. Sultan jo imo-noval komisijo, da preskusi omenjeno načrte ; prčiiBcduje trgovinski minister, tej komisiji pripadajo tudi nemški opraviluiki v turški službi. Zidali bodo, kakor bodo kazalo po progah. — Praznovanje nodelj in praznikov ua Angleškem je tako strogo, da bo tudi muzeji in razstavo zaprte. V spodnji zbornici jo predlagal G Hovurd, da naj bodo galer jo iu muzeji, ki so vzdržujejo iz državnih doneskov ob nedeljih odprte. M. Mundela na-mestni predsednik poučnega Bveta, je rekel, da je dolžnost vlade dokler so ljudsko mnenje ne spremeni, ostati pri dosedanji navadi. Nasvet so odvrnili s 208 glasovi zoper 83. — Le d on n o vogliono — g o b p 6 hočejo. ,,L'Eco del Lit " poroča, da v Milanu je ,,društvo za žensko koriBti", ki je pred nekaj dnevi imelo mesečno Bojo, v kteri jo skli n lo načrt (program) za prihodnjo političue volitve. Poskusimo ga uialo načrtati žo zavoljo redke budalosti. Milanske ,,donne" pravijo: 1. Hočemo uatanjčno enake pravice z sodržavl.ani v naukih. Iločemo, da vse naprave javnega poduka, za kterih ohrunenje smo vedno piačavale n šo plačujemo neposrednje in posreduje davke, naj so tudi nnm odprte, kukor vsem BOinoBtnjunom; za naša hčere nuj veljajo tiste pravice, kakor za naše Binove. 2. Hočemo imeti gospodarstvom (admi-nistrntivni) in politični glus, ker brez tega smo podvrženo krivičnim postavam, ki naše koristi redno prezirajo tir vničujejo. 3. Hočemo, da so nam in našim sodržavljankam odprte vse očitno službe in da tu razločuje lo zmožnost iu spretnost, ker vsak je sum sodnik svoje luBtuo in osebno 0B0de, tedaj odbijamo to, da bi nas drugi sodili in cenili, zn kuki stan smo ali nismo. 4 Hočemo, da sodržavljanke v kakor-šnjih koli očitnih službah in razdelkih so strogo cnuko tudi v denuratvenih rečeh (v plači) vsim drugim, ki so na enaki stopuji in oddelku. 6. lloče m o, dn bo odpruvl sedanja zdravstvena vravnava in žo naprej zavržemo vsako Bilo o varstvu javne varnosti. G Iločemo konečuo pravičnost, ki jo nam vsi privošč'jo v besedi, ktere pa vendar pretekli z odvetniki obljudeni državni zbori še začeti niso znali. Tako donne Milanske. Kos mnogo zahtevajo; le škoda da ae je Nilrnberžki livnik pokvaril, po kterem bi se lim zamoglo tud malo pameti vliti I Kcco — iiaBledke ženskega oprostovanja I Oprosteni Židov in oproateno donne, oba vt kata nos v vso, kar njima nič mar ni. Beaeda „hočemo' je kratka, pa odločna; nočemo pa tudi ni nič daljša in nič manj odločna. — Od Btra ii možakov Milanskih bode gotovo odmevala. — Kavna gošča (zrnati OBtanki) jo po fruncoskem ločburju Poyiin u izzvrsten gnoj. Po ločbi je našel, du ostula gošča je prav bo-gutu na gnjilecn ter ima vrh tega šo mnogo fosfora v sebi, toruj moru biti nuj boljši gnoj. In vendar se za to Bkornj u«bry, lekar, Neubau Kaieerstrasso 00; v Zagrebu: S. rtlitlbaell, Salvatorjeva lekarna. (8) Katecli-cva zdravilna kava po receptu dr. Ferdinanda Katsch-u v Stutt-gartu, ki jo edino pravo pripravljajo Henrik Frank ovi sinovi v Ludvigsburgu. Popolnoma nadomestnje lota kavo! Z mlekom je okusen in redilen ŽiVCŽ Z» IjlldshO; ta kava no draži čutnic, pa je prav zdrava, redilna in lahko prebavljiva, posebno je toraj pri poročati ljudem , ki ' imajo slab želodec. Tudi je priporočila vredna zarad izvrstno finega kavinega duha in male cene, in ker je brez pridevka pravO kave že za kuho pripravna. (6) Dobiva se v vsili večjih in manjših špecarijskih štacunah, mestih in po deželi. Dunaj! Dunaj! Poslušaj, glej i ii čudi SC ! Skupščinsko gospodarstvo propalc ,Velike anglo britanske srebrne tovarne" prodaj a vso blago daleč pod cono. S pošiljanjem znesku ali tudi po poštnem povzetji gl. 7.50 dobiva sc zelo čislano omizje iz najboljšega anglo-britan-skega srebra (ki je poprej stalo nad 40 gld.) in vsak naročnik dobi pismeno garancijo, da ostano jedilno orodje belo 10 let. fi pomiznih nožev z ozaljšano jokleno klino, 6 pravih anglo-brit. srebrnih žlic iz enega komada, 6 mas. anglo brit. srebrnih žlic pri jedilih, 6 finih anglo-brit. srebrnih žličic za kavo, 1 težka anglo-brit. sr. zajemnimi žlica zajulio, 1 močna an -brit. srebrna žlica zu mleko zajemat, C ozalj. anglo brit. srebrnih položnikov zu nožem, 6 angleških škudelj za desert, 1 ozalj. pušica za poper ali cuker, 6 najbolj fitiili cizcliranih predloživnih sklodic., 6 lepih mas. kozarcev za jajca, 6 finih anglo-brit. srebrnih žličic za jajca, 4 krasno najfinejšo skledice za cuker, 1 precedilo za čaj najfinejše sorto, 2 sijajna svetilnika za salon. 64 komadov. (4) V dokaz, da mojo naznanilo pgT ni sleparstvo obvezujem se s tem javno, da vzamem blago, ako ne ugaja, nazaj, brez vsakega obotavljanja. Kdor tedaj hoče imeti dobroga in poštenega blaga za svoj denar, naj so le zaupno obrno, dokler zaloga izhaja, na J. II. Rabinovicz na Dunaj, glavno založništvo anglo britanske srebrno tovarno II. (General-Depot der Anglo Britanischcn Silber-Fabrik II, SchitTamtsgasse 20 a. Čistilni prah (Putzpuivcr) za goro omenjeno omizje so dobiva pri meni. Cena škatlic 15 kr.