Slovansko slovstvo.
* Naiinke. Tako se zove blizo 30 pesmic, ki jih je v Karlovcu ravnokar na svitlo dal rodoljubni g. Gjure Klaric, vlastnik in odgovorni vrednik vrlega narodnega časnika „Putnika", in posvetil g. Val. Plei-weis-u, častnemu gradjaninu karlovaškemu itd. „Ne hlepim po slavi ali koristi — piše pesnik v predgovoru — kazati se hočem le ljubljeni maj ki domovini vernega in zahvalnega sina." S tem je pesnik sam izrekel, kako naj se sodijo „Našinke" (naše pesmice) , ktere večidel niso neznane čitateljem lepoznanskih hrvaških listov, kjer so posamezne bile že natisnjene in radostne čitane. Tudi »Novice" so prinesle svojim Čitateljem zabavno : „Naši „po modi" domorodci." To pa je prvi zvezek, kteremu jih bode sledilo še več, ako se pričujoči sprejme drage volje; med njimi pridejo tudi melodramatični deli: „Poljudeli svirac" i „Pjesnik i glasbenik", ki ste bile na gledišču zagrebškem z veliko pohvalo sprejete. Take stvari zanimivajo še posebno nas Slovence, ker utegnejo dobro deti glediščem naših čitalnic. Cena je zelo nizka — le 20 nov. kraje. — tako da se jih vsak lahko omisli. V Ljubljani se dobivajo pri kustosu čitalničnem. — Naj za poskušnjo v listu našem natisnemo eno izmed domorodnih pesmic:
Sve za milu narodnost.
Uzmite mi dobro, blago,
Sto godj zovern željom svetom —
Ženu, djecu, milo, drago
Smrvite mi sve hametom:
Ja cu podniet straha prost, Sve  — za milu narodnost!
Zakujte me u tamnici,
Na robsko me šalj'te djelo;
Podajte me gavran-ptici,
Da mi kljuje živo tielo:
Sve cu podniet straha prost, Sve — za milu narodnost!
Tri mi noža, tri taneta
U sried srca urinite,
Ko najgoreg toga svieta
Crnom zemljom sastavite:
Sve cu podniet straha prost, Sve   —  za milu narodnost!
U bezdno me bac'te more,
Da me proždru biesni vali;
U vatru me skrš'te gore,
Da mi kosti u prah spali:
Sve cu podniet straha prost, **) Sve — za milu narodnost!
94
**) Vse čem prenesti straha prost.