/
v
glasilo -------
mladinskega aktiva tekstilne tovarneJ NOVOTEKS WBs§SiZi
Novo mesto
19 72


Odločili srno se izdajati naše glasilo, ker želimo, da ste obveščeni o vseh važnih dogodkih v podjetju, posebno še o življenju in delu mladih.
Nas mladih je danes v "Novoteksu" kar četrtina vseh zaposlenih. Zaradi izmenskega dela v oddelkih se ne moremo sestajati na sestankih, da bi se pogovorili o naših problemih, željah in hotenjih. Če smo sklicali sestanek, se nas je zbrala le peščica. Vodstvo mladinske organizacije pa želi, da smo seznanjeni z vsem, kar je novega in za nas pomembnega.
Zato - glasilo. Glasilo ne bo ne tednik in ne mesečnik. Izdajali ga bomo po potrebi. Ta številka je prva. Želeli smo ji dati prazničen izgled. Posvetili smo jo slovenskemu kulturnemu prazniku. Če smo v tem uspeli, presodite sami. Nimamo še izkušenj in so spodrsljaji mogoči. Vendar nas to ne odvrača od namere. S hvaležnostjo bomo sprejeli vse prispevke in napotke. Tudi kritika nam bo dobrodošla.
Naredili smo prvi korak. Če hočemo, da bomo shodili, mora temu slediti še drugi. Prepričani smo, da nas boste podprli in nam tako pomagali pri našemu nadaljnemu delu. Zahvaljujemo se in upamo, da vas ne bomo razočarali.
Uredniški odbor
8. februarja imamo Slovenci velik kulturni praznik. Na dan obletnice smrti se spominjamo na velikega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Rodil se je v gorenjski vasi Vrbi 3. decembra, leta 1800, kot sin kmeta Šimna in matere Mine. Dasi so starši imeli za njim dva sina in pred njim ter za njim dve hčere, so bile z njim vendarle korenine Prešernovega kmečkega rodu načete.
Starši so ga poslali k stricu Jožefu Prešernu, kaplanu, da bi se pri pravil za šolanje. Šolal se je v Ribnici in v Ljubljani, nato pa se je odločil za študiranje prava na Dunaju.
V	Ljubljani mu je bil ravnatelj prvi slovenski pesnik VALENTIN V0ĐN] med študijem pa je spoznal dunajskega učenjaka slovenskega rodu JERNEJA KOPITARJA. Njemu je tudi pokazal svoj prvi zvezek pesmi. Kopitč Prešernovih pesmi ni hotel in ni mogel razumeti.
V	teh pesmih je pel o radostih in bridkostih svojega srca, zlasti o svojem iskanju ljubezni.
27. marca 1828 je bil proglašen za doktorja prava.
Nato se je vrnil v Ljubljano. Tu je spoznal Matijo Čopa, ki se je leto pred njim vrnil iz tujine in Miho Kastelica, pri katerem se je nastanil.
Prav Kastelic je zbral leta 1829 na Kranjskem vse, o katerih je šel sloves, da ljubijo slovensko pesem in da bi jo mogli tudi tvoriti. Osnoval jim je glasilo KRANJSKA ČEBELICA.
Ljudje so pesmi Kranjske čebelice ocenjevali kot prazne in neuporab: igrače, Prešernove pesmi pa celo kot pohujšljive.
Že od leta 1833 se je Prešeren ukvarjal z mislijo, da bi po raznih časnikih in zbornikih razmetane utrinke svoje ustvarjalne moči zbra v enotni knjigi.
2
Maja 1846 so bile pesmi zbrane in ubrane tako, da druga drugo pojasnjuje. Tisti čas je pesnik deloval že kot samostojni odvetnik v Kranju.
Proti koncu julija 1848 je začel smrtno bolehati in se je le z voljo do dela držal ookonci do pozne jeseni. Od novembra dalje je moral zaradi hude srčne vodenice ostati v postelji, iz katere ga je dne 8. februarja leta 1849 ob osmih dopoldne rešila smrt.
Prešernovo osebno in pesniško življenje je borba prvega slovenskega genija z družbenim in političnim suženjstvom ter s kulturno zaostalostjo, ki so oklepali naše ljudstvo. Svoboden duh in srčna milina njegovih pesmi sta izraz našega narodnega jedra in sta navduševala od Prešernovih dni do danes vse tiste, ki so se po Prešernovem zgledu borili z duhom ali z orožjem za to.
Bil je naš pesnik. On je naš ponos.
Mirko
"MLINI OB KRKI 1971" V NAŠEM PODJETJU
V	letu 1971 se je slikarskim kolonijam širom po Sloveniji pridružila še nova slikarska kolonija "Mlini ob Krki 1971". Značilnost te kolonije razberemo že v samem naslovu. Slikarji so s čopiči obdelali zanimivo snov: vrednoto Krke, njenih propadajočih mlinov. Umetniki so s svojimi deli nrispevali k nepozabnosti zasanjane in nedotaknjene narave. Za njih je bila Dolenjska preveč mikavna, da bi lahko šli kar tako mimo lepot, ko so hodili ob Krki od Novega mesta tja
do Žužemberka.
Idejo za slikarsko kolonijo je dal slikar Peter Adamič. S pomočjo naše delovne organizacije, ki je prevzela skrb nad slikarji, se je ideja spremenila v pravo akcijo. Udeleženci kolonije so izrazili željo in upanje, da bi kolonija iz enoletne akcije prerasla v tradicionalno vsakoletno prireditev.
V	slikarski koloniji so sodelovali: akademik Božidar Jakac iz Ljubljane, akademski slikar Peter Adamič iz Ljubljane, akademski slikar Leon Koporc iz Ljubljane, akademski slikar Miroslav Kugler iz Brežic, akademski slikar Aladin Lane iz Kamnika, akademski slikar Kamilo Legat iz Tržiča, Ljubo Ravnikar iz Kranja, Rajko Slapernik iz Ljubljane, Tone Tomazin in Jaka Torkar oba z Jesenic.
Kot oddolžitev organizatorjem, so slikarji svoja dela razstavili v Dolenjski galeriji v Novem mestu. Ob tej priložnosti so podarili našemu kolektivu po eno sliko, po eno pa smo odkupili.
Mladinska organizacija se je odločila, da pripravi razstavo slik, ki jih imamo v podjetju. Razstavo, ki bo odprta za kulturni praznik, 8. februarja, si bodo lahko ogledali vsi člani kolektiva.
Milena
OBVESTILO MLADINSKEGA ODBORA
Osnovna naloga slovenske družbe in zato tudi mlade generacije je zboljšanje položaja delovnega človeka, ki more sam odločati o pogojih in rezultatih svojega dela. Naš glavni cilj je torej uveljavitev MO v vrstah mladih proizvajalcev. Zainteresirati moramo slehernega mladega človeka za vse, kar se dogaja okoli njega, moramo ga prepričati, da je MO mesto, kjer bo deloval, izražal svoje mišljenje in se seznanjal z živijenjen in delom organizacije. Mladinci, ki se zavedajo, da lahko v MO aktivne oblikujejo in uresničujejo svoja stališča, ideje, spoznanja, tvorijo jedro naše organizacije. Zveza mladine je torej zveza delovnih mladih ljudi, ki skuša s svojimi naprednimi idejami vplivati na družbene procese in obenem od tod tudi črpati svoje izkušnje. Mladi imamo svoj odnos do problemov, ki se pojavljajo v naši družbi, ne vemo pa točno, če je ta odnos dooer ali slab, toda kiji temu se moramo vključiti v tok družbenega razvoja, pomoč pa bomo pričakovali od drugih družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov podjetja. Res je, da so glavna interesna področja mladih v rekreaciji, športnih prireditvah, mladinskem turizmu, kulturnem delovanju ipd., toda kljub temu ne smemo mimo dejstva, da mora biti strokovno delovanje, izobraževanje in politično delo za nas še vedno primarnega značaja. MO mora nastopati kot organizirana celota, ki rešuje svoje probleme in naloge, ki jih je dolžna reševati po zastavljenem programu.
Naša MO je glede na možnosti realizacije sestavila program dela za leto 1972. Prvi koraki v izvajanju programa so že vidni. Naše delo ne sme in ne more biti samo internega značaja, zato smo naše delovanje skušali razširiti tudi na druga področja. Tako smo ob 29. nov. obiskali Osnovno šolo Bršlin in prisostvovali sprejemu cicibanov v pionirje, njihovi pionirski knjižnici pa smo podarili knjige. Prav tako smo se udeležili tudi proslave ob dnevu JNA in slavnostni zapri šegi vojakov in jim poklonili spominsko darilo. Pred kratkim pa smo v domu JNA organizirali mladinski ples. Naš prvotni cilj je bil omogočiti našim mladincem zabavo, ki bi jih zbližala in pritegnila k de lu v MO. Rezultat pa je pokazal, da se je več kot 200 mladih, od tega kar cca 80 naših mladincev odločilo za ples oz. za sprostitev, ki je primerna mladi generaciji. Na plesu ni bilo prepirov ali izpadov, večer je mineval v meji discipliniranosti in je bil to res ples
mladih. Zato smo se odločili, da bomo aktivnost na tem področju še popestrili.
V kratkem bomo začeli uresničevati rezultate, ki jih je pokazala anketa in vas vabimo k sodelovanju. S skupnimi močmi bomo izoblikovali sebe in se vključili v samoupravljanje v duhu socialističnega razvoja naše družbe.
Minka
-Joitkdozna skupina
v 1'lovoteksu
%4\
Na pobudo ljubitelja lepe Slovenske besede in pesmi, predvsem pa Dolenjca z dušo in telesom, člana proslavljenega slovenskega okteta tovariša Kozlevčar Toneta ustanavljamo v našem kolektivu folklorno skupino.

Slovenija je bogata po svojih ljudskih šegah in navadah, ki pa bodo na žalost šle v pozabo, če ne bomo to bogato ljudsko izročilo prenašali iz roda v rod.
V Novem mestu se nikjer ne učijo starih ljudskih plesov. Odločili smo se, da bomo skušali pri nas vspodbuditi vse-, ki radi plešejo in katerim so ljudski plesi pri srcu, da se vključijo v to skupino.
Za začetek bi bilo potrebno vsaj 16 fantov in 16 deklet oziroma žena. Ti bodo izbrani na avdiciji, ki jo bo vodila tovarišica Tončka Marolt iz Ljubljane. Seveda bo potrebno poleg plesalk in plesalcev še nekaj glasbenikov, ki bodo plesalce spremljali .
Prepričan sem, da v našem številnem aktivu ne bo težko zbrati potrebno število plesalcev in godbenikov, ki se bodo pripravljeni učiti slovenskih plesov.
Ko se bo naša folklorna skupina naučila plesov, bo nastopala najprej za naše zaposlene, pozneje za širši krog in če bo zelo marljiva, jo bodo videli tudi izven naših meja.
Skupina se bo učila plese vseh naših narodov, sprva lažje, pozneje težje.
S staro ljudsko pesmijo pod slovensko lipo, z nageljnom in ro-ženkravtom, se bodo vrtela kola in obujali spomini na jurjeva-nje v Beli Krajini, svatbene, obredne, cehovske in druge plese.
Zatorej plešimo, igrajmo in pojmo!
Vključimo se v športno rekreacijsko akcijo TRIM v okviru novega slovenskega gibanja šport za vsakogar.
Ta akcija, ki se je z uspehom uveljavila že v številnih državah, je protiutež modernemu avtomatiziranemu načinu življenja, z njo želimo ohraniti človeka zdravega tudi v poznih letih.
Akcijo so v Sloveniji začeli Zveza za telesno kulturo Slovenije, Partizan Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije. Sprejeli smo jo tudi v našem podjetju. Sindikalna podružnica in mladinska organizacija želita našim delovnim ljudem ponuditi rekreacijo, katere se lahko udeleži vsak ne oziraje se na čas, kraj in starost.
TRIM je angleška beseda, ki pomeni uravnovešenje ladijskega tovora, v športu pa naj pomeni duševno in telesno ravnotežje, uravnovešenje dela in razvedrila, torej rekreacija. Uresničenje programa TRIM dela človeka zdravega, vedrega in sposobnega.
Seveda brez vašega sodelovanja ne bo uspela. Zato vam želimo pomagati. Opozarjamo vas, da v sedanjem hitrem tempu življenja pozabljate na športno rekreativno dejavnost. Ker pa gotovo želite svoj prosti čas izpolniti z novim, bolj zanimivim in vašemu zdravju koristnim, se vključite v TRIM. Menda vam pač ni vseeno, kaj bo z vašim srcem, pljuči, postavo in počutjem? Gotovo bi bili radi postavni in vitki, opažate pa morda, da sta vam krilo in hlače vsak dan tesnejša ali da postanete zasopli že ko se povzpnete v drugo nadstropje.
Če vam je že vseeno, kakšen je vaš videz, vam ne sme biti vseeno, kako je z vašim zdravjem!
Telo ni stroj, ki se z uporabo izrablja! Nasprotno, če telo primerno obremenjujemo se krepi. Človek, ki se dobro počuti, ki je v dobri kondiciji kot pravimo, lažje prenaša tudi psihične napore.
TRIM je koristen za današnji čas predvsem zato, ker ni vezan na čas, dan ali kraj. V akcijo TRIM se lahko vključi vsak naš državljan, čeprav ni član kakšne športne organizacije. TRIM lahko opravljamo kjerkoli in kadarkoli posamezno ali skupinsko. TRIM ni kontrolirana
2
akcija. če lažno izpolnite TRIMOv.O spiralo, ste oškodovali samega sebe. Tega pa verjetno nočete.
KAKO OSVOJITE ZNAČKO TRIM:
1.	V enem letu (od 1.1. do 31.12.) izvajajte Trim aktivnosti v prostem času, po lastni izbiri in jih vpisujte s kratico v ustrezna polja kartona (datum).
2.	Opraviti morate najmanj 150 aktivnosti - izpolniti 150 polj od datuma, ko ste pričeli sodelovati!
3.	Vsak dan lahko izpolnite največ ene polje. Navodila za označevanje G' na izkaznicah.
4.	Če ste se v enem dnevu ukvarjali z več panogami, vpišite tisto, ki je najbolj koristila vašemu zdravju in telesnim sposobnostim.
5.	Pri oceni trajanja aktivnosti ne prištevajte vmesnih odmorov.
6.	Vpisano aktivnost lahko opravite v največ dveh delih.
7.	Ne vpisujte aktivnosti, ki so bile krajše od določenih ali pa jih sploh ni bilo.
8.	Vpisujte redno in čitljivo. V prazno polje pa vpišite mesečno število aktivnosti.
9.	Tekmujte z družinskimi člani, prijatelji in sodelavci.
Izkaznice TRIM z navodili boste dobili od sindikalne podružnice NOVOTEKS, izpolnjene pa boste vrnili najkasneje do 10. januarja 1973. Vsak, ki bo izpolnjeval navedene pogoje, bo kot priznanje prejel značko TRIM.
Za akcijo se lahko prijavite predsednikom sindikalnih in mladinskih pododborov, vse informacije o akciji pa dobite v kadrovskem oddelku.
SEJEM MODA 72
Za modo se prične pomlad že sredi meseca januarja« Najprej pokažejo v Rimu največji italijanski kreatorji svoje nove kolekcije za novo sezonof takoj za njimi pa še v Parizu Francozi. Vse to je visoka moda, ki kaže kupcem in novinarjem modele le dvakrat na leto za nasled njo sezono, se pravi za dva letna časa. Nekaj takeqa je predstavljal tudi naš sejem MODA 72, katerega so pred nekaj dnevi zaprli.
Letošnji sejem j bil že sedemnajsti po vrsti. Če pomislim, da je ta sejem začel, ko smo o modi komaj kaj vedeli, se mi zdi, da ja dobil v tem kratkem času svojo vrednost. Dobili smo sejem, na katerem tekstilna industrija in modni ustvarjalci prikazujejo zadnje dosežke mode.
Na letošnjem sejmu je bilo 190 razstavijalcev iz vse Jugoslavije, največ slovenskih podjetij. Tudi naše podjetje je imelo svoj paviljc v katerem smo razstavljali metražno blago, od konfekcije pa otroške, ženske in moške hlače.
Na letošnjem sejmu smo za svoje izdelke dobili najvišje priznanje, Ljubljanskega zmaja. Po tem lahko sklepamo, da ne zaostajamo za modnimi novitetami, temveč se jim vedno bolj približujemo in skušamo s svojimi izdelki ustreči željam kupcev in kreatorjev.
Zelo težko bi vam vse opisala, kar sem videla na sejmu. Potrudila se bom in vas bom seznanila s stvarmi, za katere se mi. zdi, da bodo v 1 tošnji pomladi in poletju najbolj aktualne.
Najprej vam bom na hitro opisala letošnje razstavne prostore. Izpust la bom tiste, ki mi niso vzbudili posebne pozornosti.
Dekleta, če boste hotele biti moderne, se boste tudi letos oblačile v pletene obleke, hlačne kostime, puloverje, krila, večerne obleka itd. Rašica, Almira in Angora so oblekle svoje modele v aktualnem, mladostnem mornarskem slogu.
Soliden in lep je bil razstavni paviljon Trikotaže Beograd. Tudi nekatere majhne tovarne so nam ponudile nekaj čednih in uporabnih ple-
2
tenin. Tovarna pletenin Sežana je s svojimi izdelki privabila in vzbu dila pozornost mnogih ogledovalcev sejma.
Izdelovalci perila se začenjajo pri Istri (čudovite batistne spalne srajčke), pri Lisci (kot vedno imenitni nedrčki, stezniki in nekaj prav čednih kopalnih oblek), Beti je nekje med ljubkostjo in kičem (spalne srajce, halje itd.). Mimo teh ne more tudi Polzela, ki je i-mela odlično aranžiran paviljon. Vis in Indip sta nas preplavila s praktičnimi zložljivimi dežniki, katerih cene niso nič kaj vabljive.
Izdelovalci moških srajc so bili malce zbegani. Videla sem lepe elegantne srajce za poslovne može in srajce za manj uspešne, neposlovne može.
Izdelovalci ženske obleke in mlade konfekcije so sklenili, da se bodo letos ženske v glavnem oblačile v športnem stilu. Še vedno bodo na vr sti blazerji, za moške in ženske. Velike simpatije so tudi letos na strani hlač. Pri oblekah in bluzah pa bodo spet moderni kimono rokavi klasične obleke za vse postave in starosti bodo večinoma srajčni modeli. Nosile bomo moške bluze, srajce in še raje velike pentlje, kakor lanske kravate. Krila bodo različnih dolžin od mini do maksi. Naj običajnejša bo do kolen in zdi se mi, da ta dolžina odgovarja mnogim
dekletom. Najbolj vidna letošnja moda bodo vsekakor mornarji in to za
*
spremembo ženski. Čeprav ne bodo na morju in se vozili z ladjami, bodo mornarji vseeno. Modra-bela, rdeča-bela, modra-bela-rdeča, rumena-modra-rdeča, to so barvni sestavi, ki bodo za letošnjo pomlad - polet je najbolj aktualni. Med vzorci bo največ črt različnih debelin in karo vzorci.
Krzneno konfekcijo in ženske torbice bomo letos kupovali od Industrije usnja Vrhnika, saj je za svojo kolekcijo dobila kar dve priznanji. Čedno kolekcijo torbic je pokazal še Toko iz Domžal.
Vsekakor pa moram pohvaliti tovarno obutve Peko. Upam, da bo vsakemu kupcu všeč kakšen model in da ga bo lahko kupil, ne da bi moral ponj v tujino.
Od metražnega blaga pa mi je bila najbolj všeč kolekcija tovarno Sukno iz Zapuž. Med izdelovalci moškega blaga pa je zelo dober tudi
3
Varteks in pa seveda Novoteks.
Kralj lažjega, pisanega meterskega blaga pa je spet kranjski Tekstil-indus.
Za konec lahko rečem, da je bil sejem zelo pester in upam, da ni nikomur žal, da je odšel na Gospodarsko razstavišče in si ogledal letošnji sejem MODE 72.
Božena
Glasilo mladinskega aktiva tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto MLADI TEKSTILEC, ureja uredniški odbor:
Kralj Marinka, Luzar Marjana, Milič Mirko, Rački Božena, Somrak Marjan.
Urednik:	Mavsar Milena
Mentor.
Kovačič Danilo