glasilo delavcev sozd iskra
Številka 30 - Leto XVII - 22. julij 1978
Iskra in tretji
svet
V	Iskrinem izvozu in uvozu odpade na dežele v razvoju in neuvrščene države le nekaj odstotkov naše celotne zunanjetrgovinske menjave. Resda se ta delež veča iz leta v leto, je pa porast daleč pod našimi zmožnostmi in pričakovanji, pri vsem tem pa višina menjave ni odvisna le od naših prizadevanj.
Ekonomski odnosi s temi državami so dobili vidno mesto tudi v različnih republiških in zveznih dokumentih, pri čemer naj bi menjavo z deželami v razvoju in neuvrščenimi deželami intenzivirali zlasti z večjim združevanjem sredstev za izvedbo konkretnih programov in projektov ter s pospeševanjem vsestranskega sodelovanja.
Navezava tesnejših gospodarskih stikov s temi deželami pa poteka v vse bolj zapleteni in zaostreni krizni situaciji v svetovnem gospodarstvu in med-narochih ekonomskih odnosih.
Za ta položaj je značilen zlasti pritisk vladajočih sil, ki se kažejo v prizadevanjih za okrepitev svojega položaja ob poizkusih reševanja kriznih vprašanj na bistveno nespremenjenih osnovah, in to na račun manj razvitih dežel. Pri tem postajajo, lahko bi rekli, transnacionakia- ^ družbe, prevladujoča	.
uveljavljanja hegemonije .' in ohranitve obstoječih družbenoekonomskih odnosov in ti velikani naj bi s pomočjo svoje ekonomske moči zadržali dosedanji monopol nad viri surovin, nad energetskimi viri, hkrati pa tudi nad transferom znanja in sodobno tehnologijo.
Seveda se temu pritisku in težnjam postavljajo po robu najbolj prizadete pri tem — neuvrščene in dežele v razvoju — v svojem boju za svobodo in lasten gospodarski razvoj, za ekonomsko neodvisnost, za enakopravno sodelovanje v niednarodni delitvi dela.
Povsem razumljivo je Iskra v boju za to izredno zanimivo tržišče v neenakopravnem položaju z blokovskim gospodarskim strojem, strojem, ki se na poti do cilja poslužuje vseh prijemov; Iskri je seveda ta monopolistična in hegemonistična -morala" velikih družb tuja.
Takšno stanje v svetovnem gospodarstvu in mednarodnih ekonomskih odnosih postaja vse bolj nevzdržno, zato je postal boj za vzpostavitev nove ureditve prvorazredno politično vprašanje in gotovo ena izmed najpomembnejših nalog celotne mednarodne skupnosti in zlasti neuvrščenih držav in držav v tazvoju.
V	bistvu gre pri razreševanju vseh teh problemov za svetovni razredni konflikt, za boj za drugačno prerazdelitev presežne vrednosti v svetovnem merilu in s tem za odpravo težkih strukturnih problemov, ki se tičejo vsega človeštva in ki jih v okviru sedanjega sistema mednarodnih ekonomskih odnosov ni več možno urejevati.
Lado Drobež
*---------------------------------
Ati proslavi dneva Iskre je podpredsednica RO ZZB NO V Dragica Rome razvila prapor mladinskega pohodnega ,,Odreda Partizanskih delavnic 99 d“ -\^ mladincev Iskre, PTT in RTV.
Kljub izrednim izvoznim uspehom v prvem polletju se delavci Iskre Commerce borijo s hudimi uvoznimi težavami — 29 milijonov dolarjev izvoznega priliva s konvertibilnega območja — devizna sredstva za Mikroelektroniko in računalništvo še niso zagotovljena. VIC bodo storili vse za še večjo varčnost pri trošenju deviz.
Gibanja v zunanjetrgovinski menjavi v letošnjem I. polletju so pokazala, da se je morala Iskra v tem času vseskozi boriti s pomanjkanjem deviznih pravic za uvoz. Pri vsem tem je nelogično zlasti to, da smo se morali s tem problemom srečevati kljub ugodnim izvoznim rezultatom. Do večjega pomanjkanj a deviznega preliva je prišlo zlasti zato, ker so. se pojavili novi momenti na področju poslovanja poslovnih bank. Te banke so namreč izredno podaljšale postopek obračunavanja deviznih pravic: z lanskih treh tednov se je ta postopek podaljšal na nekako dva meseca. Najhuje seje to podaljševanje poznalo na začetku leta, proti koncu polletja pa se je položaj nekoliko zboljšal. Najbolj kritičen je bil konec maja, ko smo morali v Iskri zaradi neskladja med pridobivanjem pravic in porabo deviznih pravic nekajkrat ustaviti prijavljanje uvoza.
V juniju uvoznih problemov zaradi ugodnejšega deviznega priliva Iskra ni imela, vendar pa se bomo z njimi gotovo ponovno srečali septembra in oktobra, saj plana deviznih prilivov in potreb kažeta, da bomo takrat ponovno zašli v težave. Problem bo še dosti hujši zato, ker v devizni bilanci nismo upoštevali deviznih potreb novih temeljnih organizacij — Mikroelektronike in Računalništva.
O številnih problemih s področja Iskrine zunanje trgovine, zlasti o njeni devizni bilanci, je te dni razpravljal tudi že kolegij glavnih in komercialnih direktorjev celotne sestavljene organizacije. Kolegij je sprejel več pomembnih sklepov za ohranitev devizne likvidnosti, med njimi tudi tega,
Marjan Henigman novi direktor Iskra America
Marjan Henigman, ki je doslej vodil tehnično področje v IEZE, se je javil ob razpisu za direktorja Iskra America Inc. in bil sprejet. Pred enim mesecem je odšel v ZDA na „ogled“ in primopredajo poslov. Ob kratkem povratku v domovino smo ga prosili za pogovor.
Gotovo ste že preiskali možnosti Iskre v ZDA. Ko sprejemate vodstvo zastopstva, nas tudi zanima, kakšne so možnosti večje prodaje elementov za elektroniko?
Laliko bi rekel, da je položaj za možnosti Iskrinega izvoza v ZDA normalen. Seveda prihaja do nihanj med recesijo in konjunkturo, za zdaj pa bi ocenil stanje za normalno, kakor sem
Marjan Henigman.
že rekel. Važno za vse nas v Iskri paje dejstvo, da smo slabo konkurenčni zaradi cen. Ameriške cene so nekoliko nižje od evropskih, to je pač posledica visoke avtomatizacije v ZDA, ki gotovo izdelke poceni. Govorim le o konkurenčnosti glede na cene, visoka kvaliteta in zanesljivost pa se v ZDA že predpostavlja. O tem sploh ni debate. Ponudba je tako velika, da so renomirane tvrdke vsega sveta zadostile standardom in tehničnim zahtevam, zato ameriški kupci lahko izbirajo med najboljšimi izdelki. Za nas mislim, da je važno tudi to, da bomo zagotovili soliden prodajni servis in določeno fleksibilnost, kar v preteklosti ni šlo najbolje. Ima pa Iskra velike možnosti, saj smo jih mnogo že realizirali. Letna rast naše prodaje je okrog 50 %, kar ni malo. Tako bo DO IEZE izvozila v ZDA za 1 milijon dolaijev
(Nadaljevanje na 2. strani)
Karl Paušer.
da bodo morale Iskrine delovne organizacije trošiti devizne pravice le v sorazmeiju z izpolnjevanjem izvoznih obveznosti.
Za našo uvozno dejavnost v letošnjih prvih šestih mesecih so bile značilne tudi številne režimske novosti, ki jih je z januarjem prinesel zunanjetrgovinski sistem. Prva in najpomembnejša novost je bila ta, da so letos zaživele samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino — SISEOT — ki preko samoupravnih sporazumov urejajo odnose na področju uvoza in odliva deviz v tujino. Kakor je treba priznati, daje SISEOT v Sloveniji domala neopazno in brez pretresov začela uveljavljati nove relacije pri ekonooiskih odnosih s tujino, tako je tudi treba povedati, daje prav tako z januarjem zavladala
ISKRENE ČESTITKE ZA DAN VSTAJE!
popolna anarhija na področju blagovnih režimov,, ki so še naprej v pristojnosti federacije, ozirorra njene administracije.To dejstvo je seveda vneslo v naše poslovanje nemalo problemov in nervoz in ponekod v proizvodnji že pustilo tudi prve negativne sledove. Daje nesreča še večja,je prav pri asor-timanu uvoza, kot ga ima Iskra, naj-
več novih pozicij, ki so prišle na restriktivna režima RK in DK (robni kontingent in devizni kontingent). To pa je nujno pripeljalo do tega, da je bila preskrba z uvoznimi materiali — čeprav je bila v globalu v redu in celo nad pričakovanji — asortimansko pomanjkljiva in je že prihajalo do za-
ŠIROKA POTROŠNJA
AKTIVNOST SINDIKATA
Vloga sindikalnih organizacij v OZD se bistveno razlikuje že znotraj Iskrinih delovnih organizacij, toliko bolj pestra pa je slika v celotni Iskri. Vlogo sindikata v DO Široka potrošnja je ocenil dosedanji predsednik predsedstva sindikata Janez Rakovec, dolgoletni sindikalni aktivist in uspešen družbenopolitični delavec, kije veliko pripomogel, daje sindikalna oiganizacija v Široki potrošnji dosegla sedanjo vlogo - resničnega borca za uveljavljanje z Ustavo in Zakonom o združenem delu opisanem družbenoekonomskem statusu delavca v združenem delu.
..Delovanje sindikata v preteklem obdobju je zajemalo izredno široko in delovno aktivnost. Vključevali smo se na vsa področja gospodaijenja in poslovanja ter družbenopolitičnega dogajanja na ravni DO in SOZD Iskra. Naše vodilo je bilo vseskozi uresničevanje nove Ustave in Zakona o združenem delu.
Sindikat ima nemajhen delež zlasti pri uveljavljanju delegatskega sistema, s katerim smo omogočili delovanje neposrednih proizvajalcev na vseh področjih gospodarjenja in politike na vseh ravneh —od temeljne preko delovne pa do sestavljene organizacije združenega dela pa tudi v družbenopolitičnih skupnostih.
Seveda pa to ni bilo edino področje, kjer smo se aktivirali. Sodelovali smo pri reševanju materialnega in socialnega položaja našega članstva na področju družbenega standarda, delitve osebnih dohodkov, športa in rekreacije.
Vse naštete oblike delaje med drugim omogočala tudi sedanja oblika organiziranosti sindikata. Predsedstvo sindikata DO šteje 7 članov, v odbom so zastopane vse TOZD, imamo pa tudi komisijo za šport in rekreacijo. V preteklem obdobju se je odbor sestal na 17 sejah, člani pa so bili prisotni tudi na političnih aktivih vodstvenih delavcev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja DO. Stopnjo angažiranosti članstva prikazuje tudi podatek o zelo visoki poprečni udeležbi.
Poleg članov smo na seje skoraj po pravilu vabili predstavnike samoupravnih in političnih organizacij, vodstvene delavce in skrbeli za informiranje vseh članov Široke potrošnje o našem
delu. Člani odbora so na sejah sodelovali pri skupnih odločitvah in prispevali k odločitvam tudi mnenja osnovnih organizacij sindikata, pripomniti pa je treba, da naj bo v prihodnosti povezava med člani sindikalnega odbora in osnovnih organizacij boljša, saj bomo le tako uspeli doseči identifikacijo odločitev odbora z mnenjem osnovne organizacije.
Na sejah se je pojavljala dolga vrsta problemov, največ pa smo se srečevali z obravnavo rezultatov poslovanja DO in posameznih TOZD, z obravnavo plana družbenoekonomskega razvoja SOZD Iskra, obravnavali smo sindikalno listo, izdelali teze za prilagoditev samoupravnega organiziranja v skladu z Zakonom o združenem delu, kritično smo pretehtali načine delitve in višino osebnih dohodkov, razpravljali pa smo tudi o gospodarski problematiki, različnih sporazumih in drugih samoupravnih aktih, o kadrovanju, volitvah v razne organe samoupravljanja, kritično smo ocenili raven razvitosti dohodkovnih odnosov, socialne varnosti, družbenopolitičnega dela, regresov, ukvarjali pa smo se tudi s problematiko letovanja, počitniške skupnosti in referendumov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Obvestilo bralcem „lskre"
Glede na kolektivne dopuste v TOZD SOZD Iskra in dopuste v uredništvu glasila sporočamo, da bo naslednja, 31. številka našega glasila, izšla 12. avgusta.
Uredništvo
AKTIVNOST SINDIKATA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Večina dela je seveda potekala po temeljnih organizacijah, vsklajevanje pa je bila naloga predsedstva sindikata. Ob volitvah, npr., so člani predsedstva in osnovnih organizacij predlagali kandidate za različne samoupravne " organe, sindikalna organizacija pa je prispevala svoje mnenje tudi ob sprejemanju vršilcve dolžnosti za vodilna delovna mesta. Sindikat je precej aktivnosti namenil tudi za izobraževanje članstva po TOZD, za poglobitev znanja na družbenopolitičnem, in samoupravnem področju, skrbel pa je tudi za informiranje o svojem delu.
Izobraževalne oblike so bile zelo različne, največkrat v obliki tečajev in seminarjev v organizaciji Iskre in Delavskih univerz.
Nekaterih splošnih samoupravnih aktov DO nismo obravnavali z zadostno resnostjo, zato smo naleteli na težave pri izvajanju družbenopolitičnih nalog. Kritična mora biti tudi ocena angažiranosti v smeri konsolidacije DO — cilja, enovite DO nismo uspeli doseči, zato je to tudi ena od osrednjih zadolžitev sindikata v prihodnjem obdobju.
V skladu z dogovori na predsedstvu sindikata DO je teklo delo na področjih družbenega in osebnega standarda v osnovnih organizacijah sindikata v TOZD. Tovarne so zelo tesno sodelovale s krajevnimi skupnostmi — izvedli so vrsto akcij s samoprispevkom, tudi z neposredno finančno pomočjo, pa tudi ob solidarnostnih akcijah.
Po TOZD so v okvim možnosti skrbeli tudi za ureditev stanovanjskega vprašanja delavcev. V večini primerov so oplemenitili sredstva, ki se odvajajo za stanovanjsko gradnjo in tako rešili več perečih stanovanjskih problemov. V večjem številu TOZD so skrbeli tudi za standard na delovnem mestu, za večjo varnost pri delu in za zdravo delovno okolje. Mnogo naporov smo usmerili tudi v zagotovitev toplih obrokov med delovnim časom.
Že našteto delo je zelo obsežno, vseeno pa spisek še ni v celoti zaključen. Omeniti velja še zlasti športno področje, ki sicer ni najbolje urejeno, saj primanjkuje sredstev in ostalih možnosti, pa tudi tu pričenjamo s prvimi koraki v drugačen pristop k netekmovalni rekreaciji. V vseh tovarnah smo poleg tega s pomočjo Počitniške skupnosti organizirali letovanja in oddihe. Stane Fleischman
ISKRA-GORENJE
SOVLAGANJE V TOVARNO KOMPRESORJEV
ZP Iskra in Gorenje sta že pred dvema letoma predvidela skupno proizvodnjo kompresorjev za hladilnike. Tovarna za kompresorje naj bi po tedanjih predvidevanjih stala na Iskrinem kompleksu na Stegnah, vendar pa se je dokončna delitev investicije in dela dokončno izkristalizirala šele preteklo jesen.
Novi sporazum predvideva, da bo montaža kompresorjev potekala v tovarni v Črnomlju, livarske dele bo dobavljala livarna Gorenja v Muti, elektriški del pa Iskra. Znotraj Iskre bosta delo prevzeli DO Široka potrošnja in DO Avtomatika, prva bo dobavljala elektromotorje, druga pa priključne dele. Najzahtevnejši del, obdelavo odlitkov, bo nekaj let opravljala firma Danfoss, ki bo prispevala tudi licenco. Obdelavo bodo plačevali z motorji — vsak obdelani kompresor v zamenjavo za en motor. Gorenje bo letno potrebovalo 600.000 motorjev za vgradnjo v lastne hladilnike, drugih 600.000 pa bo predstavljalo plačilo firmi Danfoss. Skupna letna proizvodnja bo torej obsegala 1,2 milijona motorjev s pričetkom v letu 1982.
Motorje bo izdelovala TOZD Montaža elektromotorjev iz Idrije, ki se za to proizvodnjo uvaja že od leta 1977 na opremi, ki jo je kupila od TOZD Tovarna elektromotorjev Železniki. Za proizvodnjo 1,2 milijona kosov motorja bo potrebna investicija v višini 226 milijonov dinarjev, osnovna sredstva bodo pri tem vredna 150 milijonov dinarjev.
Celotni prihodek idrijske tovarne, ki je bil lani 100 milijonov dinarjev, se bo leta 1981 dvignil na 450 milijonov, število delavcev pa se bo od današnjih 380 povečalo na 470. S to investicijo bo tovarna v Idriji dokončno uspela prebroditi težavevše posebej pa velja poudariti, da bo Široka potrošnja in z njo Iskra v celoti s povečano proizvodnjo motorjev ponovno osvojila prvenstvo v Jugoslaviji, ki ga že nekaj let pospešeno izgublja.
Še leta 1975 je Iskrina proizvodnja elektromotorjev predstavljala zadostitev 65% potreb jugoslovanskega trga, leta 1980 pa bi proizvodnja zadoščala le še za 45 % potreb - pod pogojem, da se proizvodnja ne bi povečevala.
Primer uspešnega poslovanja z domačimi proizvajalci
Ob 254etnici ustanovitve Fabrike rezilnog alata Čačak (FRA) je Iskra Elektromehanika prejela plaketo za uspešno sodelovanje.
Priznanje je prevzela Marjeta Pflaum na slavnostnem zasedanju delavskega sveta FRA Čačak. Marjeta Pflaum, referent v TOZD Nabava že vrsto let dela pri nabavi rezilnih orodij.
Priznanje, ki smo ga prejeli, je re-
zultat uspešnega sodelovanja med TOZD Nabava, uporabniki v naših tovarnah in dormčim proizvajalcem orodij. To je obenem tudi lep prispevek k zmanjšanju uvoza. S podobnim sodelovanjem se lahko zmanjša uvoz materialov, ki jih sicer proizvajamo doma, vendar zaradi pomisleka oz. nezadostne informiranosti naročnikov - uporabnikov o domačih proizvodih in proizvajalca o zahtevah glede kvalitete. Pri tem je zelo pomembno kako proizvajalci seznanjajo nabavne oddelke v združenem delu z novostmi v proizvodnih programih.
Poleg omenjenega priznanja FRA Čačak smo pred časom prejeli tudi plakete od Industrije alata Trebinje. Jugoalata Novi Sad in Jugorapida
Zagreb‘	Alojz Boc
Plaketo /e sprejela Marjeta Pflaum.
ISKRA
Številka 30 — 22. julij 1978
Marjan Henigman novi direktor Iskra America
(Nadaljevanje s 1. strani) elementov. V glavnem pa prodajamo na ameriškem trgu le elemente inpod-sestave . Ostala Iskrina prodaja brez IEZE bo letos dosegla 700 tisoč dolarjev.
Predvsem pa mora Industrija elementov imeti pred očmi za konstantno rast prodaje v Ameriki čim-večjo produktivnost, z drugimi besedami visoko avtomatizacijo, ker le tako bo s cenami konkurenčna na tem zahtevnem trgu. Čimhitreje bo treba uvajati nove izdelke in pospeševati proizvodnjo najnovejših, tu mislim na večslojne in enoslojne keramične kondenzatorje, metalfilm upore in mikroelektronska vezja.
Če nisem preveč indiskreten. bi mi povedali s kakšnimi občutki zapuščate Industrijo elementov?
Predvsem moram reči, da je bilo lepo delati z ljudmi v IEZE in sploh z ljudmi v Iskri. V nasprotju z mnogimi namreč mislim,da je v Iskri in v IEZE še vedno mnogo entuziazma. IEZE pa je stopil na novo pot. Sprejel je novo miselnost in zavrgel staro mentaliteto. Tu ni več vprašanja, ali iti s hitrimi koraki naprej ali ne, ampak le vprašanje kako. Moram reči, da meje ta miselnost impresionirala in zato sem rad delal v tej hiši.
Od začetka sem bil zaposlen v Iskri in veste, da kjer človek dela. pusti tudi košček srca. Zdaj pa bo moje področje raziskava trga in iskanje možnosti. Predvsem bi prosi! odgovorne ljudi, da bi naše informacije o produktivnosti, cenah in kvaliteti jemali zares. Vem, da nekateri te ugotovitve zastopstev jemljejo z rezervo, kar pa se često maščuje. Mislim, da lahko rečeva s prejšnjim direktorjem Bo-goevom, (pri pogovoru je bil tudi ta), da pošiljamo železno resnico, le v prid Iskri in domovini. Zlasti tu mislim na podatke o konkurenci.
FY
■■■■■■■■■■■■■BeeneeBeee
S posredovanjem Ljubljanske Banke je prišlo do sporazuma z Gorenjem, tako da bo Iskra v proizvodnjo kompresorjev v Črnomlju vložila tudi svoj kapital, sodelovala bo v poslovni politiki in si zagotovila prodajo motorjev. Gorenje, LB in Široka potrošnja so izdelali samoupravni sporazum, v katerem so izdelani bodoči odnosi med sovlagatelji.
Predvidena skupna vrednost tovarne kompresorjev v Črnomlju v višini 202 milijona dinarjev je sestavljena iz udeležbe štirih TOZD - GORENJE TGO — zamrzovalniki 1 27 milijonov. Hladilniki 30 milijonov dinarjev, Muta 15 milijonov in ISKRA TOZD Tovarna elektromotorjev Idrija 30 milijonov dinarjev.
V 13. členu samoupravnega sporazuma je določeno, da bo Gorenje vložilo v izgradnjo idrijske tovarne enak znesek, kot ga vlaga Iskra v Črnomelj. V tem členu podpisniki tudi izjavljajo, da pomeni to združevanje začetek medsebojnega združevanja dela in sredstev obeh velikih OZD. V sporazumu je določen tudi maksimalni rok vračanja - 8 let po začetku obratovanja. Predvidena je tudi vsakoletna udeležba pri dobičku, ki se bo obračunal na osnovi vloženega deleža.
Po elaboratu bo ostalo tovarni v Črnomlju po izplačanih anuitetah in deležih sovlagateljev še 6 milijonov dinarjev akumulacije. Sovlagatelji bodo imeli tudi odbor skupnega poslovanja kot skupen organ upravljanja in gospodarjenja z združenimi sredstvi, v njem pa bo po en delegat vsakega sovlagatelja.
Iskrin delež je odobrila Ljubljanska Banka - Temeljna Banka Nova Gorica.
Stane Fleischman
Plaketa za uspešno sodelovanje ned Iskro-Elektromehaniko in FRA Čačak.
V
DEVIZNI PRILIVI DEVIZNI REŽIMI
(Nadaljevanje s 1. strani)
stojev v proizvodnji, pa čeprav zaradi pomanjkanja enega sanega, lahko neznatnega, sestavnega dela ali materiala.“
O problematiki blagovnih režimov, kot eni najhujših ovir v menjavi s tujino, smo spregovorili s svetovalcem glavnega direktorja IC za zunanjetrgovinska vprašanja Ludvikom Kranjcem in direktorjem direkcije uvoza v temeljni organizaciji zunanji trg v Iskri Commerce Karlom Paušer-jem. Tole sta nam povedala: ..Poleg deviznih pravic, ki so potrebne za uvoz. so izjemnega pomena tudi vsa potrebna soglasja, dovoljenja. Oba re-žima RK in DK, o katerih je že obširno spregovoril moj predhodnik, naj bi letos pridobivali na osnovi samoupravnih sporazumov med proizvajalci in potrošniki gotovih izdelkov in polizdelkov. Za elektro in elektronsko industrijo je večji del repromaterialov prišel prav na ta dva najbolj ostra režima in sicer šele prvega januarja letos.
V prvih mesecih, ko samoupravnih sporazumov še nismo mogli podpisati, smo lahko te materiale uvažali le na osrrovi avansov. Lc-ti so bili odvisni od višine lanskoletnega uvoza teh materialov. V prvih šestih mesecih je zgledal položaj nekako takole: spo-
razum naše branže smo sestavili in podpisali 11. aprila. Podpisalo gaje 73 OZD iz vse Jugoslavije. Sporazum je bil nato predložen v odobritev zveznim organom, ki pa tega še niso storili vse do danes. To pa pomeni, da teh materialov zdaj ne moremo uvažati, kaj bo prineslo zavlačevanje zveznih organov, pa si lahko mislimo . ..“ Našima sogovornikoma Ludviku Kranjcu in Karlu Paušerju smo ob koncu, seveda, zastavili tudi vprašanje, kakšna so kaj predvidevanja za uvozno poslovanje v drugem letošnjem polletju. Na kratko bi lahko njune besede strnili v naslednjo misel: ko gledamo uvozne rezultate prvega polletja, smo lahko kljub vsemu povsem zadovoljni, Kljub težkim razmeram so nad pričakovanji. Velja pa opozoriti na dejstvo, da vstopamo v drugopolletje zaskrbljeni, da so napovedane na sektorju uvoza nove restrikcije, čeprav problematika blagovnih režimov še vedno ni rešena. To dvoje pa pomeni, da lahko pride db večjih motenj v preskrbi in s tem v proizvodnji, zlasti zaradi tega. ker so zaloge kritičnih pozicij in materialov izčrpane, novih naročil pa zaradi neurejenega stanja pri blagovnih režimih ne smemo in ne moremo dajati.
Lado Drobež
RAZGOVOR Z BRANETOM JANEŽIČEM
Za lepši oddih
Če je bil s kom te dni akutalen pogovor, potem je bTprav gotovo z V-d. vodjo dejavnosti za rekreacijo in letovanje v IIS Branetom Janežičenj' ki vztrajno bedi nad našimi počitniškimi dopusti in ki nam pripravlja vrsto prijetnih uric, čeprav je šele pred kormj pol leta prevzel to odgovorno dolžnost. Na vprašanje kam pa sam namerava na dopust, je zaupal: ..Nekam na moije! Ker pa hodim vedno taborit, se za kraj odločin1 vedno šele tik pred odhodom,"
No, vsi najbrž le ne taborimo, zato je tudi na voljo precej vsakovrstnih kapacitet za počitnice delovnih ljudi Iskre. Sicer pa je na vprašanje če lahko svojo dejavnost uradno predstavi, Brane Janežič dejal:
..Imenujemo se dejavnost za rekreacijo in letovanje v okviru delovne organizacije Iskra 1 uvest servis — nastali iz bivše Počitniške skupnosti Iskra, s podpisom samoupravnega spo-razumt v SOZD Iskra.'"
Kakšni so lastni objekti naše turistične zmogljivosti?
..Trenta. Poreč in Dugi otok s skupno ca. 180 ležišči, kar je premalo za zadovoljitev želja po dopustovanju vseh delavcev Iskre. Potrebovali bi okrog 1 500 ležišč, da bi pokrili potrebe in postavili poslovanje na rentabilne temelje.1'
Ko pa smo zatem prešli na sicer bolj banalno, a zato toliko bolj ključno vprašanje o sistemu financiranja in načrtovanih investicijah v našo počitniško zmogljivost, je bil odgovor naslednji:
„Z DO oz. TOZD je podpisan sporazum o koriščenju storitev naše dejavnosti in s tem je dan tudi pristanek na odvajanje finančnih sredstev za stroške uprave. Počitniški objekti s svojim sezonskim osebjem gospodarijo in se združujejo samo skozi ceno penziona.
Sredstva za investicije so se zbirala namensko v letih 1975. 1976 in 1977. Zbranih je bilo okrog 250 milijonov. Ta sredstva smo letos izčrpali, porabili smo jih za adaptacijo in izgradnjo naselja na Dugem otoku: urejene so sanitarije. kuhinja in terasa, ki je hkrati osnova novi restavraciji.
Zaradi propadle akcije okoli novega počitniškega naselja Pineta, poseduje občina Buje naših (Iskrinih) 200 starih milijonov, ki so bili iztrženi iz prodaje doma na Bledu in prcnešeni na občino Buje (prej Novigrad) kot akontacija za nakup zemljišča in komunalne ureditve.1'
Najbrž niste brez problemov, smo nadaljevali pogovor,
..Problemi so več ali manj enaki za vse organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z organizacijo oddiha za svoje delavce. Najbolj karakteristični in pereči so: nezadostno število objektov, neracionalno izkoriščanje obstoječih, nestabilnost vira financiranja, težave pri združevanju sredstev, gmpi-rani kolektivni dopusti in s tem polna zasedenost le približno en mesec, v glavni sezoni itd..'1 nam je sobesednik nanizal samo nekatera.
Toliko bolj zgovoren in izčrpen je bil, ko smo se pozanimali o konkretnih načrtih pri razširjanju turističnih kapacitet Iskre na moiju in v hribih:
Brane Janežič.
..Obstoječe lokacije, oz. objekti so Poreč, kjer bistvenih sprememb ^ more biti, ker je dom utesnjen me“ sosednje hiše; kakršnokoli širjenje jc nemogoče in se bomo moral*
torej
omejiti le na tekoče vzdrževanje
iti |
popravila.	^
Trenta, kjer je bil izdelan leta l97j* projekt adaptacije; 70 ležišč v vse'* sobah, WC itd.; predračun adaptacij5 po cenah iz leta 1975 je ca. 1 mi'1’ jarda 100 milijonov S din. Ugotoviti!6 treba interes delavcev po dopustov3 nju na tem delu, rentabilnost takegjj centra in v pozitivnem primeru zbra sredstva in realizirati adaptacijo, č pa interesa ne bo, bo treba ostati tekočem vzdrževanju.
Dugi otok, kjer je zaradi proglas* ve dela Dugega otoka, kjer je locir3^ naš kamp, za naravni park, oz. rez6 vat, smo tudi tu prisiljeni omejiti 0*** hotenja na obstoječe. Povečati želi*^ število ležišč od sedanjih 117 na

in 100 v lastnih šotorih,torej skupaj
350 (takšna je tudi kapaciteta rmvf kuhinje), zgraditi zaprto jedilnico
stavracijo), bife in skladišča, rezerv0 y za pitno vodo, kapacitete (ca. m3), manjše športno rekreacij5*? objekte in urediti plaže. To je mak^ malno, kar lahko na tem objektu |
ketf
postorimo.
V programu imamo tudi aru--j, med delavci Iskre o željah in potreb^ organiziranega dopustovanja. T° ^ osnova za nadaljnji strokovni Pr*sji k tej problematiki. Tod bomo odgovor na vprašanje, kaj z 200-	.
vloženih v Pineto? Predlogi so t*^, a) izgradnja začrtanega kompl6*6
začrtanega vendar v manjšem obsegu,	■ ;
b)	nakup počitniških stanovat*) kuhinjo (npr.; Červar, Dajla)
c)	nakup prikolic	y-
Začasno rešujemo problem
manjkanja kapacitet s posredovat*! jr
le-teh od potovalnih agencij,
rektno od hotelov. Vendar u§°%i-
penzionskih cen ne moremo d0^-
ker ne prevzamemo finančno
(Nadaljevanje na 4. stra*
ŠOLSKI CENTER SOZD ISKRA, KRANJ
Zadovoljiv učni uspeh
Tako kot že nekaj let zapored sta nam tudi ob letošnjem zaključku šolanja na našem šoldcem centru ravnatelja obeh šol pripravila zapis o uspehih, problemih, ki so se pojavljali v času šolanja in o predvpisu za prihodnje šolsko leto.
Najprej se porr.udimo pri srednji tehniški šoli. Na začetku šolskega leta 1977/78 je bilo na Tehniško šolo za elektro in strojno stroko vpisanih 380 učencev. Med letom je zaradi zdravstvenih razlogov ali pretežke učne snovi izstopilo 10 učencev. Osip znaša 2,6 %.
Učni uspeh po posameznih letnikih j e bil naslednji:
PREDVPIS NA TŠ ZA ŠOLSKO LETO 1978/79
Komisija za sprejem učencev v prvi letnik tehniške šole za prihodnje šolsko leto s predstavniki šole, učencev, staršev, združenega dela in skupnosti za zaposlovanje se je prvič sestala že 16. maja 1978. Na podlagi predvpisa je komisija presodila primernost predhodno prijavljenih kandidatov. Že pri vpisu in pred dokončnim sprejemom
nega dneva, kulturnih prireditev in obisk pesnika Janeza Menarta. Veliko učencev je sodelovalo tudi v krvodajalski akciji.
Kolektiv Tehniške šole si je poleg učnovzgojnega dela prizadeval tudi za demokratičnejše odnose in razvoj samoupravljanja na šoli ter tako v vzgojnem, strokovnem in idejnem pogledu izpolnil pričakovanja.
KAKO JE BILO NA POKLICNI SOLI

J
Letnik	Število uč.	Izdelalo
L	99	67	67,68
2. 112	66	58,93
3.	82	53	64,63
4.	77	60	77.92
Skupaj	370	246
Učenci z eno, dvema ali tremi nezadostnimi ocenami imajo pravico do opravljanja popravnih izpitov. Zanje snio v juniju organizirali pripravo na Popravne izpite.
Za izboljšanje učnega uspeha smo v Preteklem letu, poleg individualnega dela z učenci in starši, organizirali tudi dodatni pouk za fiziko, mate-uiatiko in tuje jezike. Žal večina najslabših učencev tudi za dodatni pouk ti pokazala posebnega zanimanja.
V primeijavi z lanskim šolskim letom je tokrat učni uspeh slabši za
6,5	%. Predavateljski zbor je o dokaj Poprečnem uspehu razpravljal na zaključni konferenci. Najbolj pogosti /Zroki za slab uspeh so v premajhnem jnteresu učencev, prepogostem izostajanju od pouka, pomanjkanju strokovnega kadra in že kritično pomanjkanje Prostorov, opreme in učil, ki so nujno Potrebni na tej stopnji tehničnega raz-voja za smeri, za katere izobražujemo.
Zaključni izpit je opravljalo 63 učencev. Od tega je zaključni izpit uspešno opravilo 57 učencev (90,47 %), 5 učencev ima popravni •zpit, en učenec bo izpit opravljal ponovno v celoti.
67,90
je komisija preusmerila veliko učencev v druge šole. Sprejetje bil sklep, da bo komisija sprejemala učence na osnovi učnega uspeha v 6., 7. in 8. razredu osnovne šole (še posebno so upoštevali ocene iz slovenskega jezika, matematike in fizike).
Razpisali smo 120 mest: za oddelek elektro-šibki tok 60, za elektro-jaki tok 30 in za strojni oddelek 30 mest. Ob predvpisu se je prijavilo naslednje število učencev: za elektro-šibki tok 82, elektrojaki tok 19, strojni oddelek 45 učencev.
Junija seje na naš razpis javilo 142 učencev osnovnih šol. Od teh je komisija na podlagi razpisnih pogojev sprejela v oddelek za elektrošibki tok 64 učencev, za elektrojaki tok 32 učencev in v strojni oddelek 32 učencev. Odklonili smo le 14 učencev, ki so imeli možnost vpisa v našo poklicno šolo.
Učenci Tehniške šole so se poleg rednega šolskega dela vključevali v krožke in šolsko športno dmštvo, kjer so imeli veliko uspehov. Tudi zimsko šolo v naravi smo, v veliko veselje učencev, uspešno izvedli. Uspela je tudi izvedba športnih dni in obramb-
Prav tako kot uspeh na TŠ (če ne še bolj) vas bo zanimal učni uspeh na naši poklicni šoli, na kateri je bilo ob koncu šolskega leta 244 učencev. Razen štirih učencev so se vsi šolali za potrebe Iskrinih tovarn v Kranju, Oto-čah, Železnikih, Retečah in Idriji. Vsi učenci so prejemali od matičnih tovarn štipendije.
S pozitivnim uspehom je izdelalo 194 učencev (79,5 %), 45 učencev ima popravne izpite, trije učenci letnika niso izdelali, dva pa sta zaradi daljše bolezenske odsotnosti ostala neocenjena. Tudi po letnikih je uspeh dokaj zadovoljiv. Od 82 učencev 1. letnika je s pozitivnim uspehom izdelalo 59 učencev (71,96 %), kar je za 8 % boljše od preteklega leta. 22 učencev 1. letnika ima popravne izpite, en učenec pa ni izdelal letnika. Tudi uspeh 2. letnika je za 3 % boljši kot lansko leto. Od 89 učencev je 2. letnik izdelalo 64 učencev (71,9 %), 23 jih ima popravne izpite, dva letnika nista izdelala. Uspeh 3. letnika bi bil veijetno 100%, žal sta dva učenca ostala neocenjena.
11 najboljšim učencem so bila letos za odličen ali prav dober uspeh, vzorno vedenje in delo v razrednih skupnostih podeljene spominske knjižne nagrade. 16 učencev pa je za prizadevno delo na kulturnem in športnem področju ter v mladinski organizaciji prejelo pohvale. Menim, da bodo taka priznanja delovala vzpodbudno in učence še bolj motivirala k delu, učenju in vsem drugim oblikam mladinskih aktivnosti.
K zaključnim izpitom je bilo pri-puščenih 71 kandidatov. Izpit je uspešno zaključilo 57 učencev (80,26 %), 1 1 kandidatov ima popravne izpite, trije pa bodo morali celotni izpit opravljati ponovno. Tudi z zaključnimi izpiti smo zadovoljni. Kandidati so pokazali dobro znanje. Upamo, da bodo tudi na delovnih nestih pokazali vse znanje, ki so ga pridobili v času šolanja. 10 maturantom so bile za odličen uspeli na zaključnem izpitu podeljene knjižne nagrade.
Tako smo kljub prostorskim težavam, s katerimi se že dlje srečujemo in ki onemogočajo boljše didaktične prijeme in posodobitve v učnem procesu, dosegli lep uspeh. Dosegli smo dokaj vidne uspehe na športnem področju, kjer smo med ekipami srednjih šol Gorenjske uvrščeni na prvih treh mestih. Naši učenci so bili zelo aktivni tudi na področju vzgoje za ljudsko obrambo in dejavnosti Rde če-
Ravnatelj TSŠ Franc Lebarje podelil diplome letošnjim absolventom.
ga križa. 100. obletnica rojstva Otona Župančiča je pritegnila učence v kulturno udejstvovanje, kongresi ZKS in ZKJ pa v aktivno delo na političnem področju. Zato moramo vsem, ki so pripomogli k tako vidnim učnim in drugim vzgojnim oblikam dela in uspehom izreči iskreno zalivalo.
VPIS NA PŠ ZA ŠOLSKO LETO 1978/79
Sprejem učencev za šolsko leto 1678/79 kljub vsem naporom poklicnega usmetjanja ni prinesel bistvenih sprememb. Za vpis na poklicno šoloje
bilo razpisanih 144 učnih mest. Prijavljenih in sprejetih pa je bilo 107 kandidatov. Še vedno ni zanimanja za poklic strugaija, rezkalca, strojnega mehanika. Za vsa manjkajoča učna mesta bomo ponovili razpis, vendar izkušnje iz zadnjih let ne obetajo dosti prijav.
Letošnje šolsko leto se je izteklo. Učenci so odšli na zaslužene počitnice ali na obvezno prakso. Tudi to spada v okvir dela in življenja na Iskrinem šolskem centru.
France Lebar prof. Tone Tišler
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI
V prvem polletju odlično
TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku je sredi sanacijskega procesa. Lanskoletni in letošnji poslovni rezultati kažejo, da je sanacija zelo uspešna, saj dosegajo kar nadpoprečne gospodarske rezultate. Manjka jim še nekaj opreme, ki naj bi zagotovila dokončno dolgoročno perspektivno preusmeritev.
Kakor je kazalo že ob koncu prvega tromesečja lelos. so se v Žužemberku zares postavili na noge. Tako kaže tudi polletno poslovanje. Sicer dokončnih številk še ni, vendar po ocenah direktorja Lavriča kaže najboljše. Proizvodni načrt so izpolnili 53 'j z ozirom na letni program v proizvodnji. Tako so dosegli 73 % celotnega prihodka za letos, dohodek pa v višini 75 '/. Tudi domača prodaja je nad programom, pač pa je izvoz bolj slab: 32 '3 načrtovanega.
Ob vsem tem moramo imeti pred očmi. da so letos načrtovali vrednostno 50% višjo produkcijo od lanske. Poprečni osebni dohodek so imeli v preteklem polletju 4.600 din, kar je tudi višje od lani. R) samoupravnem sporazumu o delitvi OD bi sicer lahko dvignili prejemke še višje, pa so zaenkrat počakali.
Najbolj razveseljivo je dejstvo, da so proizvodnjo tako povečali skoro izključno z dvigom produktivnosti in boljšo organizacijo dela. Produktivnost so dvignili v preteklem polletju za 35%. Nekaj povečanja pa so do-
segli z izboljšavami tehnoloških postopkov. Kljub vsem povečanjem pa delajo sorazmerno z majhnimi stroški, pač pa so se jim dvignile nekatere družbene dajatve. Cene energije in repromateriala pa so se dvignile za okrog 1 5 '/c.
Zaskrbljujoče pa je, da iz naslova sanacijskih sredstev niso dobili pričakovanega denarja za nabavo nove strojne opreme. Če bo šlo tako počasi, bodo stroje, kijih nujno rabijo za proizvodnjo dobili šele konec leta in se bo njihov efekt pokazal šele v prvem četrtletju drugega leta. Z lastnimi silami so naredili kar so mogli. Tako zmanjkuje notranjih rezerv in je investiranje za novi perspektivnejši program nujno, sicer se bodo čez leto ali dve znašli v nemogočem položaju, kakor pred dvema letoma.
Načrtovane ..sanacijske" investicije bodo ..pogasile" potrebe le delno. Nujno bo drugo leto treba investirati še več v razvoj in proizvodnjo sodobnih programov. V Žužemberku pa se bojijo, da ne bo šlo tako gladko kakor si želijo, ker je IEZE v neugodnem investicijskem položaju. V Keramičnih kondenzatorjih pa mislijo, daje nujno drugo leto investirati vsaj 8 starih milijard, če hočejo obdržati tempo rasti in uspeti na trgu z najnovejšimi proizvodi. kar pa bo zagotovilo tudi dolgoročne ekonomske efekte.
Anton Tišler podeljuje diplome učencem PŠI.
*★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★*★★★★★★★**★★★★** *♦★•*•■*■*** ***»******★★★★★★*★*★** v ★**i--*-***-*.^
&UŠAN ŽEUEZNOV:
primer Japonske, ki nam ga je Tito zelo plastično predstavil. Povedal je namreč da se Japonci na mednarodnem tržišču obnašajo združeno in enovito pa čeprav si na domačem, notranjem tržišču neusmiljeno konkurirajo. Podobno bi se morali, je menil predsednik Tito, obnašati tudi naši proizvajalci in si ne, kot doslej, nepovezano in neusmiljeno konkurirati na tujem tržišču, kar je v zadnji konsekvenci samo prinašalo škodo Jugoslaviji v celoti.
Lahko rečem da sem med pogovorom na Laborah tudi jasno ugotovil, kako je naš predsednik pokazal izredno veliko zanimanje za Iskro, dalje seje spominjal svojega prvega obiska v naši tovarni leta 1955 in ugotavljal, kako velik napredek in razvoj je Iskra doživela med njegovim prvim in drugim obiskom v kranjski Iskri. Pri ten) pa je seveda apeliral, naj bi jugoslovanska elektroindustrija čim bolj sodelovala med seboj, skupno pa naj bi nastopala na svetovnem tržišču.
Ko se danes spominjam drugega predsednikovega obiska pri nas, bi lahko rekel, da je bil Tito takrat neverjetno na tekočem z vsemi problemi pa naj je šlo za gospodarske, politične ali kake druge probleme. Jasno je bilo mogoče razbrati, daje imel, in to vidimo tudi zdaj, da tudi še vedno ima, kar se da živ stik z ljudmi, da ga povsod med njegovimi številnimi obiski delavci neposredno informirajo o vseh svojih problerrih - skratka, naš predsednik je bil in tudi danes je izredno dobro informiran o vsem in na vseh področjih.
Že takrat nas je opozoril, naj bi Iskra svojo dejavnost širila tudi na manj razvita območja, kjer je dovolj nezaposlene delovne sile. To smo sicer Iskraši, kar zadeva Slovenijo, sicer dobro izpolnili, saj imamo danes svoje obrate in tovarne kar v tridesetih slovenskih občinah in Iskra je nedvomno obogatila in pospešila razvoj v marsikaterem nerazvitem delu Slovenije pa vzemimo Belo krajino, Dolenjsko ali Tolminsko, vendar pa bi tega tudi danes ne mogel reči za preseganje in premostitev republiških meja, saj se končno moramo le zavedati, da naša Iskra ni le slovensko, temveč hkrati tudi veliko jugoslovansko podjetje. In tu mislim da še nismo storili dovolj v smislu Titovih besed in priporočil, ki nam jih je bil dal med svojim drugim obiskom v kranjski Iskri," je zaključil svojo pripoved Vladimir Logar.
gj^dimir Logar je bil v času drugega Titovega obiska v Iskri nect1^' direktor Združenega podjetja Iskra. Ko smo ga pred ■j.. avnim obiskali doma z namenom, da bi nam kaj povedal o °vem obisku v Iskri 1974. leta, nam je dejal: ni ' .u9i Titov obisk v Iskri so pravzaprav organizirali Kranjčana d711' Ko? veste-.se je Tito in se še tudi zdaj pogostokrat mudi nai Pr' branju Tako se različnih sprejemov na Brdu ob t irazličnejših priložnostih udeležujejo tudi Kranjčani. Ker so ne,° Pač imeli večkrat priložnost sestati se s Titom, so ga ob p*'Prožnosti, mislim, da je bilo to za novo leto 1974. tudi fjt na obisk v kranjsko Iskro. Kot mi je znano pa seje tudi je ° venomer zanimal za Iskro, zanimalo gaje, kakšne rezultate hjen a dosegala, kakšne programe je zasnovala in kakšna je gospodarska politika.
na ln tako se je pač zgodilo, da so Kranjčani povabili Tita $ev° v Iskro. Obiska v Iskri na Laborah januarja 1974. se 6 clobro spominjam, saj sem se ga tudi sam takrat ude-Dr * čeprav seveda takrat to ni bilo moje prvo srečanje z našim Rednikom.
i)e "Pominjam se, da je tedaj na Laborah, po ogledu naše tovar-ttiat.a^ratni glavni direktor Elektromehanike Jože Hujs našemu 0 a|o predvsem prikazal probleme kranjske Iskre in je bila hii^3 njegove razlage bolj na telekomunikacijah, mikroelektro-novem naprednejšem sistemu kvasi elektronskih avto-|.'h telefonskih central tipa Metacpnta, ki smo jih takrat J' 'zdelovati in uvajati v naš program.
6c* pogovorom pa me je še posebej presenetilo neverjetno strj,' ® Poznavanje problemov ne samo naše elektronske indu-'n lskre posebej, temveč sploh naše takratne celotne go-ar$ke oroblematike. Še oosehei v spominu mi je ostal
Predsednik Tito na ogledu proizvodnje v tovarni telekomunikacij.
stih med delavci TOZD, združenih v delovnih • organizacijah in DSSS v SOZD Iskra
SKLEPI 3. ZASEDANJA DS ELEKTROMEHANIKE
1.	Delavski svet je sprejel na znanje informacijo o predlogu dogovora o združevanju in uporabi sredstev SSP v DO za letošnje leto, ki je bil s tozdi naknadno dosežen in sprejet na delavskih svetih.
S tem je doseženo:
—	da za sklad skupne porabe DO prispevajo tozdi v skladu z določilom 90. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v DO. Sredstva se oblikujejo v obsegu, ki omogoča kriq"e potreb po 91. členu;
—	da za DSSS prispevajo tozdi z združevanjem sredstva za regrese za dopuste in regrese za prehrano, ker jih ne morejo izplačati iz tekočega dohodka. Sredstva se prispevajo na pogojno nekvalificiranega delavca;
—	da se izločijo srecktva za regrese za dopuste tistih tozdov, ki jih niso ustvarili sami. Tem tozdom se sredstva za regrese kreditirajo v primeru, če jih ne morejo izplačati iz tekočega dohodka, s tem, da se posojajo brez obresti.
Na tej podlagi ;e DS DO potrdil dogovor o združevanju in uporabi sredstev SSP v DO v letu 1978 in tudi njegovo spremembo.
2.	Delavski svet je obravnaval program sanacije poslovanja Tovarne elektronike iz Horjula, ki gaje pregledala tudi komisija za ekonomiko in plan pri DS DO. Komisija DS je ugotovila, daje program pomanjkljiv.ker zajema predvsem le predlog za nova investicijska vlaganja, ne vsebuje pa kratkoročnih ukrepov za izboljšanje poslovanja v tekočem letu. Program sanacije ni opremljen z roki in nosilci posameznih nalog, kot je bila zahteva DS.
ži DS DO na eno od prihodnjih zasedanj.
3.	Predlog sanacijskega programa Tovarne TEN iz Ljubljane je bil umaknjen z dnevnega reda, ker se delegati DS niso strinjali s tem, da niso dobili nobenega gradiva. Potrditev programa bi bila za Tovarno TEN izrednega pomena zaradi najetja premostitvenih posojil pri LB. Dokaz več, da delegat brez ustrezne informacije, posredovane pred zasedanjem, le težko odloča. V bodoče bo treba tem vprašanjem nameniti posebno pozornost, da bi se na ta način izognili nepotrebnim zavlačevanjem, ki povzročijo več škode kot koristi. DS bo sanacijski program obravnaval na prihodnj e mz ased anj u.
4.	Osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, delitev prejemkov in izdatkov sklada skupne porabe je primeren za javno obravnavo, ki naj bo čim širša, da bo dala koristne predloge in pripombe, ki bodo služile za izdelavo končnega predloga tega sporazuma.
Pripombe in predloge je treba posredovati odboru za delitev OD DO do 20. avgusta 1978.
5.	Delavski svet je obravnaval in sprejel pravilnik o združevanju in delitvi sredstev za stimuliranje izvozne dejavnosti, ki velja od 1. julija 1978 dalje. Za prvo polletje letošnjega leta je treba izdelati in skleniti poseben sporazum, ki bo urejal delitev pozitivne stimulacije ter obveznosti in pravice iz te delitve.
V dodatni obrazložitvi je pomočnik direktorja Elektronike Horjul pojasnil, da se je njihov DS zelo zavzemal za sanacijo in sprejel vrsto ukrepov in zadolžitev za izboljšanje poslovanja v letošnjem letu. Vendar se je pokazalo, da bo v prihodnje mogoče uspešneje poslovati le ob širitvi tovarne. Zato so izdelali investicijski program. V razpravi so delegati dobili tudi odgovore glede nakupa zemljišča za novogradnjo, dodeljevanja stanovanj in možnosti prodaje izdelkov Tovarne elektronike, nakar je DS potrdil predloženi sanacijski program, s tem, da ga mora tovarna ob pomoči strokovnih služb DO dopolniti s kratkoročnimi ukrepi in konkretnimi zadolžitvami in poslovnimi pokazatelji in tako dopolnjenega ponovno predlo-
Za lepši oddih
(Nadaljevanje z 2. strani/
vomost zakupa, „polno za prazno“ za 90 ali več dni. Ovira takšnemu zakupu so zgoščeni kolektivni dopusti, vzrok temu pa je podrejenost dopustovanja proizvodnji, šolskim počitnicam, polletni bilanci idr.“
Kako pa je s cenami v našem turističnem gostinstvu, s kvaliteto in pestrostjo hrane? Kako z osebjem?
.Tfenzionske cene v naših počitniških objektih so, sindikalno gledano: previsoke, v primerjavi s cenami v privatnih hišah pa za 30% nižje. Z večjim številom lastnih postelj in boljšim polnjenjem bi se cene znižale.
Kvaliteta hrane je odvisna od kuharjev, ki pa se menjajo; do sedaj sicer ni bilo resnih pritožb na hrano, kije bolj domača in okusnejša kot v hotelih. Osebje po domovih je problem zase. Primeren kader je zelo težko dobiti, treba ga je dobro plačati, ker je to sezonska zaposlitev in se dela več kot 8 ur na dan. Fluktuacija tega osebja je velika in skoraj vsako leto dobimo nove kandidate, in s tem tudi negotovost in bojazen kako je z njihovo strokovnostjo, marljivostjo, disciplino. Nemalokrat se nam zgodi, da nas ti ljudje zapustijo sredi sezone in nas tako spravijo v velike škripce.“
Zanimivo bi bilo vedeti, za kateri počitniški dom se naši delovni ljudje najraje odločajo in zakaj?
„Naši ljudje najraje preživijo do-
9. DS je imenoval Naceta Pavlina, vodjo pravnega oddelka, za vršilca dolžnosti DSSS. Imenovanje velja od 1. julija 1978 do zaključka razpisa, vendar najdalj za dobo 6 mesecev. K imenovanju je dal soglasje tudi DS skupnih služb.
in predvideva: 267 delovnih dni, 9 plačanih praznikov, 37 prostih dni in 52 nedelj. Kolektivni dopust bomo prihodnje leto imeli skupaj z delovnimi organizacijami: Planika, Tekstil-indus, Sava in IBI in sicer od 23. julija do 10. avgusta. Naknadno bo izdelan še plan doprinosa 2. izmene za delovne sobote, ker je predvideno, da ob sobotah druga izmena ne bi delala.
10. Delavski svet je potrdil predlog terminskega koledarja za leto 1979, ki je bil letos usklajen tudi z večjimi delovnimi organizacijami v občini Kranj
11. Zavarovalna skupnost Triglav priznava Iskri Elektromehaniki po določilih pravilnika o nezgodnem zava-
rovanju pravico do 15 % bonifikacije, ker je dosegla ugodno razmerje med plačanimi premijami in izplačanimi odškodninami ali možnost izplačila tega popusta.
Ker se je večina kranjskih organizacij združenega dela odločila za povišanje zavarovalnih vsot, saj so le-te zelo nizke, je DS DO sklenil, da se tudi za našo DO povišajo zavarovalne vsote za 15,%. Izplačila po tem sklepu veljajo od 1 .julija 1978 do konca leta, nakar bo izdelan nov predlog za povišanje prispevkov in s tem zavarovalnih vsot.	Alojz Boc
V Kranju bodo gradili novo tovarno hrane
V februarju se je v kranjskih delovnih organizacijah pričela razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti za izgradnjo tovarne hrane v Kranju. Sporazum, ki naj bi bil podpisan že 28. februarja, so delegati več kranjskih OZD in skupnosti za združevanje sredstev za pripravo načrta za gradnjo tovarne hrane podpisali 3r. marca. S tem se bodo lahko pričele priprave za gradnjo. Tovarna hra.ie naj bi pričela poskusno obratovati ob koncu leta 1980.
6.	DS je soglasno potrdil smernice za sestavo programa ukrepov za plansko leto 1979. Le-ta vsebuje predvideno povečanje obsega proizvodnje, in sicer za 10%, povečanje storilnosti že zaposlenih delavcev za okrog 8 %, povečanje števila zaposlenih za 2,5 %, vlaganja v razvoj v višini 9 % od vrednosti letošnje proizvodnje. V smernicah so zajeti vsi vidiki gospodarjenja in organiziranosti delovne organizacije.
7.	DS je potrdil dogovor o medsebojnih razmerjih pri opravljanju tržnih dejavnosti med Iskro Elektro-mehaniko in Iskra Commerce v letu t 1978. Prav tako	dejav- i
nosti SOZD Iskra za letošnje leto. »
8.	DS je obravnaval in potrdil sanoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovorno-
ISKRA
Številka 30 - 22. julij 1978
pust ob morju, saj še vedno prevladuje mnenje, da je pravi dopust samo, če greš na morje. Od naših objektov je najbolj obiskan Dugi otok, seveda zaradi največjih kapacitet in tudi zaradi neokrnjene narave, čistega morja in toplegajezera. “
Pregled smo zaključili z vprašanjem o rentabilnosti počitniških domov in kontroli poslov, saj je eno in drugo nujna osnova za še boljše poslovanje in hkrati za čim prijetnejši oddih oz. dopust.
„Z rentabilnostjo v celoti vzeto smo na meji; Dugi otok in Poreč še nekko shajata, Trenta pa je zaradt visoke amortizacije nerentabilna. Vzroki so: visoka amortizacija, neracionalno izkoriščene sobe, prekratka sezona.
Pri morebitnih izgubah se domovi pokrivajo sami med sabo. Računovodstvo in knjigovodstvo je predpisano in enako za vse naše dorrove, nadzor opravljajo večkrat med sezono naše strokovne službe.“
Končno vprašanje je bilo namenjeno kulturnemu življenju, saj običajno v naših delavskih počitniških centrih prav tega pogrešamo in tudi sicer vsestransko prizadevni Brane Janežič se na tem področju ni mogel pohvaliti. Vendar pa je iz njegovega kritičnega spoznanja izhajala tudi volja, da bomo tudi tu v Iskri naredili korak naprej.
„Kultumo življenje med dopustom v naših objektih je prepuščeno individualni iniciativi. Veliko možnosti seveda sploh ni, razen v Poreču, kjer je gost v centru tovrstnih dogajanj.“
Seveda, če bomo povsod dosegli cilj, da bo gost v središču dogajanja, potem bomo nujno morali storiti tudi organizacijsko več za kulturno življenje, seveda pod pogojem,dabodo tudi vsi delovni ljudje k temu sami nekaj prispevali.	Mara Ovsenik
Ureditev celodnevne prehrane ni samo kranjska oziroma gorenjska zamisel, temveč je le del splošnega slovenskega načrta o izboljšanju prehrane občanov in delovnih ljudi. Vse bolj se namreč kaže potreba po bolje organizirani prehrani izven doma. na kar pa naši obrati družbene prehrane niso pripravljeni. Še vedno namreč srečujemo vrsto nerešenih problemov: od pomanjkanja ustreznih kuhinjskih in servirnih prostorov, kuhinjske opreme, strokovnih kadrov do kakovosti posameznih obrokov in podobno.
Rešitev se kaže v enotnejšem konceptu družbene prehrane slovenskega prebivalstva. Tovarne popravljane in polpripravljene hrane naj bi zagotovile urejeno in kvalitetno prehrano v delovnih organizacijah, šolah, vzgojno-varstvenih zavodih, dijaških domovih in domovih za ostarele občane. Takšne tovarne hrane naj bi zgradili za ljubljansko, mariborsko, celjsko kranjsko, novomeško in obalno področje. Kranjsko področje zajema občine Kranj, Tržič, Radovljico in Škofjo Loko.
Tovarne hrane bodo imele več prednosti pred klasičnimi kuhinjami. Pripravljale bodo hrano za vse: od najmlajših do šolarjev, delavcev in upokojencev. Pripravljali jo bodo strokovno usposobljeni kadri. Boljša bo lahko tudi higiena. Obroki bodo lahko cenejši.
Dosedanje analize o stanju posameznih obratov družbene prehrane v Kranju kažejo, daje obstoječi sistem preskrbe z obroki pomanjkljiv in neustrezen. Družbeno prehrano imajo organizirano v vrtcih, posebnih osnovnih šolah in zavodih, domovih za učence srednjih šol in starejše občane. Tudi osnovne šole imajo prehrano dobro organizirano. Kapacitete obstoječih obratov družbene prehrane na področju osnovnih šol in VVZ pa so že sedaj maksimalno izkoriščene. V dijaških domovih imajo lastne kuhinje, ki so povečini slabo opremljene. Stanje v domovih za starejše občane je trenutno še zadovoljivo. V srednjih šolah pa je prehrana slabo organizirana.
Slabo je razvita tudi družbena prehrana delavcev. Tu so vidna odstopanja med posameznimi OZD glede na možnosti, ki jih imajo le-te pri organiziranju prehrane zaposlenih. Anketa Občinskega sindikalnega sveta Kranj kaže, da je trenutno stanje v kranjski občini sledeče: od 80 anketiranih OZD ima lastne obrate dmžbene prehrane 21 delovnih organizacij, v katerih se lahko hrani okrog 14.000 delavcev ali 54 %, 11 OZD vozi tople obroke od drugod, 12 %> pa še vedno dobiva vrednostne bone. Delovne organizacije so poskrbele predvsem za preskrbo z malicami, medtem ko so
ostali obroki zapostavljeni. Med zaposlenimi v kranjski občini je skoraj polovica žensk, zato bo prav gotovo treba računati tudi na pripravo kosil. Delovne organizacije sedaj regresirajo v poprečju 80 % cene malice in le 25 'Z cene kosila. Po podatkih Zavoda za socialno medicino in higieno na Gorenjskem tudi higienske razmere v obratih dmžbene prehrane niso najboljše. Poleg tega obroki niso zadovoljivo prilagojeni fiziološkim potrebam posameznih kategorij potrošnikov. V OZD jedilniki niso prilagojeni posameznim kategorijam delavcev. Za delavce, ki opravljajo lalrka in srednje težka dela, so obroki kalorično previsoki, pri fizično težkem delu pa prenizki. Tudi transport hrane in obrokov iz centralnih kuhinj do dislociranih temeljnih organizacij ni ustrezen (primer Iskra).
Čeprav bo tovarna hrane naštete pomanjkljivosti v glavnem lahko odpravila, se te zamisli marsikje še branijo. Na eni strani bi to lahko pomenilo zaprtost OZD, na drugi pa bojazen. da bi se sedanje slabosti nadaljevale. V večini delovnih organizacij v kranjski občini so do konca srednjeročnega obdobja načrtovali razvoj obratov družbene prehrane in so planirali v ta namen okrog 130 milijonov din. Sedaj, ko je sporazume pričetku priprav na gradnjo tovarne hrane v Kranju podpisan, lahko upravičeno pričakujemo, da bodo ta sredstva porabljena racionalno in v interesu vseh delovnih ljudi in občanov.
Z novo tovarno pripravljene in polpripravljene hrane bodo zagotovljeni obroki ustrezne hrane, racionalizirani bodo stroški poslovanja. Tudi kadri bodo racionalno izkoriščeni. Po dosedanjih ugotovitvah potreb je načrtovana proizvodnja toplih in hladnih obrokov za celodnevno oskrbo (zajtrk, malice, kosila in večeija) v skupni kapaciteti 60.000 obrokov dnevno. Od tega bo okoli 40.000 toplih obrokov.
C
Zahvala
Iskreno in prisrčno se zahvalju jem sodelavkam in sodelavcem iz obdelovalnice števcev — vrtal-nice za nadvse dragoceno darilo, ki so mi ga izročili ob odhodu v pokoj.
Čas, ki sem ga prebila med vami, mi bo ostal v trajnem spominu. Hvaležna sem slehernemu med vami za vse tovarištvo, za vsako lepo besedo in dobro voljo. Z veseljem se vas bom spominjala. Na vas me bo spominjalo tudi darilo in tople besede, izrečene ob našem slovesu.
V
Malka Protič
Podpisniki samoupravnega sporazuma so se odločili, da bodo združili j vsak po 50.000 dinarjev kot začetni in nepovratni delež za pripravo investicijskega programa in drugih pogrebnih dokumentov ter načrtov. Delegati delovnih organizacij, ki so 31. marca podpisali omenjeni sporazum, pred- | stavljajo na 70% vseh zaposlenih v občini. To pomeni, da bo treba k akciji pritegniti tudi preostale organizacije, ki se v razpravi niso odločile za navedeno izboljšanje družbene prehrane zaposlenih.	Alojz Boc
V produkciji TOZD TEA so se pred nedavnim poslovili od dolgoletne sodelavke Štefke Sitaš. Ob odhodu v pokoj so ji poklonili darilo in ji zaželeli vse dobro in obilo zdravja.
Janezu
Stanovniku
v spomin
Bilo je življenje — toplo in žareče — kot poletni dan. Nežno, drobno se je izvilo iz sivine minevajočega, se razrastlo v možato mehkobo, ter se razdajalo med sodelavce, družino, prijatelje in domačijo.
Sijoč nasmeh, izvirna poštenost in božajoča navihanost so se zlivali v pogumno podjetnost in vztrajnost, katera je dajala temu življenju zunanjo podobo. Vse nas, ki smo jo poznali, je vedno navdajala z brezskrbno vedrino in zaupanjem.
Le kako bi ob jasnem poldnevu tega življenja pomislili, da lahko ta isti dan v svojih osojah zakriva ponore temin, iz katerih se stegujejo mrzli vrtinci bele praznosti
In vendar je res!
Nepreklicna in neuklonljiva je volja narave; mi pa znova in zno va obnemimo pred njeno silovitostjo — in prav zanjo smo ji hvaležni. Hvaležni za njeno popolnost, s katero je poskrbela, da se človek ne zaveda svojega začetka, niti svojega konca in lahko svoj delček večnosti preživi sproščeno in vedro.
Danes le v spominu obnavljamo vse prijetno, kar smo živeli s tovarišem, ki se je kot vogalni kamen vključil med nas v tovarni. S svojim bistvom in delom nas je povezoval, bodril, podpira! in oblikoval. Svoje delo je opravi! vestno in tako popolno, kot da ga mora vsak hip posebej končati, da bi za njim ne bilo treba ponavljati-
Le sam — sam zase je nosil kali zle usode, kot bi hote! obvarovati, da se strupeno seme ne bi razneslo. Tiho in skromno se je sestal s svojo zadnjo sodnico, skrivajoč njen ledeni obrat pred nami, ki smo mu bili sopotniki. Njegov žar je usahnil, poletni dan se je stemnil, !e zemija je razkrila svoje grudi, da bo žlahtnina počivala bliže njenemu srcu.
Bodi mu žameten ob/e^ večne noči; nam pa bodo v nas pozni mrak iskrile kresničke spomina.
Sodelavci Elektronike Horjul
s s s g s r; s- & &-p 3 .-z s- g sr 3. g
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE
Strokovna služba poklicnega usmerjanja
Tako kot so vzgojnoizobraževalni zavodi (preprosto: vrtci) strokovne službe za varstvo in vzgojo in šole vseh vrst strokovne službe za izobraževanje, tako ima skupnost za zaposlovanje posebno strokovno službo za poklicno u sme rj anj e.
To pomeni, da so pri skupnostih za zaposlovanje ljudje, ki so strokovno usposobljeni za pomoč tistim, ki se za poklic odločajo, ki svoj poklic želijo ali morajo spremeniti in tudi za tiste, ki bi s svojega področja želeli pridobiti višjo izobrazbo kot jo imajo.
Za poklic se običajno odločajo mladi ljudje. Nekateri, ti so v večini, odhajajo iz osnovne šole v šole, ki že predstavljajo poklicno izobraževanje, torej se morajo poklicno opredeliti že zelo zgodaj: pri 14 ali 15 letih. Drugi Pa se odločajo za šole, kijih pokhcno
še ne opredelijo: gimnazijci. Slednji se pokhcno odločajo ob koncu srednjega šolanja, pri svojih 18 ali 19 letih.
Nekateri želijo svoj poklic spremeniti: dosegli so nek poklic, pa v njem niso zadovoljni. Kaj bi radi postali? Morda vedo, kq' bi radi, mogoče pa tudi ne in si želijo pogovora o svojih zadregah.
Lahko pa se zgodi,. da mora kdo spremeniti svoj poklic: morda zaradi bolezni, invalidnosti... Prizadet, kot je že zaradi tega, mora nq"ti nekaj, kar ga bo kljub vsemu še zadovoljevalo in ga delalo enakovrednega ostalim delovnim ljudem.
Psihologi za pokhcno usmerjanje in poklicni svetovalci so po svoji službeni dolžnosti dolžni, da pomagajo ljudem v opisanih problemih.
Antonija Habjan — Križaj Skupnost za zaposlovanje
Razmnoževanje je drago
Ali se kdo vpraša, koliko stane ena razmnožena stran in dalje, koliko stane razmnoževanje raznih poročil, elaboratov in ostalega gradiva, ki ga razmnožujemo in razpošiljamo za razne seje.
Res je, da samoupravljalec mora biti o vsem obveščen, da se ne more odločati, če ne pozna vsebine predlogov, in tudi to je res, da so delegati že večkrat zavračali predloge, če jih niso dobili v pismeni obliki. Vendar je verjetno nekje reja in nepisano pravilo, da vsega gradiva le ni treba raz-urnoževati, vsaj ne v taki široki obliki. 2ato, da se neka zadeva obrazloži, imamo poročevalce in ljudi, ki vodijo ^e. Tudi njim je treba zaupati, če smo jim že poverili take naloge. Včasih se tudi več izve iz ust kot pa iz komplicirano napisanih informacij, za te pa smo mi že sploh strokovnjaki.
Pišemo obširno in v precej strokovnem jeziku, kije za večino ljudi neprimeren, in po možnosti v zapletenem slogu, pri tem pa ne pomislimo na Škodo vrednosti informacije.
Iz prakse verp da zelo radi razmnožujemo razne obrazce, kjer kar mrgoli številčnih podatkov. To je tudi naj-'tie. Samoupravljalec pa naj se kar tmdi, da izlušči pravi podatek. Taka [nformacija verjetno ni toliko vredna kot samo nekaj odstavkov razumlji-Vega teksta.
Za Cankarja vemo, daje vsako svoje delo prebiral naglas, ga poprav-hal - zakq? Zato, da bi ga vsi razu-^cli, kar je bil tudi njegov cilj.
Noja, zakaj bi se trudili mi in zakaj N varčevali, ko gre vendar tudi brez t_ega. Toda ne sme nam biti vseeno, da ‘Judje, ki odhajajo z raznih sestankov,
često negodujejo, da stvari niso razumeli in so dvigali roke iz dobre volje.
Doklej bo še tako se ne ve, mogoče do takrat ko bomo sami postali zrelejši in odgovornejši pa tudi bolj gospodami. Samo za ilustracijo: en sam list, razmnožen na xeroxu stane 0,65 din. Razna poročila, ki imajo po 20 pa tudi več strani razmnožujemo več stokrat.	Tr.
Pripts uredništva:
Problem, ki ga nakazuje naš dopisnik, postaja vse bolj pereč. Ne le v naši delovni organizaciji — tudi na vseh drugih področjih družbenopolitičnega življenja in dela. Vse več je tako imenovane papirnate vojske. Že če pomislimo na goro papirja, ki se med tednorn nabere v naši redakciji, vse bolj razumemo pripombe našega dopisnika. Na tem papirju je le malo informacij, ki bi lahko služile delavcu samoupravljalcu za hitro, pravilno in učinkovito odločanje. Podobno je tudi z gradivi, ki se pripravljajo za naše delegate.
Moti pa nas tudi to, da delavci in občani •■■emalokdaj pokažejo pravilen odnos Uv. ....vrmacije. Žal se dogaja, da posredovane informacije le površno preletijo. Na dan referenduma pa začudeno kimajo z glavami, češ zakaj nismo bili pravočasno obveščeni. To je drug problerp ki ga bomo morali v naši dmžbi šele rešiti: porranjkanje tako imenovane informacijske kulture. O tem nam naše šole ne d^ejo zadostnega znanja. Zato še tako dobra informacija ne koristi mnogo, če se tisti, ki mu je namenjena, ne zaveda pomena, obveščanja nasploh!
aKcija modri telefon
Vi sprašujete, 23-33 odgovarja
VpRAŠ/SNJE:
Potočnik iz Orodjarne sprašuje, zakaj ni Mogoče napraviti izhoda na parkirišče za ?rodjarno, kjer je do nedavnega stal in ure-Parkiranje pred glavno vratarno delavec Pddelka za varnost. S tem bi razbremenili ®l0 ozko cestišče od parkirišča za orodjar-Proti glavni vratarni, po katerem se ob J*1 uri vsujejo poleg voznikov tudi pešci, rjavci bi lahko hitreje prišli do svojih de-0vnih mest.
°DG0V0R:
Ds DO je na svojem 15. zasedanju 14. arca letos sprejel sklep o ureditvi nastale n ?.rnetne situacije in parkirišč za vozila ?'ih delavcev. Oddelek za varnost je z do-^som z dne 17. 3. 1978 naročil Investicij-emu področju, naj se dela, ki se nanašajo SiT|SPre*et' s^ep DS DO takoj izvršijo. Zato vprašanje tov. Potočnika posredovali efanu Sušniku, direktorju Investicijskega ^ročja, ki nam je dal naslednja pojasnila: 3 ^ V zvezi s sklepom DS DO z dne 14.
^ ^ • Prometni znaki na trasi od vratarnice ^ vstopa na Savsko cesto so bili postavlje-ta ta*<0' kot so jih postavili strokovnjaki. Za stroček TOZD Vzdrževanje ni zahteval bočila.
j. ž. Za postavitev zapore, vratarske hišice Ig PRključkov je bil izdelan načrt 25. 4. ^ ,8. Z varnostno službo smo si ogledali Ca ??ost odprtja dodatnega izhoda ob x kirišču in ta dela vključili v predračune. ?a,'zvedbo teh del je TOZD Vzdrževanje *val naročilo, kar mu pa nismo mogli '• ker zanj nimamo kritja.
V tej zvezi je treba pojasniti, daje bil 1978 poslan konkretni predlog za aa^svanje sredstev za ureditev prometa Van . ski loki TOZD-om, ki naj bi združe-ij,' fa sredstva. Akcija o združevanju ni j^a. Od g TOZD sta le dve odobrili sred-a Za ta namen, ostale TOZD so pa dale
razne dodatne predloge za delno urejanje ali odložitev teh del. O rezultatu akcije je bilo 18. 5. 1978 izdelano poročilo in poslano merodajnim v vednost. Ker sporazum o združevanju sredstev ni bil dosežen, so bile ustavljene vse akcije.
Pripomniti moram, daje poleg situacije pri glavnem vratarju za promet zelo kritična tudi točka pri stanovanjski hiši na Savski loki, kjer zaradi neprevidnega izstopa iz hiše lahko vsak avtomobilist doživi nesrečo. Srečavanje na ozki cesti je zelo problematično, kot tudi dostop na Savsko cesto. Dostop h glavni vratarnici je po moji oceni prava sramota za Elektromehaniko, kjer je ogrožena tudi varnost imetja.
Zato predlagam, da se na osnovi vprašanja tov. Potočnika ponovno obravnava pronetna ureditev Savske loke in obvozne ceste s tem v zvezi pa združevanje sredstev za ta namen, ne pa samo ureditev izhoda na parkirni prostor, ki zadeva koristi tov. Potočnika direktno."
Štefan Sušnik, dipl. ing.
Pripis uredništva:
To, da akcija za združevanje sredstev za ureditev prometne situacije pred Iskro v Savski loki ni uspela, pomeni da se naše temeljne organizacije ne zavedajo v zadostni meri, da je poleg učinkovitega varstva pri delu potrebno delavcu zagotoviti tudi' varen in neoviran dostop do DO. Kot že tolikokrat, bo verjetno tudi v tem primeru potrebna prometna nesreča ali celo smrtna žrtev, da bomo združili sredstva in zagotovili zadovoljivo prometno varnost naših delavcev in drugih uporabnikov cestišč v Savski loki. Tudi odbori za LO in DS v tistih temeljnih organizacijah, ki se niso odločile za omenjeno združevanje sredstev, bi morali v tej situaciji takoj učinkovito ukrepati.
VPRAŠANJE:
„Zakaj TOZD Števci ne more razpola-
gati s svojim ustvarjenim čistim dohodkom? Pred nekaj meseci smo Elektroniki Horjul posodili 1,2 mrd din. Rečeno je bilo, da smo ta znesek posodili Elektroniki, sedaj pa pravijo, da ga ne bomo dobili nazaj? "
ODGOVOR:
Vsaka TOZ D, tudi TOZD Števci, razpolaga s čistim dohodkom Odločitve pa so vezane na dogovore v samoupravnih sporazumih. S samoupravnim sporazumom o združevanju v DO, ki smo ga potrdili v dec. 1974. leta, je dogovorjeno solidarnostno pokrivanje izgub. Na osnovi tega sporazuma in sklepov organov upravljanja so TOZD pokrile izgubo Elektroniki Horjul v višini 14.387.200,93 din. Ta denar ni bil samo od TOZD števcev. Te obveznosti so knjigovodsko evidentirane in če bo TOZD Elektronika v takem položaju, da bo sredstva lahko vrnila, j ih bo morala vrniti.
VPRAŠANJE:
„Kako odvajamo sredstva za financiranje služb SOZD Iskra v Ljubljani? "
ODGOVOR:
Sredstva za SOZD Iskra plačujemo v skladu z letnim programom po razdelilniku, ki je bil sprejet za leto 1978 na osnovi tedaj veljavnega sporazuma.
Referendum o potrditvi sporazuma o združevanju v SOZD Iskra ni bil sprejet v TOZD Števci in Vzrževanje.
Izraz ..nadgradnja" v naši samoupravni organiziranosti ni poznan, gre pa za združevanje v oblike združenega dela v skladu z Zakonom o združenem delu. Odločitev, da smo združeni v SOZD Iskra, pomeni perspektivo na področju razvojne dejavnosti, trgovine, investicij in predvsem skupen nastop na tujih trgih, kjer ena sama delovna organizacija ne bi mogla doseči takih rezultatov.
Prispevek za skupne stroške SOZD Iskra so zaradi tega nujna posledica te združitve, ne pa plačevanje neke odtujene ..nadgrad-nje". Financiranje delovne skupnosti bo v bodoče urejeno s posebnim sporazumom. Osnutek sporazuma je bil objavljen v Iskri 2. jan., dokončen predlog, ki bo te dni predložen DS delovne organizacije, pa je bil objavljen v Iskri 22. 4. 1978. Sporazum je bil objavljen predvsem zaradi tega, da se zadeve kar najbolj pojasnijo.
VPRAŠANJE:
Dušanka Škerk iz TOZD TEA sprašuje, kakšen je odpovedni rok. Kakšne so lahko posledice, če delavec prekine delovno razmerje takoj, brez soglasja z vodstvom TOZD, če se npr. želi vpisati v srednjo šolo?
ODGOVOR:
Odpovedni oziroma izstopni rok urejajo in določajo trenutno še veljavni SSMRD TOZD-ov v trajanju od 1 do 4 mesece in sicer na naslednji način:
Kriteriji
1.	vodilni delavec	—4 mesece
2.	delovno mesto, kjer se zahteva
— VS in VŠ izobrazba	- 3 mesece
— SS izobrazba	— 2 meseca
— VK in K	— 1 mesec
—	ostali delavci	— 1 mesec
3.	delavcu, ki ima nad 10 let delovne dobe,
se rok podaljša za	— 2 meseca
Delavec, ki ne upošteva izstopnega roka in samovoljno preneha delati, je dolžan TOZD povrniti škodo, ki jo je s tem postopkom povzročil.
Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo ISKRA Elektromeha-nika Kranj in pravilniki o delovnih razmerjih TOZD-ov pa bodo vprašanje izstopnega roka rešili nekoliko drugače: delavec bo moral v primeru nameravanega prenehagja delovnega razmerja (če pismeno izjavi, da ne želi več delati v TOZD, če noče opravljati nalog oziroma del, ki so mu ponujena in ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim in če se ugotovi, da delavec ni zmožen opravljati nalog oziroma del, ki so mu zaupana, pa odbije opravljanje drugih nalog oz. del.) ostati na delu še določen čas in sicer
1.	delavec s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi	4	mesece
2.	delavec, ki opravlja naloge oziroma dela, za katera se zahteva:
—	VS oz. VŠ izobrazba	3 mesece
—	SSizobrazba	2	meseca
—	TP, DP in EP izobrazba	2 meseca
—	ostali delavci	30 dni
V primeru nespoštovanja izstopnega roka, bo delavec v postopku ugotavljanja o odgovornosti za povzročeno škodo, oziroma bo moral plačati pavšalno odškodnino, če bo v postopku ugotovljena njegova odgovornost za nespoštovanje izstopnega roka (npr.: za vsak dan predčasnega prenehanja delovnega razmerja bo moral delavec plačati 4 % NOD).
B.R.
VPRAŠANJE:
Hočevarjeva iz DS SS je pri nas pripravnica. V Iskro je prišla lani v septembru. Slišala je, da bo po novem zakonu o delovnih razmerjih pripravniška doba krajša, le šest mesecev, zato jo zanima, kako bo s pripravniki, ki so se zaposlili lani?
ODGOVOR:
39. člen ZDR določa, da pripravniška doba lahko traja najmanj 6 mesecev in največ 1 leto, če zakon ne določa drugače. V skladu s tem zakonom bodo samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo Iskra Elektromehanika Kranj, pravilniki o delovnih razmerjih in samoupravni
S piknika izseljencev: govori predsednik Izseljenske matice Slovenije,
splošni akti o pripravnikih določili, da traja pripravniška doba za pripravnike:
—	s SS izobrazbo
—	z VŠ izobrazbo z VS izobrazbo
Ko bodo vsi ti SSA začeli veljati, se bodo določila o trajanju pripravniške dobe smiselno začela uporabljati za vse pripravnike, ki bodo v tem času v delovnem razmerju.
B. Račič
ISKRA - INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE,
ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO KRANJ o. sol. o.
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ razpisujemo imenovanje
Članov kolegijskega poslovodnega organa
1.	za proizvodno področje telekomunikacij
2.	za proizvodno področje elektromehanike
3.	za področje ekonomike in financ
4.	za programsko-tehnične dejavnosti in kakovost
5.	za planiranje in tržništvo
6.	za kadrovske in splošne zadeve
7.	za področje organizacije in AOP
Kandidati morajo poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje, s statutom določene pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri
—	5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na opravljanju odgo-vomih del in nalog v gospodarski dejavnosti
—	ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se ugotavljajo po določilih družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj
—	sposobnost za vodenje poslovanja, vsklajevanja in organizacijo delovnega procesa
—	znanje svetovnegajezika.
Mandatna doba traja 4 leta.
Prijave na razpis z ustreznimi dokumenti je treba vložiti v roku 15 dni po objavi. Prijava naj bo v zaprti ovojnici poslana na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4, z oznako „za razpis članov kolegijskega poslovodnega organa."
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 60 dni.
___________________________________________________________________i
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ o. sol. o.
razpisuje
DELA IN DELOVNE NALOGE DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTJO
1.	VODJE GPP V TOVARNI ATC
2.	VODJE ODDELKA ZA EKONOMIKO V TOVARNI TEA
Poleg pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
.Pod tč. 1:
—	visoka izobrazba ekonomske, organizacijske, elektro ali strojne smeri,
—	5 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih del in nalog.
Pod tč. 2:
—	visoka izobrazba ekonomske smeri,
—	5 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih del in nalog.
Skupna pogoja:
—	znanje svetovnegajezika,
—	aktiven odnos do samoupravljanja in moralno politična neoporečnost. Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, 64000 Kranj, Savska loka 4, Kadrovsko področje, z oznako: „za razpis"
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 30 dni.
ISKRA - INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE,
ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO KRANJ, o. sol. o.
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ razpisujemo imenovanje
VODJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
Kandidat mora poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje, s statutom določene pogoje:
—	da ima visoko izobrazbo pravne, ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri,
—	5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na opravljanju odgovornih del in nalog v gospodanki dejavnosti,
—	ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se ugotavljajo po določilih družbenega dogovora o načelih kadrovske politike v občini Kranj.
—	sposobnost za vodenje poslovanja, vsklajevanja in organizacijo delovnega procesa,
—	znanje svetovnegajezika.
Mandatna doba traja 4 leta.
Prijave na razpis z ustreznimi dokumenti je treba vložiti v roku 15 dni po objavi. Prijava naj bo v zaprti ovojnici poslana na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4, z oznako „za razpis vodje DSSS“.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 60 dni.
Utrinki z referenduma >
S 15, seje delavskega sveta
Z referendumom, ki je bil 7. 7. 1978 smo v delovni organizaciji ISKRA-AVTOMATIKA zaključili 6-mesečno obdobje priprav na spremembe v organiziranju delovne organizacije. Cilj notranje preobrazbe je doseči združevanje na optimalni samoupravni delitvi dela in na organizaciji proizvodnega procesa z večjo produktivnostjo in z večjim dohodkom.
Na 15. rednem zasedanju ISKRA— AVTOMATIKE, dne 12. julija, so delegati poslušali poročilo o izidu glasovanja o sklenitvi samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije in spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Član volilne komisije delovne organizacije Boris Brglez je poročal, daje bilo glasovanje vseh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb opravljeno v skladu s sklepom delavskega sveta delovne organizacije, daje glasovanje potekalo nemoteno, daje bila na voliščih zagotovljena tajnost glasovanja in da so bila volišča skrbno urejena.
Na podlagi zapisnikov volilnih komisij TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, ki so ugotavljale izid glasovanja, je volilna komisija delovne organizacije ugotovila, da je za sprejem oz. sklenitev samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije in spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo glasovala večina vseh delavcev delovne organizacije in sicer:
—	v TOZD Tovarna avtomatskih in varilnih naprav SVN je ZA glasovalo 235 delavcev ali 70,6 % od skupnega števila vseh delavcev, PROTI 41 delavcev ali 12,3 %.
—	v TOZD Tovarna elektrospojnih vezij ELA je ZA glasovalo 226 delavcev ali 68,9 %, PROTI pa 31 delavcev ali 9,5 %.
—	v TOZD Tovarna napajalnih naprav TNN je ZA glasovalo 295 delavcev ali 79,5 %, PROTI pa 35 delavcev
—	v TOZD Tovarna orodij ORODJA je ZA glasovalo 89 delavcev ali
79.5	%, PROTI 3 delavci ali 2,7 %.
—	v TOZD Inženiringi je ZA glasovalo 189 delavcev ali 55,7.%, PROTI 96 delavcev ali 29,7 %.
—	v TOZD Tovarna električnih aparatov TELA, obrat Poljčane je ZA glasovalo 28 delavcev PROTI pa 113, v obratu Makole je ZA glasovalo 23 delavcev, PROTI pa 38, v obratu Dobrepolje je ZA glasovalo 137 delavcev, PROTI pa 58, na lokaciji na Savski c. 3 je ZA glasovalo 486 delavcev, PROTI pa 356 delavcev.
—	v TOZD Procesna tehnika PCT je ZA glasovalo 47 delavcev ali 58,8 % PROTI pa 30 delavcev ali
37.5	%.
—	v delovni skupnosti skupnih služb je ZA glasovalo 219 delavcev ali 82,7 %, PROTI pa 16 delavcev ali
6,1 %.
SKLEP DS J:
Delavski svet DO je na svojem zasedanju dne 12. 7. 1978 ugotovil na podlagi poročila volilne komisije DO, da je za sklenitev „Samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije in spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo" glasovala večina tistih delavcev, ki imajo pravico glasovanja na referendumu in sicer v vsaki TOZD oz. delovni skupnosti v sestavu DO, kar pomeni v skladu z 2. odstavkom 25. člena zakona o referendumu in dmgih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. 1. SRS 23/77), da
je odločitev o sklenitvi citiranega sporazuma sprejeta.
V okviru dnevnega reda so delegati na pdlagi 82. člena Samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije in spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in v skladu s 520. členom zakona o združenem delu imenovali vršilce dolžnosti predsednika, namestnika in člane kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije. In sicer za v.d. predsednika Staneta Preskarja, za namestnika Draga Podlogarja, za člane pa Franca Vrečka, Florjana Malija in Viktorja Korošca.
O nalogah, ki nas v bodoče čakajo pri usklajevanju odnosov z določbami zakona o zdmženem delu pa je spregovoril Stane Preskar: „Za nami je 6 mesečnp obdobje, ki ni bilo ravno lahko. Še v začetku letošnjega leta se je v Avtomatiki kazala precejšnja stopnja neenotnosti, ki smo jo lahko v veliki meri premostili le s polno organiziranostjo v smeri, da zgradimo koncept, ki bo nam orrogočal združevanje in obenem reševanje problemov.
Ta koncept se danes odraža v Samoupravnem sporazumi o spremembah v organiziranju delovne organizacije in spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ter elaboratu. Vanjo smo vložili ogromno strokovnega in političnega znanja. Delavčev ZA, ki ga je zapisal na referendumu pa pomeni ponovno potrditev pravilnosti začrtane poti. Zato se ob tej priliki tudi zahvaljujem vsem aktivistom, ki so v tem času s podporo konceptu pripomogli k uveljavitvi novih načel.
Čeprav se bodo posledice notranje razrvanosti še nekaj časa kazale pri našem delu, premik ni mogoče doseči z ukazom. Zato, da bomo prav vsi delavci v Adomatiki enotno izvajali in uveljavljali sprejeta načela, je potrebno še ogromno političnega in strokovnega delovanja. Zaupanje delavcev, ki so se na referendumu odločili ZA, moramo dokazati tako, da bono pro-klamirali sprejeta načela.
Na ta način bomo prepričali tudi tisti del delavcev, ki so nam izrekli nezaupanje, da delamo v njihovem interesu. Ponovno bomo angažirali politične sile in dokazali, da novi program omogoča uresničevanje političnih smernic iz zakona o združenem delu.
Lahko smo zadovoljni S prehojeno potjo, vendar s tem naše delo še ni zaključeno. Še v naprej bo potrebno delati na konsolidaciji Avtomatike, angažirati strokovne kadre za pripravo samoupravnih splošnih aktov, v jeseni izvesti volitve delavskih svetov v TOZD in delovnih skupnostih itd..."
Š. D.
Slavnostno
podpisovanje
sporazuma
S podpisovanjem Samoupravnegg sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije in spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, kije bilo 12. 7. 1978, je bila zaključena akcija samoupravnega dogovarjanja o novi usmeritvi delovne organizacije ISKRA-AVTOMATIKA. Notranja preobrazba pomeni povezovanje pro-izvodno-programske usmeritve s samoupravno organiziranostjo, s konstituiranjem novih TOZD na novih družbenih in ekonomskih osnovah. Izhodišče združevanja je optimalno samoupravno dogovorjena delitev dela, s katero bomo dosegli, da bo vsak delavec naše Avtorratike pričel slej ko prej samostojno razmišljati, koliko dohodka mora ustvariti, da bodo zadovoljene njegove neposredne potrebe in tiste, ki jih zadovoljuje preko dmgih delov združenega dela izven materialne proizvodnje.
Samoupravni sporazum so podpisali pooblaščenci, predstavniki TOZD in delovne skupnosti skupnih služb.
ali 9,4 %.
IZ TOZD SVN

Srebrni znak ZS Slovenije
Na podlagi pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka Sindikatov Slovenije je predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana-Šiška podelilo trideset znakov posameznim članom sindikata ter pet znakov osnovnim organizacijam sindikata. Kot pogoj za pridobitev srebrnega znaka za člane sindikata je daljše prizadevno in uspešno opravljanje funkcij v osnovni organizaciji, pri čemer je poudarek na takšnem doseženem položaju osnovne organizacije sindikata, v katerem je viden njen vpliv pri uresničevanju delavskih interesov in pri sprejemanju samoupravnih odločitev v delovnih oziroma temeljnih organizacijah ter dosežen uspeh s skupnim delovanjem same osnovne organizacije sindikata.
V TOZD SVN so na seji Izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata pregledali in kritično ocenili dosedanje delo sindikata v TOZD ter odločili, da se srebrni znak Sindikatov Slovenije za leto 1978 podeli Mari Stajnko. Stajnkova je zaposlena v Iskri oziroma v TOZD SVN od 18. 10. 1959, kjer opravlja dela in naloge poenterke. Vrsto let oziroma več mandatnih dob zapored je član izvršnega odbora osnovne organizacije, kjer predano deluje v vseh akcijah sindikata. Izredno se angažira ob izvedbah krvodajalskih akcij in ravno njej gre zalvala, da se jih delavci tako polnoštevilno udeležujejo. Vsi v
Mara Stajnko.
TOZD jo poznajo kot vestno in dobro delavko, ki jo odlikuje plemenit in tovariški odnos do sodelavcev. Srebrni znak, ki ga je prejela, je znak priznanja širše družbene skupnosti za njeno delo in vzpodbuda za naprej.
Priznanja delegatom
Za uspešno delegatsko delovanje v prvem mandatnem obdobju v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti so v TOZD SVN podelili priznanja naslednjim delegatom: Kaplan Milena, Petkovšek Milan, Bitenc Zvone, Bilodjerič Jure, Slavič Vladimir, Kovačič Adolf, Laurenčič Martin^ Škulj Darinka, Giosento Bruno, Šerbec Ferdinand, Marko Anton, Goli Stane, Gianini Janez, Klanjšek Franc, Golob Anton.
Š. D.
13. 7. 1978 je prispel na poslovni obisk v Iskro-Avtomatiko Valentin Petrovič Kolomnikov, namestnik ministra za avtomobilsko industrijo SSSR s sodelavci. Goste je sprejel Stane Preskar, v.d. direktor qq
Z volišča v TOZD TEL A
ISKRA — Industrija za avtomatiko n. sub. o. Ljubljana
TOZD - Tovarna orodij ORODJA n. sub. o. Ljubljana, Stegne 15
Razpisna konisija za razpis opravljanja del in nalog individualnega poslovodnega organa
Razpisuje
opravljanje prostih del in nalog individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD.
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1-	da ima visoko izobrazbo ekonomske, strojne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj
2-	da ima družbenopolitične in moralnopolitične lastnosti po družbenem dogovoru o temeljih kadrovske politike na področju ljubljanskih občin in ustvarjalen odnos do samoupravljanja
' • da ima sposobnosti organiziranja in vodenja poslovanja in usklajevanja delovnega procesa
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA AVTOMATIKA, TOZD ORODJA Ljubljana, Stegne 15 z oznako za razpisno komisijo.
Priznanje
mladim
iz TOZD Veliki zaganjalniki
Konferenca mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS Nova Gorica je vključila vse osnovne organizacije ZSMS v občini v tekmovanje za najboljšo 00 ZSMS. Mladi v Tovarni velikih zaganjalnikov novogoriške Avtoelektrike so vzeli tekmovanje zelo resno, lotili so se ga s skrbno pripravljenim pristopomin uspeli. Dobili so priznanje za dosežene rezultate v tekmovanju z naslovom: „Najboljša osnovna organizacija ZSMS v združenem delu“.
O tem nekaj več besed kasneje.
Najprej poglejmo, kaj mladi v tej TOZD delajo. Mladi v tej tovarni so se v zadnjem obdobju aktivno zavzemali skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami za nadaljnje utrjevanje samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov v TOZD, kakor tudi na nivoju delovne organizacije.
Predsedstvo te 00 se je vseskozi trudilo, da bi vključilo slehernega mladega v ZSMS in s tem v čimboljše politično delo. Pri tem moramo kritično ugotoviti, da je predsedstvo naletelo na razne težave, saj nekateri mladi stojijo ob strani in raje kritizirajo obstoječe stanje, namesto da bi se vključili v delo in dali svoj prispevek za boljši jutri. Vsi tisti, ki so vključeni v delo, se zavedajo, da le resnična svoboda samoupravljanja vlije slehernemu človeku delovno moralo in s tem tudi boljši učinek.
Mladi iz te največje TOZD, kijihje blizu 200, so sodelovali pri obravnavi samoupravnih aktov in pri uveljavljanju Zakona o združenem delu. Tudi področje kadrovske politike ni šlo nimo njihove organizacije, saj so imeli svoje predstavnike povsod tam, kjer se je odločalo o kadrovanju ljudi v vodstva družbenopolitičnih organizacij in v samoupravne organe. Ena najvažnejša naloga mladih v tej TOZD pa je še nadaljnje marksistično izobraževanje in pomlajevanje zveze komunistov.
Na kulturnem področju imajo vedno dovolj dela. Naj omenim samo to, da so oiganizirali proslavo ob naših največjih praznikih, kjer so skupno z ostalimi mladimi iz drugih TOZD pripravili bogat kulturni program. Tudi na športnem področju sč zelo aktivni, saj je tudi njihova zasluga, da so bili lansko leto športniki in športnice ekipni zmagovalec občinskih športnih iger Nova Gorica.
In sedaj se povrnimo k priznanju, ki je bilo dodeljeno tej osnovi organizaciji ZSMS. Tekmovanje je potekalo celo leto. Obseg je bil zelo širok, saj je zajelo področje kulture, športa, kadrovsko politiko, družbenoeko-nomko področje, izobraževalno politiko, sodelovanje na mladinskih delovnih akcij ali, srečanje mladih z drugimi DO, vključevanje mladih v teritorialne enote in informiranje mladih.
Pretekli mesec je bila v Ljubljani svečana podelitev teh priznanj. V imenu mladih iz velikih zaganjalnikov ga je prejela predsednica te 00 ZSMS Štefka Havelj. To priznanje, ki je v ponos ne samo mladim, pač pa vsem zaposlenim v tej TOZD, kakor tudi v celotni Avtoelektriki, je obenem tudi obveza za še plodnejše delo na vseh področjih. Ostalim osnovnim organizacijam ZSMS pa naj bo za vzgled.
Marko Rakušček
Uspela javna razprava o samoupravnih splošnih aktih
Te dni je bila v novogoriški Iskri —
Avtoelektriki zaključena javna razprava o samoupravnih splošnih aktih, ki obravnavajo oblikovanje, združevanje in koristenje sredstev skupne porabe.
Razprava je potekala po samoupravnih delovnih skupinah, ki so najboljša oblika za tovrstno spremljanje in seznanjanje vsebine aktov.
Ob zaključku razprave smo povprašali predsednika komisije za spremljanje in izvajanje zakona o zdmženem delu Pavla Mermoljo, da nam pove svoje ugotovitve o poteku javne razprave ter o danih pripombah in predlogih.
Pavle Mermolja je dejal, daje komisija prejela veliko priponb kar dokazuje, da je obravnava te materije oživila razmišljanja o problematiki in bistvenih vprašanjih, ki tangirajo slehernega delavca s področja skupne porabe. Največ pripomb, je dejal tov.
Mermolja, se nanaša na tiste člene pravilnika, ki opredeljujejo merila in kri-
terije za dodeljevanje stanovanj in posojil, kjer se zahteva konkretizacijo meril.
Usklajevanje prejetih pripomb in predlogov bo potekalo na konisiji za spremljanje in izvajanje ZZD, ki bo posredovala delavskim svetom TOZD in DSSS usklajen predlog pravilnika v nadaljnji postopek.
Konisija bo pripravila tudi predlog rokovnika za izvedbo referenduma o sprejemu samoupravnega splošnega akta s področja skupne porabe, ki bo predvidoma po kolektivnem dopustu, to je v mesecu avgustu.
G Lede na to, da je komisija ZZD prejela veliko pripomb, moramo ob tem vsekakor pozitivno oceniti stališče konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Iskre -Avtoelektrike, da je potekala javna razprava organizirano in dalj časa, kot je bilo prvotno predvideno.
Marko Rakušček
Mladi v Avtoelektriki pripravijo ob vseh večjih praznikih proslave z bogatim kulturnim programom
Obisk vojakov iz karavle Lokvica
Po ogledu proizvodnje so se dalj časa zadrževali v dvorani delavskega samoupravljanja, kjer so jih sprejeli predstavniki delovne organizacije ter mladinke in mladinci. Mlade vojake je predvsem zanimala organizacija proizvodnje, delovni pogoji zaposlenih, samoupravna organiziranost in delovanje organizacije ZSMS na nivoju delovne organizacije.
Prejšnji teden so obiskali Iskro -Avtoelektriko v Novi Gorici vojaki in starešine obmejne karavle Lokvica, nad katero ima Iskra — Avtoelektrika pokroviteljstvo. Ti mladi fantje, ki so prišli pred kratkim služiti vojaški rok iz raznih krajev naše lepe donovine, so si z velikim zanimanjem ogledali vse proizvodne temeljne organizacije v Novi Gorici.
V tovarni žarnic, od koder je ta posnetek, poteka izvoz po predvidevanjih.
Vedno, ko obiščejo vojaki Avtoelektriko, si z zanimanjem ogledajo tudi proizvodnjo.
Na tem prijetnem skupnem sreča-______________________________________ nju, so se dogovorili o skupnih akcijah, kijih bodo izvedli v sodelovanju z mladimi iz Opatjega sela, z mladimi iz Avtoelektrike in seveda z vojaki iz te obmejne karavle. Da ne bi to potekalo neorganizirano, so se dogovorili za nosilce aktivnosti, ki naj v kratkem roku pripravijo predlog skupnih aktivnosti.
To srečanje so izrabili za konkre ten dogovor o športnem srečanju, k ga bodo organizirali ob Dnevu grani čaijev 15. avgusta v Opatjem selu na Krasu. Na tem srečanju, katerega po m n je v vzpostavljanju trdnejših in poglobljenejših vezi prijateljstva, pred vsem pa negovanje tradicije tovrstnih stikov med mladimi iz Avtoelektrike in karavle, bodo letos sodelovali še kolektiv Park hotela iz Nove Gorice in Krajevna skupnost Opalje selo. Po merili se bodo v malem nogometu ii streljanju z zračno puško. Po tel športnih nastopili je predvideno skup no tovariško srečanje in s tem počasti tev praznika graničarjev, budnika -čuvaja naših meja. Marko Rakuščel
r
SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE
Sindikat poglablja delo
Vesna Fajdigova je energična ženska. Predsednica sindikata je dobro leto in je zelo aktivna tudi v ZK in samoupravnih organih. Prosili smo jo, naj odgovori kot predsednica 00 sindikata DSSS na nekaj vprašanj. Ustregla nam je.
Kakšna je pri vas pred in medkon-gresna dejavnost in kakšno bo delo sindikata po kongresih?
Moram reči, da kakšnih posebnih predkongresnih akcij ni bilo. Pač pa smo lani in letos zelo temeljito delali pri uresničevanju Zakona o združenem delu, kar je tudi vodilo vseh kongresov. Ta Zakon nam že sam po sebi zastavlja celo vrsto konkretnih nalog, ki so in bodo globoko posegle v politično in gospodarsko dogajanje naših delovnih organizacij. Predvsem pa mislim, da bomo morali po kongresih poživiti delo v sindikalnih skupinah. Le take majhne, zaključene enote zagotavljajo, da se bo slišal glas vsakega delavca. Tu mislim bo mesto za vse javne razprave in tu se bodo krojili samoupravni sporazumi s sodelovanjem nas vseh. Važno pa je tudi to, da se bomo kommisti bolj aktivno vključili v delovanje vseh družbenopoli-
Naša osnovna organizacija direktno ne rešuje problemov osebnih dohodkov in ostalih bonitet, ki pripadajo vsem. Vendar pa bedi nad komisijami in službami, ki se konkretno ukvarjajo z vprašanji stanovanj, prehrane in osebnih dohodkov. Tako prav zdaj intenzivno rešujemo zadnje probleme okrog pravilnika o delitvi osebnih dohodkov po novih kriterijih. Akcija gre proti koncu in bomo v juliju že delili osebne dohodke po novih merilih učinkovitosti.
Teže je s stanovanji. Razpolagamo z malimi sredstvi in zato je Komisija za družbeni standard izdelala anketo o stanovanjih naših delavcev. Tako smo ugotovili stanje in zdaj je v teku akcija, kjer bomo skušali rešiti vsaj najbolj kritične primere stanovanjske stiske. Prehrano imamo urejeno — tople obroke in hladne malice nam preskrbi Iskra Invest servis. Je sicer nekaj odprtih vprašanj, kijih bo še treba rešiti.
in načrti iz letošnjega programa?
Mislim, da je naša bistvena naloga, dograjevati delegatski sistem na štiriletnih izkušnjah. Nismo pa še dosegli vsega, kar želimo. Pred/sem bomo organizirali širšo izobraževalno akcijo delegatov, kar naj bi poglobilo delo delegacij, zagotovilo pretok informacij
^9^	\ ~ l
Posnetek iz oddelka finančne službe IEZE.
tičnih organizacij in da bomo še tvomeje sodelovali pri delu delegacij, katerih člani smo.
Ali bo sindikat poleg poglobljene družbenopolitične aktivnosti skrbel tudi za konkretne potrebe delavcev?
TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE
Večji poudarek kakovosti
„Po sanaciji smo se v naši tovarni lotili predvsem preizkušenih in tehnološko dognanih izdelkov, ki jim lahko jamčimo kvaliteto. S takim programom uspevamo dvigati akumulacijo in na zunanjem trgu ni nobenih težav s prodajo11, mi je povedal vodja proizvodnje v trboveljski Iskri, mladi Alojz Gorišek.
V TOZD Polprevodniki v Trbovljah so imeli pred leti predvsem zaradi osvajanja novega programa precej težav. Zato zadnja leta z vsemi zmogljivostmi proizvajajo predvsem
med samoupravnimi telesi in proizvajalci in obratno. Druga naša naloga pa bo še bolj poživljeno sodelovanje sindikata in služb, ki se ukvarjajo z vprašanji, ki neposredno zadevajo posamezna področja dela.	FY
tehnološko poznane in kakovostno dognane izdelke. Tak primer je na-primer dioda 1 A. S tem artiklom ni nobenih težav na zunanjem trgu, čeprav diodo izvažajo 90 odstotno. Večinoma na konvertibilno področje. Konkurenčni so s kvaliteto in ceno. Zato bodo kapacitete za „1 A“ še povečali. Vsa ta prizadevanja v proizvodnji so v skladu s sanacijskim programom, ki so si ga zadali pred dvema letoma.
Vesna Fajdiga, predsednica 00 sindikata v skupnih službah IEZE.
Po tem sanacijskem programu bodo precej postopkov in tehnoloških prijemov posodobili — mehanizirali in avtomatizirali. V ta namen imajo letos spet nekaj nove opreme, ki je že v hiši in čaka na montažo. S takim delom in vlaganji so uspeli letos povečati proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom 35 %, storilnost pa za 24 % in to večinoma s strojnimi zmogljivostmi. Tako so morali sredi leta narediti rebalans letnega proizvodnega načrta in planirajo še 20 % povečanja produkcije. Za vse to pa so naredili temeljito analizo trga in analizo proizvodnje. Tako so na podlagi zaključkov ugotovili solidno rentabilnost in dobro akumulacijo.
Vsega pa ne bo mogoče opraviti le z dodatno strojno opremo. Ob novi tehnologiji spreminjajo tudi organizacijo dela, sistemizirajo interni transport in doma projektirajo in izdelujejo dodatne delovne naprave in pripomočke.
Ob vsem tem pa tehnologi ne mirujejo. Je še nekaj izdelkov, ki j im je treba zagotoviti rentabilnost in s tem konkurenčnost. Tuje odprto področje za razvijalce, konstrukteije in tehnologe. Ker pa je proizvodni program še vedno perspektiven, je vlaganje v razvoj in tehnologijo hvaležen posel, od katerega se nadejajo tudi dobrih gospodarskih rezultatov.
S strokovnim kadrom v proizvodnji v glavnem nimajo večjih težav. Kadrovska struktura je zadovoljiva. Manjka pa nekvalificiranih delavcev oziroma bolje delavk. Po programu bi moralo biti zaposlenih kar 40% več. Kapacitete bodo povečali za 20 %, ker pa manjka delovne sile bo šlo povečanje lahko le na račun avtomatizacije in le malenkost z dodatnim zaposlovanjem.
Za konec pa je Alojz Gorišek povedal še nekaj, kar žuli proizvodnjo: „Ker se mnogo ukvarjamo s kemijo, je načrt naše tovarne ob postavitvi predvideval klimatske naprave. Pa je zmanjkalo denarja in zato se še danes otepamo s sorazmerno visoko temperaturo v proizvodnih prostorih in na več mestih s slabim zrakom, ki ga povzročajo kemični procesi. Marsikaj smo že uredili z domačimi prezračevalnimi napravami in predvsem s prerazporeditvami „vročih" postopkov v ločene manjše prostore. Upam, da bomo letos dosegli delno regulacijo temperature z dodatnimi napravami, kar bo znatno izboljšalo delovne pogoje.11
KF
Vodja proizvodnje v trboveljski Iskri Alojz Gorišek.
ISKRA
Številka 30-22. julij 1978
ISKRA MIKROELEKTRONIKA LJUBLJANA — v ustanavljanju
Za delo v modemi tovarni za proizvodnjo mikroelektronskih vezij v Ljubljani — Stegne
objavljamo
naslednja prosta dela in naloge:
1.	V)DJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA
za vzpostavitev službe, ki zajema planiranje in analize proizvodnje ter izdelavo tehnološke dokumentacije.
POGOJ:
—	visoka ali višja šola elektrotehniške, strojne ali organizacijske smeri
—	2 oz. 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji
—	znanje angleškega jezika zaželeno
—	poskusno delo 3 mesece Možnost dodelitve stanovanja.
2.	VZDRŽEVALCA
za vzdrževanje naprav in instalacij ter pripravljanje izboljšav naprav,
instalacij in delovnih pripomočkov
POGOJ:
—	tehniška srednja šola elektro smeri
—	pasivno znanje angleškegajezika
—	delovne izkušnje zaželene.
Prevoz na delo in z dela urejen s tovarniškim avtobusom.
Če želite osebni razgovor glede nalog in pogojev dela, najavite svoj obisk po telefonu na številko 559-198 ali pismeno.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba ISKRA - IEZE, Stegne 17, Ljubljana, 15 dni po objavi.
S kamero po TOZD
TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE: Za boljšo informiranost in prelivanje delegatskih informacij so mladinci začeli izdajati domačega poročevalca.
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK: Te dni bodo nadaljevali z zidavo prizidka, ki je miroval skoro dve leti. Vanj bodo preselili del pripravljalnih oddelkov in menzo.
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK: Marsikako manjšo napravo že projektirajo in izdelajo sami. Pri takem delu Hrovat Jože in Murn Andrej.
MIKROELEKTRONIKA: Čeprav so gradbena oziroma zaključna dela malo v zaostanku, se gradnja bliža koncu. Na delu so le še montažerji napeljav.
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Rak na dojki Temeljito do analitske ocene in mamografija
Zaradi temeljitega pristopa pri izdelavi novih analitskih ocen na podlagi že sprejetega samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov v delovni organizaciji Iskra Commerce, delno pa tudi zaradi dopustov, je bilo treba časovne roke premakniti na nove datume. Tako komisija, ki pripravlja analitsko oceno delovnih mest ter nove opise in kategorizacijo (vrednotenje) del, kot tudi kolegij Iskre Conmerce, sta namreč prišla do zaključka, da bo bolj smotrno, če bo komisija posvetila več časa objektivni presoji dejanske vrednosti posameznih del, saj bo lahko po tej poti pravilneje in hitreje prišla do rezultatov. Nove roke in zadolžitve objavljamo v inter-
Rezultati izvoza v prvem polletju letošnjega leta v Iskri - Avtoelektriki nam povedo, da so v okviru pričakovanj kljub temu, da so nekoliko izpod letnega plana. Temeljne organizacije v delovni organizaciji Avtoelektrike so dosegle 45 procentno izpolnitev letnega plana na področju izvoza, to pa je za 42,3 % več kot v istem obdobju lanskega leta.
Pomudimo se nekoliko dlje in poglejmo, kako so izvažale posamezne temeljne organizacije:
Tovarna malih zaganjalnikov je realizirala letni plan z 42,24 procentov. Izpad je nastal pri dobavah za Pol — Mot ter zakasnitve poskusne in s tem začetka rednih dobav za Renault.
V Tovarni velikih zaganjalnikov so realizirali letni plan z 42,25 procenti. V večji meri so ostale nerealizirane dobave Sacetu, dobave rotorjev za Bosch, iz plana pa je v celoti izpadlo naročilo pastorkov in sklopk za Romunijo.
nem glasilu Iskre Commerce, v Informatorju, tukaj pa naj zapišemo le to, da bomo rezultate objavili sredi avgusta, zbori delavcev pa bodo med 6. in 8. septembrom.
Glede na dokončno analitsko oceno bo komisija na podlagi analize skupaj z odborom za gospodarske zadeve in medsebojna razmerja Iskre Commerce ter delavskimi sveti TOZD in delovne skupnosti skupnih služb ter celotne Iskre Commerce predlagala, od katerega datuma naprej naj bi začeli uporabljati nove analitske ocene, torej uresničevati sprejeti sistem nagrajevanja na podlagi nove analitske ocene.
elektronike so realizirali letni plan s 43,87%. Izpadlo je naročilo altema-torjev za Romunijo, z zamudo pa so začele dobave Citroenu.
Tovarna vžigalnih tuljav Bovec je realizirala letni plan s 43,38 procenta, zaostanek je v dobavah vžigalnih tuljav za Simco (elektronski vžig) in zakasnitvi povečanja naročil firme Peugeot.
Tovarna žarnic Ljubljana je realizirala letni plan izvoza s 52,73 procenta, kljub temu pa zaostajajo v dobavah skoraj vsem kupcem.
Tovarna AET Tolmin je realizirala letni plan s 66,57 procenti. Izpada praktično ni bilo, izvoz napram planu je rezultat izpolnitve večjega naročila svečk za Cehoslovaško.
V Avtoelektriki nasplošno ocenjujejo, da je večina navedenih izpadov posledica premajhnih proizvodnih kapacitet ter premajhne sposobnosti za hitro osvajanje novih izdelkov ustrezne kvalitete.
Zgodnje odkrivanje in ugotavljanje raka na dojki je pomembno zaradi tega, da se čimbolj skrajša obdobje (čas) med prvimi znaki te bolezni in začetkom zdravljenja. Le-to je namreč uspešnejše v začetnem razvoju bolezni, medtem ko je v kasnejših razvojnih obdobjih bolj vprašljivo (dvomljivo) in manj uspešno.
Odkrivanje znakov bolezni je predvsem naloga vsake ženske, ki s samopregledova-njem dojk lahko ugotovi zatrdino, izcedek iz bradavice ali bolečino. Če najde tako spremembo, se zglasi pri zdravniku, ki opravi klinični pregled in odloči ali je potrebna napotitev v Mikrocenter za bolezni dojk v Splošni bolnici Jesenice.
Poleg teh žena, ki so se same javile zdravniku zaradi sprememb, opaženih pri samopregledovanju, so tudi vsi zdravniki, tako splošne medicine kot ginekologi, dolžni opraviti klinični pregled dojk tudi pri ženskah, ki prihajajo po zdravniško pomoč zaradi kakih drugih težav oz. bolezni.
Ženske prihajajo torej v Mikrocenter za bolezni dojk, napotene od izbranih zdravnikov (splošne medicine) ali ginekologov. V Mikrocentru je žena ponovno klinično pregledana in če je potrebno tudi rentgensko slikana (mamografirana). Na osnovi slike — mamograma in kliničnega pregleda se ugotovi tudi morebitna potreba po pregledu tkiva dojke ali takoimenovani citološki preiskavi.
Mamografija je potemtaktem le del celotne preiskave, ki pripomore skupno s kliničnim pregledom in še eventualno citološko preiskavo, do ugotovitve raka na dojki. Če taka celostna preiskava zanesljivo opredeli oz. potrdi, da so bolezenski znaki rak, potem se žensko napoti na zdravljenje na Onkološki inštitut v Ljubljani.
V nekaterih primerih, ko je rezultat pregleda dvomljiv in so potrebne za dokončno potrditev še druge dodatne preiskave, kot tudi možnost takojšnje operacije, napoti Mikrocenter žensko prav tako na Onkološki inštitut.
Odkrivanje in ugotavljanje raka na dojki gre torej od izbranih zdravnikov in ginekologov, ki odbirajo žene za pregled v Mikrocentru — do tega centra — ki nato pošilja žene na Onkološki inštitut ali zaradi zdravljenja ali pa na dodatne preiskave.
Akcija zbiranja sredstev za nabavo rentgenskega aparata za odkrivanje raka na dojki (mamomata), je presegla pričakovanja, saj je bilo zbranih več sredstev, kot je bilo predvideno. Nabavljena sta bila dva aparata, kar je bilo po prvotnih predvidevanjih utemeljeno. Kasnejše ugotavljanje potreb in porabe pa je pokazalo, da zadostuje za populacijo Gorenjske en sam ma-momat oz. en center za bolezni dojk. Tako deluje že od 8. julija 1977, v sestavu Splošne bolnice Jesenice, Mikrocenter za bolezni dojk, ki je strokovno in organizacijsko zadolžen za kvalificirano odkrivanje in zgodnjo diagnostiko raka na dojki.
Za uspešno uresničitev tega programa pa je potrebno zagotoviti nekatere ukrepe in izpolniti nekatere naloge.
Na prvem mestu je gotovo 'vzgojno-prosvetno delo med ženskami, ki jim je potrebno ob vsaki priliki kontinuirano pojasnjevati nujnost in koristnost samopregle-dovanja dojk. To pa naj bi ne bila zgolj strokovna akcija zdravstvene službe, temveč širša družbena akcija odgovornih organov. Za dosego tega cilja bi bilo zelo priporočljivo izdelati propagandni material, s katerim bi se lahko resnično vnesel med ženske pravilen odnos do samopregledova-nja.
Z doktrinarno vzgojo vseh zdravstvenih kadrov in vključitvijo zdravnikov v ambulantah splošne medicine, dispanzerjih za žene in ginekoloških specialističnih organizacijah v rutinsko klinično pregledovanje dojk, bo zagotovljeno pošiljanje odbranih primerov v Mikrocenter za bolezni dojk.
Kompleksni pregled v Mikrocentru, ki obsega poleg kliničnega in rentgenskega pregleda tudi citološko preiskavo, naj bi zagotovil odkrivanje bolezni, ko je le-ta še omejena na dojko in so sodobni načini zdravljenja takih bolnic zadovoljivi. V sodelovanju z Onkološkim inštitutom v Ljubljani pa je obravnavanje bolnic zaokroženo v celoto, s čimer so zagotovljene vse dodatne potrebne preiskave, kot tudi ustrezno zdravljenje.
Posebej moramo poudariti, da se tudi po takšnem kompletnem pregledu, ki pokaže, da ženska nima raka na dojki, lahko že v naslednjih dneh prične razvoj bolezni in bolezenskih znakov, ki jih pravočasno odkrije lahko predvsem ženska sama, če ima pravilen odnos do samopregledovanja dojk.
Boj proti raku dojke bo uspešen le kot trajno prepletanje samopregledovanja in zdravniških pregledov.
Na koncu povejmo še to, da bodo presežna sredstva, tako tista dobljena iz prodaje drugega aparata, kot tudi tista iz več zbrane vsote, uporabljena zgolj in samo za obnovite-' in dopolnitev aparatur in instrumentov, ki služijo zdravstvenemu varstvu žena.
Predlog za najracionalnejšo porabo in porazdelitev teh sredstev, ki ga bo pripravil Zdravstveni sve , bo dan v obravnavo vsem občinskim zdravstvenim skupnostim, v okviru katerih bodo lahko delegatke, kot zastopnice vseh gorenjskih žena, zagotovile praviln'1 porabo preseženih finančnih sredstev.
dr. Tomaž Ahlin
Zaposleni v tovarni generatopev in	Marko Rakušček
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TOZD Zunanji trg, vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje naslednjih del:
Izvajanje realizacije sklenjenih ZT poslov, urejanje in vodenje evidenc (referent samostojni)
POGOJI:
—	končana ekonomska srednja šola ali upravno administrativna šola
—	2 leti delovnih izkušenj
—	znanje strojepisja
—	aktivno znanje ruskega in pasivno znanje angleškega jezika Delovno razmeije se sklepa za določen čas.
—	organiziranje in upravljanje tehnično-komercialnih poslov v ZT (komercialist samostojni L v ZT).
POGOJI:
—	končana Višja ekonomska ali komercialna šola
—	3 leta delovnih izkušenj
—	opravljena zunanje trgovinska registracija
—	aktivno znanje ruskega jezika
—	3 mesečno poskusno delo
Delovno razmeije se sklepa za nedoločen čas.
Organiziranje in opravljanje poslovno in tehnično zahtevnejših poslov v ZT (komercialist višji I. v ZT).
POGOJI:
—	končana H. stopnja ekonomske fakultete
—	3 leta delovnih izkušenj
—	opravljena zunanje trgovinska registracija
—	aktivno znanje nemškega jezika
—	3 mesečno poiskusno delo
Delovno razmeije se sklene za nedoločen čas.
—	opravljanje administrativno korespondenčnih opravil (korespondent) POGOJI:
—	končana upravno administrativna šola .— eno leto delovnih izkušenj
—	aktivno znanje strojepisja in stenografije
—	pasivno znanje nemškega jezika
—	3 mesečno poiskusno delo
Delovno razmeije se sklene za nedoločen čas.
~ za opravljanje administrativno tehniških poslov in strojepisna opravila (administrator)
POGOJI:
—	končana administrativna šola ~ 1 leto delovnih izkušenj
—	zaželjeno pasivno znanje angleškega jezika
—	3 mesečno poizkusno delo
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Prevažanje manj zahtevnega tovora in urejanje manj zahtevnih spremljajočih carinskih formalnosti (carinski manipulant).
POGOJI:
—	končana poklicna šola elektro smeri " 3 leta delovnih izkušenj
—	vozniški izpit B kategorije
—	zaželjen odslužen vojaški rok
—	3 mesečno poiskusno delo
Delovno razmeije se sklene za nedoločen čas.
Ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov:
ISKRA COMMERCE LJUBUASTA, Kadrovska služba. Topniška 58.
AVTOELEKTRIKA
Izvoz v pričakovanih okvirih
TOZD KERAMIKA V1ŽMARJE
Stanovanj še vedno primanjkuje
Vsi se radi dobro počutimo. Ne le doma, tudi v tovarni na delu. Kako skrbijo za standard na delovnem mestu, za stanovanja in socialo smo povprašali Jožeta Pogačnika, sekretaija v vižmarski Keramiki.
Po možnostih, kakršne imajo v stari nenamenski hiši, so precej investirali v prostore in pritikline, da bi se delavci čimbolje počutili. Največja težava je prah, ta večni spremljevalec vseh keramičarjev. Naredili so odse-sovalne naprave, ki odvajajo mnogo prahu, pa še vedno ne vsega, tako da je po nalem zaprašen vsak kotiček v tovarni. Vendar prav zdaj skupina domačih tehnologov razvija nov tehnološki postopek, po katerem bodo oblikovali keramične mase že v mehkem stanju in bo prahu manj ali nič. Sedaj namreč keramiko oblikujejo -mi bi rekli žagajo in vrtajo v trdnem stanju in pri tem se seveda kadi. Za novi postopek so dobili denar tudi iz sredstev Raziskovalne skupnosti in pri Ljubljanski banki. Zadeva bo stala kar preko 100 starih milijonov. Z novim postopkom bodo poskusno začeli v proizvodnji že v enem letu. Tako se bodo znebili prahu, pa tudi v storilnosti se bo gotovo poznalo, saj je oblikovanje eno od ozkih grl v Keramiki.
Sedaj tople obroke dobivajo iz gostilne, pa niso najbolj zadovoljni. Zato
bodo veijetno že s 1. septembrom oddali kompletnojedilnico in kuhinjo „v delo“ Iskra Invest servisu, ki bo skrbel za vso prehrano. Obdržali bodo seveda tople obroke, več izbire bo in na razpolago bodo tudi brezalkoholne pijače in hladne jedi.
Pred nedavnim so preuredili in modernizirali garderobe, umivalnice in sanitarije, pa seveda še vedno ni tako kakor bi radi, v stari in premajhni hiši se ni dalo narediti kdo ve kaj.
S socialnim delom se strokovno ne ukvaija nihče, posamezne pereče probleme pa je seveda treba urediti in to navadno naredi splošna služba. Imajo nekaj primerov alkoholikov, največ težav pa je s stanovanji. Precej delavcev imajo iz drugih republik in nekateri bi radi pripeljali sem družine, nekateri pa z družinami stanujejo v nemogočih razmerah. Zato so se lotili stanovanjske problematike z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Pa še vedno ni dovolj. Sredstva vežejo in jih oplemenitijo. Letos so tako pridobili okrog 40 starih milijonov in jih razdelili v obliki posojil. Na podoben način bodo prišli z lastnimi in bančnimi sredstvi še do 70 starih milijonov in tako bodo najbrž že letos rešili vsaj najnujnejše in kritične stanovanjske probleme.
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK: V novem delu tovarne že montirajo ventilacijske naprave, s katerimi bodo lahko skoro v celoti regulirali temperaturo v proizvodni hali.
J
Naš zdravnik je vedno dobre volje
V novem prizidku Feritovje dobila prostor tudi obratna ambulanta. V njej se zdravijo delavci iz Keramike, Feritov, Skupnih služb, Magnetov, Orodjarne in Žarnic. Dr. Matija Dolgan z medicinsko sestro vsak dan ordinira 3 ure.
Ko sem v tovarni iskal ambulanto sem spotona vprašal starejšo delavko, kakšnega „dohtaija“ imajo. Rekla mi je: „Naš zdravnik je zmeraj dobre volje in rad ustreže, kar ga prosiš." Vstopil sem. Mlad in simpatičen zdravnik me je pozdravil z nasmehom in bil takoj pripravljen na pogovor.
Ordiniram 3 ure dnevno, pstali čas pa v Pržanu. Tu je ambulanta za stegenske TOZD Elementov in za Žarnice, ki sicer spadajo v Avtoelektriko. Dnevno se zvrsti okrog 25 pacientov. Na prvem mestu zaradi prehladnih obolenj, po bolniškem staležu so na drugem mestu revmatična obolenja, po številu bolnikov pa obolenja prebavil. Seveda ima tovarniška ambulanta mnogo prednosti. Predvsem zdravnik pozna bolnike, oni pa njega. Največ pa je vredno, da je obisk pacienta kratek. Traja le 15 minut in delavec se vrne na delo. Zato se več delavcev zateče in to večkrat v ambulanto, kakor v Zdravstveni dom. Tako je možno zdraviti bolezen v začetku in enostavneje. Gotovo se delavec težko odpravi v zdravstveni dom, saj ga čaka 3 in več ur čakanja in zgubljen dan. Pri nas pa se zjutraj prijavi, ko pride na vrsto ga pokličemo z delovnega mesta in v četrt ure je vse opravljeno. Zato pa je pri nas „bolni-ških" daleč manj, kakor je republiško poprečje in poprečje elektroindustri-
Dr. Matija Dolgan.
je. Tam precej nanesejo že čakalne ure in dnevi.
Pa tudi jaz lažje in v mini delam, saj nabita čakalnica človeka sili k liitrici in ga dela nervoznega. Imam pa tudi čas za širši razgovor z bolnikom, če je to potrebno. Možno je tudi marsikaj urediti z mojstri in nadrejenimi, če je to potrebno. Tako smo povezani proizvodnja in medicina. Kar je v prid obema stranema, zlasti pa vsem delavcem
Kakor vidite, v Stegnah vse več gradijo: Mikroelektroniko, Zmaj, Inžene-ringe in Optične instrumente. Število zaposlenih se veča. Treba bo misliti na večji zdravstveni center, na polno ekipo, na dve izmeni in tako vsem omogočiti solidno zdravstveno varstvo. Tako bi se lahko več ukvarjali s preventivo. Ob tem pa mi prihaja na misel, da bo taka kompleksna rešitev počasi zahtevala tudi ureditev otroškega varstva in prehrane. Iskra je znana po posluhu za potrebe sodelavcev in upam, da bodo pričakovanja rodila zaželjene sadove. p ^0tar
Asortimentski plan-nezadostno
Delegati na delavskem svetu DO Široka potrošnja so ob informacijah o poslovanju v prvem polletju — dokončne ocene namreč še niso izdelane — zopet naleteli na^ po besedah glavnega direktorja Simona Primožiča, ključni problem Široke potrošnje — neprogramsko izpolnjevanje asorti-manskega plana. Že sam številčni podatek, da se ta izpolnjuje na moč ,.svobodbio“ — od izdelka do izdelka se gibljejo številke med 11 in 167 % pove precej, še več pa v povezavi z dejstvom, da se navadno realizira plan izdelkov, ki so proizvodno najmanj zahtevni, ne pa plan tržno najsposobnejših, tako da prihaja do navzkrižja med ponudbo, povpraševanjem -in seveda željami v tovarnah. Slika pa je že skoraj popolna ob ilustraciji fizične proizvodnje, ki po oceni za prvo polletje dosega 90 % planirane in poslovnim rezultatom večine TOZD, kije bil enak ničli.
tovarno TOZD TV. V Železnikih bi zgradili nove prostore injih opremili z najnovejšo tehnologijo, novo tovarno naj bi zgradili tudi v Sežani in Višnji gori, na Vrhniki bi bilo potrebno investirati v proizvodnjo motorjev, v Tovarni gospodinjskih aparatov pa še iščejo smeri investicij, ki naj bi temeljile na večji vključitvi v mednarodno delitev dela. Pomembno naložbo načrtuje tudi Idrija, ki se bo z Gorenjem vključila v skupno gradnjo tovarne kompresorjev v Črnomlju.
Investicije naj bi bile predvidoma realizirane že do leta 1980 ali 1981, predstavljajo pa odločilen korak za nadaljnji razvoj Široke potrošnje.
PROBLEM: PRODAJA
Predsednik poslovnega odbora Široke potrošnje Silvo Penko je poročal o ugotovitvah tega organa v zvezi s slabim poslovanjem v prvem kvartalu. Vzroki za slabo realizacijo prodaje so v prešibki prodajni službi, za slabo realizacijo izvoza je krivec premajhno tehnično in operativno znanje izvoznikov, za slabo realizacijo proizvodnje .same je krivo prepozno definiranje operativnega plana, k tem pa se seveda navezuje še slaba kvaliteta materialov, pomankljivost, ki vpliva na prodajo, pa je prav gotovo tudi slabo organizirana servisna mreža in seveda slabi servisi.
S temi ugotovitvami se sami po sebi navezujejo sklepi, ki naj izboljšajo položaj — organizirati močnejšo prodajno službo, okrepiti in izboljšati servisno mrežo, organizirati seminaije in tečaje za izvoznike, kajti rezultati prvega tromesečja se ne smejo več ponoviti.
OCENA POSLOVANJA ZA PRVO POLLETJE
Čeprav delegati na delavskem svetu niso prejeli pismenih informacij o poslovanju, ker zaključni rezultati še niso izdelani, pa je glavni direktor Široke potrošnje vseeno podal informacijo o oceni za posamezne TOZD in DO. Fizična realizacija plana je bila povsod pod planirano z edino izjemo Vrhnike, kije plan dosegla s 100,7 %. Od ostalih so plan najbolj uresničili v Železnikih 97,2 % in Sežani 95,9 %, ostale TOZD pa so celo pod 90 %: Reteče 88,1 %, Pržan 82,4 % in Idrija 87,1 %. Poprečje za široko potrošnjo v celoti je okrog 90 %.
Rezultati prikazujejo, da se v celem polletju še močno odražajo slabi rezultati prvega kvartala z izredno nizkimi fizičnimi realizacijami. Enako slabo stanje, kakor smo že v uvodu omenili, je tudi na področju izpolnjevanja asortimanskega plana, ki se giblje med 11 in 167 %. Sezonski značaj večine širokopotrošnih artiklov se zlasti tu kaže kot kategorija, ki je tovarne ne morejo dojeti — skoraj po pravilu na tržišču v sezoni ni artiklov za tisto, temveč za preteklo ali prihodnjo sezono.
Slabo prilagajanje trgu je eden od ključnih problemov Široke potrošnje, saj proizvodni rezultati zadoščajo za relativno solidno tržno realizacijo. Žal pa navadno netržni ali v tisti sezoni nekonjunktumi izdelki preplavljajo prodajne police. Neskladje proizvodnje s prodajno sezono je kompleksen problem, ki odraža eno od miselnosti, da bo s svojimi izdelki krojila okus in potrebe potrošnikov, namesto, da bi bilo ravno obratno.
V proizvodnjo dobro vpeljan izdelek še ne zagotavlja tudi dobre prodaje kljub prepričanju določenih, v tovarniške stene zaprte struktur.
Prodajna situacija za prvo polletje tudi ni najboljša. Polovico letnega plana so s 56,5 % presegli v Železnikih in z 68,5 % v Idriji. Drugod so rezultati pod planiranim — Pržan 43,1 %, Vrhnika 47,8 %, Sežana brez dopolnilnega programa 38,7 % z dopolnilnim 50 % najslabše pa je v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah, kjer : realizacija letne prodaje dosegla komaj 39 %. Zelo slab je izvozni položaj, čeprav rezultati zaenkrat temeljijo samo na cenah. Plana niso presegli nikjer, najslabše pa je v Vrhniki z 10 % realizacijo. Ostali podatki navajajo rezultate med 20 in 40 %. Izvozni plan za polletje je predvideval 6 milijonov dolarjev, doseženo pa je samo
4,5	milijona.
Mnenje poslovnega odbora je, daje za tako slabo realizacijo kriva premajhna proizvodnja in težka izvozna si-‘ stuacija. Njihov sklep je bil, daje potrebno izpade iz 1. kvartala nado-
ISKRA
Številka 30 — 22. julij 1978
mestiti v 3. kvartalu — s posebnim poudarkom na izvozu. Poslovni odbor je sprejel tudi zadolžitev, da bo spremljal vse TOZD pri izvajanju programov.
INVESTICIJE
Tovarne, ki so združene v DO Široka potrošnja, so po prostorski in proizvodni plati verjetno najbolj zastarele v celotni Iskri. To je na eni strani posledica nizke akumulativnosti teh tovarn, na drugi pa tudi posledica stihijske investicijske politike v 'preteklem obdobju. Vse dosedanje naložbe so bile izrazito obrobnega značaja, prav zato je količinska proizvodnja tudi zelo počasi naraščala.
Predlog za bodoče investicije je zato toliko bolj ambiciozen, čeprav temelji izključno na razširitvi proiz-vodndi kapacitet. Predlog investicijskega plana omenja številko 100 starih milijard, ki naj bi jih investirali v novo
Prodaja Široke potrošnje je vse od leta 1975 kadrovsko praktično nespremenjena in naraščajočim zahtevam TOZD že zdavnaj ni več kos. Proizvodnjo in prodajo bo potrebno v naslednjih 4 letih podvojiti, zato je nemudoma potrebno kadrovsko okrepiti bodoči TOZD Prodaja. Predviden je tudi nov sektor — marketing, in seveda dopolnitev obstoječih organizacijskih oblik.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU V DO
Po temeljitem pripravljalnem delu je narejen novi osnutek Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO. Po obravnavi na političnih aktivih DO in SOZD Iskra bo v javni razpravi predvidorm po dopustih.
Ob zaključku delavskega sveta so delegati potrdili statut organizacije skupnega pomena IKM in investicijski kredit za TOZD Antene Vrhnika.
Stane Fleischman
TOZD MONTAŽA ELEKTROMOTORJEV, IDRIJA
Izboljšanje odnosov z Železniki
„Po zaključnem računu, ki je pokazal, da ima idrijska TOZD 2 stari milijardi izgube, je sanacijska komisija V povezavi z Montažo elektrofnotoijev in DO. na eni strani ter občino na drugi, pričela iskati vzroke za takšen položaj."
Približno tako smo o problemu nekdanjega obrata temeljne organizacije iz Železnikov, ki se je kasneje osamosvojil in postal samostojna TOZD, pisali pred meseci, ko seje pričelo razkrivanje vzrokov izredno slabega poslovnega rezultata. Že takrat smo tudi navedli ugotovitev, da idrijska temeljna organizacija v vseh letih samostojnosti ni imela — razen skupnega plana - nobenega dokumenta, ki bi zagotavljal normalen „pretok krvi" po dobavni popkovini med Železniki in Idrijo.
Tovarna elektromotorjev iz Železnikov, ki Idriji dobavlja polizdelke, pa se zaradi takih ali drugačnih vzrokov tega plana ni vedno dobesedno držala, zato so bili - med drugim - pogosto na dnevnem redu zastoji na določenih proizvodnih mestih. Zakaj takega dokumenta ni bilo, je zdaj vsekakor prepozno ugotavljati, dejstvo je namreč, daje krivda verjetno na obeh straneh.
Samoupravni sporazum, ki to dobesedno pravzaprav ni, saj med drugim vsebuje določila o penalih za neredno dobavljanje polizdelkov iz tovarne v Železnikih Idriji, sta sedaj potrdila oba delavska sveta - idrijski in tisti iz Železnikov. Na obeh straneh upajo, prvi rezultati letošnje fizične proizvodnje pa to v glavnem potrjujejo, da se obema stranema odpira lepša bodočnost. V Železnikih upajo, da ne
bo več treba poslušati očitkov, da proizvodnja stoji zaradi njih, v Idriji pa si želijo samo eno — čimprej zlesti na zeleno vejo.
Podpis sporazuma, kr temelji na stroškovni podlagi, je bil pred kratkim, z manjšo zamudo, podpisan. Jasno je, da dokument ni napisan enkrat za vselej, da bo čas vnesel precej korektur, čeprav veliko pomeni že sama pripravljenost obeh partnerjev, da razčistita in izboljšata medsebojne odnose in postavita bodoče sodelovanje na temelje, ki bodo poleg slepega zaupanja temeljili tudi na realnih proizvodnih in prodajnih pogojih — ne na koncu pa. tudi na dojemanju dolžnosti samoupravljalca do družbe in samega sebe.
Dohodkovni sporazum pa ne predstavlja zgolj dokumenta samega po sebi, temveč v bistvu zajema še nekaj lastnosti ..učiteljeve krede" — v Vrhniki se pripravljajo na razširitev proizvodnje, pričeli bodo izdelovati motorje. Nezaupanje med delavci, ko so se za ta korak odločali, je razumljivo — vsakdo je imel pred očmi Idrijo, njen neuspeh — pa tudi dvom o sposobnosti Železnikov oziroma njihovih proizvodnih kapacitet.
Sporazum, ki je prišel pet minut pred dvanajsto — vsi upajo, da se bo položaj lahko izboljšal — bo predstavljal izpit volje in hotenosti samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja — čeprav moti le pojasnilo, da pravzaprav ne gre za čisto samoupravni, temveč predvsem dohodkovni, na stroških temelječ sporazum . . .
Stane Fleischman
5 slavnostne otvoritve razstave del likovnikov Iskre ob dnevu Iskre na škofjeloškem gradu.
Svatje iz Semiča so imeli res iznajdljiva gosta - eden je igral na „meh“, drugi pa se je raje odločil za glavnik. Duet semiških slavčkov je požel buren aplavz!
Fantje iz ansambla Lojzeta Slaka so Iskrašem temeljito požgečkali podplate -njihova glasba pa je odmevala po celi Škofji Loku „ Visoko nad oblaki leti zdaj naša ptica" čivkajo že golobčki - rojeni ali priseljeni v starodavno Loko.
Recitatorka Zvezdana Kompare, zvezda Iskra Commerca med recitiranjem predsedniku Iskrine mladine Avguštinu Ciuhi - nepristranski opazovalci trdijo, da bo po kontroli Avguštinove žene v Iskrini mladinski organizaciji zapihal nov veter. . .
Ob dnevu Iskre so v škofjeloški Nami demonstrirali naše gospodinjske aparate, v trgovini Merkur pa so se „varčni" lahko tudi obrili z našimi brivniki.
Prevajanje književnosti neuvrščenih in sosednjih dežel
Na nedavnem posvetovanju jugoslovanskih založnikov je imel zanimiv prispevek Jovan Janičijevič na temo prevajanja književnosti dežel v razvoju neuvrščenih dežel in sosednih narodov. Tako je naš avtor ugotovil, da smo od leta 1945 pa do 1977 prevedli skupaj iz književnosti neuvrščenih dežel 460 del, med katerimi jihje bilo največ iz Azije (164), sledi Afrika (158) in Latinska Amerika s 121 deli.
Glede na to, da prevodna književnost lahko predstavlja manjšo ali večjo enotno celoto samo v okviru enega jezika, je razumljivo, da moramo usmeriti raziskave obsega in strukture prevodov književnosti neuvrščenih dežel in dežel v razvoju na določene jezike naših narodov in narodnosti. V celotnem povojnem obdobju so se te književnosti prevajale v glavnem, v zadnjem desetletju pa izključno, v srbohrvaščino, slovenščino, makedonščino in albanščino. 2a našo analizo se bomo poslužili podatkov iz obdobja 1968—1977, kot neke vrste reprezentativnim vzorcem.
V	omenjenih desetih letih je bilo v srbohrvaščini objavljeno skupaj 93 prevodov iz književnosti, o katerih govorimo.
V	istem razdobju je bilo v slovenščini objavljenih 30 prevodov teh književnosti in sicer: 1 zbornik del, ki izvirajo iz različnih območij, 5 knjig iz Afrike, 12 iz Azije in 12 iz Latinske Amerike. V makedonščini pa je bilo objavljeno 19 izdaj, in to 8 iz Afrike, 7 iz Azije in 4 iz Latinske Amerike. V albanščini pa je izšlo 1 5 knjig, izmed katerih 6 iz Afrike, 7 iz Azije in 2 iz Latinske Amerike.
V	nadaljevanju pravi naš avtor, da prevodi v slovenščino ne odražajo splošne Podobe prevodov v Jugoslaviji tako idealno. Posamezne, celo pomembnejše književ-oosti, kot književnosti Alžirije, Argentine, Egipta in Irana, niso zastopane v obravnavanem obdobju, pa tudi število podrobnejših pisateljev, ki niso bili prevedeni, ni tako majhno. Položaj na makedonskem in albanskem jezikovnem področju pa ie še izrazitejši primer ožjega, pa čeprav vzornega izbora omenjenih književnosti in Pisateljev. Izmed pomembnejših književnosti v makedonščini manjkajo v obravnavanem obdobju Brazilija, Egipt, Iran, Kolumbija, Mehika in Nigerija. Podobno je tudi na albanskem jezikovnem področju.
Nekoliko boljši pa je položaj pri prevajanju knjiženovsti sosednih dežel. Tako smo v Jugoslaviji v obdobju 1969-1976 objavili 448 posebnih izdaj prevodov književnosti sosednih dežel. Struktura teh izdaj po deželah pa je naslednja: Albanija 3, Arstrija H Bolgarija 21, Grčija 70, Italija 194, Madžarska 49, Romunija 26.
V	istem razdobju pa so v teh deželah objavili 147 prevodov jugoslovanskih knji-
! Revnosti. Da bi bili ti podatki objektivneje ocenjeni, pa je treba poudariti, da prevodi v Jugoslaviji ne zajemajo samo beletristike, I temveč tudi dela s področja družbenih ved ! 'n humanistike, medtem ko so prevodi v sosednjih deželah registrirani samo s področja beletristike. Struktura naših pre-
Prebrali smo za vas
Četrta knjiga Izbora iz del Josipa Broza Tita nosi naslov Samoupravljanje. Titova misel o samoupravljanju je misel delavskega razreda tako po svoji razredni usmerjenosti kakor tudi po svoji teoretični globini, jasnosti in preglednosti. Po jasnosti in konkretnosti je Titova misel o samoupravljanju kakor sploh njegova misel v celoti edinstvena v novejši zgodovini marksizma. V tem smislu izpričuje, da je tudi najbolj zapletena teoretična vprašanja mogoče povedati jasno in razumljivo. Zato je izreden zgled vsem ustvarjalcem na področju marksistične misli.
Titovo misel o samoupravljanju odlikuje izrazito dialektični značaj, ki izhaja iz dialektične narave revolucije pri nas, katere nove faze pogumno in konstruktivno kritizirajo že presežene faze.
Uredniki našega izbora so pravilno prišli do jasnega spoznanja, da Tito kar naprej neposredno povezuje samoupravljanje in dfemokratijo, da mu je samoupravljanje najvišja oblika socialistične demokracije. Govoriti o samoupravljanju je Titu zmeraj pomenilo govoriti o demokraciji kot vladavini delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Titova misel o samoupravljanju je ravno rdeča nit, ki povezuje njegovo izjemno bogato in vsestransko delo v povsem skladno enoto. S samoupravljanjem kot ogrodjem Titove revolucionarne misli so neposredno povezana tudi njegova plodna razmišljanja o vseh drugih vidikih boja za socializem v Jugoslaviji in v svetovnih razsežnostih.
In končno je tu še zadnja, peta knjiga našega Izbora iz del Josipa Broza Tita, ki soji uredniki dali naslov „Jugoslavija v boju za neodvisnost in neuvrščenost."
V svojem bogatem revolucionarnem in državniškem delu je predsednik Tito veliko svojih govorov, člankov in drugih tekstov posvetil boju za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov in družbeni napredek v svetu.
Jasno je, da je naš izbor Titovih del v petih knjigah nepopoln m nedokončen in seveda nosi pečat svojih sestavljal cev. Zato so seveda za poglobljena znanstvena raziskovanja merodajna edino zbrana dela predsednika Tita. Vendar pa smo lahko prepričani, da se je urednikom in sestavljalcem v okviru namena te izdaje posrečilo pokazati korenine in razvoj politike neuvrščenosti in prikazati tudi kontinuiteto zunanje politike Jugoslavije, ki je od let našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije nenehno usmerjena k neodvisnosti. Seveda pa z neodvisnostjo razumemo neodvisnost naše države kakor neodvisnost vseh držav in narodov v svetu.
Tudi v tej knjigi je izraz predsednika Tita jasen in neposreden. Njegovo razlaganje je zmeraj zanimivo. Kadar govori o najbolj zapletenih svetovnih Problemih, govori o njih in jih čuti predvsem kot - človek, ki je ves Predan boju za srečo vseh ljudi. V teh problemih se identificira z navadnimi ljudmi, z njihovimi željami, upanji in hotenji, vendar jih spoznava z globino in vizijo revolucionarja in državnika, ki je s svojo mislijo pre-niknil v bistvo stanja in odnosov današnjega sveta. V tem pa je tudi njegova veličina državnika in misleca, v tem je moč politike neuvrščenosti, ki jo zastopa.	D. Ž.
vodov v teh deželah pa je naslednja: Albanija 0, Avstrija 1 5, Bolgarija 24, Grčija 2, Italija 18, Madžarska 60 in Romunija 28.
Razen v primeru Albanije in Grčije lahko rečemo, da našo književnost prevajajo v sosednih deželah približno tako kot prevajamo književnost teh dežel pri nas. Večja odstopanja v odnosih naše književnosti do italijanske oz. avstrijske je na eni strani posledica že navedene različne sestave podatkov: na primer znaten del prevodov iz italijanščine tvorijo tudi dela iz likovnih umetnosti, filma, politike itd. Na drugi strani pa je italijanska književnost nedvomno ena najrazvitejših književnosti, medtem ko avstrijska književnost predstavlja del ene naj razvitejših književnosti v nemškem jeziku.
Dosedanji obseg prevajanja in izdajanja književnosti, o katerih smo govorili, kot tudi struktura teh prevodov, še posebej v srbohrvaščini, v temeljih zadošča količinskim merilom. V povojnem obdobju smo se seznanili z večino pomembnejših književnosti z vseh treh območij neuvrščenih dežel in dežel v razvoju in v večji ali manjši meri z glavnimi tokovi v književnosti dosedanjih dežel. Vendar pa še vedno številni pomembni pisci in dela čakajo na svoj prevod. Tako tudi tempo ugotavljanja in sprejemanja književnih pojavov pri nas še ni dovolj hiter. Celo v književnostih, ki jih čedalje bolj aktivno spremljamo, kot so to latin-sko-ameriške književnosti, mora miniti tudi deset let od kakega velikega književnega pojava, da bi se odločili za njegov prevod. Tudi sosednje književnosti nimajo boljše sreče. Razumljivo je, da je prevajanje azijskih, še posebej pa afriških književnosti še počasnejše in nesistematično. Številne književnosti, še posebej tiste, ki so v nastajanju in v mnogočem na ustni stopnji, nimamo v nobenem prevodu in nam celo primanjkuje informacij o njih. Med njimi je največje število prav neuvrščenih dežel in dežel v razvoju.
Zato bi bila ena od najpomembnejših nalog pri programiranju bodoče politike prevajanja in izdajanja tudi organizacija sistematskega spremljanja pojavov v nekaterih književnostih sveta in hitrejše reagiranje na pomembnejše dogodke kot tudi prizadevanje, da bi našo prevodno književnost dopolnili vsaj z antologijskimi izbori prevodov iz tistih književnosti, ki naj bi šele vstopile v svetovno književnost.
Razen književnosti neuvrščenih in dežel v razvoju kot tudi književnosti sosednjih narodov bi bilo potrebno posebno pozornost posvetiti tudi prevajanju književnosti tistih razvitih dežel, ki smo jih doslej sorazmerno malo prevajali v naše jezike, kot so to Belgija, Danska, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Švedska in druge dežele. Nič manj pa ne bi bilo pomembno tudi izboljšati in razširiti prevajanje velikih književnosti Daljnega vzhoda, to je kitajske in japonske književnosti.
D. Ž.
Dopust na Malti
Med kolektivnim dopustom sem obiskal nekaj Iskrašev doma. Eden mi je brž zatrdil, da bo preživel dopust „na Malti". „Kdaj pa greste tja," sem nasedel. „Saj bodo zidaiji prišli domov, bomo ometavali fasado, pa bom na malti". Tak je bil uvod v moje potovanje po domovih mojih treh sogovornikov.
ŽIVLJENJSKI DOGODEK
Najprej sem se ustavil pri Francki Ingličevi. Z možem in otrokom se sti-skajo v eni sobici v Ljubljani. Francka je sicer zaposlena v vižmarski Keramiki. Pogovor je. hitro stekel.
„Kakor vidite, smo na tesnem, pa bo kmalu bolje. Sem mislila, da se bomo že ta dopust selili. Pa seje zavleklo z gradnjo bloka. Kupili smo dvosobno stanovanje v Preski pri Medvodah. Novo, komfortno — in naše bo. Veijemite, da se tega potikanja in drenja človek naveliča. V Iskri - Keramiki so mi pomagali z ugodnim posojilom, nekaj je dobil mož in nekaj je posodila Ljubljanska banka.
„Se kaj veselite selitve? “ Francka je kar zavrisnila, slikal sem jo, navdušeno je dvignila roke.
„Se vprašate, to bo dogodek mojega življenja."
Francka Iglič iz Keramike.
Mislim, da se še nikoli ni poznalo „na slena v Keramičnih kondenzatorjih v šihtu", da delam tudi na svojem. Žena Žužemberku. Oba sva nekvalificirana je v službi na pošti, sin pa je v šoli.	delavca. Oba delava na normo. Saj se
Mama nam pa malo pogospodinji. To	kar zasluži, pa vendar, vse je drago,
se zelo pozna." Poslovil sem se.	družina je velika in tenko bi piskali,
Franc Lavrič iz Žužemberka.
ISKRAŠ Z MAROSTA
Nekako v kotu Ljubljanskega barja je majhna kmetija. Pozvonil sem v novi, neometani hiši pri Frenku Kastelicu, brusilcu iz Orodjarne. Na tablici hišne številke piše Škofljica, čepravje hiša umaknjena od vasi. France mi je prišel odpret in me popeljal v kuhinjo. Mama nama je skuhala kavico. Pogovor je stekel.
..Ravno toliko zemlje imam, da sem razpet med tovarno in domom. Delaje precej. Zemlja je nehvaležna. Večino njiv imam na marostu (tako pravijo domačini Barju), Tam zraste le kisla trava in koruza.
Še pred nedavnim sem se vselil v novo hišo. No, kar prijetneje v njej. Pa saj veste, nova hiša ni nikoli dograjena, stara pa nikoli popravljena. Kar naprej nekaj ..cimpram". Lani smo obložili fasado z izolacijskimi votlaki. Kmalu pa jo bomo ometali. Na drugi strani pa že kličeta po strehah hlev in kozolec,Težava maloposestnika in pol-projetarca." France seje nasmejal.
Šla sva malo naokoli. V štali sta kobila in žrebiček. France se je razživel. „Veste, precej sitnosti in komedij je z žrebetom. Pa je veselo z njim." Kobila seje prismukala k Francetu in vohala po roki, žrebiček pa po drugi. Hitel sem fotografirati.
„Nekateri čudno gledajo na nas, ki obdelujemo zemljo doma," je povzel Kastelic. „Pa nimajo prav. Delaven človek je delaven povsod. Pa tudi samostojen in preudaren postaneš, ko si na zemlji za vse odločitve sam.
Frank Kastelic iz Orodjarne.
SEZIDAL SEM SI VINSKI HRAM
Po prenatrpani prosluli „Dolenjki" sem jo mahnil proti Žužemberku. Ob romantični Krki na desni in prvih vinogradih na levi moraš postati kar malo sentimentalen. Motijo le zidanice, ki postajajo vse bolj vikendi. Ptičja strašila v tej idilični lepoti. Izgieda, da nima nihče dinamita, da bi te tujke spustil v zrak. Po slogu in barvah bi spadali čisto drugam.
V Žužemberku sem zavil na levo in se ustavil šele v Dobravi pri Dober-niču. Tu je doma Franc Lavrič, kije sicer zaposlen v žužemberški Iskri. Kar hitro sva bila sredi pogovora.
6 hektarjev zemlje imam. Dva obdelujemo, ostalo je gmajna in gozd. Imamo tudi svoj vinograd. Preko tisoč litrov obrodi vsako leto. Ko smo gradili hišo, sicer jo pa še vedno gradimo, nam je domači cviček prišel še kako prav. Še premalo ga je bilo. Imamo tudi traktor. Tako kar zlahka obdelamo vse. Otroci - tri imam - tudi že pridno pomagajo. Tudi žena je zape-
če bi živeli le ob plačah. Mislim, da nimajo prav tisti, ki se smejejo ali celo obsojajo nas, ki imamo svojo zemljo. Prepričan sem, da sem v mnogo boljši kondiciji, kakor poležuhi, ki popoldneve predremajo. Pa tudi o preutrujenosti je smešno govoriti. Redno presegam normo. Potem menda j a nisem slabši od drugih. Mislim, da znam pljuniti v roke.
Za kak dan bomo šli tudi na morje, z vso družino. Malo se je treba sprostiti, kar najprej tudi ne moreš biti „zaprežen“.
Naj vam za konec povem še tole: Iskra je za Žužemberk in okolico, široko okolico naredila mnogo. Suha krajina je revna. Reči moram, da nam je trda predla in iz skope zemlje smo zvlekli premalo za pošteno življenje. Zdaj pa gre lažje. Gradimo in popravljamo hiše. Pa lažje je. Manj garanja in večji kos kruha. Ne pozabite tega zapisati".
S Francetom sva se zapeljala mimo vinogradov - k tej reportaži spada tudi slika z vinogradom in zidanico. Pa sva j o naredila.	F. Kotar
OB 4. JULIJU
RAZSTAVA CVETJA IN LOVSTVA V CERKLJAH
v.__________________V
30. junija bodo v Cerkljah odprli 12. razstavo cvetja in 9. lovsko razstavo pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Razsta-
Spomenik Davorina Jenka v središču Cerkelj.
vo organizira Turistično društvo Cerklje ob 4. juliju — dnevu borca, odprta pa bo do 5 julija. Na letošnji razstavi, ki je še obsežnejša, pestrejša, bogatejša in z mnogimi novostmi, sodeluje tudi mnogo Iskrašev iz Cerkelj in okolice. Na letošnji razstavi sodeluje blizu 300 razstavljalcev iz vse Slovenije. razstavni prostor pa obsega osnovno šolo Davorin Jenko, prostor med šolo in vzgojnovarstvenim zavodom Kurirček Robi in otroško igrišče.
Prispevek k razstavi pa bo med drugimi dala tudi lovska družina Cerklje, ki bo razstavljala v spodnjih prostorih osnovne šole trofeje iz revirja, za šolskim vrtom pa tudi žive živali in ptice pevke. Tudi letos bodo obiskovalci razstave lahko kupili mnoge rastline, cvetlice, namizne prte, gobeline in podobno. Za letošnjo razstavo cvetja in lovstva vlada širom Slovenije veliko zanimanje. Lani si jo je ogledalo blizu 17.000 obiskovalcev, kulturne prireditve pa 5.000 gledalcev. Tudi letos so pripravili zanimiv in bogat kulturni program
Janez Kuhar
ISKRA
Številka 30 — 22. julij 1978
Zakon o obligacijah
POVRNITEVŠKODE
Odgovorna oseba je dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala (vzpostavitev prejšnjega stanja — restitutio in integrum). Če taka vzpostavitev ni v celoti možna, je treba za razliko plačati primeren denarni znesek. Odškodninska odgovornost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (kar je pomembno za obrestovanje odškodninskega zahtevka).
V	primeru smrti, telesne poškodbe ali okvare zdravja vzpostavitev prejšnjega stanja ni možna. V takem primeru ima odškodnina praviloma obliko denarne rente, ki je dosmrtna ali začasna. Upnik ima pravico zahtevati namesto rente enkratno vsoto. Ta se odmerja glede na upnikovo verjetno bodočo življenjsko dobo, odbijejo se pa obresti.
V	drugih primerih ima upnik pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega dobička, vse po cenah ob izdaji sodbe na prvi stopnji (pojavi se izraz „ do biček"). Če je oškodovanec tudi sam kriv za nastalo škodo, ima pravico do odškodnine le v zmanjšanem obsegu. Od celotne ugotovljene škode se odbije del, ki odgovarja stopnji njegove soodgovornosti.
Kdor povzroči, da nekdo umre, mora povrniti običajne stroške za njegov pogreb (ne glede na starost pokojnega), seveda tudi stroške za njegovo zdravljenje, prav tako povrniti izgubljen zaslužek zaradi nezmožnosti za delo. Oseba, ki jo je umrli preživljal ali redno podpiral, in oseba, ki je imela po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje, ima pravico do povračila škode, ki jo utrpi zaradi izgubljenega preživljanja oziroma izgubljene podpore. Ta odškodnina se odmeri v obliki rente ali enkratne vsote, ne sme pa biti večja kakor bi plačeval pokojni, če bi ostal živ in zdrav. Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali, okrnitve svobode ali pravice osebnosti ali smrti bližnjega in za strah prisodi sodišče, če spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo, pravično denarno odškodnino, neodvisno od povračila gmotne škode, pa tudi, če gmotne škode sploh ni bilo. Za duševne bolečine se lahko prisodi odškodnina zakoncu, otrokom in staršem pokojnika, bratom in sestram pa le, če je med njimi in pokojnikom obstajala trajnejša življenjska skupnost. Taka odškodnina se lahko prisodi tudi nezakonskemu tovarišu, če je med njim in pokojnikom obstajala trajnejša življenjska skupnost.
Poleg drugega preneha dne 30. 9. 1978 veljati tudi sedanji zakon o zastaranju terjatev. Doslej je bilo v 14. členu zakona o zastaranju terjatev določeno, da zastarajo terjatve v desetih letih, kolikor ni z zakonom določen drugačen rok zastaranja.
V čl. 371 zakona o obligacijah (ZO) je pa določeno, da zastarajo terjatve v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok. Tu gre torej za bistveno skrajšan splošni zastaralni rok. Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo v letnih ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve, npr. vzdrževalni obroki mesečno) zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja. Torej zastarajo v treh letih mesečni neplačani preživninski zneski, če jih upnik ne uveljavlja z izvršbo, a so že prisojeni. Pri tem pa zastara pravica, iz katere izvirajo občasne terjatve, prav tako v petih letih, odkar je zapadla naj starejša neizpolnjena terjatev, po kateri dolžnik ni izvršil nobene dajatve več. Če zastara taka pravica, izgubi upnik pravico terjati bodoče občasne dajatve in tudi zaostale dajatve, ki jih dolžnik ni poravnal. Pravica do preživljanja, ki gre komu po zakonu, sploh he more zastarati, pač pa lahko zastara terjatev na posamezne periodične dajatve, kakor je že zgoraj povedano. Glede zastaranja zakupnine, odškodnine, plačil, ki se plačujejo normalno mesečno (naročnine, elektrika, plin, voda, ogrevanje, ptt storitve) zastarajo po dosedanjih določbah. Vendar zastaranje ne teče med zakonci, med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, med dvema, ki živita v nezakonski skupnosti, dokler obstoji taka skupnost.
Zakon navaja tudi druge določbe, vendar jih zaradi prostora ne moremo podrobno obravnavati, niti naštevati. Kdor jih potrebuje, se mora o njih posebej poučiti.
Prihodnjič o posameznih pogodbah, zlasti o prodaji, zakupu, gradbeni pogodbi, o gostinski hrambi, o zavarovalni pogodbi, o poroštvu in o poravnavi.	Cafi
________________________________________________________________________V
Uspehi šahistov Iskre
Čeprav že dalj časa v časopisu Iskre nismo zasledili skoraj nobenih notic o delu nas,h šahistov, razen tiste o nastopu na Isk inih letnih igrah, to ne pomeni, da ša-histi Iskre niso želi uspehov tudi drugje. Nasprotno! Lahko trdimo, da so dosegli pomembne uspehe, lahko bi rekli, da „zavi-danja vredne". Pri tem vsekakor prednjači reprezentančna ekipa, nič manj pa posamezne sindikalne ekipe in tudi posamezniki.
Pa poglejmo kar po vrsti, kateri so bili ti uspehi:
Že nekoliko odmaknjen se nam zdi izreden uspeh, ki gaje dosegla reprezentančna ekipa šahovskega društva Iskre v slovenski šahovski ligi in v republiškem finalnem tekmovanju za pokal maršala Tita. Na tem tekmovanju je presenetljivo z odlično igro mladih tekmovalcev osvojila prvo mesto in s tem naslov slovenskega moštvenega prvaka s pravico nastopa v drugi zvezni ligi in direktnem nastopu v finalni skupini zveznega zaključnega tekmovanja v borbi za pokal maršala Tita. Ta uspeh je toliko pomembnejši, če upoštevamo, da so jim bili nasprotniki npr. take ekipe, kot sta Maribor in Domžale, ki imata v svojih vrstah elitne šahovske mojstre.
Največji uspeh doslej pa je reprezentančna ekipa dosegla vsekakor z nastopom v Puli, kjer je v okviru Šahovskega festivala Mladosti v borbi za pokal maršala Tita delila 7.-8. mesto. Reprezentančno šestčlansko moštvo ŠD Iskre je to pot prvič sodelovalo v finalni skupini tega tekmovanja. Po letu 1971, ko je ŠK Zmaj delil v Puli 6.-7. mesto v ŠK Mariborom, je prvič, da je tekrrovalo v finalni skupini v borbi za pokal maršala Tita tudi Ljubljansko šahovsko moštvo. Da je doseženi uspeh izreden, govori tudi dejstvo, da je v finalni skupini sodelovalo med drugim 1 7 velemojstrov, 16 mednarodnih mojstrov in 15 mojstrov, med tem ko je naša ekipa imela le enega mednarodnega mojstra in pet mojstrskih kandidatov ter je zato po formalnih kategorijah bila na predzadnjem mestu. Toda njihova borbenost in moč, čeprav brez izkušenj na velikih tekmovanjih, je spet pripravila prijetno presenečenje.
Zmagovalka tega tekmovanja je bila izmed 16 moštev v finalni skupini tudi tokrat Mladost — Industromontaža iz Zagreba, ki je s tremi velemojstri, enim mednarodnim mojstrom in dvema mojstroma dosegla 13 točk. Sledili so: Monting iz Zagreba 13, RAD iz Beograda 12, Domžale in PPT Zagreb po 11 in pol, Spartak iz Subotice 11, Iskra 10 in pol ter Kurjački iz Pančeva prav tako 10 in pol točke iz 20 možnih (pet kol po štiri partije). Teh prvih osem klubov je zagotovilo svojim republikam in pokrajinam direktni nastop v finalu
prihodnjega leta, s tem, da sej im pridružijo še pokalni zmagovalci vseh republik in pokrajin — Slovenija bo tako prvič v finalnem zveznem tekmovanju za pokal maršala Tita imela tri predstavnike.
Igralci ŠD Iskre so igrali iz kola v kolo bolje. V prvem so sicer izgubili s Študentom iz Skopja z 1:3, potem ko je potek partij dolgo časa kazal na izenačen rezultat. V drugem kolu so remizirali z 2:2 proti Rakovici, v tretjem spet isti izid proti Kurjačkim, potem ko se je že nasmihala lepa zmaga. V 4. kolu je sledila zmaga z 2,5:1,5 proti Titogradu in v petem kar 3:1 proti Nikici Pavlič iz Banja Luke.
Na 1. deski je mednarodni mojster Janez Barle dosegel 2,5 točke iz štirih partij (med njimi dve zmagi proti velemojstroma Ivanoviču in Bukiču), na drugi deski je Ivan Bratko dosegel dva remija iz treh partij, potem ko je v izgubljeni partiji že povsem nadigral svojega nasprotnika. Sledijo Darko Steiner z 1,5 točke iz treh partij (z zmago proti velemojstru Vukiču in remi proti mednarodnemu mojstru Marjanoviču). Konvalinka Vojan in Slavko Krivec beležita po dve točki iz treh partij, ne da bi izrabila vse možnosti, ki sta jih ustvarila v partijah — Naši igralci so imeli za nasprotnike 3 velemojstre, štiri mednarodne mojstre, 5 mojstrov, 7 mojstrskih kandidatov in enega prvokategornika.
Ta nastop moštva ŠD Iskre v jugoslovanskem tekmovanju pomeni eno izmed pomembnih priprav za zahteven nastop v 2. zvezni ligi, ki bo v jeseni v Puli.
Izmed ostalih 2.500 udeležencev na festivalu Mladosti v Puli, z mednarodno udeležbo so sodelovale tudi dve ženski ekipi ŠD Iskre in štiri sindikalne ekipe.
V	skupini 30 ženskih ekip je zmagala Bosna iz Sarajeva s skupno 7,5 točkami iz 10 možnih, medtem ko je prva ženska ekipa ŠD Iskra dosegla 4,5 točke (z eno bolno tekmovalko) in zasedla 17.—21. mesto, medtem ko je ekipa Iskre Elektrarne hanika iz Kranja s tremi točkami dosegla 26.-29. mesto, ki je bil obenem prvi zunanji nastop začetnic. Ta uspeh jim je lahko samo spodbuda za pridobivanje novih izkušenj.
V	ostalih 15. festivalskih skupinah so nastopile še štiri sindikalne skupine z dokaj dobrim uspehom. Tako sta Iskra II in Iskra Elektromehanska dosegli po 11,5 točk, Iskra III in IV. pa po 9 točk od 20 možnih, vsaka seveda v svoji skupini, ki so bile po jakosti praviloma zelo močne.
Nič manj ponemben uspeh pa je dosegla naša prva sindikalna ekipa na XXX. sindikalnem moštvenem prvenstvu Slovenije za leto 1978 v dneh 3. in 4. junija v Kranjski gori. Ekipa v sestavu Gal le, Kerec, Kumše,
Soukal in rezerve Sešek, Butala in Jereb je že v predtekmovanju pokazala kaj zmore. Tako je Iskra I. dosegla 14 točk pred zasledovalcem TAM Maribor, ki je zbral 11,5 točk. Obe ekipi sta prišli v finalno skupino. Ostala moštva iz te predtekmovalne skupine t.j. Tomos Koper, SPIZ Ljubljana, Saturnus Ljubljana in Steklarna Rogaška Slatina pa so se morala zadovoljiti z nastopom v tolažilnih skupinah.
Po dokaj skromnem, da ne rečem neuspešnem začetku bojev v finalni skupini, saj so v petih kolih zbrali komaj 5 in pol točk, so v preostalih šestih kolih zaigrali kot prerojeni. Niso se ustrašili še tako močnih zmagovalnih ekip in uspeh ni izostal. Dosegli so to, kar so že pred začetkom predvidevali to je sedmo mesto v končni razvrstitvi z 21 zbranimi točkami. Posamezna moštva so v finalni skupini dosegla naslednja mesta:
1. Železniško gospodarstvo Ljubljana — 30, 2. Termoelektrarna Trbovlje — 27,5, 3. STS Trbovlje - 26, 4. REK Velenje - 24,5 5. Slovenska filharmonija — 23, 6. Skupščina mesta Ljubljane — 22, 7. Iskra I. Ljubljana - 21, 8. TAM Maribor - 20,5, 9. STOL Kamnik — 20, 10. Gorenje Velenje — 18,5, 11. SZDL Ljubljana — 17, 12. Železarna Jesenice, TOZD VET - 14 točk.
Žal se tega tekmovanja ekipa ISKRA II, katero je organizator tudi povabil, ni mogla udeležiti zaradi drugih obveznosti posameznih članov te ekipe.
Pravico nastopa na tem tekmovanju so imela samo moštva, ki so v predtekmovanju dosegla določen uspeh. V bodoče pa šahovska Zveza Slovenije premišlja, da bi to tekmovanje organizirala v odprti obliki, t.j., da bi vsako sindikalno moštvo imelo pravico sodelovati ne glede na refultate predhodnega tekmovanja.
P. Jereb
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromchaniko KRANJ o. sol. o.
objavlja prosta dela in naloge ELEKTROTEHNIKOV ŠIBKI TOK
v razvoju in proizvodnji na področjih telekoirunikacij, računalništva in merilne tehnike. Pogoja:
-	srednja tehniška šola, smer šibki tok
-	uspešno opravljen psihološki test.
Od kandidatov pričakujemo samostojnost, smisel za ustvarjalno in timsko delo. Sodelavcem nudimo ustrezno stalno strokovno izpopolnjevanje. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni na naslov:	ISKRA
ELEKTROMEHANIKA KRANJ, 64000 Kranj, Savska loka 4, Kadrovsko področje.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame MARIJE ERŽEN
se iskrene^ zahvaljujem vsem sodelavkam in'1 sodelavcem TOZD TEA za izraženo sožalje in denarno pomoč
Hčerka Pavla Maček.
ZAHVALA
Ob smrti mojega sina MARJ/NA BAJŽLJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem Tovarne števcev za darovani venec, izrečeno sožalje, spremstvo na njegovi zadnji poti in ostalo pomoč
Helena Bajželj
r	\
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik:	Dušan Željeznov,
tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, im. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA— DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Sto žensk Elektromehanike na Boču
Vsako leto organizira planinska sekcija Elektromehanike tradicionalni pohod „100 žensk“ na enega izmed manj zahtevnih vrhov. Letošnji pohod je bil že četrti po vrsti in to na Boč.
Gora Boč se nahaja južno od Poljčan in se strmo dviga do višine 980 m, z razglednim stolpom vred pa doseže 1000 metrov. Z vrha je ob lepem vremenu izredio lep pogled na Kamniške planine, Pohoije in celo na Snežnik. Je prvi in najvišji v verigi haloških goric, ki so poznane po dobrem vinu.
Izraz „ 100žensk11 jele simboličen, ker jih ni bilo ravno 100. Poleg tega se je vmes prikradel tudi kak moški, ker drugače pač ne gre. Avtobus nas je zložil v Zgornjih Poljčanah, kjer smo se kmalu spoprijeli s strmino Boča. Po eni uri smo dospeli do koče, kjer smo
imeli daljši postanek. Večina udeleženk pohoda seje kljub slabo obetajočemu vremenu odločila za na vrh. Le slabo uro hoje smo porabili do vrh Boča, kjer se je cela druščina še fotografirala, čeprav je bilo le malo upanja, da bo iz vsega tega kaj za pričakovati. Vrh je bil zavit v gosto ntglo. Iz koče na Boču smo odšli šele tedaj, ko se je^ vlil močan dež z vetrom. Odločitev vodstva pohoda je bila. da bi se spustili nazaj v Poljčane, kjer nasje čakal avtobus. Ob povratku smo se ustavili še v Rogaški Slatini, kjer je bila »degustacija11 ob vrelcih Donata in Styrie. Ugotovljeno je namreč bilo, da sta vrelca res zdravilna in da zdravemu človeku sploh ne škodujeta.
Čeprav v slabem vremenu, smo v dobri družbi in v veselem razpoloženju preživeli srečen dan.
Edvard Erzetič
Ob obisku vojakov iz karavle Lokvica v Avto elektriki je bilo tudi športno STP Čanje. Za sporrin je nastal tudi zgornji posnetek.
BIVAK ISKRA - JEZERSKA KOČNA
Planinska sekcija Iskre Elektromehanike Kranj organizira v soboto, 12. avgusta zelo zanimiv planinski vzpon na Jezersko Kočno.
Odhod avtobusa izpred kranjskega hotela Creina bo ob 6. uri zjutraj, peljal bo v dolino Kokre do izhodišča ture. Od tu bomo šli mimo Suhadolnika do bivaka ISKRA pod ostenjem Kočne in naprej po direktni smeri na vrh Jezerske Kočne. Vzpona bo skupno približno štiri ure. Vračali se bomo čez Dolce in Kokrško sedlo mimo Suhadolnika do izhodišča. Tura je razmeroma zahtevna, zato je potrebna vsaj dobra obutev. Cena prevoza je 10 din.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk, tajništvo ERO, tel. 2822 do srede, 9-avgusta.
IZLET V DOLOMITE
Planinsko društvo ISKRA priredi enotedenski izlet v najlepši del Dolomitov, v skupino Pala, od 19. 8. do 26. 8. Povzpeli se bomo na tri vrhove: Cimo ne delta Pala 3185 m, Pala di San Martino 2987 m in Sass Moor 2812 m. Vzponi so plezalni s težavnostno stopnjo II. in III. imajo pa tudi normalne pristope. Prespali bomo večinoma v kočah in bivakih. Vožnja z avtomobili tja in nazaj približno 700 km.
Cena izleta je informativna 1.200 vračunano vodništvo, prevoz in prenočišče-Pohitite s prijavami na:
Počitniška skupnost ISKRA,
Ljubljana, Ilirska 27
tel.: 325-587 in 325-589 do srede, 26. julija 1978, z akontacijo 500 din.