■ Vszebina. (Kj): Szv. Joanna Frančiška Santalszka .... 226 S. Eden prijatel Szrca Jezusovoga......228 Bassa Ivan: Iz zgodovina sv. materecerkva . . . 230 Sziepec Ivan: Cslovek..........235 Dober prijatel. Scsipkov šopek lublene matere . . 238 Kj : Navuk za meszec augusztus.......245 Horvath Lovrenc : Edna zapoved — duzsnoszt . . 247 Drobizs. — Glaszi..............252 Ki scsč liszt ddblati, naj za njega dve koroni posle na ime: Klekl Jozsef plebanos pri szv. Szebestjani, posta Battydnd, (Vasm.) Prvi sznopics sze zse vecs ne dobi. !(» «)i» c,&o Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. Preminocse leto je osztalo nanjega 400 koron. ep j .»■; .'v .'> .'> .'> ».'> .'> .'i ■ifc^ .f. ^fcfiJ0 K -v -v -v -v '-■- -v •'- -v -v -v -1 \< \<.\<.\< V O -T,- -. <,' v V V >. > ,N> .V. ' .V .V .V .V .V .V .V. i — ' <\v'\ <.\<.\ < < \ ' \ -r.\ -r.\ V > .V .V_- < . ' .V..V./ .v .v .v vi^vvi .V. vAvvv ««« «<0*0 [ololollollolotoroi NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA ZMOZSNA GOSZPA VOSfiSZKA = POBOZSEN MESZECSEN LISZT, = nirflti. liili, Uil T7TTTTTTT Szv. Joanna Frančiška .11 ILIIXX, TTTTTTTTTTTTTTTTTT r Szveti sze 21-ga auguszta. ^z zsivlenja te mocsne i velike diise szvete zsenszke szamo nisterne iszkrice na papčr denemo, Ar szi to miszlimo, ka te zse doidejo, naj nase szrcč na liibezen do dragoga Jezusa vuzsgčjo. . Rodila sze je v 16. sztotini v krajini Burgundszkoj. Marijo szi je zama-ter odebrala po ranoj szmrti maternoj. Csiszto je zsivela natelko, ka je szluzs-benico, stera jo je na poszvetno veszčlje napelavala, vcsaszi z szliizsbe vrgla. Pa bi lehko szvel vzsivala, ar je lepa i jako bogatoga i plemenitoga roda bila. Ta iszkrica naj vasz vuzsge na lubezen do csisztocse, na odpoved plč-sza i szveckih veszelic drage deklince. Mocsne diise deklinca je bila. Ednok je eden kalavin pohodo njenoga ocso i njim zacsao razlagati kalavinsz-ko vero. Ali pet let sztara Frančiška ga je tak doldobila pri gucsi i tak lepo dokazala pravico katolicsanszke vere, ka ga je szram gratalo i naj njemi vecs proti ne gucsi, njoj szlacsec da za mito. Ali Fran-cika ponudjeno mito vcsaszi na ogenj vrzse i njemi pr&vi »Tak bodo krivoverci vu pekli goreli, ki recsam Krisztusovim nescsejo vervati." Ta druga iszkrica naj vasz zavadi sztarisje. Ka je to dete zse v pelom leti znalo navuk katolicsanszke vere, dobrim sztarisoin je melo za G. Bogom zahvaliti. Ka tvoja deca ga niti v petnajszetom, niti vu leti zsinitvi nevejo, dragi sztaris, tiidi tebi majo szramoljov zahvaliti. Vidiš potom neznanji prave vere pride te naprej vnogi grešen szlopaj pri tvojoj deci, vnogi dvojni zakon na zsaloszt pravaj matericerkvi. Dnesz den je lehko v solo i cerkev hodili i navuk sze vcsili, szamo sztaris more za to biti. Ali, ka, da od vina i cifraszloga oblecsa vnogi ocsa i mati ne vidita ne cerkvi, ne sole. Zsalosztno je to. Po bozsoj voli sze je omozsila, Chanlal barona je vzela, sz kim je v najlepšem miri, v najveksoj pobozs-noszti zsivela. Szirotnakom je mati bila, nikomi je ne dara odpovedala, ki jo je v Jezusovom imeni proszo. Szvojoj drzsini i vszeni podlozsnikim je vucsitelica bila. Vnoge diihovnike je prekoszila njena gorecsnoszt, z sterov sze je za diiso szvojih podlozsnikov szkrbela, njim navuke davala, nje na pobozsnoszt, na szveto szpoved i precsiscsa vanje nadigavala. Ta iszkiica naj nasz duhovnike vuzsge, vi drage ovce nasz pa bogajle, kak szo njo njeni podlozsniki bogali. Pri ednoj lovini szo njoj mozsa sztrelili. Mirovno je te vdarec gorivzela. Morilca dele je escse z krszta zdig-nola, tak szi je na turo i esemere potrla. Szrdniki jeli pusztite to odpiiszllivo iszkrico vu szrce ? V csinite! Z drobnov decsicov je szama osztala. Mlada i pre-mozsna je bila. Vnogo lepih meszt sze njoj je na zseni-tev poniijolo, ali vszakomi sze je odpovedala. Z zserjavim zselezom je Jezusovo ime na szvoje prszc napiszala na znamenje ka jediuo njemi scse szliizsiti. Drugi zakon sze vecs nikdar ne preporaesa, szamo dopuszti sze. Jezus ga ne prepor&csao i vnjegovom imeni ga szv. maticer-kev tiidi szamo dopiiszti, doviski sztan pa hv&li po re-csdj szv. Pavla apostola „Dovice postuj". Zrok tomi je ne sze zadrzsanje. Po prvom zakoni bi sze lehko vszaki zse zatajo. Zato, kda sze drugi zakon blagoszldvla, szv. malicerkev zse ne dopuszti takse szlavnoszti, kak pri prvoin i doszta kracsise i druge molitvi rabi prinjem. Frančiška sze je zadrzsala, szveta dovica je posztala i jedino za szvoje i szvoje dece diiso sze je szkrbela Deco i szebe vnebo szpraviti je duzsnoszt hizsnikov, deco je F.Vogtl sculp. Szv. Joanna Frančiška Santalszka. mela, za njihovo diiso sze je szkrbela, zakaj bi sze driig-ocs zsenila. Ta iszkrica recslivim zsenam i vszikdar zsejnim moskom naj v szrce szegne, ki za volo gizde i pila zakone vkup szpralajo i mir zapravlajo. Kak je cslov-eka Bog sztvoro, tak ga on tiidi v z&kon zovč. Moli dragi mladenec i dekla i proszi preszvetlenje od tvojega nebeszkoga ocsč. te najdeš on p6r, steroga te Bog zvolo. Dovči i dovice, vi szi tiidi v szrce piisztite to iszkrico i dobro szi premiszlite, jeli je Jezusovoga szrca zselenje kabi te driigi szlopaj vcsinoli. Retko kda je. Szirom&kom je vsze bila i vszo i manje med njd delila, ona pa proszto zsivela, zato jo g. Bog obilno blagoszlavlao escse po csiidnoj poli njoj je zrnye v zsitnici poveksavao, naj szamo vecs more sziromakom pomagali. Mrla je 1. 1641-ga 13. decembra kak niina reda »Marijino ga pehodjenja," steroga je szama nasztavila szv. Frančiškom Szaleskirn i po vnogih krajinah razširila. Klemeni XIII. rimszki papa szo jo szvelicam prišteli. Kda je diiso piisztila, szv. Frančiška Szaleskoga diisa je pred njo seliivala i jo v nebo vodila. On njoj je szpoved-nik, duhoven ocsa bio. Szpovednik, duhoven ocsa gorecse liibi szojo diihovno decsico bole kak teloven szvojo te-lovno, szpoznajte to i vzemte szi vu szrce diihovna de-csica, kak szlednjo iszkrico. (kj.) Eden prij&tel Szrca Jezusovoga. Franocszki szpiszao: Ghauflert Emnianuel. inot Noel plebanos szo sze dve leti mogli od szvojih vernih odtrgnoti i vu vozi, ali na pobegi med najveksimi nevarscsinami trpeti za hranitev vere katolicsanszke. Zdaj sze njim je edno veliko, ali kratko zeszelje odprlo. Po dolpobitji puntarszke vojszke szo kaLolicsanszki duhovniki i oni zato tiidi na-zajdobili ravnanje szvoje fare. Ednoga dobroga diihovnika povrnitev med szvoje dobre ovce kakse veszelje naprdvi, sto bi mogeo vredno popiszati. » Pri Nantesi sze je szrecsa katolicsanszke vojszke potopila. Puntarje szo zmagali. Zdaj sze je te zacsčlo to pravo, bcszno preganjanje. Našega duhovnika bi tudi radi vroke dobili. Lehko bi vuiso, ali ne je scseo : Pravo je. Jezus me je med nje poszlao, ne osztavim je, raj szmrt gorivzemem. Oszem meszecov sze je szkrivao vu szvojoj fari od hizse, do hizse, vnoesi je mestivao, szpoved&vao betezsnike pohajao, vudne pocsivao i bogamolo. Kda szo njemi nar&esali, naj pazi na szebe, je odgovoro : vu mojoj fari ne ga csloveka, ki mi me odao. Vszi, escse deca, mladina szo mocsno vu szebi zadrzsali to szkrovnoszt i za vesz szvet, niti za ponuiane peneze ne ovadili, kde sze zdrzsava njihov duhoven paszter. Prinjem sze je tiidi zgodilo, ka je Jezus szvojitn apostolom obecsao, to ka dokecs on ne dopiiszti, njemi nikaj nemorejo. Ednok szo puntarje vono hiso prišli, kde je zajutrek meo. Kda je hizsni goszpoddr ovara, hitro ga na pod pod eduo korito szkrije. Dvajszretikrat szo sli kre korita i ne njim je na pramet prišlo, ka bi je gorizdignoli. — Eden driigi hip je v lesztvici v stali lezsao i nanjem puno szend, štero je marha jela. Viira njegova je escse ne prišla. — Szlednje szkrivavisese njegovo je bilo pri ednoj dovici v Milaudrie veszi. Tu szo ga vlovili, kda sze je ravno mesiivat pripravlao. Vednoj ladi ga je najseo eden voj&k, kda je povisz podigno. Ovaravsi ga, hitro nazaj puszti povisz, naj ne bode on zrok szmrti toga szvetoga duhovnika. Ali drugi szo ga v pamet zvčli, i mogo je ndjdenoga duhovnika naprejdati. Bitje, včzanje, preklinjanje, brszanje i vszakojacsko driigo razsaljenje je posztalo zdaj njegova pl&csa za vnoge triide, stere je za ovce, duše nemrtelne pretrpo. Vidite kak placsiije grešen szvet ? Pa je vredno njemi szluzsiti'? On je Jezusa szliizso i szvet ga je zato preganjao, ar Jezusa tiidi nemore viditi. — Eden vojak, sleromi je doszta dobra vesino, ga je tak mocsno sztiszno, ka njemi je krv na nojete priletela. „Neszrecsen, pravi njemi v velkoj bolecsini diihovnik — jaz szem ti nikdar nikaj hiidoga ne vesino, nego szamo dobro." Ali t& bolecsina ga je ne tak pekla, kak, kda szo njemi za betezsnike prinjem osztale szv. hostije vkrajzeli i oszkrunli. Naj to ne vidi, ocsi zapre i zvelikov zsaloszt-jov moli, „Goszpodne odpiisztli njim, ar nevejo, ka csinijo." Po deszet dnevnoj sztrasnoj vozi szo ga na szmrt oszodili i 1. 1794. febr. 21. szo njemi glavo vzeli. Kda je na moriscse so, boga je po poti moli i veszeli je bio. Njegovi farniki szo jokali i jocsics edendrugomi pravili, taksi szo mogli biti iuadsnji mantrniki tudi, puni szte-lovnim trplenjom i szdiisevnim veszeljom. 48 let sztar je bio Pinot Noel, kda je kak mantrnik Krisztusov i pravi zgled duhovnikov vu nebo odhajao po ono placso, stero njemi je, kak vszakomi dobromi duhovniki Jezus obecsao. Liidsztvo je po njegovih prošnjah doszta miloscs od g. Boga dobilo, ka je znamenje njegovoga nebeszkoga odi-csenja. Naj sze to ocsiveszno viipove, to je naj bode on tudi med szvetce prišteti, (piszma szo zse v Rim paszlana) je gorecse zselenje vszeh dobrih krscsenikov. Daj sze nam to Jezusovo Szrce kem hitrej veszelo vcsakati. (Konec). S. Jz zgodovina sv. materecerkva. — Drugo preganjanje krsztsenikov. — o taksoj poti je vzelo zsidovszko liidsztvo grozo- * vitno kastigo za preganjanje Krisztusa i krsztsenikov. Po toj szpunjenoj szadbi bozsoj je Titus nazaj domo odiseo z szvojim seregom v Rim, kde je, kak znamo, njegov ocsa Vespasian bio caszar do leta 79. ga. Po njegovoj' szmrti szo szi rimlanci Titusa za caszara zebrali, nego to najvisiso oblaszt je szamo tri leta noszo, pa je te vmro. Gslovek je jako dobre duše bio, csi li, ka pogan ; pravijo, ka je vszaki den za zgiiblenoga drzsao, kda je ne meo priliko kaj dobroga vcsiniti. Za njim je njegov b;at JDomitidn caszarsztvo prekzveo, ino je ravnao od leta 81-ga do 96.ga po r. Kr. Krszlsanszlvo je toga hipa v Rimi zse preči razširjeno bilo, csi li, ka je Nem caszar krszfscnikc steo z Rima z cela odpraviti. Celo vu caszarszkoj palacsi i vu caszarovoj. okoliscsini szo vnogi bili, ki szo Krisztusa za Boga molili i krive poganszke boge zavrgli. Kda je Domitian to zvedo ino csiio od toga, ka krsztsenicje Krisztusa za szvojega krala majo, je zacsno krsztsenike grozovitno preganjati. Najprvi med vlovl enimi je bio viijec caszarov Flavius Klement pa njegova zsena Flavia Domitilla. Mozsa je dao caszar vmoriti zsenszko pa odposzlao v pregnansztvo, naj tam preide. Edna druga Flavia Domitilla, caszarova tetica, pa dva szvetca po imeni Nereus pa Achilles szta tudi pregnaniva z njov i njeva naszkori vmorjeniva, Domitilla pa vu vozi osztala do caszarove szmrti i te szo njoj posztelo vuzsgali, ka je vu njoj zgorela z szv Theodorov i Euphrosinov, szvojimi prijdtelicami navkiiper. Te iszti caszar je dao vmoriti tiicli szv. Gervasiusa i Frotasiusa, szine szv. Vitalisa i Valerie, steriva szta za csasza Nero caszara za Krisztusa krv prelej&la, ar szta na prisziljavanje poganszkoga caszarszkoga namesztnika ne štela pogansz-kim bogom daruvati. To szo szamo nisterni po imeni, jezere je racsun onih, sterih imena ne poznamo. Zsidove je tiidi dao morili caszar, steri szo z Davidovoga pokolenja bili i kda je csiio, ka v Judaei escse zsive rod Krisztusov je dao vloviti i kszebi prignati v Rim dva kmeta, od steriva sze je poszvedocsilo, ka szta zaiszlino vu rodi z Jezusom. Teva szta njemi kazala szvoje razdelane, zsiio-nate roke ino njemi raztolmacsila, ka Krisstus nescse zemelszko kralesztvo pa ka na konci szveta nazaj pride szamo. Na to jiva je odpiiszto ino tiidi z preganjanjom krsztsansztva henjao, nego ne dugo po tom szo sze rim-lanci poreberili proti njemi ino ga vmorili. Bozsen cslovek je bio vu szvojem zsivlenji ravno kak Nero, pa to je veszelje nam, ka li bozsni szo bili nasi najveksi neprijatelje. — Rimszki papi prvoga sztoletja. — Szv. Petra zsivlenje szmo zse vidili. Vmorjeni je 67-ga leta po rojsztvi Krisztusovom. Za njim je bio rimszki papa szv. Linus od leta 67-ga do 76-ga devet let. Vu Rimi sze je vu visisoj soli vcsio, kda ie zacšiio od katoli-csanszke szv. vere ino sze zpoznao z szv. Petrom, ki ga je tiidi okrszto. Vidivsi pa szv. Peter njegovo znanoszt i vreloszt. ga je za puspeka poszveto i za szvojega nameszt- nika i poraocsnika imentivao. Po szmrli szv. Petra je' prekvzeo ravnanje szv. materecerkve, stero je modro vodo. Csiide je tiidi delao vnoge, tak ka szo poganje tudi zve-dili od njegove csudodelne mocsi ino szo ga zvali na pomocs vu betegah. Tak sze je zgodilo, ka je Saturninus consula*) hcsi, stera je vraga mela, tudi njega dala zvati pa je on iztirao vraga znje. Nego njeni ocsa je ne vervao, ka je to njemi od Boga dano, zato ga je dao vmoriti, kak comprnjaka iz zahvalnoszti, ka njemi je hcser zvracso. Za szv. Linusom je papa bio szv. AnaJclet od leta 76-ga do 88-ga. Ete je tudi zse za csasza szv. Petra piispek bio. Doszta neverno od njega. On je bio tiszti, ki je celi Rim na 25 far razdelo, ar je te zse krsztsenikov v Rimi doszta bilo. Vmro je za csasza Domitian caszara od mantranja poganszkih boharov. Te tretji za szv. Petrom je bio szv. Element prvi (za prvoga ga zoveme, ar je vecs papov bilo szledkar z tem imenom). Vodo je szv. materccrkev od I. 88—97. On je nikda z szv. Pavlom hodo okoli glaszit Krisztusa. Szv. Pavel pise od njega vu piszmi szvojem k filippejcom. Od njega szamoga tudi mamo piszmo, stero je on Korincsa-nom piszao, kda szo tti krive včre masztanole ino szo vnogi ne sleli duhovnikom podrvzseni biti, nego szo sze odtrgnoli ino brezi duhovnikov šteli vero drzsati. Vu tom piszmi on izkazse, ka je Krisztus nasztavo puspeke, mes-nike i diakonuse ino je ltidsztvo duzsno tem podvrzseno biti, zviintoga, ka je aldov szv. mese pa predgo ne szlo-bodno kda i kde stecs i od koga stecs poszluhnoti, ar szd imenuvane persone za to od Boga odredjene i szamo ti majo oblaszt daritev izkazati i nameniti kde i kda de bozsa szluzsba. Escso to nam szvedocsi eta dogodba, ka szo toga hipa krscsenicje vervali odredbo Krisztusovo, ka je glava szv. matercerkve rimszki piispek, to je papa, ar csi to ne bi drzsali, te ne bi Klement papi piszali, nego k szv. Janosi apostoli, ki je escse toga hipa zsivo i doszta blizse, v Antiochii.,.pa z toga vidimo, ka krivo vero vcsijo, ki pravijo, ka je Krisztus ne nasztavo papinsztva i duhov- *) Conml sze je zvao csarzlnik i nameszlnik caszarszki, kak dnesz den miuHzliT. nikov, kak znamo od nisteri krivovernikov. — Szv. Kle-ment je tudi vmorjeni od poganov, nego kakso szmrt je ravno meo, zagviisno ne vemo. — Od szv. Janos apostola szmo zse csteli, ka je 101-ga leta vmro, to je escse 4 let szledkar, kak szv. Klement papa. — Zsivlenje prvih krsztsenikov, vera njihoaa i bozsa szluzsba. Vu tom prvom sztoletji moremo praviti, ka szo krsztsenicje z veksega vszi szveto zsiveli. Vnoga trplenja, preganjanje poganov, i zsidovov, grozovitna szmrt, stera je na nje csakala, csi sze je zvedilo od njih, ka szo zavrgli poganszke boge, szo ne dopusztila szlabim ludem, ka bi sze okrsztiti dali. Krsztsenik biti i brezi greha zsi-veti je edna recs bila, za to zse szv. Pavel apostol nje szamo za szvetce zove vu szvojih piszmah. Poszebno sziromake i betezsnike szo radi meli, njim vszi pomagali i je hranili. Ti premocsni szo tak delili szvoje dare, kak csi nancs ne bi njihovo bilo. Edna lii-beznoszt Boga je prikapcsila vkiiper vsze, ne sze je locso med njimi bogateč od sziromaka. Za preganjalce szvoje szo molili vszaki den, za one pa, ki szo njihove rodjake zpomorili, poszebno, ar szo znali, ka szo neprijatela tudi duzsni liibiti. Obleka njihova je bila proszta, ne hinavna. Jesztvina kratka i ne za zsele, nego za szitoszt rejena, stera sze je z molitvov zacsnola i dokoncsala. Vnogi szo med njimi celi den nikaj ne jeli, szamo na vecser. Za pokojnih duše szo sze poszebno szkrbeli i vu podzemelszkih pokopaliscsaj, vu tak zvanih katakombaj szo bozso szluzsbo drzsati zacsnoli. Szv. krszt njim je vu taksem postenjej bio, ka szo vnogi po njem vszikdar vu beloj obleki hodili ino tudi diise vecs ne z grehom zamazali. Ki szo pa zadoszta neszrecsni bili vu greh szpadnoti, szo szvoje grehe naj-vecskrat ne vu szkrovnoj szpovedi, nego ocsiveszno po imeni vadliivali pred vszehmi i tak pokoro delali. Szveti hizsni zakon, steri je pred poganaini ne meo jako velko poštenje i sztalnoszti szo szveto csuvali, diihovni red poszliiholi iao csi szo betezsni bili, tiidi duhovnike domo dali z vati za volo szpovedi, precsiscsa vanja i szlednjega mazanja. Vsze to nam szvedocsijo sztarinszka piszma etih esaszov. Na meszto zsidovszke szobote szo na szpomin go-risztanenja Krisztusovoga, stero je v nedelo bilo, nedelo zacsnoli za szvetek meti, kda szo vkiiper zprisli szkrovno vu kaksoj hizsi ali podzemelszkoj votlini na „vlamanje kruha", kak szo pravili, to je na szv. meso, pri steroj szo sze vszikdar vszi precsiscsavali i szamo tiszti szo sli pred njim k szpovedi, ki szo sze ne za izcela neduzsne csutili. Szvetiii szo te zse tiidi poszebno bozsics, viizem i riszale i nisterne druge gode zsivlenja Jezusovoga, ovacsi szo pa vszaki den za szvetek zvali, ar szo pravili, ka sze krsztsenik vszakomi dnevi, steri ga blizse prinesze veki-vecsnoszti, veszeliti more. Apostolje szo puspeke znasztavili, steri pa duhovnike, ki szo szvete szakramente delili, mesiivali i predgali i tudi szo včzaprli iz obcfinsztva krsztsenikov takse, ki szo sze pobosati ne šteli na peldo szv. Pavla apostola, ki je zse szam eto kastigo mogeo ednok na haszek diise niicati. Vu veri szo bili podvrzseni papi i piispekom, kak je Krisztus zravnao. Nego nisterni szo sze znaisli zato, stere je satan zmesao, ki szo krive vere zacsinjali ino tajiti zacsnoli eden eli drugi tao vere, ali szo pa namenili z tem pridobiti vecs zsidovov i poganov, ka szo z zsidovszke i poganszke vere kaj vu krsztsanszko notrimesali. Zse szv. Paveo sze vojiivao proti njim, szv. Janos je pa szvoj Evangelium ravno proti krivovercvm piszao. Po imeni je imenuvati nam je ne vreduo, ar dendenesnji zse nikoga nega, ki bi tiszte vOre vervao: Kak szo sze zacsnole z vrajzsov pomocsjov, tak szo tudi minole vu kratkom csa-szi, szv. maticerkev pa osztala dale, kaksa je bila poleg nasztavlanja Krislusovoga. Bassa Ivan. Cslovek. Augusztus. — l — Escse ednok od 30. do 50 leta. » se vecskrat szam szi premislavao, kak dobro je ed-nomi proszlomi paverszkomi csloveki, ali pa roko-delavci; mirovno zsivč i doszta liidje od njega ne csakajo. V tjedni vu delo sztopi, v nedelo pa vu cerkev ide. Csi sze kaj malo razcsemeri, velki kvar sze njemi ne zgodi. Csi je pobozsen, nancs ga niscse v pamet nevzeme, ka bi sze stimao, za to je ne zadoszta bogat. Z szveckoga veszeljA szamo eden mali tal zadobi i nancs ne csiiti velko szkiis&vanje, ka bi sze k szveti pri-drgno. I csi more szlovo vzeti od etoga szveta, to njemi lehko ide, ar doszta ne odszt&vi, i z m&lov zagovornoszt-jov sztopi pred Boga. Taksemi prosztomi csloveki nede zsmetno vu nebesza priti. Ali da je eto zemelszko zsivlenje szamo proba i niscse ne pride vu nebesza, csi je szvojo probo ne pošteno presztao, z&to je escse proszti cslovek vnogim szkusavam vodjani i lehko sze potekne, zndbiti gorisztane, ali znabiti vecs gori ne sztane i na szkvarjenje pride. Na peldo: zsivlenje je szpodobno k siirkoj poti, stera vszigdar naprejpela ali vu nebesza, ali pu vu pekel. Csi je zdaj zse sto na pol poti priseo i escse zseno pa deco more z szebom neszti, csi je do eti mao glih vsze dobro slo, hitro sze njemi zdaj lehko kaksa neszrecsa zgodi. Gda szi najmre ti priseo k onoj stacii, steroj ime je hizsni zakon, ušjednok sze k tebi prilizse eden klantos. V gucs sze z tebom piiszti i ponudi sze tebi, ka de te szprevajao, Ar njegova pot tudi r&vno tam ta pela. Po poti de ti vszefelč gucsao. Kak bozsni csaszi hodijo, penez je malo; kaksa nevola je to, csi cslovek poleg dugov more escse deco i zseno hraniti; ka szta dedek pa babica csloveki tak dugo na sinjeki i nescseta mreti; ka csednomi sztoji szvet; ka to nemore greh biti, csi sze sto za szvojo fami-lio szkrbi, ka je neszpameten on cslovek ki ne zgrabi szvojo szrecso, z stere kaksi haszek na njega glčda. Tebi sze pa glava vrti i poleg ravne ceszte sze ti szkazse edna druga pot; on klantos te rata, naj bi na ono pot sztopo, 011 tam ne zablodi, ar jo dobro pozna, pa hitrej cil szvoj doszegne. Ti szi lo miszlis, ke szi sze na dobroga voja namero, za njim sztapas i ednok szamo vu blati vojznes z zsenov vred. Tvoj potni tivaris te pa niha i escse bole potehzsi, naj bi sze szploh zalejao — ino z hrzanjom ide iszkat drugoga csloveka, koga bi znova pogubo. Znas, sto je to bio? Hudi duh parovnoszti. Rezi prilike ti scsem escse delo razlozsiti. Csi sze sto ozseni i zacsa goszpodariti hitro sze vu duge szmete. Z molitvi sze szpozabi i escse vu cerkvi do kakse szvecke szkrbi vrtele vu njegovoj glavi. Csi szi pa mesterszki cslovek, te pa escse po nedelah i szvelkah delaš i nemas csasza k bozsoj szliizsbi prihajati. Csi mas kaj na odajo, tvojega blaga falingo zamucsas ino sze veszelis, csi szi koga zcseszao. Csi szi sztarisam telko zagliisao, ka szo grunt dali na tebe szpiszati, le njim ne das to, ka szi njim obecsao i zagviisno nebi doszta marao, csi bi dnesz cvoknoli. Bralja i szesztre sze pa morejo za szvoj herb pravdivati, ar njim ga ti ovacsi vo ne d&s. Deco nescses vu solo posilali, raj szi csi do ti ona domana kaksi haszek. Z szoszidami sze pravdivas za mejo, lecses okoli fiskžli-sov i birovije, tajiš, szlepis, krivo priszegas za edno grudo zemle. Od leta do leta sze poveksava vu tebi porovnoszt i vu tvojem szrci je na meszto Boga zlato tele goriposztav-leno, to inolis, tomi deri i rnocs szluzsis. I kaksi je tvoj Bog, taksi i ti posztanos, norcsaszti, kak tele. Kama bole szlarovicsen szi, vsze blizse szi k grobi. Nika ne voscsis drugotni, vsze bi rad k szebi zagrabo, escse od szebe za-tsjis vszo potrebno. I Ivoja vkupporoblena vrednoszt sze ednok li raztepe, ar ti szmrt prevzeme vsze, ka szi szi szpravo i herbasje do szi z szmejon talali tvoje bogasztvo. Zato bodi cseden i szparnelen, naj nebi na hudo pot zablodo, i za kaksimi zapelavcami hodo. Szkrb noszi na szvojo deco i csi njim nemas dati nikse herbije, daj nje navcsiti na kakso mestrio, ali v krscsanszkom postenom meszti i pazi na nje, naj sze ona z Boga nebi szpozabila, naj sze nebi szamo k zemli pridrgnola. „Lehko je lebi lak guc?ati — praviš ti — ali sto more zseno i eden sereg dece hraniti, on dosztakrat neve, gde bi krajcar vzeo, ka bi szi szol kiipo". Poszliisaj szamo pripovedavao bom ti edno isztinszko zgodovino. Bio je niki sziromaski szabolek, ki gda je zacsao na szvojo roko delati, je nindri ne dobo dela; ka malo go-tovcsine je meo, to je hitro goriodislo, i tak je ne meo liiLi penez niti dela. Csi pa k tomi sto e.scse deco i zseno ma, onomi je escse vsze hujše sztradanje. Zsena je od vnoge nevole betezsna lezsala, mala njegova deklicska je pa od zsaloszti z szkuzami prag mocsala, ocsa je pa szkoz okna gledao, csi bi njemi sto kakse delo prineszao. Tmicsna nocs je bila, viher je troszo obloke, tak da bi lomi nevolnomi szaboli vu viiha kricsao: nega nikse po-mocsi. Szabo szi je pa zdihavao z globocsine szrca k onomi, ki ne zapilszti nikse szvoje sztvorjenje. Ali pomocs bi zdaj vcsaszi trbelo. I odked bi prišla vu toj dezsevnoj nocsi pomocs? Jaz nebi znao, ti tudi neves, ali dobrotiven Bog zna i on tiidi posle pomocs ta, gde je najveksa nevola. Gda bi szabolek z rosznatimi ocsmi tak z szrca bogd-molo, nikak ruzsi gori po sztubah i k njemi sze vu hi-zsicsko potrudi. Szluga szoszedne gosztilnice je to bio. Eden tiihinszki goszpod sze tam zdrzsavao, ki je na gojdno nove hlacse potrebiivao. Szluga, naj njemi nebi trbelo vu tom bozsnom vremeni dalecs hoditi, sze je k tomi blizsan-jemi szaboli potriido, ki sze je ravno k Bogi za delo zdihavao. Sziromaski szabo hitro prekszkocsi k tomi tiihinci, ki vidivsi njegovo sziromasko obleko, sze ne prevecs na njega zaviipao, ino ga pita, csi bi meo viipanje obleko napraviti; sziiknja je draga i škoda bi bilo, csi bi kaj zafu-sao. Raj njemi da nisterni krajcar, ka sze je ta potriido, i da driigoga szabola zazvati. Csi szo szabola te recsi glih zsmetno sztanole, itak je gorizeo delo. Doma szi priszčde, csi je glih szlab bio od gl&da, ali eden pogled na betezsno zseno, na oglajeno deco njemi odzsene glad i szen — i gda je zorja pocsila, opravo je dogotovo. Na povedano včro je odnesze; i tiihjnec je z njim prevecs bio zadovolen. Vecs placsa sziromaskomi szaboli, kak je on proszo. Ali Bog je njemi vecs dao, kak szi je on proszo. On goszpod jo meo vu varasi vecs poznancov, pred sterimi je pohvalo lepo delo toga szabola, ki je od toga csasza mao telko dela dobo, ka njemi je vecs nigdar ue trbelo sztradati. Z tč pelde sze navcsi: sto sze vu Bogi viipa ino na njega naszloni, on zadobi vsze, ka potrebuje. ^pXrisesztni den je obraz K&rolov malo bole miro- ven bio. Liiblena mati je vszikdar prinjem bila, i sze zadr-zsavala od vszega, ka bi szina znalo razzsaliti. Ali ar je tiszti dčn pri szvčtom obhajili to proszila blazseno devico, naj njoj na pomocs bode, ka sze njoj poszrecsi od szina vkaj vzeti revolvo, pazila je nato prijetno priliko i kda bi ta prišla, etak pr&vi szvojemi szini: — Dr&gi moj K&rol, ti zn&s, ka szam pred tebov nikdar nikaj ne zatajila. (Zadoszta zsalosztno.) — Zaisztino je, liiblena mati, odgovori betezsnik, ti szi vszikdar tak liiblena tak dobra bila proti meni, da sze je meni tvoja liibldzen i dobrota dosztakrat za szla-boscso vidla. — Lubleni szin, to szam ne zato naprej prineszla, ka bi szi ti zdaj na vsza ona szmiszlo, ka szam tebi delila. Ve szam szama jaz tiidi tvoja i vsze je tvoje, ka je moje. Szamo to mene boli, da ti nescses meni dati tiszto, ka szam te zse vecskr&t. proszila. — Ka je to, draga mati ? Z nemskoga: Szlepec Ivan. Scsipkov šopek liiblene matere. V. Mati na blazino pokazse govorecsa : — Tiszta revolva. — Tebi je ne trebe ! — Za szpomenek jo scsem obdrzsali. — Zsaloszten szpomenek bode to, draga mati, ali prle mi doptiszti, ka včvzemem nabitek. — Ka ? Te je nabita tudi ? — Da, liiblena mati! Karol zszmejom gleda revolvo, vovzeine nabitek, potom jo pa ponudi materi. — Hvala-pravi mati i od veszelja szvojega szina obimne. — Ali ti tiidi vzemes od mene kaj ? — Zakoj draga mati ? Meni je zse vecs niksi szpomenek ne potreben, zdihava szi betezsnik. — Zdaj szi zse szamo ti n&jlepsi i naj liiblenesi szpomenek mojega szrca. — Dobro je dobro, pravi mati, tak nescses vzeti, ka tebi tvoja mati dati scse. — Ne, moja mati! szlobodiije sze betezsnik. Ne drzsim za potrebno, ka bi szi ti nad odebiranjom szpo-menka glavo trla zdaj, ve za kratki csasz tak merjem i konec bode meni. Csi po tom zsitki resz driigi zsitek pride, te tiidi ne potreben szpomenek, ar mojoj lilbez-noszti do tčbe szmrt ne vzeme konca. Ve zato draga moja mati, kajkoli mi das, rad vzemem. — Ovo, moj szin, to je moj szpomenek ! pravi mati i szini edno szvetinjico da, nasteroj je nevtepeno popri-jetje blazsene device Marije bilo gori. Vzemi jo proszim te i noszi jo na tvojih prszah. Betezsnik sze zcsiidiva i pravi: — Draga mati, nescsem tebi zsaloszti delati, ali proszim te, noszi jo ti meszto mene. Jaz bi jo szamo osz-kruno. Ti verjes vu mocsi blazsene Device jaz pa ne. Zato povej njoj, da njeno szvetinjico bodes ti noszila meszto mene. Csi bi jaz tiidi vervo vu njenoj ltibavi, lehko mi verjes, da bi to szvetinjico vszikdaf pri szebi noszo. Mati tiho posztane, da ne bi szina drazsila i zsalosztno ga gledavsa pravi: — Liibleni moj Karol itak moj blagoszlov, steroga ti vu imeni nebeszke materi delim, ne zavrzsi. Z szvetinjicov krizsa szina na cseli, odide vu szvo jo hizso i tam milo i britko jocse. Potom je escse tiszti den goripriszkala kapelico bldzsene device Marije i k njenim nogam polozsi od szina zadobleno revolvo i zahvalno molitev. Oh, ve je to bila prva zmaga, stero jo liiblena mati dobila nad nevernov diisov szina. VI. ' Majusa 16 toga je bio rojsztni den Karola. Liiblena mati sze ne szpozabila z toga, zse eden den pervle sze szkrbela, z kem bode szvojega szina poz-dr&vlala. Karol je naime jdko rad meo korine. Zato je drugi den zajtra eden lepi scsipkov šopek szkitila, i zavrzseno szvetinjico vu edno rozso szkrila. Potom je z šopkom odisla vu cerkev, kde je pri dvema mesoma, sterive je za poverjenje szvojega szina dala szliizsiti, vcsaszi tam pred oltarom pobozsno molila. Po mesi je zravenh Karoli sla, ki sze je zse zbiido. Dobro jutro, liiblčni moj szin ! — pokloni sze mati. — Bog te naj zsive escse dugo let i za szpomenek vzemi ete scsipkov šopek. Pred 28-letmi da szi na ete szvet priso, szam te z velkov lubavov gledala, kak szi vu zi-beli pocsivao i szam te „za mojo riszalszko rozso" imeli ii vala. Dnesz ti gledaj te šopek, steroga tvoja liiblena mati tebi da kak zalogo szvoje liibavi. Karola szo ete recsi jako pri szrci prijele. Z kužnimi ocsmi obima szvojo mater i roke kiisiivajocsi pravi: — Ti szi na szveti najbosa mati! Potom preglejiije šopek. Pridihava rozse, i na dale etak pravi : Obvarjem te šopek. Niham ga posziihsiti; i jeli moja szlatka mati, csi merjem, na moj grob ga bodes djala ? I vu mojoj liizsi gn bodern clrzso, dokecs te ne odsztavim. — Tak rad gori primles te šopek ? pita ga mati z neszkoncsanov radošztjov. — Z pripravlenim veszeljom ! Ve me za tak blazse-noga dene, ar szo korine jako lepe. Gde s^i je kupila ? Lehko v Florenci ? — Ne, nego vu nebeszkom orszagi, pravi hitro mati. — Vu nebeszkom orszagi! Vu nebeszkom orszagi! sepecse Karol. Žaisztino, csi je nebeszki orszag, te szamo tam morejo tak lepe rozse raszti. VU. Mati je na szebe nehala betezsnika, i szi je to pre-mislavala, ka bode szin delo, csi vpamet vzeme vu rozso szkrito szvetii jico. Karol je pa csiidecs gledo rozse, i gledavsi je vuednoj vara nikso lescsecse recs. Hitro odpre rozso i csiidivajocs vidi, da je lescsecsa sztvar ne drugo, kak szvetinjica na steroj je bio kep csisztoga poprijetja blazsene device Marije, steroga je on pred nisternimi dnevi zavrgeo. Vu roke jo vzeme, i brezi toga, da bi znao ka dela, goriszkricsi: — Oh, kak lepa Madonna je to ! Zda jo k viisztam nesze i kiisne. Vu tom megnjeni kaje prehodilo szrce Karola ? Szilno szpreobrnjenje je bilo to, stero je odprlo njegovo pamet i szrce. Tak sze je njemi vidilo, da szame blazsene device, nebeszke Matere glasz csiije, stera etak pr&vi njemi: — Jaz szam tvoja nebeszka Mali ! Ztem je obladani bio. Vu ocsi szo njemi szkuze prišle. Vcsaszi szvojo liibleno mater d& zvati. Draga moja mati. primle gori naglo pridocso, gledaj szamo, tii je szvetinjica, stero szam za«rgeo. Ovo nazaj je prišla vu šopki. Popravici je z nebeszkoga orszaga priso. Oh, kak milosztivno dobra je bldzsena devica Maria ! Ona je dala meni nazaj zse davno zgiibleno vero. Zdaj zse verjem vu njej i od tebe jo escse bole liibim i postiijem. J Na ete recsi szo szo szkuze veszelja i blazsenszLva polejale njeno lice. Z glasznim i veszelim kricsom sztiszne povrnjenoga szina na szvoje szrce, ki je duhovnika zselo, naj sze z szmilenim Bogom zmin. Za mali csasz pride on redovnik ki je zsalosztno mater pred dvema tjednoma etak tolazso : — Szamo sze viipaj ! Szveta devica povrne tvojega szina. Gda je redovnik notrisztopo, Karol je szvetinjicov na sinjeki vu sztolci szedo. Pred njim na ednom malom sztoli je pa bio šopek i razpitje lublene materč. Duhovniki sze je z velkov pokornosztjov szpovedo i kdabi odvezanje dobo je etak pravo : — Lubleni duhovni ocsa, popravici morem vadluvati, da je denesnji den naj blazsenesi den mojega zsitka. Oh ! kak blazseni szam zdaj ! Viitro k szebi vzernem preszveto telo i krv Goszpoda Jezusa KriszLusa, te pa lehko pomene pride blazsena devica Marija, da me odpela. Z veszeljom merjem. Na drugi den szo poleg njegove hizse oltar gorposz-tavili. Duhovni ocsa szo meso szluzsili, pod sferov sze je on z naj veksov poniznosztjov precsiszto. VIII. Karol je potom to zselenje meo. da bi rad bio, csi bi dve nuni pri njem bile ; stere bi vu dne i vu nocsi na njega szkrb mele. Lublena mati je z dovolnosztjov szpunila prošnjo szina. Nune szo obcsudovale pobozsnoszt betezsnika i Ar szo poznale njegovo pretecseno zsivlenje szo ga proszile, naj njim pove, kak je neveren posztal ? Karol na szlednje popuszti prošnji nun i eden deii etak prdvi prednjoj nuni: — Ki sze za nevernoga kazse, je escse ne taksi. Lehko pravi, de ja neveren, ali ki je vu taksem n&vuki bio gorsz-hranjeni kak jaz, nemore celo taksi posztanoti. Moja od roditelov i vucsitelov vu mojo diiso vlejana vera je tiidi ne preisla cčlo, nego szamo szo jo zagrlili trplenja i moji velki grehi. Naj verjejo liiblena Gabriella szesztra k tomi, naj sto neveren bode, escse ne zadoszta, csi taksi scsč biti! Znam, da sze nepriatelje szvete matere cerkvi szmej&li bodo nad mojim povernenjom, ali jaz zato nikaj nemdram, ve oni nemajo drugi cio, kak Krisztusa spotati i proti szvetoj materi cerkvi beszneti. Takse spotanje rad prenašam i rad trpim. Na nyihovo odiirjavanje tiidi doszta ne dam ve oni odurjavajo vszakoga, ki sze z hude poti na dobro pot povrne i ga za »szlaboga csloveka" drzsijo. Naj bodo prepricsani Gabriela szesztra, ka iz szrca gucsim i dobro znam, ka gucsim. Ravno to je pravo K&rol redovniki tiidi kak njego-vomi diihovnomi ocsi, ki szo ga vecskrat pohodili i jih proszo, ndj bi ga znovics i znovics odvezali. Med tem je vecskrat ponavlao, ka je njegova nevernoszt ne isztinszka bila, ka sze z toga lehko szpoznalo, da kelkokrat je na szmrt miszlo vszikdar ga tozsila diisnaveszt i ga sztr&h obiseo. Kda je zvedo, koliko sze njegova liiblena mati szkuzila i keliko molila za njega, rad bi vido tiszti oltar, steri je szvedocsansztvo szkuz i molitvi tuzsne matere. Ali vracsitelje szo zavolo njegove szlaboszti niti to ne dopiisztili, ka bi ga na sztolci neszli vu cčrkev blazsene Device. Ali materna liibezen vsze gornajde. Najsla je priliko, da sze ta prošnja lehko szpuni. Velko podobo dd. napraviti k olt&ri szpodobno i ta da szini. Karol jo k szvojoj poszteli da posztaviti — poleg je pa bila fotografija liiblene materd i šopek — i bldzseno je ponavlao recsi: — To szo moje veszelje, moje blazsensztvo ! IX. V. Od povrjenja Karolovoga je dva tjedna minolo. Njegov szt&lis je ednako szlab bio. Med tem sze trikrat szpovedo i precsiszlo. Po tre -jom obhajili je gorivzeo szlednje mazanje tiidi. Za dva dni sze pali szpovedo i precsiszto. Pri belezsniki klecsecsa mati i edna nuna szta rozsni venec molile. Na ednok csiijela hripanje. Karol nazaj nagne glavo i je zviinszebe. Mati sze ta pascsi, vu szvoja narocsa ga zdigne, na pomocs zovč Jezusa i blazseno Devico i moli za mira-jocsega. Njeno molitev je poszluno G. Bog, ar sze je vcsa-kala, ka sze je szin povrno i vu njeni narocsah dao nazaj szvojo diiso szvojemi Goszpodi i Szvoriteli. Liiblena mati je tiszti rozsni šopek, steri je szina na dobro pot povrno vu ocsinszkom grobi vu edno zlato po-szodo polozsila, kak je Karol zselo. Nakrizsi je bila podoba csisztoga poprijetja blazsene device Marije i pod podobov ete napiszek: — Quod Deus.imperio, tu prece Virgo potes to je : — Ka Bog z zmozsnosztjov, ti Devica z prosnjov lehko vcsinis. X. Za volo pravice escse naszlediivajocsa moremo povedati. Karol je pred szvojov szmrtjov eden tjeden to proszo od diihovnoga ocso, ki szo ga pohodili: — Duhoven ocsa, oblaszt njim dam to je dopiisz-tim, ka po mojoj szmrti, kak i kda sze njim za pripravno bode vidilo, naj razglaszijo moje povernjenje. Naj vcsinijo to na diko csiszto poprijete device Marije, pa tiidi zato naj drugi neverni moj zgldd naszledujejo. Duhovni ocsa obecsajo to betezsniki. I kda bi prišla prilika razglasenja, perle szo lublenoj materij na znanje dali stera je to piszala nazaj : —^ Daj dobrotiven Goszpodni bozse, da ona csudna zgodba, stero zdaj duhoven ocsa razglasziti zselejo, bode tolazsba vszakoj materi, stera je za volo grehov szvojih szinov vu taksi sztalis prišla, vu kaksem szam jaz bila i naj bode kakstecs velka nessrecsa, szamo sze naj bdt ri i viipa, kak szam sze jaz batrila i viipala. I szpoznala bode ka je prošnja blazsene device Marija tak velka i mocsna, ka po njoj G. Bog szpuni njeno zvelicsavno zselenje. Po „Vir. Kert": Bober prijatel. (Konec.) Navuk za meszec augusztus. Nedela po Velikoj mesi. Szveti Joakim. zvisavanji nebeszkom to je po koronuvanji Blazsene De-vice Marije, ka szmo na veliko meso obhajali, sze szv. maticerkev szpomeni z onih dragih sztarisov ki szo jo na szvet d&li, szpomene sze z njenoga ocse szv. Joakima i zednim tudi z njene matere szv. Ane, stero god escse zo-szed julija 26-ga obhaja. Zmiszlimo szi mi tiidi zdaj na njidva. Isztina, ka szv. piszmo od njidva mucsi, ali glaszno szvedocsijo od njidva pobozsnoszti szveti sztarinszki ocsaki. Szv. Epifanim pise „ Marijini sztarisje szo bili Joakim i Ana, ki szo sze szvo-jim zsivlenjom Bogi dopadnoli i szpodoben szad tiidi rodili, szveto Devo Marijo, cerkev i zednim tudi mater bozso". Bogi szta sze dopadnola i natelko szta sze dopadnola, ka szta njidva na szvet dala mater bozsjo, precsiszto Devico Marijo. Zaisztino csuduvanja vreden je mogo biti njidva zsitek, od nasz nedoszegliva njidva szvetoszt, ka szta to veliko miloscso od Boga vredniva bila zadobiti. Nad tov velikov i zmozsnov obldsztjov sze csiidčcs szv. Damasz- — y46 - censzki Janos goriszkricsi „Oh blazseni par Joakim i Ana! Vama je vszaka sztrar podvrzsena. Po vama je dobo Sztvo-ritel od vszeh darov najimenitnesi dar, naime csiszto mater, stera je szamo Sztvoritela bila vredna". Csi je pa tak velika Marijinih sztarisov oblaszt, pitam Szv. Joakim i Ana z Maiijikov vu cerkvi. vasz lubleni cstevci, mogocse bi bilo to veliko zmozsnoszt szamo za szebe obdrzsati, i nasz zsnjov ne pomagati? Ki lubi on pom&ga, keliko li more. Szv. Joakim i ina pa labita nasz, ovak jedine hcseri nebi Bogi na szlUzsbo poszvdtila, nebi jo kak tri leta sztaro deklinco v cčrkev odpelala, naj tam tisztomi szluzsi, od koga szta jo dobila, naj sze pripravi za vredno mater Jezusa Krisztusa i za vredne mantrnico vszeh mantrnikov. Njidva hcsi je za Jezusom za liidih naime naj vecs pretrpela. Za mantrnico szta jo dala, ar szta nasz liibila, za pomocsnico je ponujata, ar nasz lubita. Marija nam je mati, Szv. Joakim i Ana pa szo sztarisje Marijini. Decsica bezsimo k njima, naj sze pri materi nasoj molita za nasz, ka bomo vszi dober szad rodili kak njidva toga najbolsega: Marijo. Dober szad szo vasi dobri farniki, dulovniki szo vasa dobra deca sztarisje, je vas neduzsen zsitek mladina i decsica. Szklenem moje recsi szrecsmi szv. materecerkvi „Hva-litno dicsnoga mozsa vu njegovo m pokolenji, dr njemi je Gosz-pod vszeh narodov blagoszlov podelo i szvojo urocsino je potrdo nad njegovov glavov (kj.). Edna zapoved — naša duzsnoszt. o naj prvo, ka je kednoj dobroj spovedi potrebno je : diisneveszti zgriindavanje, to je ; premis-lavati, kakse grehe je sto vcsino od szlednje szpovedi ? I naj to lezse szpuni more k szvetomi Diihi Bogi moliti, naj me pamet preszveti. Po tem po redi vzeme grehe, slere je zmislenjem, pozselenjem, govorjenjem ali zcsinenjem vcsino. Oprvim naprej vzeme deszčtere Bozse zapovedi, ino etak premisl&va: Jeli znam to vsze, ka eden krscsenik more znati, naj vecsno zsivlejnje zadobi ? Včrjem, ka nam szv. Mati Cerkev naprej da, szam poszlusao ali csteo takse recsi, stere szo proti krscsanszkoj včri — poszluso szam Bo-zso recs, stero szo mi driigi oznaniivali, ali mi je Bog szam vszrci obudo — pobudo szam vflro, viipanje i lii- beznoszt vmojem szrci — ne me je szram bilo za volo moje krscsanszke včre — prekrizso sze szam, gda szo me drugi vidili — ne szam rabo tdkse skeri, od stere szam Bozso mocs csakao (compernijo) — ne szam sze zaviipo v Bozso miloscso na telko, ka szam sze zato tak dugo ne szpovedo, ar szam szi miszlo, ka je Goszpodni Bog miiosztiven ino mi grehe odpuszti csi glih bom dugo vgrehi — szpunjavam zapovedi Bozse, hodim dosztakrat k Szvesztvam — dobro szam opravo moje szpovedi — poszto szam sze one dni, stere mi szv. Mati Cerkev za-pove i tak na dale. Druga zapoved : Tvojega Goszpodna Boga imena zaman ne vzemi. — Jeli: szam Boga i Jezusa ime ne rabo za preklinjanje — vcsemeraj szam ne Bozso pravico odiirjavo, ne szam Bogi kaj obecso i neszpunjeno nihao — ne szam znoro mojega blizsnjega i tak na dale. I tak vsze deszetere zapovedi szi premislavamo. — Ta dale naprej vzememo szv. Matere Cerkvi petere zapovedi. Jeli szmo szamo edeu ali vecs grehov vcsinili, jeli szmo ne bili talnicke vludszkih grehih, szteri szo : druge na grehe ratati, prepovedano delo zapovedati, vdriigih greh privoliti, drugoga na greh nagibati, drugoga grešno csinenje hvaliti, drugoga greh zamucsati, drugoga grehi sze prekpiisztili, njih vgrehi pomagati, drugih grehe zagovarjati. — Jeli szmo drugim na pomocs bili, gda szo oni telovno ali diisevno nevolo meli ? Jeli szmo szpunili nase sztalisne duzsnoszti. Tu sztarisje morejo miszliti na ono duzsnoszt, stero proti szvojim mlajsom majo ! Tak gda szmo zse vsze na vpamet vzeli, ka za greha szmo vcsinili, ali dobroga zamudili teda pride ta drugi del szv. pokore Szvesztva : pozsaliivanje grehov. Pozsaliivanje grehov je tak potrebno, ka brez pozsa-liivanja nega odpiiscsenja, to nikaj ne more zadosztiti. I liidjč ravno na to obrnejo to naj mčnso szkrb. Pozsalti-vanje je odiirjavanje grehov vise vsze druge hudobe i zsaloszt vszrci, ka szmo Bogži zbantiivali zmocsnov oblii-bov, ka Boga vecs nemo zsalili. I to je ne velko delo. Csi szi zsmiszlimo ka je grešiti, greh vcsiniti, csi znamo, ka zgrehom Bogi necsaszt nepokornoszt, odiirjavanje i nezahvalnoszt zkazsiijemo; csi szi zmiszlimo, ka ztem szebi kvar delamo ar szi vekivecsno pogiiblenje zaszlOz- simo ; csi sze szpomenimo kelko je trpo nas szladki Jezus za nasi grehov volo, pravim csi to vsze na vpamet vze-memo, te nam nede zsmetno grehe szi pozsaliivati. I csi grehe zaisztino pozselujemo — i tak szmo duzsni csiniti, ar nacsi odpuscsenje nezadobimo — z toga izhaja edna mocsna obliiba, ka vecs nemo grešili. Tak moremo nihati grehe — i novi zsitek zacsnoti. I ne dojde praviti: Bog moj nescsem vecs grešiti, nego ocsitno moremo oblatiti, ka te pa te greh nevcsinim vecs, to pa to ta niham i etak bom delo. Gda je Klodvig fran-cuszki krao vleti 496. szv. krszt steo gorvzeti i je vido to velko parado, je pitao szv. Remigiusa : »Szeti ocsa, to jo tiszti orszag, steroga szi meni obecsao ?" ino na krsztni sztiidenec pokaza jocs njemi veli; »Glej, to szo vrata onoga orszaga. Nagni glavo, deni doli prevzetnoszt i oblecsi sze vpobozsnoszt i poniznoszt; moli ka szi do etiga mal szezsgo, i zezsgi, ka szi molo !" Glejte to je mocsna obluba, zezsgati ka szmo liibili: grehe, i csiniti, ka szmo zamudili: jakoszti. Zaisztino sze moremo szpreobrnoti, krscsenik more z vore zsiveti, on more na szvoje zvelicsanje szkrb meti. Zato pravijo szveti ocsaki, ka je szv. pokore Szveszto »drugi, novi krszt". Sztari, grešen cslovek sze more zlecsti, i novoga, szvetoga csloveka oblecsti, Krisztusa zsivlenje more zsiveti, csi z Krisztusam scse kraliivati. I csi to vsze szpuni, csi znk, ka je njegov namen na etoj zemli, i kama scsč pridti, te z szrca rad poklekne pred szpovednico. Vo sze scsč zmiriti z Goszpodnim Bogom, novi zsitek scse zacsnoti, zato veszelo ide konomi, steromi je Krisztus oblaszt dao, grehe odpiisztiti, koga je za szvojega namesztnika posztavo. To je taksi cslovek sze rad szpove i ne szamo ednok vleti, nego vecskrat to vcsini. On tiidi rad szpuni, ka za tem pride, namrecs zadoszta csinenja. Zaisztino cslovek je taksi sziromak, nevolen i szlab, ka zszvojov mocsjov bi nigdar ne mogeo zadoszta vcsini ti za szvoje grehe. On je ednoga neszkoncsanoga Boga zbantiivao, nemogocse je teda njemi tomi neszkoncsanomi Bogi kaj prijeto vcsiniti, ka bi telko valalo, kak velko je zbantuvanje. Grešen cslovek bi mogeo teda zdvojili, csi bi zszvojoj mocsjov mogo Boga zmiriti. I glej, tii proti pride nam Jezus Krisztus. On je zadoszta vcsino za nase grehe, ino da je on Bog, jedinorojeni Szin Boga, on je neszkoncsano zadoszla csinenje doprineszo Bogi Ocsi za nasz nevolne. Gda teda mi od duhovnika pokoro dobimo, to je nika drugo, ka mi tiidi znasov mocsjov telko dopri-neszemo, ka nam je mogocse i tak naso zadosztacsincnja z Krisztusovim vkiipprikapcsimo. Zato pravi szv. Augusz-tin : „Ki te je sztvoro brez tebe, te ne zvelicsa brez tebe", to je, Bog te je sztvoro brezi tvoje vole, ali ne zvelicsa te brezi tvoje vole i djanja. Primli zato zdobrim szrcom ka od duhovnika za pokoro dobiš i opravi jo kak naj prvle ti je mogocse. Kelko ludih je zse veszelo i zcsiszlim szrcom slo od szpovednice vkraj, kelko ludih da hvalo Bogi, ka je szv. pokore stveszt\o nasztavo! Zaisztino lepo pravi szaljezi-anszki szv. Ferenc „ka je edna dobra szpoved balzsam na diiso gledocs, steri ocsiszti diiso od grehov i zvracsi njene rane". Dobro delo je sze szpovedati! Ali dobro sze moremo szpovedati. Dobra szpoved peroti da szrci, vkraj vtrgne od zemle csloveka, ino ga k Bogi pripela. Naj cslovek dobro szpoved more vcsiniti, na to je potrebno, naj od celoga zsitka vadluje szvoje grehe i naj sze vecskrat szpove. On, ki tak miszli, ka szo njegove szpovedi, stere je do toga mal vcsino poleg ednoga zroka — kakti: ar je ne meo popolno pozsaliivanje, ali je ne bila cela, ar je nisterne grehe zbojaznoszti, ali szramezslivoszti zakrio — pravim on je duzsen edno szpoved od celoga zsitka opraviti. Taksi tudi more vadluvati, kelko szpoved je tak opravo. I csi ravno je taksa szpoved ne vszaksemi potrebna, ar je szvoje szpovedi dobro opravo, itak escse tudi taksemi je doszta vredna. Ar doszta liidih tak miszli, ka oni po krscsanszkoj včri zsivejo, velkoga greha ne csinijo i tak njim je ne potrebno. Ali ne je tak! Mi szmo tak nevolni i szlabi vdiisi i teli, ka dosztakrat ne vzememo na pa net, kak grozno szmo Boga zbantiivali, tak szi miszlimo, ka szmo ne grešili, ka szmo dobri krscseniki i itak sze je greh vnase szrce szpravo, ar mi szebe bole liibimo, kak drugoga, tak szi miszlimo, ka szmo dobri — po pravici szmo pa velki grešniki. Tak cstemo od szv. Viucencija ka szo njega ednok k ednorni betezsniki zvali, steroga szo liidjd za dobroga krscsanika meli. Szv. Vincencij, gda je betezsnika včposzliiso, je ne znao ka bi delo, tak lagoja je bila toga betezsnika diisnaveszt; zato gaje proszo, uaj edno szpoved opravi od celoga zsitka; betezsnik je privolo na to i je vadliivo grehe od celoga zsitka. Gda je te betezsnik szpoved opravo, ne je raogeo za doszta hvalo davati Bogi i szv. Vincenciji tak je blazsen bio, ar — pravo je betezsnik — csi bi ja to ne doprineszo bi sze mogeo pogiibiti. Vszaki krscsenik naj teda kszrci vzerae to priliko, ar kak szv. Terezia pravi: „edno diiso, edno szmrt, edno szodbo, edno vekivecsnoszt — edne nemrtelne diise edno zvelicsanje mamo". ■ Ki szvojo hizso szvoj hram ne csiszti, za isztino szmetje i grdocsa sze szpravi vkiip vnjej. Vecskrat moremo teda nase hizse včmeszti, ar csi dugo ne metemo, zsmetno jo je teda zcsisztiti. Ravno tak je z nasov diisov! Ki jo ne csiszti, ne mete, to je ki szmetje — grehe niha dugo na dilsi i vdiisi, on je zsmetno zcsiszti zsmetuo opravi edno dobro szpoved. Zato moremo vecskrat kszpo-vedi iti. Dober i poredi cslovek szvojo hizso ne zapiiszti, dober i pravi krscsanik szvojo diiso ne niha vszmetji, vgrehi. I to vsze bole ar neverno, gda pride szmrt. Tak je pravo nas Zvelicsiteo Jezus Krisztus: „csi bi hizsni goszpod znao viiro, gda tolvaj pride, bi ne dao szvojo hizso podkopati" to je, csi bi cslovek znao, gda pride szmrt, bi ne tak neszpameten bio, ka bi vgrehi osztao, nego bi sze ocsiszto od grehov. I ta dale pravi Jezus Krisztus: „ Bojte pripravleni: ar nevete ne dneva ne viire, gda Szin cslovecsi pride . . . kak tolvaj pride Szin Bozsi". Gda szi ne bodete miszlili, teda pride szmrt ino te mogli pred Szina Bozsega iti; gda te szi miszlili, ka je szmrt escse dalecs, ka escse csasz mate sze szpraviti i z grehov sze szpovedati, te pride po vasz ino vasz posztavi pred Szodnika. I ka more teda taksi cslovek govoriti, kakso zagovorjenje szi more naprej prineszti? To ka je ne meo csasza ? ali ka je ne rmszlo, ka de tak rano mogeo pred Szodnika iti? StJ bo viipao to Jezusi, pravicsnomi Szod-niki povedati ? Ar csi to pravi ka je ne meo csasza sze szpraviti: lazsa, i csi pravi, ka je neznao, ka lak rano po njega pride : lazsa. Nega szmilenja, idi, ka szi szliizso, to szi dobo: idi vogenj . . . bode Jezusa recs. Dober krscsenik, verna duša to nigdar nede csula, ar zse na tom szveti vsze vcsini, ka je na zvelicsanje potrebno. On de szpunjavo vsze, ka Krisztus i szv. Mati Cerkev zapove, njega ne Irbe opominati, naj vecskratide k szpovedi, on zse na etom szveti z Krisztusom zsive, zato de tudi na onorn szveti z zsnjim kraluvao. Tak naj bode, naj doszta dus zsnjim kraluje. Horvatli Lovrenc. Poszvecsenje szvetka najszvetesega Szrca Jezusovoga. Pri Szvetom Szebestjani je sz szvesztvom szv. mesa bila, pri i po steroj sze je do 70 ltidih precsisztilo ; po szv. mesi szo verniki z velikov pobozsnosztjov porni-rilne molitvi opravili. Oltar je lepo bio okincseni i sz vecsami preszvetleni. Na Tišini kak nam eden mladenec pise, szo pa najvecs vcsinoli dobromi Szrci na radoszt. Njegovo naznanilo je szledecse : Povszod bojdi lubleno, moljeno najszvetejse Szrce Jezusovo zdaj in na vsze veke Amen. Predragi csasztitelje najszvetejsega szerca Jezusovoga i cstevci Marijinoga liszta! nas cenjeni Marijin liszt nam je zse vnogo od kaksih pobozsnosztih i szlavnosztih pri-neszo, kak sze je vu steroj fari kaj obszluzsavalo Bogi na csaszt, i na sztavo Marije Device! pobozsnoszt Szrca Jezusovoga je kaj lepo razširjena med našimi bratami nase mile szlovenszke krajine i kak vmogim je znano od bluzi i dalecs, da je prva bratovcsina v našem kraji Szrca Je- Drobizs — Oldszi zusovoga prinasz na Tišini po zdasnjem precsasztitom goszpodi esperes plebanosi notri vpelana i ponjoj sze je blagoszlov bozsega Szrca razlejo po gorah i dolah, naj sze pa nasa szrca tem bole na liibezen z vuzsgijo do tisztoga, ki je tak liibo te szvet, da sze je popolnoma vszega dariivo za njega, vam scsem dragi csasztitelje naj-szv. Szrca Jezusovoga i cstevci Marijinoga liszta na kratci popiszati kak szmo sze mi pripravlali na liibezni pun szve-tek Szrca Jezusovoga. Predvecser, to je dne 21-toga junia szmo celo nocs csuvali pred oltarom Szrca Bozsega! ob 9-viiri vecser je bio oltdr z cvelocsimi korinami okincsani i zgorecsimi szve-csami razszvetleni! pred njim pa lepo število mladencov i Mozsov klecsati i tak sze je zacsela pobozsnoszL z raznimi molitvami poszvecsenimi na csaszt najszv. Szrci Je-zusovomi v najszv. Oltarszkom Szvesztvi bodocsemi. Nadale peszmi szo nam tiidi ne mejnkale na csaszt najszv. Szerci zlozsene poszebuo genlivo je sla tirolszka ndrodna na csaszt Szrci Jezusovomi zlozsena. Med v nogimi pobozsnosztmi, stere szmo zse gda opravlali je bilo to najbole genlivo; cerkev sze v gojdno zaran szkoro vsza napunila-. kak navadno v nedelo, cse ravno je liisztno z delom v tisztom csaszi najbole oblo-zseno bilo. Szpoznalo je, ka je nase delo brez bozsega bla-goszlova prazno. Prle pa, kak dokoncsam moje vrszte, szmo duzsni sze zahvaliti našemi gorecsemi diihovnimi paszteri, steri szo zse predvecser v szpovednici csakali szvoje ovce i vgojdno zardn pred 4-ov viirov szo netrtidlivo pripravlali szvoje verne na to uebeszko goscsenje. Vnogo jih bilo pri szv. precsiscsavanji. Glejte csaszlitelje, Jezusovoga Szrca! kaksi trost je to za vszakoga. Pobozsnoszt k preszv. Szerci Jezusovomi je podloga vszeb naših naj bolsih prisesztnosztih. V tom Szrci iscsimo pomocs i zvelicsanje, to szo nase najiszkre-nejse zsele! Bratje, szesztre sirom nase krajine proszite szvoje duhovne pasztere gde escse nemate te lepe pobozs-noszti notri vpelaue, naj sze poszkrbijo zato! Pomagajte njim k tomi deli, in vidli bodete, kak de zacsnolo cveszti duhovno zsivlenje med vami. To je nikaj ne tezskoga, csi nemate Szrca Jezusovoga Oltara i njegove podobe, brez toga lehko zacsnete pobozsnoszt, ve mate Jezusa vu naj-szv. Oltarszkom Szvesztvi pod podobov kruha i njegovo najszv. Szerce, stero je ogenj bozse liibezni prineszlo na zemlo, i njegova szrcsna zsela je naj sze vesz szvet zvuzs-ge od njegove lubezni! dragi krscseniki teda na delo i v boj. Širimo csasztenje najszv. Szrca Jezusovoga vu sterom szo vszi kincsi modroszti i znanoszti. V Kroplivniki (Gr&dska fara) szo tamsnji g. plebanos pr. Bednarik Rudolf eden lepi krizs bagoszlovili aprila 22 ga, steroga szta Morcsics Stevan i Jula dala goriposz-taviti. Z farne cerkvi je precesija sla k opletenomi krizsi z velikim seregom v belo oblecsenih deklin, stero szo gp. Kuhar Alojzij kaplan vodili ki szo pri krizse tudi predgo meli. Nove mese. Trije nasi rojaki szo v bliizi pretecsenom vremeni Bogi prvo daritev prikazali. Lenarcsics Imri pri szv. Jiirji 29 junija, Horvat Lovrenc na Gornjem Sziniki i Gergorics Mihal v Martjanci julija 8-ga. Molimo za njih, ka osztanejo gorecsi za dušo szvojega naroda sze iz szrca szkrbecsi duhovniki. Blagoszlovi je Szrce Jezusovo ! Sztrela je vdarila ednoga csloveka v burgavszkom bregi pred petrovim tiszto nedelo, kda sze je po szeno pelao s szvojimi kravami. Krave szfa obedve na meszti poginole, cslovek pa tiidi pol mrtev vkup szpadno. Nevem, jeli je odzdravo, eli ne, nego to szi miszlim, ka vecs szve-tesnji den ne bode szena vozo. Na Petrovo je jako lepi den bio v nasoj okolici pa pred Petrovim v nedelo tiidi. Goszpoda z Szv. AIexiusa szo v nedelo preči szena dali domo szpravili, stale szo zse pune bile, szena je bilo do 160 vozov gori, pa szo tak zdaj zse mirovno lehko csakali na dezsdzs, nego pred Petrovim tiszti vecser okoli polnocsi sze szamo din szka-zse ober stale pa lepo szenoje vu dvema dnevoma v pepeli lezsalo. Jeli, ka Bog doma tiidi zna vzeti csi sese? Csiidovitna mocs szv. rozsnoga venca. Ne dalecs od meszta Nagaszaki, poleg morja je na Japonszkom mala vesz i dolina med bregami, stera dolina okoli veszi 6—7000 prebivaleov ma, ki szo z veksega vszi katoli-csanci med tem poganszkim narodom. Dolina i vesz sze zove Urakami. Liidsztvo je szivomask i polodelszko liidsztvo. Tu med tem liidsztvom je hodo szv. Ferenc Xaveri, okoli leta 1549-ga ino je glaszo vero Krisztusovo, nego Japonci szo po njegovom odhodi miszionare zpomorili, vsze krszt-senike na szrnrt obszodili i vopovedali, ka odszega mao szamo tiszti tiihinec szlobodno v Japonszko sztopi, ki szv. krizs z nogov potlacsi, kda na sziiho pride z hajova. Po taksoj poti szo pa miszionarje ne mogli vu to drzsanje. Eta posztava sze je tam leta 1854-ga zbriszala na telko, ka zdaj zse ne devajo razpelja pod noge tiihincov, kda scsejo vu drzsanje njihovo idti. 1858-ga leta szo sze nis-terni missionarje podali vu Japan i vu Nagaszakii je niksi Petitjean bio prvi missionar, ki je tii tudi malo kapelico gorposztavo ino sze je vcsio jezik tisztoga liidsztva ino molo, naj njemi Bog da pomocs, ka ete sziromaski narod z pogansztva blodnoszti na vednako pot Krisztusovo szpravi. 1865-ga leta, 7 let po tom ka je ta priseo, eden ve-cser keszno, je ravno molo vu cerkvi, kda szo njemi glasz prineszli, kak edna mala truma mozskov i zsenszk viini na njega csaka. So je pa je vido, ka szo szami proszlo oblecseni japoncsarje. — Szi ti pop? — ga je pitao eden, kak je med nje szlopo. — Ja, duhovnik szam — je odgovoro on. — Mas szveto Mario? — Kak pa. Mi jako radi mamo Szv. Mario. To sze A njim je zse vidlo. — Ka pa mas papo za goszpoda ? — M&m ga, v Rimi sztanjiiva. on je moj najvišji paszter. Na to szo vszi szv. rozsnivenec naprejvzeli i eden je etak pravo: »Vidiš, nase szrce je, kak tvoje szrce; mi szi tak premislavlemo, kak ti; mi szmo tudi krsztsenicje". Miszionar je pitao, csi vecs taksi je. Szo prej, escse vnogi tam v Urakamii. Na to je pozvao, naj vecskrdt pridejo, liki nikaj szo escse meli, ka szo ne vtipali pitati, na szlednje sze edna sztara mamica li naprej riva ino celo tiho miszionari vu viiho poselne: — Csiijes, mas ti rodovino? — Neraarn; moja rodovina szo vszi oni, ki vOrjejo vu Krisztusi — jesz neszmin meti zsene i deee. Velki kamen je na to tomi sziromaskomi liidsztvi z szrca szpadno, zdaj szo znali, ka szo pri pravom duhovniki prave vere Krisztusove, zdaj szo veszelo pripove-davali, kelko szo trpeli triszto let brezi duhovnika i vu preganjanji, da szo pa krsztili zato deca pa szv. csiszlo szo hodili vkiiper molit szkrivoma i tak szo mogocsi bili z csiidovitnov pomocsjov nebeszkov prek 300 let szvojo vero obdrzsati csi li ka szo poganszki goszpodarje vszako leto vszakomi 50 vdarcov dali vdariti na poplate i vmorili szo je szamo zato ne, ar te nebi vecs goszpocsinarov meli. Lepa pelda za one, ki za volo bojaznoszli od ludih, ali maloga szmeha razviizdauih zse ne vtipajo szvojo vero ocsiveszno vadluvati. Z miszli szi: Petdeszet vdarcov z trsztikov vszako leto ednok na poplate v čelom tvojem zsivlenji za volo tvoje vere! (bi). Kerec Matjas Vidonci. Peszem je za kalendar odposz-lana, csi sze gorivzeme. Rednikov odgovor. Szombathe)y, Cerkvena Stamparija D&ri na szebescsanszko cerkev. Z Szobote. Baradics Treza 3.— Pozvek Mihal 1.— Kolar Ana —.40 Zrinszki Adam 2.— Botjak Kata 1.— Antalies Jula —.80 Bozman Jula 1.— Zselezen Maria 1.— Neubauer Maria —.20 Hanc Treza 2.- Kolosa Ana 1.—■ Kuhar Ana 2.— Lazar Ana 2.— Bolcs Adalbertojca 4.— Novak Ana 2.— Fafiik Treza 1. - Poredosa Treza — .20 Szobjak Jula —.20 Lehko Eoza 1.— Drvarics Jozs. i mati 1.— Bauer Ana -.30 Stevanec Jurjojca —.20 Neubauer Maria —.40 Titan Frančiška —.20 Zsganjar Maria —.20 Fliszar Maria —.20 Diih Treza —.40 Franko Ferdinand —.20 Szlepec Janos —.20 Kožic Treza —.20 Kraocok Sandor —.20 Hrcan Treza —.10 Obal Jula -.10 Cipot Maria —.10 Fekete Gregorca —.20 Kticsan Adanca —.20 Hresko Mihalojca — .20 Kiizma Ana —.60 Sarotar Janosica —.14 Sarotar Maria —.10 Karasz Stevanca —.20 Knez Stevanca —.60 Lehko Ferencska —.40 Koszedna Jozsefovca -.40 Adanics Janosica—.40 Szobocska fara. S. I. i S. I. —.80 H .... ca —.40 BorovicsAdolfica — .40 Bauer Janosica — .40 NemethAdamca - .20 Flegar Ivan —.20 Horvat Ana —.40 Knčz Ana 1.— Pinter N.-ca —.60 Zelko Mihalojca —.60 Saiotar Verona —.20 Peterka Treza —.20 Miholics Ana —.20 Kovacs Kata —.20 Horvat Treza —.40 Stevancsees Maria -.40 Mester Jozsefica — .40 Tudjan Lena —.30 Szlepec Treza -^.20 Kotnjek Zsuzsa —.20 Stevanee Treza —.60 Szkledar Kata 1.— Nagj Mihalojca —.40 Landl Jožefa 1.— Valpatics Julia —.30 Tremi Krisztina 1.— Tudora Btelka 1.— Szukics Ana — .40 Csiszar Miklosojca -.10 Kirbis Ferencska Eozsa Stevancska—.40 Lanscsak Marija —.40 Csiszar Ludvekica—.30 Sokal Jozsefica —.40 Horvath Marija —.40 Bruncsen Stevana-.30 Viijec Jurij —.60 Puskaslvanojca —.40 Bencik Ana —.20 Bodanecska —.20 Kolosa Jozsefica j—.40 Cvetics Henrik —.40 Kousz Lena —.20 N. N. -.40 Veren Julia —.20 Een Julia —.30 Fliszarca —.20 Pors Bara —.10 Gregor —.20 Langer N. —.20 Szkledar Treza —.40 Dervarics Ivanojca-.40 Kolossa Ida —.40 Kocsvara Stevanca-.30 Szoke Antonia 1.— Zrin Bara —.40 Lips Kata —.20 Marics Jožefa -.40 Gumilar Marija —.10 Franko Antonia —.10 Flegar Marija —.10 Kalamar Franc. —.20 Zsalik N. —.10 Šzraka Zsuzsa —.20 Szever Treza V— Kousz Lena —.40 Celeč Stevan 1.— Norcsics Marija —.40 N. N. -.66 Holzmann Lizika — .20 Marics Janosica —.30 VogrincsicsFerenc-.20 Baradics Stevan —.30 Szever Zsuzsa —.20 Klonfar Ivanojca—.40 Meesics Ferencska 2.— Ban Imre —.40 Eehn Jozsefica 1.— Horvath Julia —.20 Szep Ana —.20 Zrin Jozsefica —.10 VkOp: 67.10 Z Barkovec. Pelcl Julia —.20 Dervarics Ana -^.26 Hirschl Ana —.40 Martinec Treza —.20 Pecsics Jozsef —.20 Meolic Marija —.20 Sinkovics Paula —.60 Barkoci Iren -—.40 Sogorec Julia 2.— Seruga Julia —.12 Kovacs Stevau 1,— Raman .Marija ].— Kolar Treza —.20 Lukacs Jozsef —.50 Buz8ics Marija —.40 Spolar Janos —.40 Knez Ivan —-.20 Benko Jozsef —.20 Meolic Ivan —.10 Meolic Ana —.10 Gfah Alojzij —,20 Kuhar Frančiška —.20 Kuhar Jozsef —.20 Lukacs Anton —.10 Bagari Ivan — .04 Gider Verona —.10 Httes Treza -.10 Varga Ferenc —.10 Donsa Jozsef —.20 Donsa Stevan —.40 Donsa Miklos —.20 Lovenjak Ana —.20 Ribics Boža —.20 Lazar Viuee —.22 Behek Kata —.20 Benko Anton —.20 Baller Jozsef 2,— Baller Ana 2,— Ttttan Franca —.10 Kantosa Martin —.40 Nemec Ana —.04 Szres Ana —.26 Zrin Kata —.10 Bocskai A na —.10 Btfhek Jozsef —.20 Huszar Janos —.10 Kopiin Ferenc —.30 Cigut Stevan 1.— Buzetti Jozsef '—.20 Titan Stevan —.20 Bencak Ignac —.10 Buzetti Janos —.10 Keresztury Treza 1.— Kardosa Franca —.10 Norcsics Marija —'20 Szrecs Marija —.20 Presžler Marija —.40 Rantosa Peter —.20 Horvath Roza 1.— Horvath Marija 1. — Lukacs Ana —.16 Titan Treza —.20 Fras Ferdinand —.40 Kousz Ivan —.10 Lujar Lena —.20 Prkics. Kata —.10 Polak Martin —.04 Csergoli Franc —.20 Tatijan Frančiška—.20 Gomboe Karol •—.10 Nemec Mibal —.50 Vsgrincsics Stevan .20 Temlin Frančiška 1.— Stadler Jozsef —.40 Meszarics Treza —.40 Peenis Karol —.10 Stibler Jozsef — .40 Gyuk Julia 1.— Jancsar Marija —.40 Horvath Lucija 1.— Tiitan Matjas L— i Obal Miklos 1,— Buzatti Sandor —.20 Novak Treza —.40 Vognncsics Josefa -.40 1 Scsap Stevan —.20 Gombosa Aloizij —.10 Cigiit J&nos —.10 Lukacs Julia —.40 FJegar Kata —.20 Kuhar Ferenc 2.— ■ Milak Treza —.40 N. N. -.10 Marics Mihal —.20 Keeskemeti Julia—.40 ■ Celeč Rozalia 2.— Scsap Ana —.10 Horvat Orsa 1.— J Celeč Roza 1.— Vkiip: 41.14 Z Vescsice. Balasko Miklos 1.— N. N. I- Po nabiranji f Balasko Miklosa po SzobotiVescsici 11.— Vkup: 13,- Ltibleni darovniki i nabiralci! Jezusovo Szrce vam naj da za miloddre i trud na tom szveti miloscso, na ovom pa diko nebeszko. Klekl Jozsef plebanos.