■= Ilafisop 14.000. — Sfajerc oelja za celo lefo eden goldinar. =■
Naročnina za celo leto K 2—. — Posamezna številka velja 3krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej.
Cena oznanil je za 1 stran K 32—, % strani K 16*—, V* strani K 8.-—, V* strani K 4f—t *f„ strani K 2—, '/s* strani K 1'—. — Pri večkratnem
ojnanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravnistvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v
gledališkem poslopju. — Štajcrc  izhaja  vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. —
Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati.
Štev. 5.
V Ptuju v nedeljo dne 6. marca 1904.
V. letnik.
j   Yolilei ptujskega okrajnega I                 zastopa.
Ako je imel človek priložnost v teku zadnjih nesocev hoditi po ulicah prijaznega mesta Ptuja, ; otem je lahko opazil tu in tam stati kakega občin-kega predstojnika, kakega odličnega kmeta iz ptujske okolice, poštenjake od pet do glave, kateri pa so se lekako plaho ozirali okoli sebe, tako, kakor da bi hodili po potih, po katerih v svoji odkritosrčnosti niso vajeni hoditi! Zapazil pa je tudi tu in tam kakega gospoda v lepi gospodski suknji, kateri se je tem kmetom prijazno približal, snel z glave klobuk in tega   ali   druzega s sladkim   nasmehom   pozdravil
; in ga nagovoril nekako tako-le; „0, dober dan gospod  občinski predstojnik,   dober dan dragi   mi gos-
[ podar, živeli, dobro da ste prišli, pojdiva na en glažek !'   vinca,   bora že jaz plačal.   Seveda pa greva   v  BNa-
i rodni Dom", ker sva Slovenca! Le pojdite, ker imam z Vami o nekej jako važni stvari govoriti!" In tako-, zvani slovenski odličnjak, gospod v lepi gospodski suknji poda kmetu roko, stisne mu jo prav po bra-tovski, pogleda mu v poštene kmečke oči, seve z velikim navdušenjem! In kmet jo zavije v svoji ponižnosti   zares ž njim v   „narodno" gostilno!   Takih in
I enakih prizorov si videl v zadnjih dneh dovolj in nehote se ti je vsilila misel, kaj le neki pomenijo ti prizori, kako, da so postali takozvani slovenski odlič-njaki mesta Ptnja kar naenkrat tako navdušeni prijatelji in ljubitelji slovenskih občinskih predstojnikov ? Kar naenkrat se pa je zvedelo, da se bodejo volitve   v   okrajni   zastop   ptujski   uže   v pondeljek,
1 dne   14.   šušca   1904   pričele!    No,   sedaj   seveda
je pač kar naenkrat lahko vsakdor sprevidel, kam pes taco moli, sprevidel je lahko, kaj pomeni sladka prijaznost takozvanjh ptujskih slovenskih odličnjakov napram slovenskim kmetom, posebno veleposestnikom in občinskim predstojnikom. Za vodstvo okrajnega zastopa je bilo tem gospodom, nikakor pa ne za imenovane kmete in predstojnike! Dokaz je lahek! Ptujski okrajni zastop je bil do sedaj v rokah gospodov okoli r,Narodnega Doma", bil je toraj v rokah gospodov okoli ptujskega denarnega zavoda, kateri je dobro, da predobro znan kmetom ptujskega okraja pod imenom — posojilnica! Ptujski okraj ima morda od vseh okrajev cele Spodnještajerske največ okrajnih plačil, katerih pa ne plačujejo gospodje okoli „Narodnega Doma", katerih ne plačujejo gospodje okoli posojilnice, temveč katere morate plačati večinoma Vi ubogi kmečki trpini, Vi kmečki volilci okrajnega zastopa ptujskega! Na drugi strani pa se je v teku zadnjih let za ptujski okraj storilo presneto malo. Le poglejte samo ceste tega okraja! To vse pa so s časom vendarle sprevideli kmetje, začeli so vendarle enkrat misliti ali morda ni vzrok vsemu tema le to, da imajo takozvani ptujski prvaki, ptujski okrajni zastop v svojih — poštenih rokah in raditega se je, posebno v teku zadnjih treh let izrazila med kmeti tega okraja želja, da bi se vendarle enkrat moralo poskusiti vodstvo našega zastopa spremeniti, češ, videli bodemo, kako pa bode šlo z drngo, z napredno stranko! Ta občni sklep pametnih kmetov našega okraja pa je prišel seveda tudi gospodom okrog okrajnega zastopa, „Narodnega Doma" in posojilnice na uha. Začeli so se ti poštenjaki bati za svoje prestole, zato pa so vabili in še vabijo kmete ptujskega okraja k sebi, zato jim stiskajo sedaj roke,
vodijo jih v svoje „narodne* krčme in zavode, da bi se ž njimi pogovorili, to je, da bi si zagotovili glase slovenskih kmečkih volilcev okrajnega zastopa ptujskega.
Kmetje, mi pa Vas tukaj javno vprašamo, ali ne sprevidite komu na korist so ti gospodje sedaj ob volitvi zopet kar naenkrat z Vami tako prijazni, komu na korist se kažejo sedaj kot tako nesebični prijatelji, posebno kmečkih volilcev ? Kmetje ptujskega okraja, volilci ptujskega okrajnega zastopa, ali ne sprevidite kako Vas vodijo za nos, da, kako Vas p o-nižujejo, ker lovijo Vaše glasove, češ slovenski kmet, obrtnik, trgovec, občinski predstojnik ni tako pameten, da bi volil po svojem lastnem prepričanju, ne, tako mora voliti, kakor mi hočemo, kakor smo m i sklenili, kakor mu m i svetujemo!
Kmečki ponos, kje si, kmečka odkritosrčnost, kaj, ali si že ugonobljena?
Volilci okrajnega zastopa ptujskega, verujte nam, takozvani ptujski narodnjaki nimajo srca za Vas, ne, njim je le za vlado nad kmeti na takozvani slovensko-narodni podlagi, kmet pa in njegova bodočnost je tem gospodom deveta briga! Evo Vam dokaz! Okrajni šolski svet ptujski je zopet takorekoč popolnoma v rokah ptujskih takozvanih narodnjakov! Okrajni šolski svet pa brani s vso silo poduk nemškega jezika na slovenskih kmečkih šolah, a vendar pa puste ti gospodje vso svojo deco že v mladosti učiti nemškega jezika, vendar ne bi nosil nobeden teh gospodov gosposke svoje suknje, ako se ne bi bil učil svoj Čas jezika našega sosedčkega naroda, namreč nemškega! Se več! Ko so prišle pred par dnevi takozvane delegacije pred našega presvitlega cesarja, izrazil je neki poslanec napram našemu cesarju Francu Jožefu željo, naj bi se ustanovila slovanska visoka Šola. Naš cesar pa mu je odgovoril s kratkimi besedami: „D i j a k i naj se učijo tudi nemškega jezika!" S tem je hotel presvitli naš cesar označiti, kako važno je, da se sinovi slovanskih narodov učijo nemščine! — Tako toraj, želji, katero je očitno izustil mož, visoki mož, mož, katerega čislajo vsled njegovih duševnih zmožnosti, vsled njegovega blagega srca vsi narodi, vsa ljudstva vseh omikanih dežel, katero je izrazil v svoji dobrosrčnosti presvitli naš cesar sam, tej želji se upajo nekako upirati takozvani voditelji slovenskega naroda, slovenskega kmeta v obče, sevetudi v našem, toraj ptujskem okraju? Kaj, še cesarska izrecna želja jim ni sveta? Slovenski kmet, ako iz tega ne veš izvajat posledic, ako nas nočeš razumeti, česar Ti žalibog tukaj ne smemo nadalje razlagati, potem, no — potem prosimo brez zamere — nisi pri zdravi pameti!
Pred kratkim je govoril neki kmet iz ptujske okolice z nekim občinskim predstojnikom ravno o bodočih volitvah v okrajni zastop ptujski in mu je izrekel svojo željo, da bi pač bilo dobro, ako bi se enkrat spremenilo vodstvo tega zastopa. Kmet je opozarjal občinskega predstojnika na volitve rekoč mu: nTi bodeš volil, pa vendar volite vi občinski predstojniki, vendar volite vi veleposestniki   enkrat tako,
da bo prišel okrajni zastop konečno enkrat v   drngH roke,   da    ne   bodejo  dosedajni   voditelji   ptujskegB okraja   nosili   tako   visokih   glav,   med   tem   ko rol kmetje moramo za okraj skoraj vse poplačati!"   Kol in kaj mu je odgovoril občinski predstojnik, katerem« bode   treba  zopet  v kratkem voliti odbornike  ptu skega okrajnega zastopa?   »Ljuba duša"  mu je reke ,,kako pati bodem drugače volil, saj veš, da je gos; profesor   Zelenik   sedajni načelnik   okrajneg zastopa ptujskega tudi direktor ptujske   p < s o j i 1 n i c e! Ljuba duša, kako bodem drugače voli saj veš, da so gospodje odborniki okrajneg zastopa,    večinoma    tudi     merodajn osebe pri posojilnici, no, in nesreče so  m v zadnjih letih zadele, primoran sem bil prositi pose jilnice posojila, dolgujem jej precejšno svoto, da, še ce obrestij še   nisem plačal! Ljuba duša, kako bom   p drugače volil, veš, da se ne smem tem gospodom i meriti,   ker   me drugače poženejo z grunta. Zato | ne bodem   najbrž   šel k volitvi, ali pa, ako pojdea bodem   čeprav proti   svoji volji moral voliti sedajni toraj posojilnične gospode!"
No, kmetje, kaj pa porečete k temu? No, kmetj kaj pa mislite o tem resničnem dogodku, kaj o te besedah? — To je vnebovpijoča krivica, katera s vsiluje našim kmetom! Ker si si nakopičil radi ui in radi nesreč dolgov; da ne moreš takorekoč prost dihati, odvzame še se ti prostost Tvoje lastne volj da moraš voliti za Tvojega zastopnika tistega, kati remu si dolžan ! Dolžnik voli svojega upnika, no, ki je tako neumen, da bode trdil, da je taka volitev n korist dolžniku ? A glejte kmetje, zakaj pa vendar n vsiljnje ptujska mestna šparkasa, zakaj neki ne vo šusverein svojih odbornikov ptujskemu okrajnem zastopu, čeprav imata ta dva zavoda velikanske svo svojega   denarja   razposojenega   v ptujskem   okraja
To je zagonetka, katere še morda ne bode mog razvozlati veleučenigospod „profesora — takoi namreč pusti zmerjati — Zelenik, dosedajni n čelnik okrajnega zastopa in direktor — posojilnic katerega niti kmetje domače njegove občine, namrt kmetje pri Sv. Vrbanu ne marajo! — „Velikan$k kmečki prijatelji kakor, dohtar Horvat, (postal ta gospod v par letih iz ubogega kmečkega sina k< dohtar neizmerno bogat), velikanski kmečki prijatel kakor dohtar Bruraen in potem zopet dohtar J n tela, toraj dohtar in dohtar, da, še naših nek terih farških bratcev ne smemo pozabiti, ti so ime do sedaj ptujski zastop pod svojim uplivom, ti so \ imeli do sedaj v svojih rokah, kmetje, Vi volilci ptn skega okraja, kaj mislite, povejte nam vendarle čegavo — korist ? Mi Vam na to vprašanje ne bon odgovarjali, odgovarja si na nje lahko vsak sam, k teri le zna do pet šteti!
Volilci ptujskega okraja, lahko Vam danes poi čamo, da ni napredna stranka v ptujskem okra tudi držala rok križem, lahko Vam poročamo, i so si naprednjaki tudi prizadevali pridobiti si glaso volilcev, da, lahko Vam tudi poročamo, da je že v kakor polovica glasov naši stranki gotova,   no, ted
No em >tuj
?kel :osp aeg
P
-oli
rnEff 8'ave  P° koncu,   ni se nam bati poraza,   pridite
keg« vsi na volišče in pokažite tam Vašo lastno voljo!
mifitim pa, kateri Vas bodejo   vlačili še v  tako Hna-
oea   gostilne, tistim,    kateri Vam    bodejo   dajali
dke,   delili Vam gulaž,   plačevali   za Vas   pijačo,
m povejte brez ovinkov v lice, da te smodke, to
o, vsa ta darila   prav pošteno — smrdijo, da ni-
or nočete   povžiti tega,   kar se Vam iz posebnih
kov   daruje,   kar   pa bodete prej aH   slej morali
čati sami!
Volilci, ne poslušajte glede volitev tudi ne
g '<■ iših dušnih pastirjev, ker so ti   večinoma prijatelji
| n < »htarjev in ker duhovnikov okrajni zastop in njega
m< »dstvo čisto nič ne briga! oso Toraj le pogumno in ponosno k volitvi, a pre-cel« Inost Njega pa, kateri nas je vse ustvaril naj va-pi je Vas kmetje pred izkoriŠČevanjem nekaternikov! i zi Krnet, pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal! > p' iprednjaki, držite trdo, kakor skale skupaj in zma-m li bodete! Da pa bode ta zmaga tem bolj sijajna, o pa naj skrbi vsaki sam od Vas, potem bode di nžival s tem večjim veseljem sadje naprednjaš-etJe ga pognma. užival sadje naprednjaške svobode, ne te »de pa stokal pod jarmom svojih upnikov, gospodov * s   jfog posojilnice itd.
Koga pa bodemo  mi naprednjaki volili, to se m bode o pravem času naznanilo.
ijne
uin ost
Ije
ate kdi
r n
v o em
voj
D
lic ar ski
' j k
elj
u ek rne
om k
Or raj
i '
BO
v
n
ojska med Rusi in Japonci.
Z bojišča   dohajajo   še   vedno   taka poročila, ki se ne morejo   popolnoma   zanesljiva   vzeti.   Posamezni Časniki različnih   narodov,    oziroma držav pri-jo o tej vojski različne novice,  kakor pač komu M ugaja.   Eni voščijo srečno   zmago Rusom, drugi Japoncem in po tej Želji so se   dosedaj  tudi do-poročila ravnala.
Verjetno je, da Japonci Ruse na morju vztrajno deloma tudi vspešno napadajo. Morsko pristanišče trdnjavo   Port Artur so Japonci   že večkrat bom-rdirali ter poškodovali tudi več ruskih bojnih ladij. ^onci so  spravili v Korejo,   kjer se   bodo z Rnsi suhem bojevali, blizu sto tisoč vojakov, brez, da jih pri tem Rusi   zamogli   zdatno   ovirati.   Ruske ne ladje, ki so v pristanišču Vladivostok do krat-bile vsled ledu zaprte, se tudi  sedaj  ne upajo prosto morje, ker jih   tamkaj   čaka   mnogoštevilne sovražno  brodovje,   ki ne pusti, da   bi se  vse Jke ladje na enem mestu združile in tako je eden 1 rnske mornarnice takorekoč zaprt v Port Arturu gi pa v Vladivostoku. Japonci imajo na ta način to pot ter svojo vojaštvo pridno prevažajo z Ja-nskega v Korejo. Rusi pa tudi ne drže rok križem. Iz Kronstadta evropskem   vzhodnem   morju in iz Črnega morja odposlali več težkih   bojnih ladij  na dalnji iztok, r se imajo združiti z ondotnim vojnim brodovjem. dospejo tje, pričakovati smemo odločilne morske e, ki pa vojski še nikakor ne bode storila konca, ijti konečno zmago   bode   vsekakor  odločila   bitka
na suhem. Severno mejo Koreje dela reka Jalu in ob tej reki imajo Rnsi zbrano svojo glavno moč, katero dan na dan z novodošlimi polki pomnožnjejo. Povprečno spravijo Rusi 4 tisoč mož vsak dan na bojišče; črez mesec dni bodo jih baje imeli zbranih okoli tristotisoč moč in s to velikansko armado nameravajo potem uspešno na sovravžnika udariti in ga popolnoma uničiti. Posamezne čete kozakov (ruskih konjenikov) so baje korejsko mejo že prestopile ter tu in tam imele z Japonci praske, ki pa niso bile znatnega pomena. Prava, in kakor se sme pričakovati, jako krvava vojska se bode najbrž še le meseca aprila ali maja začela, ko bodeta imela oba nasprotnika vse vojne sile za spopad dovolj pripravljene in urejene.
Kake nasledke svetovnega pomena bode Imela ta rusko-japonska vojska, to se dosedaj še ne da presoditi. V Evropi je že dosedaj povzročila mnogo suma in diplomatičnih spletkarij. Razne evropske države so že poklicale svojo vojaštvo pod orožje. Med vsemi ee najbolj sumljivo vede Angležka, ki je nekaka zaveznica, Japoncev. Ko bi se Anglija ne bala Francozov in nekoliko tudi Nemčije, bi gotovo že priskočila Japoncem na pomoč ali pa bi prekoračila svoje vzhodno-indijske meje in Ruse na njihovem ozemlju napadla, pa strah pred dragimi velesilami jo v tej poželjivosti še malo brzda; strah pa ni samo za male otroke dober, temne* tudi za prevzetne Angleže.
Francoska je ruska zaveznica in je Rusiji v slučaju vojske obljubila pomoč, ako jo napade še drugi sovražnik. Sploh je napetost med evropskimi državami dospela na tako stopnjo, da je le iskrice treba in s smodnikom napolnjeni sod zleti v zrak. Nobena država drugi več ne zaupa, sum, škodaželjnost in zavist napolnjuje diplomate in vojskovodje.
Slep
arije.
Celjska „Domovina," imenujmo jo, kakor si zasluži celjska klerikalna žaba je priobčila v eni svojih zadnjih številk, namreč z dne 5. t. m. članek z napisom „Štajerc in njegove sleparije". V članku piše najbrž prvaški dohtar ali pa njegov „šri-bar", naravnost gorostasne nesramnosti, tičoče se našega lista, njegovih izdajateljev in sploh vseh tistih, kateri so ustanovili naš list, češ, da so sami ničvred-neži, kateri sleparijo ubogega slovenskege kmeta, da bi ga tem ložje izkoriščevali. Članek, v katerem se imenuje „Štajerc" med drugim tudi »židovsko protestantovski antikrist", — kaj ne, jako duhoviti priimek? — sam ob sebi ni vreden, da bi mu od-govarjarjali, ni vredna nikakor tudi prvaško dohtarska »Domovina" odgovora, a vendar hočemo o tej stvari spregovoriti le Vam kmetje na ljubo par besedij in dokazati, kdo je v istini tak, kakor ga slika „žaba", kdo je slepar in na kateri strani so iskali sleparije! »Štajerc" in njegove sleparije! Čudno! Oglejmo si malo takozvane sleparije »Štajerca" ! Kakor vsikdar lahko razsodiš dragi nam kmet sam!
4
•Teli morda to sleparija, da „Štajerc" vedno~in \edno kliče slovenskim kmetom, da bi se učili tudi druzega jezika, katerega govori njih veliki sosedčki narod, toraj nemškega, katerega v nažem cesarstvu, da, recimo povsod dandanes vsaki človek potrebuje? Povej nam kmet, zakaj pa so se potem učili vsi naši dohtarji, vsi naši duhovniki tega jezika, povej, zakaj puste vsi posvetni takozvani narodni voditelji Slovencev učiti svojo deco toli od njih zatiranega, preganjega nemškega jezika? Toraj ti se ga uče, ti skrbijo za to, da bode njih deca znala nemški, Tvoji deci pa branijo na vse kriplje ta jezik, in to tem bolj, ker dobro znajo, zakaj tako postopajo. Kdo je toraj slepar, mi ali ti gospodje? Kmetu branijo občevanje s sosednim narodom, s katerim je primoran živeti, da, od katerega je odvisen, sami pa se urijo že od prve mladosti v jeziku tega naroda, ker jim je dobro znano, kako važen je ta narod za nas, kolikega pomena je gospodarska, trgovska zveza, sploh V90 občevanje s tem narodom! Ali to ni sleparija in sicer javna sleparija, sleparija, povzročena od teh potuhnjenih, zvitih, hinavskih voditeljev svojega ogoljufanega roda?
Kmet, ako imaš sosede, s katerimi živiš v lepem božjem mira, potem ti je v gospodarskem oziru gotovo marsikaterokrat pomagano! Za Boga milega, kam pa bi prišli, ako bi šel sosed soseda vsakokrat tožit, če mu je ta ali pa njegovo živinče napravilo kako škodo? Mir in sloga med sosečko je morda najvažnejša zahteva na kmetih! Poglejte si vendar enkrat dva soseda, katera se vedno sovražita in videli bodete, kdo ima od tega sovražtva korist. Povejte nam, ali ga imata soseda ali kdo drugi? Navadno si kupi za sadje takega sovražtva kak oderuški dohtarčeh lepo suknjo, a plačati pa jo morata soseda, seve, ako se dva tepeta, se tretji, kateri ja gledi, temu smeji..— „Štajerc" vedno in vedno povdarja, da bi si morali biti sosedi med seboj dobri, in to sosedi v ožjem in pa kar še je večje važnosti v daljnem pomenu besede.
Mi smo vedno povdarjali, Slovenec naj ne sovraži Nemca, Nemec ne Slovenca, kerje njegov sosed in ker je primoran ž njim živeti. Potegevali smo se vedno za mir med sosedoma v daljnem pomenu, med mestjanom in kmetom. Je li to morda sleparija? Ne, nikdar ne! A sleparija pa je gotovo to, da hujskajo takozvani narodni voditelji, vsi naši slovenski dohtarji in nekateri — hvala Bogu samo nekateri — slovenski duhovniki slovenskega kmeta proti njegovemu sosedu, proti Nemcu, in to samo radi tega, da bi potem v kalni vodi ložje lovili ribe za sebe.
Jeli morda to sleparija, da okrcamo tu in tam ničvrednega duhovnika njemu in njegovim faranom v prid? Jeli to sleparija, da pokrtačimo včasih kakega oderuha, da razkrinkamo brez strahu nepošteno ravnanje z ljudskim denarjem? Jeli to sleparija, da smo vedno povdarjali kmet naj voli kmeta in sicer poštenega kmeta, kateremu se je zjasnilo v glavi, kateri ni farški podrepnik?
Ne, ne kmetje, to niso sleparije, tako gotov kakor je Bog v nebesih, in gori označenemu gei bil „Štajerc" vedno zvest in bo$Je tako dolgo ostal, dokler še se bodejo znašli kmetje, katerin še mar za sosedčki mir, za poštenost in napr dokler še bode imel, kakor do sedaj „Štajercu i velikodušnih, nesebičnih podpirateljev njegovih namenov, njegovega prelepega cilja!
Oglejmo si časopisje, katero stoji „Stajei nasprotstvu, oglejmo si vse tiste, kateri vodij takozvani narodni podlagi slovensko ljd oglejmo si vse tiste, ki nas dolže sleparstva!
Ali to ni krivica, da se zagovarja v nam protnih časopisih vsakdor, katerega mi s j pravico napadamo, med tem ko se napadeni sa upa, da bi se pred sodoijo opral in nam dokaza smo mu storili krivico? In vi gospodje prval takozvani voditelji slovenskega naroda, ali nis pravi pravcati sleparji? Vi nekateri s!ovensl ličnjaki, dohtarji in duhovniki, no, pa nam po vendarle enkrat, od koder si je nekateri in nel od vas pripravil v par letih velikansko premož čeprav je z ničim začel? Na miljone šteje pr ženje samo spodnještajerskih prvaških dohta na miljone šteje premoženje slovenskik duhovn vse sebrano v teku kratkega časa in na mi zopet štejejo — dolgovi spodnještajerskega ki katere je bil primoran nakopičiti v tužnih za letih — kdo je tedaj slepar, kmet ali njegov pr voditelj, kateri list je poln sleparije „Stajerc' vedno in vedno zagovarja kmeta in ga brani takimi njegovimi »voditelji" ali pa tisti listi, I zagovarjajo z velikim navdušenjem ravno te vod slovenskega rodu, te nesramne izkoriščevalce ul naših trpinov?
Pred očmi, da pod nadzorstvom slovenskih ] kov se poneveri,   kakor nam je kazal   dogodek kratkim blizu 30 jezer kron kmečkega denarja samo   v enem   okrajnem   zastopu,   namreč celjf katerega so si s tolikim prizadevanjem spravili rodnjaki"  v svoje roke, a list pa, kakor    nDomi zagovarja v enomer ravno celjske dohtarske svoj vake, katerih malone vsak je postal iz ubogega k kega   dečka   neizmerno bogat  in to v teku par Da, da, kmet, to je sleparija in sicer taka slepi kakor je morda nikjer drugod več ne najdeš.
„Svoji   k    svojim"    kliče    znani   slovenski lijoner,    „le pridite k meni   kupovat   mojega  že moje   moke,   pridite vi vsi,   ki ste Slovenci   k kot Slovencu!*4 A glej, na drugi strani pa ne p ta — pošteni   slovenski miljoner in   posestnik mlina,   žita   slovenskih   kmetov,    ne,   on    si  d žito od   o g e r s k i h  ž i d o v, pri tem  pa še kako   velikodušen   narodnjak je   s tem, da mok slovenskega siromaka pusti pomešati z drugimi vrednimi snovi, da tako (sodnijsko dokazano!) op delavca, kmeta, svojega narodnjaka.   Kmetje,  ki je to? — Odgovor ni težek!
Da, spretni trgovci so tudi ,, voditelji" ki ne   le   posvetni,   temveč  še bolj   žalibog   duhoj
5

ili ne? Ali morda   ne   „cvetejo"    njih trgovine, njih
Eonzomi?   Kmetje v Vitanju n. p. itd. gotovo znajo
u : o tem kaj povedati!   — Kmetje, vse te farške
fgovine so ustvorjene samo za farški žep! Koliko jih
11 I Že šlo rakom žvižgat, koliko pa   še jih   bode šlo!
,   b  zopet je ta presneti   „otajerc"  grozno —   sleparil
v-lnete,   ko jih   je   pred   takimi   pravimi   sleparijami
ril!
Toraj   sleparije,   nič   kakor   sleparije,   a   ne na tajerčevi"   sirani,   temveč drugod in   yse sleparije iakozvani —   slovensko-narodni   p o d-gi,  katera je sama ob sebi, kakor se že nekako gornjih   vrstic,   lahko   sprevidi   zopet  sama s 1 e-rija! No, pa idi slovenski siromak k kakemu bogatemu ovencu in mu reči:   „Gospod vedno ste  povdarjali, moramo mi Sloovenci skupaj držati in to na slo-nsko-narodni podlagi. Jaz sem Slovenec, vi ste odeti  narodnjak,   gospod v sili sem, ker glejte,   vse, me je zapustilo, ne vem kamor bi se obrnil! — pod, vi mi bodete pomagali, saj ste vedno  klicali oji   k svojim1,   tukaj   sem   zdaj in   jaz sem vaš, lagajte mi, ker sva narodnjaka, ker sva Slovenca!" Figo bodeš dobil, pa še tiste ne drugače, kakor nos, seveda na slovensko narodni podlagi! Dokler si ž njimi — s tvojimi slovenkimi odlič-iki „Živijo" kričal,   dokler si imel   cvenka   dovolj, si se lahko vzdrževal v njihovih družbah,   dokler z velikim navdušenjem, seveda pri narodni vese-[, spraznili marsikateri „glažek al' pa dva" na čast tlažene"   matere   Slovenije,   da,   tako   dolgo   so te . ^Biovali bratca, objemali te so,  navdušenje na   na-i-VKni podlagi je prikipelo do vrhunca,    vroče je  bilo e ob srce,   sklepalo se večno prijateljstvo,   morda ikokrat   za — Tvoj denar!   Naj pa   Te   zadenejo iče, postani siromak in idi teh Tvojih prijateljev ir prosit, nagnali te bodejo, kakor psa, zopet se-la na — slovensko narodni podlagi! To je sleparija, d$ večje ni treba! — — Da bi nam vendar bilo mogoče, dragi   nam na-Ini kmetje   in Vi vsi tisti,   kateri citate te vrste iti,  da nas  bodete   prav  razumeli, da bi 8 temi icami  zabranili   le   količkaj   sleparije   navedenih iih neusmiljenih sleparjev,   potem   bi nas  to prav io veselilo, potem bi te vrste dosegle svoj smoter! daj, da bi bilo tako!
sne sorte, katere se na Sta-srskem za nasade priporočajo.
Dne 28. januvarja t. 1. vršila se je pri ces. kr. iestniji   v Gradcu   konferenca  na Štajerskem pojočih   strokovnjaških organov za vinorejo in poto-lih učiteljev, kakor tudi zastopnikov ces. kr. kmete družbe.
Ker vinogradniki pri obnovljenju svojih po trsni
uničenih   vinogradov  še vedno napačno ravnajo,
isti   da  se čeetokrat   ne odločijo za prave žlahtne
irte,  se  je  pri  konferenci presojalo,   katere trsne
sorte se bi naj za posamezne vinorejske okoliše na-svetdvale. Pri konferenci so zastopali državo: ces. kr. višji vinorejski nadzornik Franc Kurmann kot zastopnik ministerstva za poljedelstvo, ces. kr. vinorejski nadzornik L razreda Franc Matjašič in državni vinorejski asistent Jožef Zabavnik; deželo: deželni sadje- in vinorejski komisar Anton Stiegler in ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole v Maribora Franc Zvveifler ter potovalni učitelji Janez Bele, Ko-loman Grassbauer in Franc Goričan; ces. kr. kmetijsko družbo: gospodje Franc Barta, Rudolf Franc Wibmer in Klotar Bouvier. Predsednikom so izvolili gospoda Franc Barta.
Sklenilo se ja, držati se one razdelitve štajerskih vinoreJ8kih okolišev, v kakoršne je razdelil deželo nekdanji ravnatelj vinorejske Šole v Mariboru Hermann Goethe (izdal v vinorejski statistiki za Vojvodino Štajersko, 1881), tudi za prihodnje. Po geologičnem in geogratičnem razmerju, porečjih, kulturnih vrstah in po pridelkih, ki se v posameznih krajih dobivljajo, razdeljena je dežela po Goethejevi vinorejski statistiki v 12 okoliš in sicer na 1. severovzhodni, 2. šil-herski, 3. sauzalski, 4. slovensko-goriški, 5. ormožko-ljutomerški, 6. radgonski, 7. ptujski, 8. mariborski, 9. pohorski, 10. haložki, 11. celjski in 12. sotla-po-savski vinorejski okoliš. Našteti so ti okoliši po vrsti kakor sledijo od severa proti jugu. Natančnih mej posameznih okoliš tukaj ne bomo navajali, da ne bo sestavek predolg. Sorte so se za vsak okoliš posamič določile in sicer po predlogu vinorejskega komisarja g. Stieglerja. Za splošni nasad se priporočajo:
Za severovzhodni okoliš: 1. silvanec zeleni, 2. Wildbacher zeleni, 3. laški (Welsch) rizling, 4, bur-gnndec beli, 5. žlahnina (Gutedel) bela, 6, žlahnina (Gutedel) rudeča.
Za šilherski okoliš! 1. Wildbacher modri (plavi), 2. silvanec zeleni, 3. laški (Welsch) rizling, 4. bur-gundec, 5. žlahnina (Gutedel) bela, 6. žlahnina (Gutedel) rudeča,                                                                  \
Za sauzalski okoliš: 1. Wildhacher modri, 2. silvanec zeleni, 3. laški rizling, 4. mali (Klein) rizling. 5. burgundec beli, 6. žlahnina bela, 7. žlahnina rudeča.
Za okoliš Slovenskih goric: 1. silvanec zeleni, 2. moslina rumena, 3, laški rizling, 4. mali rizling, 5. burgundec beli, 6. žlahnina bela, 7. žlahnina rudeča.
Za radgonski okoliš: 1. silvanec zeleni, 2. laški rizling, 3. mali rizling, 4. moslina rumena, 5. tra-minec, 6. burgundec beli, 7, žlahnina bela, 8. žlahnina rudeča.
Za ormožko-ljatomerški okoliš: 1. silvanec zeleni, 2. moslina rumena, 3. laški rizling.
Za ptujski okoliš: 1. silvanec zeleni, 2. laški rizling, 3. mali rizling, 4- burgundec beli, 5. žlahnina bela, 6. žlahnina rudeča.
Za mariborski okoliš: 1. silvanec zeleni, 2. laški rizling, 3. mali rizling, 4. muškatelec rumeni, 5. mo-slovina, 6. burgundec beli, 7. žlahnina bela, 8. žlahnina rudeča.
6
Za pohorski okoliš: 1. silvanec zeleni 2. laški rizling, 3. mali rizling, 4. moslovina rumena, 5. bur-gundec beli, 6. žlahnina bela, 7. žlahnina rodeča; in posebič za okolico Konjice in Vinarija: 8. modri (plavi frankovec, 9. kanka modra, 10. cimetovka modra. Poslednje sorte se za pridelovanje črnine (ali rudečega vina) kakor tudi za mešanico priporočajo.
Za Iialožki okoliš: 1. silvanec zeleni, 2. moslovina rumena, 3. laški rizling, 4. mali rizling, 5. tra-minec, 6. burgundec beli, 7. žlahnina bela, 8. žlahnina rudeČa.
Za celjski okoliš: 1. silvanec zeleni, 2. laški rizling, 3. traminec, 4. burgundec beli, o. žlahnina bela, 6. žlahnina rudeča.
Za sotla-posavski okoliš: 1. silvanec zeleni, 2. laški rizling, 3. mali rizling, 4. traminec, 5. burgundec beli,  6. žlalinina bela,  7. žlahnina rudeča.
Sklenilo se je, da se ima izdati knjižica, ki bode v lahko umijivi obliki vse podajala, česar je vinogradnikom glede izbere priporočanih trsnih sort in njih gnojitve znati treba. Tvarino za to knjižico bode sestavil ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru, gospod Franc Zvveifler.    .
Spodnje-štajerske novice.
Shod vinorejcev v Mariboru vršil se bode. kakor
smo že zadnjič poročali, dne 6. in 7. marca, ter so priprave že dokončane. Po vsem Štajerskem in tudi v sosednjih deželah oznanjuje na tisoče plakatov ta za vse vinogradnike toli pomenljivi dan. Razsoditelji za poskuševanje in obdarovanje vin, kar se bo vršilo dne 5. marca, so že določeni. Na poskus je došlo okoli 300 sort štajerskih vin. Te konkurence se za-more vsak štajerski vinogradnik udeležiti. Tisti, ki zaradi preobilnega dela odbora morebiti niso dobili zglasilne pole, naj to nemudoma naznanijo gospodu okrajnemunadzdravnikudr. Leonhardu v Mariboru, ki bo vsakemu rad na vsakojaka vprašanja odgovoril. Iz obilno dohajajočih pismenih vprašanj se da soditi, da bode na obeh shodnih dneh udeležba vinorejcev prav obilna. Kljub temu še enkrat povabimo vse štajerske vinogradnike ter jim kličemo: Pridite vsi, ker gre se za Vašo pravico in Vaš korist! Pripomnimo tukaj, da bodeta na tem shodu gospoda potovalna učitelja Bele in Goričanna vsakojaka slovenska vprašanja slovenski odgovarjala ter na željo posameznikov tudi s 1 o v e n s k a razjasnila dajala, da bode smoter tega shoda vsakdo lahko zapopadel in njega važnost uvidel. S politiko ta shod čisto nič nima opraviti in ž njo tudi ni v nikakej zvezi, toraj je vsa čenčarija, ki se je v zadnjih dneh brala po klerikalnih časnikih, le neumna bedarija in hujskanje enega naroda proti drugemu. Gotovo se na vsakej klerikalnej veselici, na vsakem cerkvenem ali kakem drugem shoda, ki ga priredijo klerikalci, ja pri vsakem misijonu da najti več politike, kakor se je sme na tem shodu vinorejcev pričakovati.
Zaboden je bil dne 20. februarja t. I. v ■ krčmi v Z d o 1 a h pri Brežicah kmečki .sin lrba| Petan. Dva fanta iz Zdol, po imenu Pongi-ačifipj Kozel sta ga z nožmi tako spehala, da je Petal tisto noč umrl.                                                         ho
Občinske volitve v Vojniku, pri katerih bo lal leto klerikalci propadli, bile so te dni od ces.W najvišjega upravnega sodnega dvora potrjene, cei ravno so si prvaki iri njihovi privrženci na vse krbrj prizadevali, da bi je razveljavili.                            ari
Ptujski sejmi. Dne 2. marca je bil v PtojiB vinski sejem, na katerega se je prignalo prav bij število sivine. Cene so bile srednje nastavljene,« zaradi vremena in slabih potov ni došlo toliko da kupcev, kakor navadno. Prihodnji živinski sojem \ak se vršil v sredo, dne 10. marca.                            kij
Zblaznela (znorela) je 3<J let stara dninarcijn Štatenberga, Rozalija Meserič. V nedeljo predpobšj je bila v frančiškanski cerkvi v Mariboru pri &H Božji, kjer jo je hipoma blaznost napadla. Začeli zmešano govoriti ter trditi, da mora v cerkvi « kati, ,.ker ji bodejo škof južino tje poslali." Pil ljali so jo v  Gradec v opazovalnico.
Utonil je v Hudinji zidarski pomočnik Ali B e 1 a c h iz Škofje vasi pri Vojniku. Popival jel februarja t. 1. z nekaterimi fanti v Vojniku, od ki se je še le proti jutru domov podal, kamor J dospel. Ostal je zginjen, dokler ga ni v sredo,! febr. njegova žalostna mati v Hudinji utopljul našla. Obeesrje pada tamkaj na nekaterih krajihl strmo k vodi brez da bi bilo zagrajeno in taki čuda. ako se je dogodila fantu omenjena nesreča!
Iz Svetinj pri Ormožu se nam poroča, da jel popravek, katerega smo priobčili (vsled § 19. tiski v našej zadnji številki pač prav nepotrebl Stavijo se sledeča vprašanja: „Ko je bil nadul bolan, podučeval je župnik: zakaj ne dalje časal nadučiteljevi bolezni je prišel nadomestnik OzI ko je odišel ta, došel je Preindl; kdo pa je vi sledkih podučeval? Zakaj pošiljajo svetinjski vin! svoje otroke raje v ljutomersko šolo? Kdo je sesifl uni popravek? G. načelnik krajnega šolskega si gotovo ne. akoravno je vsakdanji gost g. župil pri katerem kaj rad  „šnapsla".                   —d     I
Nevarno početje. Dne 3. februarja sta brata j\[I in Ciril Z a b u k o š e k iz viničarije krčmarja J al A n d e r 1 u h-a pri sv. Roku ukradla nekaj streli prahn (palfra) in zažigalno vrvco, da bi razstrl neko pečino. Prvi strel se je jima brez nezgode! srečil. Ko nabijeta drugo luknjo in vrvco nžcM je hotel Metod Zabukošek iti pogledat, ali tisti ugasnila, ker strela precej dolgo ni bilo slišati. VI trenutku pa je počilo in Zabukošeka nekaj korl daleč vrglo. Zgubil je desno oko ter bil v lica! na kolenih hudo poškodovan. Tudi na levem o! zna oslepiti. Prepeljali so ga v bolnišnico.             t\
Pazite na Otroke! Dne 16. februarja t. 1. ;l relo je gospodarsko poslopje posestnika J. Les! v a rja v Dobrovci pri Konjicah. Užgali so baje o! ki so se se v steljni uti s žveplenkami igrali,     o
O!
4. in 5. maja; v maja;   v S 1 o-
maja; v Št, L e-. maja; v Arvežn v Ormožu 5. in
aprila;   v Ptuju
Umrl je dne 19. februarja gospod Karol Kriech-baum, posestnik in trgovec v O p 1 o t n i g i pri Konjicah.
Spomenica. Nek cesarski ukaz se glasi: „Duhovščina se ima na prižnici, pri krščanskem nauku in pri občevanj« z verniki vsacega zmerjanja in pso-vanja zdržati in edino-le Kristusov nauk v katoliški vi razkladati ter njegovo temeljitost in vrednost brez hujskanja drngovercev razjasnevati; vero in nravstveni nauk naj ljudem bolj vtika in priporoča, kakor pa učenost in teologične razprtijo, česar ljudstvo ne more razumeti. Vlada sama, kakor tudi po ordinarijatih to vsej duhovščini nalaga, s pnstavkom, da bo vsacega neposlušnika primerno kaznovala." Ta ukaz je izdal leta 1782. nepozabni cesar Jožef II., ki je bil največji prijatelj in dobrotnik kmečkega ljudstva in si je na vso moč prizadeval isto njegovih oškodovalcev braniti.
Letošnji glavni nabor se bode na Spodnjem Štajerskem  sledeče   dni   vršil,    in sicer: V Radgoni
5.  in 6. aprila; v C mureku 7., 8. in 9. aprila; IvLipnici 11., 12., 13. in 14. aprila; v Mari-■ boru (okolica) 30. aprila. 2., 3.,
■   M a r i b o r u   (mesto)   G., 7. in 9
venski   Bistrici   10. in  11. .   n a r t u v Slov. gor.  13. in 14.
Arnfels)   IG,   17. in 18. maja;
6.   aprila :   v P t u j u   (mesto)  7 'lica) 8., 9., 11., 12.  in 13. aprila; v Rogatcu
14. in 15. aprila: v Šmarju pri Jelšah 16. in 18.
.aprila; na Laškem (Tuffer)   19., 20. in 21. aprila;
.   v Konjicah 22., 23. in   25.   aprila: v   Gornji
: B a d g o n i 27. in 28. aprila ; v Ljutomer u 29.
;  in 30.aprila; v Kozjem 2. in 3. maja; v Brež-
i c a h 5. in G. maja ;   v S e v n i c i ob Savi  7. in  9.
if maja: v Celju (mesto) 10. maja; v Celju   (oko-
|lica)   11.,   13.,   14.   in 16. maja; na Vranskem
in 19. maja;   v Mozirju 20. in 21.   maja; v
v Šoštanju 24. in 25.   maja; v Slovenjem-
gradcu   20,  in   27. maja: v   Marnbergu 28.,
:IS0. in 31. maja.
*l       Plaz   se  je utrgal   dne   20. februarja nad hišo
iHtev. 52   (last g. Kallana) v Trbovljah ob Savi.
Hiša je bila na Gornji strani, kjer se vrata nahajajo,
več metrov na debelo  s snegom in prstjo zasuta, da
■so morali na smrt   prestrašeni   stanovalci skoz okna
bežati.
Samosilnost v  spovednici. Ker prihajajo nam v
mer  pritožbe,   da   se   posamezni    duhovniki
rJpredrznejo vernike plašiti, češ, da dajo tistim,   ki so
rJnaročniki   ^Štajerca",   pri   spovedi   odvezo   zadržali,
fcntimo se priraorane   naznaniti,   da tako   postopanje
ikakor ni   dovoljeno in pripuščeno,   temne   je   gola
osilnost   dotičnih nestrpnežev, ki svoje hujskanje
svojega sovražtva še celo pri delitvi sv. zakramen-
^v ne morejo opustiti.    Povejte ali pokažite nam le
eno   vrsto v vseh   dosedaj   izdanih   številkah našega
glista.   ki   bi  imela   v sebi   kaj p r o t i v e r s k e g a,
e t i katoliški veri nasprotnega! Ako
to  nesramno  postopanje  ne bode takoj   prenehalo,
bodemo vsacega takega okrutneža vzeli pod ostro krtačo, nastopili pa razuntega še tudi drugo pot, katera zna postati dotičnemu jako neljuba. Ali nimajo vsi duhovniki enake predpise? Kako pride to, da se je n. pr. spovedancu, ki v neki fari v Slov. Gor. zaradi „ Štajerca* ni dobil odveze, ista v katoliški cerkvi v Ptuju, kjer niso taki hujskači, brez pomisleka podelila, akoravno je na obeh krajih se obtožil enih in istih grehov in drugemu spovedniku izrecno potrdil, da je „Štajeroev" čitatelj in naročnik? Drugi spovednik ga je namreč vprašal, zače-sarvoljo v domači fari ni dobil odveze. Ko mu je spovedanec povedal, da se je to zgodilo zaradi „Šta-jerca", rekel mu je spovednik, da to nič nima v sebi „d o m a č i gospod so pač bili najbrž kaj jezni". No, ta je pa lepa! Vernik, kisi išče v spovednici tolažila in miru, ki bi se mu naj delila kakor hladilno olje, najde tam jeznega nasprotnika svojega političnega - in morebiti tudi svojega zasebnega življenja. Namesto, da bi zapustil spovednico potolažen ter z Bogom in z ljudmi spravljen, odide ž nje ne-voljen, razburjen z mržnjo v srcu do duhovnika ali celo do svetih obredov, ki se za posvetne hujskanje izkoriščajo in zlorabijo. Kdo ve za nasledke! ?
Dopisi.
Iz Zavrca. Na starega leta dan 1903 sem poslal z neko žensko stolnino za cerkveni sedež, katero je cerkveni ključar sprejel, gospod dekan pa so ta prejem v svoji knjigi zabeležili. 18. januarja pa so gospodje ta moj sedež nekemu možu iz sosedne fare po dražbi prodali in jaz sivolasi starček bi moral zanaprej v cerkvi pri službi božji stati, ko sem vendar imel pravico do tega sedeža od moje mladosti do sedaj in sem stolnino redno plačeval. Pri nas je bila do sedaj navada, da so se na starega leta dan samo tisti cerkveni sedeži prodali, kojih lastniki so v teku leta umrli ali se drugam preselili. Živim faranom, ki so svoj sedež plačevali, doslej nihče ni tozadevne pravice kratil in sedežev jemal. Ne mislite si gospod dekan, da imate v Vaši fari same otroke; še nas živi nekoliko takih, ki poznamo Vas že kot šestega ZavrČkega dekana! Ne pomnimo pa takega samosilstva, da bi se živim faranom p 1 a-č a n i sedeži jemali. Ako bi jaz bil hotel pred nekaterimi leti tri sedeže v cerkvi imeti, gotovo bi jih dobil, znabiti še celo v farovžu. Ja, takrat sem imel pa še čvrste noge, da sem zamogel po hribih letati in za farške gospode zajce in drugo divjačino streljati, a zdaj mi je zato pošla moč, toraj z menoj od farovža in cerkve proč — Star, neustrašljiv faran.
Od Velike nedelje. Rojakom v posnemanje. Dne 21. februarja t. L ustanovila se je pri Veliki nedelji podružnica ces. kr. kmetijske družbe za Štajersko. Pristopilo je takoj 84 udov. Zborovanju je predsedoval ces. kr. okrajni glavar ptujski, gospod baron U n d e r r a i n, ki je zbranim razjasnil, da takšno društvo kmetovalcev ne stoji s politiko v no-
s
beni zvezi ter da žnjo tudi nima ničesar opraviti, kar so poslušalci g pritrjevanjem vidno zadovoljni na znanje vzeli; ces. kr. kmetijsko družbo pa je zastopal društveni blagajnik gospod Žiga Sutter, ki je v daljšem govoru pojasnjeval veliko vrednost takih društev, kar so vsi navzoči z veliko navdušenostjo odobravali. Nato se je vršila volitev opravnikov. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: načelnikom Janez F 1 u c h e r, oskrbnik graščine nemškega vitežkega reda; podnačelnikom Tomaž Senjor, ces. in kr. stotnik v rezervi; tajnikom Janez M e š k o, občinski predstojnik pri Veliki nedelji; blagajnikom Jurij Skvorz, trgovec pri Veliki nedelji: odbornikom Franc K u m e r, občinski predstojnik v Tergoviču, Henrik I r g o 1 i č, občinski svetovalec v Sodincih, Matjaž Medik, občinski svetovalec v Vičancu in Anton K r a j n c, posestnik v Sardinju. Pebivalstvo je kazalo pri ustanovljenju podružnice živahno zanimanje, navdušenje, pa tudi zaupanje, ker razpolaga podružnica že črez precej trsja, trsnic in "materinskih vrtov, čast in slava naj bode možem, ki se niso .zbali truda in skrbi, katere so imeli, predno so vse tako uravnali in v pravi red spravili, da se je za-mogla podružnica ustanoviti. Zaupanje, katero so našli pri prebivalstvu naj jim bode plačilo in zadoščenje! Čast in hvala pa naj bode tudi onim, ki so svoj pristop k podružnici naznanili, ker pokazali so stem, da imajo zdravo pamet, ki jih vodi do prepričanja in razsodbe, da le v združenju je moč. Kličemo toraj novo ustanovljeni podružnici: rasi, cveti, prospevaj ter obrodi obilen sad v korist kmečkega ljudstva in v posnemo rojakom bližnjih in dalnjih krajev!
Iz Kamnice pri Mariboru. Znani in glasoviti „Fihpostt blati, kakor vsakomur znano, kateremu pride ta nebodigatreba v roke, vsacega človeka, vsako društvo in vsak kraj, kjer zapazi le količkaj napredka. Po njegovi želji bi vse moralo iti — rakovo pot. Posebno mu pa mrzi, da se je začelo tudi že v kmečkih glavah daniti, da izginja v njih tema in se umika luči, katere se mračnjaki bojijo, kakor sova, netopir in veša dnevne svitlobe; zavednost in spoznanje resnice je tem mračnjakom trn v peti. Ena taka veša se je zaletela tudi v našo požarno brambo, ki je imela dne 3. februarja t. 1. svojo običajno vsakoletno veselico. Veselica se pač navadno priredi v kakej gostilni, misjon in duhovne vaje pa v cerkvi; tako je bilo od nekdaj in bode najbrž tudi ostalo. Mi po svojem, vi po vašem, — krivičnega in nedostojnega kritizovanja pa ne trpimo. V predlanskom svetem adventnem času imeli so v Narodnem domu v Mariboru gledališko veselico. Po dokončani igri so se pa lotili plesa, toda ne samo posvetni gospodje in gospe, ampak tudi duhovniki so plesali in rajali in sicer; kakor že omenjeno, v svetem adventnem času, v katerem katoliška cerkev plese strogo prepoveduje. Zakaj sta takrat „ Gospodar" in BFihposti molčala? Zakaj nista ničesar zinila o tem farškem plesu v adventnem času?
Zakaj pa se dnhovniki ne držijo cerkvenih predpisoB mar niso katoliki?! Ja kmet, to je kaj drnzej — Pred nedavnim časom se je tukaj govorilo. ■ nas bode naš kaplan zapustil, a žalibog se ta goiH rica ni uresničila. Kaj radi bi mu bili zapeli:
.... Le srečno,  „fitigota                        le?
Podplatnik gre odtod. Pa  godi  se nam  tako, kakor se je svoječasno S štanjčanom,   ki   se   tega   gospoda   niso  mogli  prfl znebiti, dokler niso šli mil. gospoda knezoškofa pri sit, da jih reši tega nemirneža.    Šoštanjčanom  sel prošnja uslišala, toda na vrat smo dobili sedaj mi I nadlego, katere nas reši, o Gospod ali pa milostljil prevzvišeni gospod knezoškof Lavantinski. Že enkrfl se je v našem ljubem   „Stajercuu  poročalo,   kako A naš kaplan otroke v šoli trpinči, a kakor se vidi. fl še ni poboljšal. Dobro bi storili gosp.  župnik  "VVol ko bi Vašega kaplana malo brzdali; pa tudi gospo nadučitelja   uljudno   prosimo, da bi vzel šolsko ml dino    pred   pretiranim   kaplanovim    kaznovanjem varstvo, kako je lepo   in   prav. Ako  otroče   nemšk starišev ne ume slovenski, to vendar  ni kaznovati vredno in če se tudi v pol leta ne more naučiti si venekega   jezika.  V   prvi   vrsti   mora biti  učitelj vzgojitelj potrpežljiv, prizanašljiv in rahlosrčen,   kat rih lastnosti pa mi Kamničani dosedaj pri našem katehetu še nismo opazili.   Nadalje je   naša   sploš želja,   da   bi  slišali   iz   prižnice   samo   nauk   naše Zveličarja — besedo Božjo — ne pa take re ki ne spadajo v cerkev — hišo   Božjo,   draga bo naša cerkva med Božjo službo   v   prihodnje bolj prazna, kakor je bila dosedaj.  Krenite toraj, g spod kaplan, na drugo, namreč pravo pot, sicer sn pripravljeni  reči   objaviti,   katere  za  zdaj   še   pas mo.                                                                N. K.
Od sv. Jurja ob Ščavnici. Od tukajšne klerikah stranke nastavljena mevža, ki se imenuje „dimnikai piše v številki 4. „Slovenskega Gospodarja", da o ljuba dolg dela. Potrdimo mu to ter ob ene odgovorimo: Kdor veter seje, bode b u r j žel. — No vi gospodje in voditelji dimnikarja, nil kor si ne mislite, da se mi zavoljo vašega mazitn jezimo ali pa da bo ta vaša čenčarija nas odvrni od naših nam priljubljenih in naročenih listov! Kaj misjonarji niso dosegli, tudi ti revni dimnik ne boš dosegel, akoravno si morebiti bolj črn. kak so uni; mi zavedni kmetje si našega prepričanja c damo vzeti, tudi ne, če bi naročnina „Stajerca" 1 leto 50 kron stala.v Spreglej toraj, da je vso tvo mazanje zastonj. Ce nimaš druzega dela, po poj raje žabjega perja česat ali pa iz kurjega mlel maslo delat! — Zagotovimo ti, da bodež imel p tem poslu več vspeha, kakor ga sedaj imaš, ko se na metre dolgo sline cedijo po tečni svinjetini, k tera je po naših dimnatih ljuknjah obešena. — I pa boš sprevidel in spoznal, da smo mi „Stajerčev naročniki dobrosrčni ljudje, ki vsako revno osebo ra podpiramo, svetujemo ti, da ee podaš v naš Videt tam bodeš kot dimnikar gotovo dobil dela ali kak ti praviš „.kšeftau dovolj.   Saj ti je že znano, da
i
9
amkaj mnogo zidanih hiš, katere imajo različno na-'eljane dimnike-   le   na   to ti  dobro pazi,   da se ne d Jde zopet kje   ogenj   vnel,   kakor se  je   to zgodilo ■o-led nekaterimi leti,  ko je  v Vidmu  še gospodarila Ibi in vsem  občanom   dobro znana  Mirna.   —   Ko •odeš pa enkrat   v   Vidmu vse   lepo  pomete],   podaj I na cesto, katera pelje od sv. Jurja v   Bolehničico M>-er poberi tiste glavine, ki so po tej cesti raztrošene, i j«r tiste delajo tvojim delodajalcem nečast in so ne-rn-ftga posebnega pomena — . —   Če ti   bode še   pre-jAtajalo časa, podaj se še k  uni   gostilni,   pri kateri e dne 6. januarja t. 1. eden tvojih somišljenikov pri-vifiravljal „divji ogenj" ter bi gotovo vso poslopje nAžgal, ko bi mu cekmeštrova služabnica  ne bi   poll Asila ognja in ma naši krepki fantje ne zmerili   suknje sJ hlač z neko mero, katero v našem kraju ^planjko" >l™hujemo.   —   Tudi tukaj bodeš  našel dovolj dela. fo bodeŠ vse lepo pometel in opravil, ti   pa dovoli-ao nekaj počitka ter   ti   svetujemo,  da si vzameš v #ke ^Štajerca", da se malo spametuješ in zbrlhtaš! :be   bodeš   namreč   pridno   prebiral   ta koristen   list, i   poznal bodeš in se zavedel, da to nič ni kaj poseb-! Aga, ako pride   priprosti   kmet   v   sitnosti.   Ta   res-ifcoljobni list ti vse lepo poroča   in   razloži,   kakšne inrke in ničvredne reči vganjajo tvoji gospodje, ako-<mrno stanovitno trdijo, da so skoraj   več  kakor an-*eljčki v nebesih. Če boš še pa več  pojasnila potre-loval in bi ti še preostajalo kaj prostega časa, tedaj e pa le zopet še kaj oglasi, — dela bodeš dobil do-*olj in ne bode ti treba gladu poginiti.   Smilil bi se Amreč nam, bo bi bil tako nesrečen,   da  bi morali i Abe  pervega  zagrebsti v tistem   blatu,  iz katerega nJdaj novo pokopališče delajo.               Štefan  Kral.
Zunanje novice.
Visok gost. Te dni je obiskal švedski kralj iskar II. našega presvitlega cesarja na Dunaju. Jaš cesar je svojega prevzvišenega gosta kaj srčno fcrejel in pogostil. Kralj se je potem odpeljal na fig v Opatijo, kamor se je tudi pred nedavnim asom kraljica-soproga odpeljala.
Grozno hudedelstvo norca. Pred kratkim priše* e v Varšavi na Prusko-Poljskem v neko gostilno $rof Vladimir Dabski ter se tamkaj nastanil. Zahte-k\ je z revolverjem v roki urno postrežbo. Nata-iarji. ki so spoznali, da je grof znorel, poklicali so folicijskega komisarja. Ta je ukazal dvema policaja-oa, da naj grofa domu spravita. Ko se pripeljejo do ifrofove hiše, je grof naglo iz voza skočil ter zbežal I gornjo nadstropje, kjer je začel iz okna na ulico [freljati. Imel je tam mnogo revolverjev in lovskih (jušk. Najpervo je ustrelil hišnika, ki je prišel skozi Iranska vrata, da bi grofa prijel. Potem je skozi ikna nasprotnih hiš usmrtil še četiri osebe in eden-iidvajset bolj ali manj težko ranil. Tudi nanj so freljali, toda samo s šrotom, da bi ga za na-Wjni boj nesposobnega storili. Šele povečih strelih * jim je to posrečilo, na kar so ga v norišnico od-Ijali.
Orjaški Stolp bodo napravili za prihodnjo svetovno razstavo v št. Lojzu v Ameriki. Meril bode od tal do vrha 330 metrov, toraj bode slovitega orjaka, Eiffelnov stolp v Pariza, za celih 35 metrov presegal. V njem bode ob enem imelo 7 tisoč ljudi prostora; na vrhu stolpa bode baje zvezdarnica.
Nove žandarmerijske postaje na Koroškem so se ustanovile v Zrelcih in pri sv. Rupertu v političnem okraju Velikovec, v Holmicah in v Malnici v političnem okraju Špital ter v Ukvah in Pod Rožici v političnem okraju Beljak.
Plaz je zasul vas Galtiir na Tirolskem. Z gore Fadnerspitz (visoka 2787 metrov) se je dne 24. fe-brnvarja ob 4. uri popoludne splazil sneg ki je med strašanskim gromenjem bučal v dolino na vas Galtiir ter zasul cerkev, šolo in krčmo. Nastala je popolna tema. K sreči je bil sneg suh in redek, da ni napravil druge škode, samo šipe na oknih je zdrobil, a ljudje so bili vendar jako preplašeni.
Johan Orth med Japonci. Johan Orth, nekdanji avstrijski nadvojvoda živi, kakor poročajo nekateri dunajski listi, že več- let na Japonskem in on baje je povzdignil japonsko mornarnico na to stopnjo izurjenosti, na katero je v novejšem času dospela. Neki bogat avstrijski fabrikant ga je baje tam videl in spoznal. Istina — ako ni Časnikarska raca.
Strašanski požar. V Bolehowu v Galiciji je pogorelo v nekem predmestju nedavno štirideset hiš in gospodarskih poslopij. Požar je nastal po noči.
12 hiš je zgorelo v Valoibi na Švicarskem. 21 družin je brez strehe. Tamkaj imajo sedaj še hudo zimo in ubogi ljudje mnogo trpe.
Nekaj dragega je vojska na morju. Strokovnjaki so izračunali, da stane strelivo, katero dve bojni la-diji v eni minuti zastrelite, 72 tisoč kron. En strel z osem palcev debelo granato stane na primer 1200 kron. Fiks element.
Petero otrok v razbeljeni peči. V vasi Esporlas na otoku Majorka se je v neki hiši na peči igralo petero dečkov, medtem ko so v peči za kruh- kurili. Naenkrat se je krov podrl in vsi dečki se padli v ogenj. Oče enega dečka je v smrtni nevarnosti iz-vlačil zaporedoma vseh petero, najnazadnje svojega sina. Dečki so se tako opekli, da bodo težko ozdraveli, pa tudi oče je v nevarnosti.
Najdaljši most na svetu. 30 milj dolgi most je ravnokar dogotovljen čez Great Salt Lake v Severni Ameriki ter stane 5 miljonov dolarjev, v našem denarju okoli 22 miljonov kron. Most je lastnina neke železniške družbe, katera si je tako prikrajšala svojo glavno progo za 43 milj.
Visoka Starost, V Daytonu v Severni Ameriki je dne 10. februvarja nmrl premožen tovarnar Filip Kejfer. Kejfer je bil strasten ljubimec tobaka in popil je vsak dan 6 čaš kave.
Z Balkana. Turčija v enomer oborožuje ter ima -že ogromno število vojakov pod orožjem. Ravno tako ' se   tudi Bolgarija   skrbno pripravlja   na vojsko in k naboru   so morali   priti letos tudi že tisti mladeniči, kateri bi šele k letu imeli na vrsto priti.   Vse kaže
10
na to, da bode „tam doli" znabiti prav v kratkem izbruhnila strašna vojska, v katerej bodo imeli tadi avstrijski vojaki dovolj opravka; pred seboj bodo imeli grozovitega sovražnika Turka, za hrbtom pa — zvite Lahe. Bog ve, kako se bode ta jako zamotana štrena razpletla?!
Najbogatejši miljanar na svetu po imenu Rockefeller v Severni Ameriki sklenil je 9. februvarja z Rusijo pogodbo glede posojila za vojsko z Japonci. Rusija je Rockefellerju zato podelila koncesijo na petrolej. Rusija se je prvotno obrnila na Rothschilda, a ta je vsako posojilo odklonil, ker baje ruska vlada žide preganja in Rothschild pa je ravno sam tudi žid.
Svojega lastnega otroka je spekel v Nagykozaru pri Pečuhu na Ogerskem posestnik Stipo Brandies. V pijanosti je hotel sprvega svojo ženo zaklati, ko pa mu je ta ušla, pograbil je svojega dveletnega sinčka, strgal mu oblačila s života, nato pa ga je držal v plamen nad ognjičem. Na krič so prileteli sosedni ljudje, ki so divjaku na pol mrtvega otroka odvzeli, hudobneža pa so žandarji sodniji izročili.
Visoka starost. V Atenah na Grškem obhajal je te dni polkovnik (oberst) Apostolos Mavrojenis svoj 107. rojstni dan. Tamošnji vojaški zdravniki in pa dijaki priredili so mu ob tej priliki posebne svečanosti. Ob njegovem 100. rojstnem dnevu mu je podaril Grški kralj red „našega Zveličarja" in ga imenoval polkovnikom.
Samomor cele družine. Pred nedavnim časom znorela je v Berolinu cela družina, obstoječa iz očeta, matere in enega sina. Ta obitelj, s priimkom Vehlov je namah izginila. Slutnja prebivalcev, da so, se uni nesrečneži usmrtili, se je uresničila, kajti pred kratkim so našli vse tri skupaj zvezane v reki Spree utopljene.
Umor V bolnišnici. Kovinar Jožef Rohaly v Kron-stadtu na Sedmograškem je živel s svojo krasno ženo v vednem prepiru, ker je bil jako ljubosumen človek. Žena se je tega naveličala ter se preselila k svojim starišem. To je moža tako razburilo, da se je napil strupa. Prepeljali so ga nato v bolnišnico. Ko žena o tem zve, pride ga obiskat. Mož ji veli, naj se k njemu na posteljo vsede; komaj pa ona temu vabilu ustreže, popade mož ženo za vrat, vrže jo na posteljo, pograbi zraven postelje stoječi kovinast svečnik ter stem ženo ubije.
Požar V tovarni. V nekej tovarni za celuloze v Pariza nastal je v soboto zvečer (19. febr.) vsled vžiga plina za luč požar, pri katerem je našlo smrt 12 oseb: 5 možkih. 5 žensk in 2 otroka.
Utopljenca so našli v Meži pri Dobji vesi blizu Prevalj na Koroškem. Utopljenec je 1885. leta rojeni in v IJeljaku pristojni zidarski strežnik Pongrac Ster-nast. Najbrž je v pijanosti zdrknil s ceste v deročo Mežo.
Obre pri Velikovcu. Dne 11. februvarja so se tukaj vršile občinske volitve, pri katerih so zmagali uaprednjaki. Občinski urad bode vsled tega izida volitev prestavljen s hribov v dolino in tako bode poštna zveza mnogo ugodnejša.
»Usmiljene''1 sestre. V Granadi na Španske iz zavoda usmiljenih sester pobegnilo pet nun ii cer vsaka s svojim ljubčekom. Spoznale so, da rk voda*.
Pred 23 leti svojega otroka umorila je Marija Leiss, takrat dekla pri nekem kmetu v laku, občina Kisbach. Storila je to hudodelstvo radi uboštva in zato, ker ji otrokov oče ničesar ni p mogel. V lelu 1902 so tega otroka, bil je d< iskali za vojaški nabor. Oblasti ga niso mog mrtvega spoznati, ker njegova smrt nikjer ni naznanjena ali zabeležena. Pred kratkim pa je ŽJ Kerschhofer od orožniške postaje v Kainachu z za mater tega fanta ter jo z različnimi vpra tako daleč pripravil, da je svoje zločinstvo obs Zadavila je baje dete, ko je bilo 8 dni staro te pokopala na polju. Komisija na mestu, katere« Leiss kot otrokov grob pokazala, ni našla nob ostankov; vzrok temu je to, da je od detomoi preteklo 23 let in da otrok še ni imel trdih ki ki dalje časa potrebujejo, pred no čisto sprhnijo.
Tri zakonske može zastrupila je neka M Novak, kočarica v Sarlotenburgu. Dva moža je i ko sta vslecl strupa že umrla, obesila, da so po ljudje mislili, dotičnika sta bila samomorilca. 12. februvarja t. 1. so z'ocinko prijeli in okrajn sodišču v Steinitzu izročili. Izdala jo je njena soa katerej je Novak nekoč povedala, da je svojemu gemu možu zavoljo njegove pijanosti nekaj v žj primešala.
28 let V zibelki je preživela neka pritlikc na Bavarskem, ki je dne 31. januvarja t. 1. un Ta reva zibelke od svojega rojstva pa do smrt zapustila, akoravno je živela 28 let. Ostala je maj kakor tri mesece star otrok. Govoriti se je hitro učila ter je znala tudi dobro citati in pisati.
Mož S pasjo glavo po imenu Teodor Petero dne 1. februvarja t. I. v Saloniku na Turškem a Znan je bil pod imenom „Jo-Jo" ter je vzbujal zornost in vzburjenost s svojo pasjo glavo po ce svetu. Potoval je po svetu z velikim amerikans cirkusom Barnum.
Gospodarstvene in gospodinjs
stvari.
Vranični    prisad    ali   črmnica  (Milzbrand)
svinjah je bolezen na slezenu. O tej nevarni boli piše neki izkušen gospodar sledeče: Ko mi je ne zbolela na tej bolezni stara svinja, ki je imela tednov stara praseta (pujske), vlil sem na v oj dobro razbeljeno železno lopato nekaj karbolove line ter s temi sopari cel hlev napolnil. Odkai pripomoček rabim, se ta bolezen ne pojavi več mojih svinjah.
Ovcam, ki imajo jagneta, je dobro dajati p katera jim jako ugaja. Pesa ali rona se naj pred dan zriblje ali zmelje ter s sladnim drožjem, s ot ali pa s rezanico pomeša in ta zmes ovcam, ki in
11
najmanj   8 dni stara   jagneta,   poklada.   Za breje ivce pa ta piča ni priporočljiva.
Za koze je Jako zdravo, ako jih v   februarju in
marca že   včasih na  prosto spustimo, ker gibanje v
svežem zraku tem živalim jako prija, povrhn pa naj-
lejo tndi   že nekaj   hrane.    Seveda ne smemo takih
rejih  koz,   ki   že h koncu   nosijo, v   prehud   mraz
ipuščati, ker bi znale inače zvreči.
Nekaj o kokoših,  ki hočejo vedno sedeti. Vsakomur, ki perutnino redi, je znano, da zamore spom-li le tiste kokoši za valitev rabiti, katere so začele !no   v jeseni jajca   nesti   ter do   marca ali aprila lesejo. Take kokoši pa niso pogoste, pa tudi ne naj-»Ijše. Kokoši, ki začnejo nesti meseca   februarja ia lo julija ali avgusta   nesejo, nam dajo največ jajec, toda potem   hočejo   navadno   sedeti, kar pa nam ni io volji. Da se jim to zabrani, poslužijo se nekateri jljndje prav surovih sredstev; potapljajo je na primer rečkrat na dan v mrzlo vodo, devajo jih v temno in lokro klet ali pa jih pustijo celo po   cele   dni brez rse   hrane,   da uboge   stvari   od   same   slabosti kar imedlevajo in seveda vsled tega sedenje opnste. Vse pa je neumno in brezsrčno mučenje živalij.   Jako »riprost pa zanesljiv pomoček zoper nezaželjeno   va->nje kokošij je Ia, da zapremo take kokoši v svitel, snažen in zakovarjen prostor, da jih zmerno hranimo * jim damo močnega in zdravega petelina.   Kokoši lo   nato   kmalu   nehale   kvokati   ter   začele jajca lesti.
Kaj pomaga proti zadelanemu nosu? Posebno sedanjem času mnogo ljudi toži o „zadelanem nosu". [nogo preglavice dela to skrbnim materam, ako »ride nad njihove otročiče ta nadloga. Navadno se »a temu prav lahko pomaga s tem, da se da takemu »trokn kaj trdega žveči (žvekati), kakor n. pr. stara [toda ne plesnjiva) kruhova skorja, trdo suho sadje, rožički, ali druge enake užitne reči. Bolj ko bo otrok »ridno žvekal, prej se mu bode nos izčistil, seveda, ;o niso v njem kake kraste ali zasušen smrkelj. — 'o sredstvo pa pomaga tudi odraslim ljudem.
Iznajdba pripomočka zoper trsno uš. Gospod latevž Turnšek v Grižah pri Celju je iznašel iripomoček zopet trsno nš, katero sredstvo to škod-jivo zajedalko baje popolnoma zatare in uniči. Ravna le na^ na sledeči način: Pred rezitvijo mora se vsa ttara razspokana skorja s trte dobro ostrgati, ker v teh razah in razpoklinah tiči novi zarod trsnih (šilt-iil)> uši. Potem se napravi tekočina iz 3 reči in sicer: se je napravi 10 litrov vzeme se 1 kg. luga (ta *e dobi pri gospodu Konrad Paur na Polzel i-Heilen-itein) potem nekaj lesnega pepela in 10 litrov mlačne rode, v katerej se morata prvi dve snovi dobro sto-titi in premešati. Ko se je to shladilo, vzame se trda, itinasta krtača, zmoči se v tej raztopljini ter se njo potem po dolgem po trti gor in dol riblje, iko, da je trta povsod mokra, v vsaki razi in raz->ki. Na spomlad na koreninah ni nobene trsne uši, ;er te so zlezle v jeseni iz zemlje, da so zalegle na novi zarod, a potem so poginile. Samo na gnjilih koreninah  se najdejo živalice,   ki se   imenujejo pre-
sice, a te se žive le od gn ji lobe in prhline. Ta nova iznajdba ima pa tudi to dobro in je zategadelj velike važnosti, ker naenkrat pokonča vso zalego mladih spomladanskih trsnih uši, ki bi inače pozneje šle na korenine. Razun tega pokonča se pa tudi črv, ki se pogostoma najde na starih trtah in pa takozvani ki-seljak (Sauervvurm), karerega se obilo najde po trsju v beli pavoli (pajČevini), zavitega. Povrhu pa po gladko ostrgani in osnaženi trti tudi lahko vsaka kaplja deža pride do žive trte in po deblu na korenine, ker je ne popije stara, raskava skorja. Vinorejci, pridno se poslužujte tega sredstva, žal Vam ne bo za trud in za mali znesek, ki ga bodete za lug izdali. Pridelali bodete mnogo več boljšega vina, ker ta mrčes je kriv, da propadajo vinogradi, da se ne pridela več toliko vina, kakor pred nekaterimi leti in da vino nima več tistega okusa in moči, o ka-koršni so nam naši očetje pripovedovali.
Pisma uredništva.
G. Tomaž Kapun v Terbegojncih. Vašo „cudno žival", ki je imela samo glavo, noge in rep, našim bralcem žalibog ne moremo natančneje opisati, ker bi znali pri enemu ali drugemu naših naročnikov v zamero priti.
Gospodu F. M. v Galnšakn. Dobro, bodemo ob priliki priobčili.
F.  S. figydi-Tnnnel. Smo prejeli — hvala! Objavili bodemo to zadevo v prihodnji številki.
Našim naročnikom. Pri naročitvi našega lista prosimo za natančen naslov.
Večini dopisnikom. Prosimo za potrpljenje, ker nam ni mogoče, vsem ustreči.
G.  dopisniku iz Skomra. Vaš cenjeni dopis bodemo v prihodnji številki priobčili.
G. dopisniku iz Št. Janža na Vinski gori. Ker Vi niste naš naročnik, se na Vaš dopis ne bomo ozirali. Sploh je nam vse eno, ako je znani mariborski klerikalni listič do-tično nevesto namesto .,vdova" imenoval ^gospodično".
Loterijske številke.
Trst, dne 20. februvarja: 51, 30, 14, 24, 72. Gradec, dne 27. februvarja: 22,    49,    56,    32,"   44.
Na prebavljalne organe se mora paziti, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tabo obširno vplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe, ako si prizadevamo njihovo delo olajšati stem, da vzbujamo delavnost prenavljanja in podpiramo Čistilne funkcije pre-bavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za Želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva pa se tudi v tu-kajšni lekarni g. Behrbalka.
Ena najkrasnejših pridobitev za zdravje in blaginjo je izvestno slastna kava, ki s; je, izdelana po Kathrcinerjevem načinu, danes Že osvojila ves omikani svet in sosebno skoro vsako družinsko mizo. Zakaj kot rodbinska kava ima zrnes iz brezprimeme prednosti glede okusa, zdravja in prihranka, da jo ne sme prezirati nobena skrbna gospodinja. Fini vonj po zrnati kavi, ki daje Kathreinerjevi Kneippovi slad ni kavi posebno priznanje, povišuje kot primes priljubljeni okus zrnate kave; ta pijača tekne izvrstno in zdravniki jo kot koristno ii» redil no priporočajo zlasti ženskam in otrokom. Če so Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo že tedaj, ko se je pojavila, označili za „kavo prihodnosti", seje ta smela beseda dandanes že deloma izpolnila in izpolnjevala se bo po dosedanjih izkušnjah čimdalje bolj. Važno pa je. da vedno rabite le pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo; zato je treba pri nakupovanju izrecno povdarjati ime „Katrireincru in jemati edino izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kueipp. Ogibljite se torej skrbno vseli posnemkov in tudi ne kupnjte nikoli kaj takega, kar se odtehtuje odprto.
12
=fc
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathrein
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
^
—^
Kupi se konj
(skopljenec, Wallach). 4 do 5 let star.
Ponudbe sprejema in kupen izroči upravništvo „Šta-jerca" v Ptuja.                             67
Izurjeni lončarji
53
dobijo trajno službo. Sprejmejo se sukalci, kakor tudi oblikalci. Ponudbe naj se vpošljejo pod naslovom:  „ Lončar"   na   upravništvo „ Štajerca" v Ptuju.
Trsje
različnih sorl, na amerikanski podlagi cepljeno, po nizki ceni v vsakej množini oddaje Franc Kosi, trlnar v Savcih, poŠta sv. Tomaž pri Ormožn.             bi
Ekonom      55
izobražen in izurjen v vseh gospodarskih zadevah, vešč nemškega in slovenskega jezika, želi v službo vstopiti. Naslov pove upravništvo   „Stajercau   v  Ptuju.
Mala hiša
z dvema sobama in kuhinjo, zraven, ležečim sadunosnikom in vrtom za zelenjaii {*/« orala) v Kanižinem predmestju v Ptuju štev. 42, se pod ugodnimi pogoji proda. Jako lep stavbeni prostor (Bauplatz). Več pove lastnik Rupert Ornig, ključavničar.    Gi
±±±±*±±±£
4 pare čevIjeV
za 2 gold. 50 kr.
dobi se le zaradi nakupa vi množine obuval, 1 par m oži 1 par ženskih rumenih čevljei vezali z močno podkovanimi p plati;   nadalje   1   par  m ozki t
1  par ženskih modnih Čev se elegantni in se prav lahko sijo;    vsi   i   pari   veljajo   s«
2  gold 50 kr.. toda samo Se k tek čas. Pošilja se proti pošlne povzetju (Nachnahme) ali pa, se denar naprej po.llje od du ske eksportne tvrdke za čevlj
H. VVachtel
v Krakovi štev. 5, (Galicij
Neugajajorte se zamenja sli pa
denar vrne.
Nikdar več ni take priložnosti!
Tako  dolgo,   dokler  še  ni  zaloga   hlač izprodana,  dobi vsak
leganle          hlače
za malo svoto in sicer za 94T I gld. 80 kr.
Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zu zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako 1< Kdor naroČi dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po pc nem povzetju. Pri naroČilu zadostuje, ako se naznani dolgost lilai njih Širokost okoli pasa.
Dunajska fllijala za snkneno blago Ch. Jnngwirtli, Krakaa
Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar.

Pozor
biciklisti, krojači i
Popravila   bicikelnov,   šivalnih, strojev in poljedelsi
strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Bestanj
teile) za stroje. Prodajam   poljedelske,   gospodarske stroje na obro
iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval se
že v Ameriki in na Angležkem. Tudi imam vedno v zalogi že rabljene in dobro ohrj njene bicikle od 30 gold, dalje.
S spoštovanjem     AlltOll     Flllk      U62
mehaniker v Ptuju, Postgasse štev- 1
Originalni Singerjevi šivalni stroji
za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja.
Kdor si naroči stroj,  temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih
vezilih. Elektromotor! za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi.
Singer in Co.
akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24.
Paris 1900.
GRAND PRIX.
13
OVES
(„Willkomm11).
Ta ležki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa ?e ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eden oral. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 kron, 50 kil za 17 kron, 100 kil za 32 kron z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 krone 20 vin. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič
pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko.               36
se stroje za poljedeljstvo in vinorejo.
- Brizgalnice za sadno  drevje
Iz mešalom  za   mešanico   iz   bakra   in pn> tako, da se  najedcnkrat na dve cevi brizga
brizgalnice (strealjke) za M sadno  drevje   z   natanko   na-^      merjeno petrolmešanico
\ svetilnice na acetilen
da se ulove leteči hrošči
! hidravlične stiskalnice za vino
1'1 stiskalnice za vino in ovočje s diferencijalnim pritiskom
stroje za drobljenje stiskanice
čisto nove mline za grozdje
nove  priprave   proti   peronospori in za žvepljenje
sesalke za vino, cevi za vino
kakor   tudi   vse   druge stroje za? poljedelstvo, kot
razbiralnike (triere) mlatilnice, vi-tale (gepel)itd.
razpošilja kot   Špecijalitete po   najnižjih tovarniških cenah
TI G. HELLER,  DUNAJ
37               II., Praterstrasse 49.
14 Gorilniki zastonj in frauko. Dopisuje se v vsili jezikih.
Kdor bi si rad uredil dobro vspevajoco
trgovino (štacuno) Z^tZlS^t
istemu se nudi priložnost na neki
večji železniški postaji na Kranjskem,     44
Letnega prometa je 100 do 200 tisoč kron.   Za natanč-( jneje pogoje se izve pod Nr. 42 v upravništvu >Štajerca«.
Smrekove sadike
(mlade   smrečice),   31etne,   oddaje   tisoč   po 4 krone
grajšČinsko oskrbništvo v Kozjem (Drachenburg).                 59
Veliko presenečenje.
Nikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost.
500 kosov samo 1 gld. 80 lr.
Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini 2epni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamcnom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (herenšteinom), 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 Žepni nožič z pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za sraico. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama lega denarja vredna, za samo gld. 1*80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wlrth,  Krakau A/14.      1038
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Kava in čaj
Iz proe roke, to ie neposredno od sadika kave fn čaia, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in Čaj.
Najnižje cene.
Najino dosti čez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje nakacHonalnciie. Najine vrste kave in Čaja so jako aromatične in zdalne.
IToiro • Javaflor, najfinejša IVctVd. • 43/4 kg gld. 6-65, fina 43/* kg gld- 6-20.   Javabrasil-me-
šanica 4»/4 kg gld. 575. Pošilja se carine prosto na vsako
pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto.
TURK & drug
veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji
v Trstu       926
via dell' Acquedotto 62.
Hiša na prodaj
v trgu na Spodnjem Štajerju s 4 sobami, 1 kuhinjo, Iojpo, kletjo, zraven je gospodarsko poslopje z 1 živinskim in dvema svinjskima hlevoma, vrt in 5 oralov zemlje. Proda se iz proste roke zaradi menjave službe. Cena 1500 gold. Naslov pove upravništvo »Štajerca" v Ptuju.           38
Svinjske ščetine in žimo (Rosshaar)
kupi  v  vsakej   množini  po   najboljši ceni Hans Sager,   izdelovalec krtač v Celju. Sprejmem takoj v uk tudi enega učenca.    41
Veliko presenečenje
Nikdar  v   življenju   ni  več take priložnosti.        1128
500 komadov za 1 #I<1. 95 kr.
Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna Zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3°/0 duble-zlat) z  patentiranim zakle-
Som. 1 jako fini tintnik iz nikclna, fini album z 3G najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantom, 6 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korespondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo I gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu   povzetju  ali  če   se denar
pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljalnica
P. Ust, Krakov (Krakau) št. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Malo posestvo
v priljudnem nemškem kraju blizo šole in kolodvora, ob dr-žavnej cesti, pripravno za vsako obrtnijo ali tudi za kakega pen-zijonista, se po nizki ceni proda. Več pove gospod Schmied, Du-chatschgasse (Duhačeva ulica) v Mariboru.               42
Istrijansko vino
pristno blago, črno ali belo, priporočam v svoji gostilni v Trstu, ulica Belvedere štev. 49. Prodajam in razpošiljam tudi na veliko. Jožef Leben, gostilničar.    39
Učenec
z dobro šolsko izobrazbo, zmožen
obeh deželnih jezikov, sprejme se
v trgovini z žekzjem V. Leposcha
V Ptuju,                31
Mala hiša
{"e po ceni na prodaj v Gornjem 'obrežju (Ober-Pobresch) pri Mariboru. Obstoji iz velike kleti, dveh kuhinj in dveh sob. Zraven J3 gospodarsko poslopje s tremi svinjskimi hlevi in lep vrt za zelenjad. Več pove Jožef Horvat, v Gornjem Pobrcžju št. 250 pri Mariboru.               22
V najem
se išče  hiša (na   deželi) za trgovino. Ponudbe se naj blagovolijo poslati na upravništvo nŠtajerca" v Ptuju.                66
KovaSnica
s vsem potrebnim kovaškim orodjem, se da pod ugodnimi pogoji s hišo vred takoj v najem. Nsl. Urša Černenšek v Sto novcih, pošta Ptujska gore fMaria-Neustift.)
14
Stroji za napravljanje rezi
s patentovani   tečaji   na valjarje,   ki se
sami   mažcjo.   s   prav lahkim tekom in
prihranitvijo moči do približno 40 °/0.
Stroji za rezanje repe in krompirja, mlini za napravljanje šrota, za mečkanje sadja, stroji za parenje krme, prenosljive Štediine peči s kotlom z emajliranimi in neem ajliranimi vložnimi kotli, sloječi ali prevozljivi, za kuhanje ali parenje krme. krompirja, za mnoga gospodarska in gospodinjska opravila i. t. d, nadalje lu-sčilni stroji za koruzo, čistilni mlini za žito. trijerji,   razbiralnikl, stiskalnice za
seno in sramo, mlatilni stroji,  vitali (Gopel), jekleni plugi, valjarji, brane.
Najboljši sej3lni stroji „Agricola" (ZistCm na uraina kolesa)
z najlahkejšo rabo, z menjalnimi   kolesi za vsako seme, za breg,   kakor
za ravnino.
Samolvorne patentovane škropilne priprave za pakonoeyanje različnih
škodljivih rastlin, škodovalcev na sadnih drevesih in za zatiranje pero-nospore izdelojejo  in  razpošiljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji
tovarna gospodar&tvcnih strojev, livarna ?.eVza in fužino na par
iHi             Dunaj ll/l, Taborstrasse 71.
Iluslrovani katalogi zastonj in franko.     Zastopniki in prekupci se iSčejo
Red Star Line, Antwerpen
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja u New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, WiedenerGiirtel, naDunaji
aH Kari Rebekj konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41.      537
Visoke in betonske stavbe
prevzame stavbarski podjetnik
Difricb Dickste
te
v Celju.
Izdeljujejo se črteži (plani) za cerkve, javna   in   privatna poslopja in za gospodarska poslopja v vseh slogih.
Urna izvršitev dela. "»
Na željo se sestavijo proračuni.
L.
**tEK jD*
in drug ZAGREB
PreradoYiceY trg 3
s poroštvom 20.000 kron, vsled naredbe vis. kralj, hrvatsko-dalmatinske deželne vlade od dne 5. avg. 1901, Štev. 44.264, dovoljena
tvrdka   za  prevažanje  oseb iz delavskega kakoi kmečkega stanu v prekmorske kraje.
Potovanje se vrši samo na brzo-parobrodih in traja vožnja preko A samo 6 do 7 dnij.
V pristanišču ni nikakoršnega doplačila! *%
Na parobrodu izvrstna oskrba z vinom.
Vsaki pondeljek odpelje en parobrod.
Na pismena vpraSanja odgovorimo nemudoma in brezplačno.
L, Mašek in dr
is
on
,
i-l.
Dr. pl. Trnkocy-jev
Kranjski svinjski redilni prašek
1037
,rn
m; .■i
r
dobil je v Londonu, v Parisu in v Rimu 1903] najvišjo odliko      Qpan||   pr jx J
Nadalje  tisočero  pohvalnih pisem,   uradno]
potrjenih. Ta primesek k piči,   ki   se zamore Se puj-j
skom dajati, vzredi najtežje svine.
1 zavoj velja 50 vinarjev  in se dobi]
pri vseh trgovcih;
po poSli po o zavojev iz glavne zaloge
lekarna   Trnkoczy   v  Ljubljani
na Kranjskem.
Ohranitev zdravega želodca
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpriprai nejše znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejen ij najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek.   Vzbuja apetit in spešuje prebavljanje (er provzroca lehko odvajanje tako,   da slufcj z najboljšim uspehom za gojenje želodca.
Svarilo! Usi dtli embalaže Imajo zraven tH\tl\
postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Praj
C kr. dvornega dobavitelja ,prl {ritem  OHM'
Praga, mala Strana, ogel nerudoue ulice.
Po pošti razpošilja so vsak dan. Proti vpošiljatvi K  2*66 se poSljo velika steklenica in za K 150 mala steklenica vse postaje avstio-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge  v lekarnah Avstro-Ogerske.    V Ptuju v lekarni g. Ij Behrbalb (spodnja lekarna).
i
15
Poljedelska, zeliščna in cvetlična semena od
DIUND MAUTHNER-ja v Budimpešti
prodaja po izvirnih cenah glavnega kataloga samo
(i*
kovina pri  »zelenem  vencu" nasproti gledališču v Ptuju.
Vsakovrstna deteljna semena:
ka 3lelna, lucernska 7Ietna, rudeče cvetoča 1 letna. dcniee prosta, Esparset, bmeljska Šolska, švedska vund ali tanen delelja, bela travniška detelja.
Krmilna pesna semena:
bh dolga, rudeča velika (Kiesen), ekerndorfska rumena leča velika podolgasla, eberndorlska rumene okrogla rna pesa velika za krmljenje, podzemska koloraba nje, veliki koren za klajo, nove velike buče z brez lupin za olje dobivati, graščica, solnčne mak, konoplje, lan, orgščica. ženof in repna semena. sadna čebula (luk), mala in rudeča.
Vrsta travnih, semen:
avna mešanica za mokra in suha tla, Baygras, Honiggras, ^Has, Knaukras. Fioriengras, Goldhafer, Rispengras, HDBcliwingel, Wiesenfuchs, nizka trava, Thimoteusgras.
Zelenjadna semena in za cvetljice.
Gumi za požlahtnenje amerikanskih trt, najboljše vrste. Itafija, svetla dolga, dobro vezilno blago za vinograde. Galica, rimsko žveplo, najfineje, kadilna smola za vinograde, za varstvo slane, novi kuhani in prekuhani stope! ni za požlahinenje trt, drevesni vosek za sadna drevesa, milo (Schmierseife) in mrčesni prašek proti krvni uši, dalje umetna gnojila, Tomaževa moka, koščena moka amonijak in kalij, superfosfali, čilisalpeler, vinograška gnojila. Prodaja judendorfskega roman- in portland-ce-menta, kotran in karbolinej. Klajno apno. neobhodno potrebni   dodatek   h   krmi   za  mlado,   molzno in brejo
živino.
Vasilinovo mazilo za usnje, .rumeno rusko paten-tovano mazilo za usnje. Stedilni kolomaz.
Bedilni prašek  za prašiče.
noei
sporočava najino bogato zalogo šifon-srajc po 1 gld. do 1 gld.
Kr, delavske  srajce po 70 — 90 kr.,   gače po 40—60 kr.,
Uifletne)  za možke po 3—5 gld.,   čevlje za vezati po
.  čevlje (Stifletne)   za ženske  po 3—4 gld., cajgaste
Hi gld. 20 kr. do  1  gld. 50 kr., lovske srajce po  60
» 80 kr.,  lovske  srajce   z ovratnikom   po 80 kr.   do 1  gld.
;ravate po 20 do 60 kr., otročja oblačilca po 50 kr.
, otročje  predpasnike  po 30—40 kr.,   oblačilca za
da prati) po 2 gld. 50 kr. do  5 gld., otročje slam-
Jbo 30—80 kr.. oEročja obuvala po 50 kr. do 1 gld. 50 kr.
e predpasnike za ženske (se dajo prati) in bluzne, ne-
pce  po HO kr.   do 2 gld..   srajce   za ženske  po 80 kr.  do
L 40 kr. bele namizne prte, raznovrstne reči za olepšavo
| žamete,  svileno (zidano) blago,  čipke, (špice),  razno-
e; za čevljarje  lep   in močen žamet za obuvala.
tno za podvlako,  (Futlerleinwand),   gumaste  dele,
kakor sploh vse čevljarske reči.
podružnici   pri   Dravskem   mostu  (Wagplatz)   pripo-
ajino  dobro sortirano zalogo špecerijskega blaga, po-
suho ogersko pšenično moko po  10, 12 in  14 kr.,
mačo  zabelo,   zaseko,   maslo,   lepe rozine, grozdjiče
eren) kakor sploh vse špecerijske reči; nadalje najino
obilno zalogo mamifakl urnega blaga za obleko.
»po znani pošteni in nizki ceni;  kdor enkrat pri nama
pi, drugič spet rad pride,   zato vsakogar uljudno vabiva v
najine prodajalnice.
|        Brata Slawitsch
trgovca v Ptuju.
Tomaževa žlindra (moka)
kainit, umetna gnojila (Eunstdunger)
dobi se pri                                   go
Jožef Ornig-u v Ptuju.
prodaja                                       52
R. F. Wifomer v Ptuju.
čni učenci
dva ali trije, se sprejmejo   v neki usnjariji (ledrariji)
v mestu na Spodnjem Štajerju.   Naslov pove nprav-
ništvo „ Štajerca"  v Ptuju.                      50
Dva bakrena (kufrasta) kotla
za   narejanje   žganja,   zajemajoča   300 in 350 litrov,
8   kapama   in   hladilnima   kačama (Helm und Kiihl-
scblangen)  proda
Franc Leskoschegg na Spodnjem Bregu
pri Ptuju.                                   57
16
Razjasnilo.
Jako čislane r«Pmonter-ure na sidra (anker) zisteml Rosskopf v nikelnaslem okrovu se že črez eno leto] od mojih kupovalcev kaj rade kupujejo, sosebno jih Oi-4 slajo ljudje na kmelih, uradniki, orožniki, finančni inj železniški uslužbenci, ker so ž njimi prav zadovoljni,
Pošiljam moje prave amerikanske patentovane remonter-ure na sidra, zistem Rosskopf (jako priporočane za službo) z email-kazal-nikom     v     fino   poliranem   nikelnastem   okrovu   s    pozlačenimi    kazali,! natančno   regulirane,   tekoče 36   ur,   garantirane   na 3  leta, kupovalcem] direktno 1 komad za gold. 2"50, 3 komade za gold. 7*— (i konia-J dov za gold. 1350.
Dobijo se pri meni tudi ure tega zistema s podobo Karola Mami ali pa Ferdinanda Lassale ter stane komad gld. 3" -.
Nikelnaste verižice z lepim privezkom (kompas) k tem uram stanejo] samo 30 kr. en komad. Pošilja se proti poštnemu povzetju ali pa, daj se denar naprej pošlje ter vrnem istega takoj, ako bi komu ura ne] ugajala, ako bi ura ne šla dobro. Nikdo ne more poštenejšo kupčijo] zahtevali.
HANNS
KONRAD
Prva tovarna za ure v Briixu štev. 475 na Ceskem
Ustanovljena 1887.        ces. kr. sodnijsko poverjeni cenilec.
Nobena tvrdka ni odlikovana s ces. kr. avstrijskim državnim orlom, s zlatimi in srebernimi meda^ ljami od razstav ter z več kakor 10 tisočimi pohvalnimi pismami \v. vseh krajev sveta. Moja tvrdka je kot izvozna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstareja ter razpošilja v vse dele sveta.
Ilustrovani   cenilni  katalogi   o  urah  o  zlatem  in   srebrnem   lepotičju pošljejo se na  zahtevanje
brezplačno in franko.                                                           d. 879 >
št

k$B

V Ameriko potujoči
blagovolijo naj se obrniti na
agenturo Zwilchenbart y Buchsu in y Baslu
(Švica.)
Havre-New York.
Yoznja čez morje samo 6 dni.
Na   vsako   vprašanje   da   se   poštnine  prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo.                              1069
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t.  d.  po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d.                                 30
Strune za gosle, citre, tambuj
in za   vsakovrstne instrumente,   in   sicer naj bol najfinejše blago po jako nizki ceni, pripora!
Brata Slawitsch, Ptuj, Florijanski
Kdor naroči, naj izrazi natančno   svoje   želje, zabranijo pomote.
ažno za km
Kmet: „Ti si imel lansko leto spet tj deteljo, prav lepo travo in pa ogromj Žino lepe debele rone (pese), povej mg kje si dobil dotična semena?" — Sos
Janez Riegelbauei
v Ptuju, vštric  ces. kr. okrj glavarstva in šparkas<
govec
ima   taka   semena   na   prodaj.    Tam| seme   za   pravo   štajersko   rudečo
sedemletno lucerneko (švicarsko) deti
sorli grinte (predenice) prosti; nadalje]
travniška semena, kakor tudi seme razi
tort rone ali pese, zelenjadi in cvetljii
vrstne kaljlvosti.
Jaz vsako leto pri tem trgovcu kupim in sem vselej zadovoljen.
pri njemu tudi klajno apno, praški za svinje itd. kakor tudi ve.
(frišno) Špecerijsko blago po zmerni ceni."
Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer.
Tisk; W. Blanks v Ptui