»Simon Ladinig ist aus der Pfarre Ebendorf in Karnthen gebiirtig, und nunmebr iin 58ten Lebens-jahre, er absolvirte die theologischen Studien durch-gehends mit ausgezeichnetem Erfolge, und tratt am 29. Okt. 1828 als Kaplan zu Saldenhofen in die Seelsorge, alhvo derselbe durch ein volles Jahr, gleichwie zu Stifft Grif fen durch s/*tl Jahre mit vorzuglicher Auszeichnung Kaplandtienste leistete. das Berufsstudium emsiig fortsetzte, und sich hie-durch so wie durch semen acht priesterlichen Lelbenswandel die Achtung der Gemeinden und Zufriedenheit seiner Vorgesetzten in dem Grade verdiente, dali er zur mehreren Ausbildung seiner hervorragenden Talente vom Ordinariate Aller-hochst Sr Majestat fiir das hohere Priester Bil-dungsinstitut zum h. Augustin in Wien empfohlen, und mittels allerb. Kabinet sschreibens vom 30. Marž 1830 auch in das selbe aufgenommen wurde; in welchem Institute sich ddeser Priester durch im-mer gleich riihmliche Verwendung und die ihm eigene offene, sehr empfehlende Benehmungs-vveise die ungetheiilte Zufriedenheit und Zuneigung der dortigen Vorsteher erwarb; souach an der Wiener Universitat im Jahre 1832 zum Doktor der Theologie promovirt, und im gleichen Jahre allhier als Holkaplan und Konsiistorial-Sekretar angestellt worden ist, seit welcher Zeit derselbe unablaftig ernstlich beflissen blieb, sammtliche Amts- und Berufspflichten mit allem Eifer und anspruchsloser Genauigkeit auf das Bereitwilligste und Genaueste zu erfiillen; in defien Anerkennung er auch bald nach sedner Anherberufung mit Riicksichtsnahme auf seine sonstigen vortrefflichen Eigenschaften, Soliditat des Charakters vereint mit   musterhafter   Gesittung,   strenger   Religiositat.
reinen Grundsatzen und Gesinungen zum Konsisto-rialrathe, in Jahre 1840 von Allerbbchst Sr Majestat zum Domherrn am hiesigen Domkapitel, und unterm 15. August il. J. zum wirklichen Lavanter Diozesan-Schulenoberaufseher allergnadigst ernannt worden ist. Derselbe ist zu dem der deutschen, lateinischen und slovenischen Sprache vollkommen machtig, von starkem, gesunden Korperbaue, und wiirde sich bey seiner schnellen Auffaimngsgabe, Um-sicht, Gesetzeskunde und Gewandtheit in den Aufsatzen unbezwedlfelt in das Fach eines geist-lichen Gubernial-Referenten recht bald zur allseitigen Zufriedenheit einiiben; es muli jedoch zugleich ehrfurchtsvoll bemerket werden, dali Herrn Dor Ladinigs Abberufung von hier vor der Besetzung der hiesigen vakanten Domherrn-stelle auf die Besorgung der Diozesan Schulen-oberaufsichts-Geschafte ura so mehr hemmend einwirken wiirde, als derzeit auch der bischbfli-che Sitz von Lavant erledigt ist, und diesemnach fiir den Fall der fraglichen Beforderung fiir die anderweitige Schlichtung der Schulangelegenhei-ten friiher die erforderliche Voirsorge getroffen \verden miiUte,« V Ljubljani je dr. Simon Ladinig doživel 1. 1855. imenovanje za prosta pri Šenklav-žu. Grob njegov pri sv. Krištofu ima še danes iz železa vlit križ z napisom: »/Dr. / SIMON / LADINIG / Doimprobst in Lailbach, Ritter / des k. k. osterr. Ordens der eiseirnen / Krone III. Claisse. k. k. Statthalte/reirath etc. Geb. am 8. Sept. 1805. / zu Eberndorf in Kaernthen, gest: / in Laibach am 24. April 1857. / Gott gib ihm / die ewige / Ruh' und / das ewige / Licht / leuchte / ihm! /« Za njegovega službovanja je predložil Prešeren cenzuri   —  svoje   »Poezije«.
DONESEK K SPOMINOM NA PREŠERNA
Po pripovedovanju g. Marije Roos priobčuje Fr. Štele
/^\b času Prešernovega bivanja v Kranju je bila tam zelo ugledna rodbina Jakoba Jalena, posestnika pivovarne in gostilne, ki so jo obiskovali najuglednejši meščani. Ime te ugledne rodbine se je ohranilo prav do danes, ko se hiša št. 26 v Kokriškem predmestju še vedno imenuje »pri Jelenu«. rj e v Ljubljani je bil Prešeren znan z bratom " Jakoba Jalena Simonom Jalenom, ki je bil prijatelj Andreja Smoleta. Po ti zvezi si imamo bržkone razlagati njegovo prijateljstvo z Jale-liovimi v Kranju. Vsak dan je zahajal v nji- l\yf hovo gostilno in najraje občeval z inteligentno '-1-gospodinjo Ano Jalen, kil je bila za takratni čas izredno izobražena žena. Svojemu možu Jakobu je rodila 16 otrok, ki so jo po tedanji navadi itnienovali »Mutter«. Svoje podatke o Prešernu ima naša pripovedovalka, Marija Roos, od svoje tete Albine. Ta je pripovedovala še druge, na Prešerna se nanašajoče reči. ki  jih je pripovedovalka  že  pozabila.
Kolikor se spominjam iz svojih gimnazijskih let v Kranju, lahko potrdim, da se je približno isto sploh pripovedovalo po Kranju, kadar je prišel pogovor na Prešerna. Marija Roos, ki je bila učiteljica v Kranju, je svoje spomine pripovedovala tudi večkrat otrokom v šoli. Čudno je, da jih zbiratelji spominov na Prešerna niso pravočasno zasledili, ker bi jih bila okolica Stare pošte, Jahača in Jelena vsekakor mogla navesti na iskanje potoni cev ljudi, ki so v označenem delu Kranja morali pogosto priti s pesnikom v stik. To je tembolj obžalovanja vredno ker je direktni vir tu zapisane tradicije, Albina Jalen omož. Prevc, umrla šele 1. 1913, njen mož Ant. P., ki je po trditvi pripovedovalke tudi še poznal Prešerna, pa celo šele 1. 1923. arija Roos se važnosti svojega izročila ni zavedala, kljub temu pa je že poprej nameravala obiskati msgr. Toma Zupana, o katerem je vedela, da vestno beleži vse, kar more izvedeti o Prešernu. Da je končno pričela spoznavati morebitno vrednost svojih spominov, ji je dalo povod predavanje o Prešernu, ki ga je imel v kranjski Čitalnici univ. prof. dr. Fr. Kidrič 1. 1926. Po tem predavanju se je pripovedovalka  zglasila pri meni,  povedala  o tem rod-
308
cK&^lZ.
binskem izročilu, ki bi končno vseeno lahko komu prav prišlo. Prosil sem jo, naj mi napiše, kar se spominja, in sem to, kar mi je izročila napisanega z datumom 20. oktobra 1926, dopolnil z nekaterimi ustnimi pojasnili. To gradivo sem pokazal najmerodajnejšima prešer-uoslovcema gg. dr. Avgustu Žigonu in dr. Fr. Kidriču, ki sta oba zatrdila, da je vredno objave. Vprašanje o usodi Prešernove zapuščine sem ji izrecno stavil. I zročilo Marije Roos, sprejeto v glavnem iz ust njene tete Albine Prevc, je sledeče: Prešeren je zahajal vsak dan v gostilno »pri Jelenu« in najraje občeval z inteligentno gospo Ano, ki mu je tako imponirala, da se je večkrat izrazil, da je edina žena v Kranju, s katero more občevati, ker je tako »belesen«. Isto je o njej trdil Janez Bleiweis. V gostilni je sedel pri »kanončku« vina, kaj premišljeval in zapisa val na listke. Teta Albina je večkrat dejala: »Mi bi bili lahko veliko imeli od njega, če bi bili vedeli, kako imenitno bo, kar je pisal na listke in bi jih bili spravljali. To; bi bili mi danes bogati!« Oblečen je bil v zelem »kveker« in imel v žepu vedno sladkorčke za Jelenove otroke. Otroke je sploh zelo rad imel. Teta Albina je pripovedovala, da so morali, kadar je Prešeren k njim prišel, otroci posebno mirni biti. Kot narodnjak je bil vnet član »Narodne straže« v Kranju. r^i ospa Ana Jalen, ki je bila po izpovedi tete ^-* Albine izredno pobožna žena, tako da je hodila vsako jutro že ob 3—4 v cerkev, si je veliko prizadevala, da bi ga utrdila v veri, posebno ker ni veroval v Marijo. Končno ga je popolnoma spreobrnila, tako. da je popolnoma Bogu udan umrl. \ smrtni bolezni ga je Ana Jalen redno obiskovala in večkrat vzela s seboj hčerko Albino, ki je pozneje pogosto trdila: »Mene je Prešeren zelo rad imel.« Predno je umrl, so morali vsi zapustiti sobo, samo »Mutter« in desetletna Albina sta ostali pri njem. Prešeren je rekel: »Dekelce naj le pri meni ostane.« V Smrtnih težavah so mu »Mutter« pot brisali. Imel je vse suhe in ožgane ustnice. Ko so »Mutter« to videli, so rekli: »Malo vode. kajne gospod doktor?« On pa jo je zavrnil z besedami: »Ne, tudi Kristus na križu je bil žejen« in ni pil vode. IV/I" utter« Ana je pripovedovala tudi, da je bil Prešeren večkrat zelo potrt in je v takem razpoloženju poskusil v Jelenovi hiši samomor. V shrambi se je obesil z vrvjo za železno omrežje. ki ga je pripoveclovalki teta Albina večkrat omenila. Tako ga je našla »Mutter« v shrambi in zaklicala: »Gospod doktor, kaj ste vendar mislili?« in ga je z lastno roko odvezala. Teta
Albina je rekla, da je bil Prešeren nesrečen, ker je nesrečno ljubil, vendar »Mutter« tega otrokom ni nikdar pripovedovala.
\r o se je o prilik i nekega razgovora Prešerna z
*^ Ano Jalen približala njena hči Albina, ji je Prešeren rekel: »Dekelce, pojdi sem, ti bom nekaj povedal. Ali si boš zapomnila?« »Da,« je odgovorila Albina, » i bom.« Nato ji je dejal: »Kadar bom enkrat umrl, mi bodo postavili spomenik, na katerem naj bo zapisano: ,Tukaj počiva Franc Prešeren nejeveren in vendar veren', ali si si zapomnila? Povej še enkrat, kako sem rekel. Ti še tega ne zastopiš, ko boš pa enkrat velika, boš že razumela.«
^ lučaj je nanesel, da je teta pripovedovalke Albina Prevc stanovala v I. 1881—1885. v isti hiši in istem stanovanju, kjer je živel in umrl Prešeren. Največ je teta Albina pripovedovala o Prešernu, kadar so jo otroci obiskovali v tem njenem stanovanju. Večkrat je rekla svoji hčeri, sedaj vdovi po dr. E. Devu: »Vidiš, Mici, ravno tu je stala Prešernova postelja, kjer ti sedaj ležiš, tu pa sem stala jaz, ko je umiral.«
13 adi zapuščine se ve spominjati pripovedovalka samo tole: Ko je Prešeren umiral, je prišel k smrti dekan Dagarin. Vendar on ni sežgal Prešernovih spisov ampak »Mutter«, ki je Daga-rina vprašala kaj naj naredi s spisi nakar je on odgovoril: »To ni moja stvar«. Ona jih je sežgala trdeč, da so pohujšljivi za mladino, a bržkone le deloma, kaj se je z ostalim zgodilo. se ne ve.
HT udi Anton Prevc. poznejši mož Albine Jalen. je dobro poznal Prešerna, ker je bil doma »pri Jahaču«, bil je torej sosed Jalenovih in so se Jahačevi otroci radi igrali na Jelenovem dvorišču. Glede slike v kranjski Čitalnici je trdil. da ni  podobna resničnemu  Prešernu.
Par opomb o no s i J c i h tega poročila: Pripovedovalka Marija Roos je bila rojena v Kranju 18. decembra 1867 kot hči Kristine Roos, (hčere Jakoba in Ane (»Mutter«) jalen), rojene dne 24 julija 1847. Mati pripovedovalke je bila torej za prenos direktne tradicije premlada. Marija pa zopet premlada, da bi mogla prevzeti sama direktno sporočilo iz ust svoje stare matere Ane Jalen, ki je umrla 1. 1859, ali pa tudi vsaj imdi-rektno od svoje matere^ ki je umrla 1. 1879. Ana jalen je bila roj. Prohinar 1. 1809, njen mož Jakob Jalen pa 1. 1808. Po smrti svoje prve žene Ane, se je poročil Jakotb Jalen na »staro pošto« z udovo Agnes Maver. Portreti Jakoba in Ane Jalem in Aninih staršev, ki so se pisali Prohinar, se nahajajo pri banskem svetniku g. Otonu Ketteju v Ljubljani. Pripon ediovalkin glavni vir, Albina Jalen, je bila rojena kot četrti otrok Jakoba in Ane Jalen 1. 1839. Omožila se je z Antonom Prev-cem, rojenim 1. 1834 in umrlim 28. decembra 1923. Albina pa je umrla 29. oktobra 1913. Njena nečakinja, naša pripovedovalka Marija Roos, pa še živi v  Kranju kot  upokojena   učiteljica.
309