• '' I . . • . If SVOBODE flIX)VKN8KI TEDNIK t Diutuhi : ji r- fi,-' m S GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE h loven io weekly DirurxQ To T«. Jtmmpmrm O« T» LiBoatito CT OD BOJA DO ZMAGE'1 KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Chicago, 111. 30. decembra 1904 Stev. 53 Leto III Slov. delav., Amer. Koledar. M«® je ravnokar Izšel z Jako zanimivo vsebino. Poleg koledarja, so tudi podatki o ameriški meri, pošli, a meriški ustavi in osebnih pravicah. Na prvi strani je pesmica "Dvem". Potem razni spisi: Anton (Jrablovic in In Memoriam. Nadalje dve povesti in Črtica; Povest o dobrem kralju In dobrem ljudstvu, Slovenec mej Mormoncl In Morje. Zanimiva sta tudi zgodovinska spisa: Noč sv. Jerneja a. H krvava svatba in Jan Hus. Te-mu sledi znanstvena razprava: Osrčje naše zemlje. Zatem je zopet kritika o ameriških nezgodah pod naslovom"Dežela katastrof". Jako dober je tudi spis o razvoju gospodarstva, ker pisatelj živo slika kako se gospodarstvo iz e-nega razvija v drugo. Nadalje je črtica Iz ži% Ijenja Vazlllja Jakzaka, profesorja obsojenega v dosmrtno prognanstvo, v Sibirijo: Muke prognancev v Sibiriji. Koledarje okrašen z raznimi slikami. Cena mu je le 25c. Ta Koledar je Jako primerno novoletna darilo za svojce v stari domovini. Slovenski, delavski, ameriški "Koledar" se dobiva pri upravni-štvu ««Qlas Svobode" in vseh prodajalcih, ki so razglašeni v Hitu. m~r ~--; i KTOJOOUJiatCICairO^^ Na znanje vsem somišljenikom, naročnikom in čitateljem. Sedaj Izhaja list t povečani obliki. Storili smo, kar je bl-v naši skromni mori, zajedno >a upamo, da smo s tem iistreg-v Nem, ki se strinjajo s pisavo Ista. "Glas Svobode*' ima jako obširno nalogo. Kar smo do sedi^j obelodanili v listu, je bilo le v političnem oziru za interse de-vstva Nismo se mogli bar iti temeljito tudi z gospodarskimi vprašanji in s priobčenjem leposlovnih spisov. "Ulas Svobode" je.edino glasi-slov. delavcev v veliki ainerlš-republiki, torej umevno, da se lemo v prihodnje bavill z yse-i vprašanji, ki posežejo globo- 0 v delavske razmere, ker nam le to dopuščal p row tor. All ml ne (memo ostati pri tem 1 smo povečali list, da smo prill Izdajati ga na 8 straneh. la nalogo mora hiti, da prej je mogoče prične Ust Izhajati vsaj v Isti obliki (na osmih aneh) dvakrat v tednu. Držali se bodemo tudi še v pri-odnje našega gesla: "Kdor ne ina svobodno misliti, ne more se boriti za svobodo". Naravno je, da upamo, da bo-dete tudi v prihodnjo stali svojemu glasilu zvesto ob strani, ki neusmiljeno biča sedanje neznos-razmere, v katerih se smatra ilavea za navadno žival, ki ni drugo na svetu po kapltalis-Ih nazorih, kakor da vstvar-bogatim postopačem udobno ljenje. Izhajali bodemo v večji obliki, torej energlčnejši, in upati sme* o, da Izidemo kmalurtlvakrat tednu, ako store xm\§1«venski erlškl delrvel svojo dolžnost. Naročnina ostane ista. T deeembru 1904 "GLAS SVOBODE" 688 Loom is St. Chicago, 111. Razgled po svetu. Iz rusko japonskega bojišča. Japonci nameravajo poslati maršalu Oyami še pol milijona vojakov. Nadalje nameravajo utrditi otok Formoza, ker se pričakuje, da hoče baltiško brodovje najbrže izbrati si ta otok kot nekako zavetišče, od koder misli napadati Japonce. Ruski admiral Virile je izjavil, da bode i. del 3. baltiškega brodovja že v februarju odplul na Daljni Vztok. Poveljnik japonskega brodovja. admiral Togo se skrbno pripravlja na prihod baltiškega brodovja. General Kuropatkin poroča, da je napadel japonske utrdbe pri Benzia-pucu, in da je odbil dva janonska napada. Rusi imajo 6 mrtvih in fi* ranjenih. O japonskih izgubah poročilo popolnoma molči. Japonci pred Port Arthurjem so naskočili griče Houyangsukou ter jih po hudem boju zasedli. Ujeti Rusi pripovedujejo, da sta ubita ruska generala I rman in Kondra-čento, general Fock je pa ranjen. Brazilija. Vodja policije v Rio de Janeiro je izjavil, da je hotel senator Sodre z zadnjo revolucijo postati diktator za toliko časa, da bi se zopet ustanovila monarhija. Prevrat bi se imel zvr-siti dne 17. oktobra. AH "nlicija je prišla tem protirepublikanskim spletkam na sled ter je vse kolovodje dala poti ključ. To poročilo je povsod obudilo velikansko senzacijo, ker so vsi aretovanci igrali m!j republikanci veliko ulogo. — Kdo ve. če je poročilo policije tudi resnično. Policija je že marsikateri -krat lagala, da je pokrila svoje čine, 'a fine dame porabile denar za dragocene toalete. Seve v Berolinu so že tacih škandalov navajeni. Ali kljub temu je zopet hud udarcc ta najnovejši škandal vsem zagovornikom današnjega družabnega reda v obraz. Venezuela. Venezuelski predsednik Castro je spodil vse sodnike najvišjega sodišča iz službe, ker niso obsodili nc-cega moža, katerega je on želel imeti pod ključem. To je že skrajna nesramnost. Ako bi bilo ljudstvo pametno, bi pa spodilo Castra, ker je hotel, da sodniki obsodijo nedolžnega človeka. Seve, ljudstvo kaj sličnega ne bode storilo, temveč bode še v prihodnje molče prenašalo vse nezakonitosti. Morda ga bode dobro ljudstvo še v drugo volilo predsednikom ? Kdo vč? Maroko. Poročevalec "Malina" poroča, da so velesile za povedale vsem svojim podanikom naj zapuste Tanger, ker se boje revolucije. Sultan je odslovil vse francozke svetovalce in je psov al franc oz ko državo. Situ-vacija je zelo kritična in Francija bode najbrže posegla vmes. Pri- vatna poročila se glase, da je bil oddelek francozl^ega vojaštva poražen pri Timbuktu. Rodovi, ki so oblegali mesto Al-zacar ter zahtevali, naj^se jim izroči francozki konzul, so odšli, ko se jim je izplačalo $1.500. Serbija. Kralj Peter I., po milosti sabelj in revolverjev je podpisal zakon, ki je naperjen proti časnikom, ki pišejo proti kraljevski dinastiji. V resnici bode pa ta zakon zadavil tiskovno svobodo. — Kralj ostane kralj, naj že bo Milan ali pa Peter. Vsem takim ljudetn je ljudska svoboda trn v peti. Rusija. Najnovejša poročila se glase, da je car-batjuška odklonil vse svobo-doumne preosnove, ker so nazadnja-ki od vseh strani pritiskali na njega, naj nikar ne ustreže ljudskim željam in težnjam. Listom se je prepovedalo še v prihodnje pisati za ustavno državo. Svobodoumno vladanje je šlo no 100 dneh rakom žvižgat in žabam gost. Italija. Grozno je življenje delavcev v riževih nasadih na Talijanskem, o katerem ]x>roča neki profesor na inomoškem vsevčelišču. Ti delavci smejo grabiti komaj 6 ameriških centov na dan za svoie potrebščine. M al hlebček koruznega kruha ali |>olenta, malo slabo zabel jene riževe juhe je njih vsakdanja hrana. Radi teea je umevno, jJ't una tali-janski proletariat toliko anarhističnih elementov v sebi, da je zadnjih deset ali petnajst let že parkrat poskusil s silo uničiti današnji grw.ili in korumpiraui sistem. Ako človek dela vsaki dan kakor staroveški sužnji ali srednjeveški tlačan, poleg je pa še lačen, ga kmalu mine' notfpežljivost. Španija. Otročiček na španskem prestolu se bode kmalu oženil. Vsaj tako poroča brzojav. Ravnokar se bode zaročil z vojvodinjo meklenburško Marijo Antonieto. To bodo zopet hlapčevski in ponižni poročevalci kapitalističnih časnikov pisali o krasnih toaletah in "lepih" našminka-nih damah. Gladni španski narod bode pa vsled predpisanega veselja do kraljevsko postopaške dvojice samega veselja pretakal grenke solze. Haiti. . Obravnava proti ministrom prej-šnega predsednika Sama radi goljufije je končana. Ciuillame, prejšni vojni minister je bil obsojen v dosmrtno ječo, dva druga ministra sta dobila po tri leta, višji uradniki narodne banke pa po 4 leta težke ječe. — Lepa slika iz današnje kapitalistične človeške družbe. Bavarsko. Bavarski princ-vladar se je ravnokar vrnil z lova. Tako poročaj j kapitalistični časniki. Vstrclili so v dveh dneh 197 divjih merjascev. Princ sam je vstrelil tretinjo merjascev in radi tega je dobre volje. Domovina rešena si! Princ — navadni tepec, je ustrelil 65 merjascev. Bavarci bi morali prirediti vsled tega važnega dogodka velikansko razsvetljavo. Poleg bi pa morali izpiti še čašo pristne bavarske piVe na zdravje lovca merjascev. Nam se dozdeva, . da Bavarci še žive v 18. stoletju, ko je vse govorilo o majtresah, lovih in dvornem kuharju vladarja. «> V Chicagi so Koledarji na pro. daj pri Mohor Mladiču, Martin Potokarju in Frank Mladiču. Gena 25o. Ameriške vesti. Pojedina postapačev. Gospa William Astor, soproga multimilijonarja je razposlala 12 sto povabil za neko veliko plesno veselico, ki bode dne 9. januvarja 1905. v New Yorku. Ta milijaderka se je svoje dni izrazila, da se človek prične še le pri izobraženem človeku. Mi stavimo, da ni milijaderka niti enega izobraženca — akademič-tio izobraženega človeka povabila na veselico, ki si dandanes s pomivanjem krožnikov ali kacim drugim ročnim delom služi kruh v New Yorku. Gospa Astor je bila pri razpoši-Ijatvi izvabil gotovo tako previdna, da je povabila na to veselico same take ljudi, ki imajo tudi oolne moš-njičke tolarčkev, katere so izprešali iz delavnega ljudstva. Veselica 12. sto se bode od druzih veselic le v tem razlikovala, da se bode sešlo malo več gospodov, kakor pri navadnem pijančevanju, in da bode pri ženskah opažati več biserov "šminke", umetnih zob, las in prs, kakor na kaki drugi veselici. Slavitelj garjevcev zopet govoril. Mož, ki je imenoval garjevca amerikanskega narodnega junaka, mož, ki se druži z Gompersem in Mitcheilem, g. Charles W. Elliot, predsednik Hanvard vseučelišča je zopet psoval delavske strokovne organizacije. Kot častni gost na veselici "Quill kluba" si je v svoji puhli govoranci pošteno privoščil tudi delavske unije. Ta "učenjak" je imenoval delavske unije — monopole. "Glejte, monopol strokovnih društev se je razvil iz društvene svobode-', vskliknil je g. Elliot. Torej delavske organizacije so [X) nazoru tega slavitelja garjevcev monopoli in izkoriščevalne družbe. Torej proč s tako svobodo, ki kapitalu škoduje. Kaj ne g. profesor? Mi smo radovedni kaj bodeta odgovorila Gompers in Mitchell na ta napad njih prijatelja na delavske unije? Seve, oba gospoda bodete najbrže molčala. Ako jih bodo na delavci na javnem shodu vprašali o tem, tedaj bodeta pa zavila oči kakor svetopisemski farizej ter rekla: "Res je, da sva prijatelja g. Elliota, ali kdo nama more očitati, da sva kedaj grešila proti delavskim strokovnim organizacijam?" Koliko nas stanecotnlna? Po poročilu državnega finančnega tajnika, imamo v Zdr. drž. 46 primorskih luk, v katerih nas stane vsaki tolar eolnine nad en tolar, ki pride v državno blagajno. V Anna-polisu so sprejeli v zadnjem letu le $14.00 na eolnini, troški stric Sama so pa znašali $1196.95. Stric Sam je plačal torej za vsaki tolar $85. še žalostnejše izgleda v Beaufortu, N. C., kjer se je sprejelo na eolnini le $1.55, troški so pa znašali $1059. Neki list, iz katerega smo vzeli te podatke pravi: iti, samota mi je bila vedno najljubša in samota me je vedno ozdravila," je trdil, in pustili so ga res samega. Drugo jutro je potrkal pater gvardijan na vrata njegove celice. Nobenega odgovora. Potrka še enkrat. Ko zopet ni bilo nič čuti, hoče odpreti — a vrata so znotraj zaklenjena. V skrbi, da bi se mladeniču ne bilo kaj hudega pripetilo, odpro s silo vrata. A celica je prazna in okno odprto. Od okna pa visita dv~ rjuhi zvezani doli na vrt. * * ♦ Prizor pri patru gvardijanu je privedel fratra Agatona do odločilnega koraka. Pobral je svoje reči, ki so imele zanj kako veljavo, in ko je vse že, spalo po samostanu, se je spustil »kozi okno po rjuhah na vrt in od tod v mesto, kjer je pri znanih, dobrih ljudeh nabral za vlak. kolikor je potreboval, da pride na določeni cilj. S polnočnim vlakom se je odpe-ljaltja, odkoder je prišla usodepol-na razglednica. Tri ure pozneje je trkal na okno enonadstropne hiše v prijaznem trgu. Prikazala se je deklica pri oknu in zagledavši znano lice, hitela odpirat. Trenutek pozneje je objemal frater Agaton lepo mladenko in poljubljal sladke njene ustnice, on, ki se je še pred kratkim topil v neizmerni ljubezni do Odrešenika . . . Drugi dan je pa vreščalo na trgu. Pater gvardijan je poizvedoval, kam da je izginil frater Agaton, in posrečilo se mu je naposled,da je dognal, da se je odpeljal z vlakom do trga L. In telegrafiral je na trško županstvo, naj mu nemudoma brzojavno naznani, če biva morda v njegovem trgu mlad frančiškan tak in tak. In trško županstvo je prišlo zločincu kmalu 11a sled in poročalo potem gvardijanu o tem. Pater gvardijan je nat

eža, naj ga odveze neslovesne obljube, ki jo je naredil koncem prvega leta svojega samostanskega živr 1 jen j a. In papež je bil usmiljenega srca in tnu je prošnjo uslišal. Slučajno se je Ludvik kmalu na to sešel z nekim državnim poslancem. Protekeija, pravijo, da dandanes več velja nego znanosti in vede. Državni poslanec je priporočil Ludvika Stržaja pri železniškem ravnateljstvu, kamor ie njegov proteze kompetiral, in v teku par tednov je slednji stopil v službo. Sreča mu je bila vedno nad vse mila, v po! leta je postal azistent in ko je še prestopil k protestantom, so govorili, da mu je obljubljena velika karijera. Za srečo drugih. j. 1. Z nekaka mrzlično naglostjo je pisal Zdenko Trnovski pismo svoji izvoljenki. Že dclj časa sem je namreč opazoval na njej nekako izpremembo, izpremembo, ki zanj ravno ni obetala bogve kaj dobrega. Zapazil je, da so njeni sprejemi hladnejši, da tudi njen govor ni več tako ljubezniv, kakor sicer . . . Vse to ga je vznemirjalo in skušal je na primeren način to tudi njej v pismu razodeti. Zdenko Trnovski je bi! mehke narave, eden izmed onih, kateri raje mold trpe, kakor da bi koga žalili, eden izmed onih, ki so pripravljeni žrtvovati vse svoje življenje za srečo drugih. Sicer ni bil naš Zdenko sentimentalen idealist, hrepeneč po ne-dosežljivih ciljih, temuČ jako realen in z razmerami računajoč, toda vkljub teniu je bil toliko plemenitega mišljenja, da se je lahko imenoval dober. Njegova izvoljenka Milena Ren-dičeva je bila pa še napol otrok, komaj da je začela spoznavati svet. Sama je Zdenku pri neki priliki zaupala, da je pred njim že enega ljubila, enega, kateri pa njene ljubezni ni povračeval v oni meri, kakor bi njena idealna ljubezen zaslužila. Razdružila sta se — s krvavečim srcem, če neon, pa vsaj ona — gotovo . . . Tenia, česa polagoma ne ozdravi mladost in Čas? Tudi ona.ga je pozabila in zlasti od onega časa, ko je začela občevati z Zdenkom in natančneje spoznavati njecrovo dušo. Toda vkljub temu, da je ljubila sedaj Zdenka, vleklo jo je vendar vedno nekako hrepenenje — pač moč prve dekliške ljubezni — tja k i temu, • k nekdanjemu ljubimcu. Zdeli so se ji prošli dnevi nekai top-'e?a, nekaj pomladansko gorkega. obsevanega od solnca prve ljubezni. radi njene neumevne hladnosti in\ji tako tudi pristavil svoje slutnje; Zdelo se ji je mnogokrat, da bi en hip nekdanje sreče, če bi se le povrnila, lahko darovala vso svojo sedanjo. Pač je vladala pri njej še moč in spomin prve ljubezni, ker je premalo časa preteklo, odkar se je razdrla njena prva ljubimska zveza. Tudi sedaj, ob času, ko se godi naša povest, se je zopet polastilo njene duše ono hrepenenje. Bil je temu vzrok Vilke sam—tako te je namreč imenoval njen nrvi ljubimec. Zopet se je začel za njo zanimati in to zanimanje je postalo za Zdenka usodepojno. Spoznal je kmalu, da se je Milena ohladila, vendar je tiho trpel; ko pa slednjič ni mogel prenašati svojega gorja, ji je SKieiiil pisati. V pismu jo je prosil pojasnila ti iniji je; iji- sal ji je, da se je morda zopet obnovila njena stara ljubezen in med drugim omenil: "Ne očitam Ti ničesar. Srcu se — žalibog — ne da zapovedavatil Ako ga ljubiš, odstopim jaz rad . . . Saj za srečo drugih, zlasti pa za Tvojo srečo, darujem rad vso svojo, če tudi sam umrem . . . Prosim Te, da mi v kratkem odgovoriš in vse pojasniš . . ,1 • Res mu ni bilo treba čakati dolgo Časa; kajti v njej se je vršil preobrat hitro, jako hitro. Zdenko, kateri je tako požrtvovalno odstopil od svoje ljubezni, je pač pri tem imel brezdvomno tudi sebičen namen, češ, ko bo videla mojo nesebičnost, bo izprevidela, da sem dober in me zopet ljubila. Toda ona si je stvar razlagala drugače: "Če sam odstopa, potem mu pač ne bo težko, ako ga pustim. Lepo sicer ni, toda on sam pravi, da se srcu ne da zapovedovati." No, in ona je naredila odločilen korak. II. Nekega dne sta ostala ona in Zdenko slučajno sama v sobi. On jo je ravno vprašal, zakaj da mu ne odgovori, na kar mu ona reče: "Zdenko, hotela sem ustno stvar rešiti. Vi imate prav. Oprostite mi in |K>zabite me Zazdelo se je Zdenku v tem hipu, tla se je stresel svet poti njegovimi nogami, oči so mu odpovedale, uho in sluh, stal . je tam pred Mileno, kakor kip, nem, bled, molčeč in nekaj hipov ni spravil glasu od sebe. Ko si. pa nekoliko odpomore, pravi s tresočim glasom: "Milena, vi veste, kako da sem vas ljubil. Sedaj ko vas nimam več, mi je vzeto tudi življenje — veselje do življenja,'' — Prihod tretje osebe je pretrgal daljši razgovor. Zdenko se je kmalu iMJslovil. — Za njega so se začeli :>edaj dnevi trpljenja, dnevi teme in duševnih bojev. Kakor kamen težko je čutil svoje srce, vendar ga je zabolelo včasih tako silno tam pri srcu, da je skoro zakričal. Včasi so mu solze olajšale trpljenje, toda kadar niti teh ni bilo, tedaj pa mu je bilo še hujše. Vse izgubljeno, vse uničeno, vse, vse. Res, da ni imel dosti nade, da bi postala kdaj Milena njegova, toda upanje je vendar imel in to ga je spodbujalo pri delu. Sedaj ni imel nčesar več — bil je pahnjen iz vrhunca sreče v peklo nesreče. Učenje je zanemarjal, hrepenel po samot.i, živ umiral. Mnogokrat je premišljeval, kam da naj se sedaj obrne. Študiral jc namreč profesuro, da bi postal tem prej sam svoj, sedaj |>a ga je mikalo odpovedati se svetu sploh in se pri živem telesu vkovati v verige, od katerih še ne loči potem več. Postati je hotel — duhovnik.' Nekaj skrivnostno groznega je ležalo v tej odpovedi in to ga j mkalo. Dasiravno ni veliko več roval, vendar se mu je zdelo, da bi lahko živel tudi v tem stanu srečno. Kakšne da so njegove misli, pa ljudje itak ne bodo vedeli. ^d In kar je namerava! je tudi stp-: ril. Vstopil je v oddaljen jezuitski samostan rekoč si, da tam še najlažje živi samoten . . . I ona — tudi Vilka ni čila. Poleg drupih razmer ji odsvetovalo najbolj lastno srce lo se ji je, da je nekdanjega pač ljubila, da ga se tedaj Ij (Dalje na 3. »treni.) h sf (Nadaljevanje iz 2. strani.) eg/kot je bil nekdaj, toda tega Vilka, kateri je sedaj, tako prcdru-gitčenega, pa sploh ljubiti ne more. In v teli easih je mnogokrat mislila na Zdenka, ki se je za njeno srečo žrtvoval, mnogokrat se je spomnila njegovih besed v pismu: "Saj za srečo drugih, zlasti pa za Tvojo srečo, darujem rad svojo .. ." In zdel se ji je nekako vzvišen in spomin na njega ji je ostal svet. Ni se čutita srečne in zadovoljne, vedno je nečesar pogrešala ... Burni valovi življenja so tudi njo \rgjj v naročje nekemu višjemu u-radniku, kateri je bil i* glaVnega mesta; sicer vobce ni bil napačen mož, nje pa ni razumel. Toda ona ni čutila nobenega nagnjenja k njemu, mogoče celo simpatije ne. A udala se je prigovarjanju domačih, češ, ljubiti tako ne bom mogla več. III. V glavnem mestu je bil napovedan misijon. Imeli so ga jezuiti oddaljenega samostana, kjer je bil tudi naš Zdenko Trnovski, sedaj pater Edvard. Vdal se je v svojo usodo. Zdelo se mu je, da samostanski človek potrebuje le notranje zadovoljnosti, katera prihaja od izpolnovanja dolžnosti in potem je človek srečen, vsaj toliko srečen, kolikor more človek sploh biti. Na Mileno je pozabil popolnoma, ne pa na svojo prevaro, na izgubo svojih idealov, — svoje duše. Za njo ni nikdar poizvedoval, saj tudi prilike ni imel za to, ampak ostal je vedno ločen od sveta — v celici, katero je zapustil le takrat, ko so ga klicale dolžnosti. Bil je dober govornik in priljubljen izpovednik . . . Tudi sem na misijon v glavno mesto je prišel, pa radi male boleh-nosti ni prepovedoval, ampak le izpovedoval . . . Tako sedi nekega večera v izpovednici. Skoro se je žc naveličal poslušati vedno eno in isto, samo obtoževanje, kajti na vsak greh je imel vedno isti nauk ponoviti. Že nekako gnusno se mu je 7-delo to delo, toda pomagati se ni dalo. Ko odpre tako zopet linico, zagleda ob svitu bližnje električne luči lice mlade dame, katera je klečala pred njim kot pred izpovednikom. Kakor vsakega, tako je tudi to pogledal v obraz le za hip, potem pa l>oslušal njeno obtožbo. Toda slika njenega obraza mu ni šla iz misli. Videl je že enkrat ta obraz; in zdaj je hipoma spomnil, to je bila — 1 i Jena. Vsa kri mu je zaplula k , zdelo se mu je, da se vse okrog njega podira, začutil je neko slabost, katero je vendar takoj premagala njegova eneržija, in poslušal je dalje. Ona ga seveda ni spoznala. V temi je sedel in se sploh v obraz 0 izprenemil, da bi ga tudi na item ne spoznala. Seveda ona 1 slutila, da je njen nekdanji lju sedaj njen izpovednik. Ko je zbral pater Edvard syoje isli je ravno slišal, ko mu je dama ipovedovala, da njeno zakonsko vljenje ni srečno ... "Sicer", se je ila obtoito, "sem mu v obnaša ju vedno zvesta, toda v mislih gre-mnogokrat. Zdi se mi, da bi »rala raztrgati te vezi, ki me vejo na moža, ki ga ne ljubim, in jrajša bi to tudi storila" ... Ko konča, izpregovori on in ji da oliko navodil, a z ozirom na zgo-' navedene besede ji reče z neko-zatajenim glasom: "Gospa, vi te gotovo otroke?" Dal" "Vidite", meni on, v nekaki omo-kajti popolnoma se vendar ni čl premagovati, videč njo pred "ljubezen do teh naj vam veduje ^akšne misli; kaj bi z deco, ako jo — skrbna mati— stite. Ostali bodo nesrečne si In vaš mož, ki vas gotovo "tuje in ljubi, bo tudi nesrečen, storite tega, žrtvujte sel Tudi iigih srečo naj se človek žrt- :1 je ves ta čas z obrazom k njej ajen; in tudi ona je že oremotri-poteze njegovega obraza, vendar ve sličnosti ni mogla dognati, ko ji je rekel zadnje besede, ! se je hipoma spomnila, da je ! že enkrat čula iz drugih istem hipu je tudi spoznala svojega izpovednika. Stopile so ji pred oči ure njune ljubezni, sreče in polastilo se ji je neizmerne hrepenenje po nekdanji sreči. Hipoma se je v njej zbudila zadušena ljubezen do tega moža, ki je za njeno navidezno srečo žrtvoval celo svoje življenje. In zganila se je, obledela, ustne so ji zatrepetale. Tudi on je videl, da ga je spoznala, izprevidel je ,da je nepremišljeno govoril zadnji stavek . ., Tudi on je obmolknil. Nastala je hipoma pavza, poem je pa izprtgovorila ona: "Zdenko" . .. In oni Kako je vplivala nanj ta edina beseda I Zazdelo se mu je, da zopet čuje ljubezni polni njen glasek, da se mu sedaj pa sedaj ovije jo njene nežne roke krog vratu in da začuti poljub njenih usten ... a le za hip. Potem se pa strežne, rekoč: "Da, jaz sem. Oprostite, da se vam nisem takoj začetkoma že dal spoznati, a mislil sem, da me vi ne spoznate. Zbogom — iščite si drugod miru, jaz vam ga nisem vreden in vam ga ne morem dati . . ." Dalje ni mogel. Ona se je počasi vzdignila, bleda, a on je zaprl linico in obsedel dolgo, dolgo Časa . . . Potem je pa hipoma odšel iz izpo-vednice ... > Drugi dan zjutraj pa so našli v župnišču, kjer so imeli jezuiti svoje sobe, patra Edvarda mrtvega. Rekli so, da ga je zadel mrtvoud. Natančnega o njegovi smrti ni zvedel nihče, vse je nekako tajinstveno molčalo . . . r Slovenska kmetija. Ni vprašanja, ki bi bilo za življenje kakega naroda, kake dežele važnejše, kakor vprašanje razdelitve zemljišč. Zemlja daje živež, obdelovanje iste, življenje na kmetiji stvarja na telesu in duhu močne ljudi, ki potem drugim delavceir v mestih, v obrtih, ali v industriji, fabrikam oddajajo čvrste moči. Me sta požrejo mnogo človeškega ma-terijala. Bolezni, katerih dežeh, kmetija ne pozna; življenje v slabem zraku, razkošno, zapravljivo življenje in podedovane bolezni v mestih more močno ljudi, fabrika pa jih tudi požira. Kmeti ia je večni izvor novih, zdravih ljudi. Delo na kmetiji človeške moči obnavlja, delo v mestu, v fabriki jih pa ugo-noblja. In zemlja, ki nam daje živež, se ne da pomnožiti poljubno. To razlikuje zemljišče od proizvodov človeškega dela. Zemlja se ne da uničiti, ne poskriti, ne odpeljati; zemlja rodi, na njej raste, tudi če jo Človek ne obdeluje, vsaj trava in hosta. In zemlja je za življenje ljudi in živali neobhodno potrebna. Dokler učenjaki ne iznajdejo sredstva, da bodo iz kamna delali prebavljiv Uvei, dotle bo treba kmeta na svetu in dotlej bode isti najvažnejši človek družbe. Zaradi tega in ker se človeštvo hitro in vedno množi je važno, kako je razmerje mej kmeti in zemljišči, in kako hoče to razmerje postati v prihodnje. V srednjem veku je bilo v Evropi kakih 50 milijonov ljudi, zdaj jih je pa okolu 370 milijonov. "V usodi posameznih rodbin ve-leposestva leži Usoda naroda, ker domovina je narodovo veleposestvo." Naj se tako slabo mislimo o graj-ščakih, veleposestnikih; v prošlih družbah so dajali grajščaki jako krepke vodilne moči. Doma se je izrejal otrok grajščaka pri polni mizi, v zdravem zraku, v naravi. Delo velike kmetije je bilo najboljši povod za razno razmišljanje, vežba-nje možganov. Veliko tlakarjev, ali druzih delavcev je bilo nadzirati. Grajski otrok se je uril v občevanju z ljudmi, katere je moral včasih z dobrim, včasih z hudim držati v redu. Telo si je vežbal v vseh nevarnostih lova, vežbal ga voditelj svojega vojaštva in pozneje držav-nega. ' Prišli so učitelji, učenjaki v gradove včasih, ko je nauk prispel do veljave, in tako se je družila omika, ki jo podaja kmetija z mestnim naukom. Grajščine so vzgojile mar-tiktero dobro moč, ki je v razvoja narodov v korist istih nastopala. Veliko trpljenja so pa tudi te ljudje naklonili kmetom, včasih so ravnali najgrse s tlakarji V Evropi-je prva oblika državnega življenja ljudstev fevdalna organizacija gospodarstva in na injem sloneče vladanje. To je, zemljišča veleposestva so zvezana z rodovi-nami, človek -je le za sasa svojega življenja lastnik zemljišča in 'o grajščak kakor tlakar. Kmetijski delavci, kmetje so zvezani z graj-ščino kakor fundus, kakor posamezni deli posestva spadajo duše k grajščini. Na Ruskem se šteje velikost grajščine po številu tlakarjev, ali lepše rečeno "duš". Ta organizacija je neka zadrutra kmet-skega dela z grajščakom in popom kot voditeljima dela in vladarjema vsega življenja kmetov—tlakarjev. Kralj nima v tej oreanizaciji 'linogo pomena. Le toliko ima moči, kolikor mu jo mali vladarji— grajščaki in v;šji popie dati hočejo. Ti majhni vladarji pazijo na svojo svobodo, popje se ne ^odvržejo kralju, če njih volja ni izpolnena. JOT Somišljeniki naročujte In prlporočujte "GLAS SVOBODE" Današnjo številko smo poslali mnogim rojakom na ogled. Komur se list dopade, nuj nam doposlje naročnino, in sicer $l.fiO za loto. Komur ni list všeč, naj nnm ga vrne, ali nas naj pa obvesti z dopisnico, da vemo, kako nam je postopati. Danes nam je doposlal g. Josip Triner, izdelovalec grenkega zdra-vilnega vina stenski kolednr. Ko-ledarje jako fino, umetniško okrašen. Umetniško okraske je izdelal g. E. V. Nadherny v New Yorku. Kdor hoče imeti stenski koledar, naj pošlje g. Josip Trineru lOo. v znamkah — 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111. kje se dobi najboljša, najtrpežnejsa in najcenejša obleka? Kje?-Na 365-367 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste! Nnša zaloga jesenskih in zimskih oblek, površnikov in zimskih sukenj je dovršena. Za predn)eto v naši zalogi jamčimo, da so toliko vredni, kolikor zahtevamo za nje., Ako predmot uli obleka ne odgovarja ceni, za katero smo jo prodali, tedaj vrnemo denar. « MOŽKE OBLEKE raznih vr«t od.........$6.00 do $25.00 MOŽKE SUKNJE « " " .........$5.00 " $30.00 Popolna zaloga srajc, perila, klobukov in rokavic. OBLEKE ZA DEČKE IN OTROKE vseh mod, najboljšega kroja in najnižjih cen po $1.95-$2.50-$J.50 in $5.00 Obiščite nas in prepričajte se. 365-367 Blue Island k. na vogalu 14, ceste, Obrnite se zaupno na nas SB ^ kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše Izborno pivo je po eviopiko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lager-Boer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. - & Blue Island Ave. Nevralšia - -I V slučaju nevralgljo so prizadeti občutljivi živci obraza In glave, povzročuj C hudo bolest, ki pogosto traja po voč ur ali celo več dnlj. Ljudje podvrženi nevralgljl morajo trpeti hude muke. Z vsakim novim prehladom, če 6e tako neznatnim, da včasih šo celo brez tega Jih to trganja znova napade. Malo Je lekov, ki morejo v resnici premagati to bolest ln' zato mora bolnik samo ponižno trpeti in prestajati muke. Saverovo olje sv. Gotharda Je pa hiter pripomoček in gotovo zdravilo zoper nevralgljo. Vzemite Jednega od 8everovlh praikov zoper glavobol in drgnite 6e dobro s Severovlm oljem sv. Gotharda. Tudi namočite koe flanele a tem oljem ter al ga položite na razboljeno mesto. SEVEROVO NajstarSi eeško-slovenski lekarnar v Ameriki. OLJE SV. GOTHARDA. Varujte se talkmvanlh lekov toper nevralgljo, ki so samo omamljlvi in nevarni, in vsled katerih bolečina aamo otrpne, nikakor pa ne ozdravi. Sava-rovo Olja av. Gotharda Je čisto. Uleze ae naravnost t meso, v sedel bolečine ter Jo endravi. Izleči vsako grizenje ln bodenje, spuičaje. praske, »pahneoje udov, rane i dr. Cena 60 centov. Najhujši kaAelj ae omehča in ozdravi a rabo Seyerov balzam za pljuča. Cena 25 in GO centov. Splošna oslabelost. Ta Izraz označuje opefianost telescih kot dužer-nih močlj. Ista nastopi v starosti, a žal tudi pogosto t mladosti vsled nerednega življenja. Naj bo vxrtfk že ta ali oni Severov balzam življenja. je najbolj*! lek v vseh takih slučajih. Povrne vam fivljenako moč in Jakost. Cena 76 centov. Hude bolečine v križu. Prav nobegena vzroka ni na svetu, zakaj bi Imel zdravi mož ali žena bolečine v križu, razun ako ima tako delo, da as mora vedno pripoglbati. Ako Imata trajna ln huds bolečina v križu tedaj niso vaia Isdvlcs v redu. Zato vzemite Severov lek za jetra in ledvice, In vas take bolečine bodo hitro Izginile. Cena 71 centov in $1.15. Bule ln spuAčaJI prihajajo Is nečiste krvi. 8Č1-»tlte tvojo kri ■ Severovlm kričistilcem ta vse tak!e kotne nečednosti bodo Izginile. Cena 91. Severov* zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. W. F. Severa Co EDAR RAPIDS I0WA "Glas Svobode" [The voice op Liberty,] WEEKLY Published t>y The Glas Svobode Co 688 Loom'is St. Chicago, III. Knt.'r. J at lil« »* Offto »t ruiw^o. Ut, tjuco. d OI»i» M»«rf Subscription 11.60 perjrear. Adverti»em«nUon agreement. "Olai Svobode" lalde vsaki petek to velja M AMERIKO: za celo leto ................•1-50 ta po! let« ................. ZA EVROPO: «a celo leto ............Kron 10 u pol leta .............»*«>" 6 Prvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise4in pošiljatve je sledeči: Svobode' 683 Loom i k St. Chicago, III. Dopisi. Enodrevcs nI grič. Is bitke ob Šahorcki. P. Krasnov opisuje naskok na Putilovski grič v bitki ob Sahoreki v "Ruskem Invalidu" tako-le: "Enodre vesni grič ima j ako strm breg proti reki Šaho. Nekoliko stran od ilovnatega brega je brod. Levi breg reke je peščen, desni pa zelo strm. Vprav nasproti griča sredi lepih vrtov je Sahotun. Tu je bil do večera skrit oddelek generala Novikova. Tu so se zbirali razni polki za odločilen napad na s krvjo namočen grič. Proti večeru bi imel general Pu-tilov z 17., 18. in 20. polkom pete vzhodno sibirske divizije in nekaj deli 22. pehotne divizije in 24 bataljoni uničiti sovražnika in zasesti grič. Nastala je noč. Res je bila še le sedma ura, a bledi lunini žarki so obsevali površino reke. Sedaj so korakali strelci v dolgi črti proti reki. Naprej so korakali 19 in 20 strelski polk, tem so pa sledili drugi. Komaj so ustopili v mali gozdič, že se je začulo jiokanje od vseli strani. Ljudje so padati na desno in levo. Tu se vsede neki strele.* na tla, sezuje škorenj in prične odvijati krvave cunje . . . "Zik, sik, iiiP Kdo more opisati glasove na tisoče žvižgajoč h krogelj ? Vojaki se pla-z jo skoz: grmovje, lunini žarki pa obeevajo čurobno gole bajonete. Strelci se plazijo po strmem bregu navzdol proti reki. Združujejo se v temne gruče ter hite proti druzemu bregu. Ob strmem vznožju se nekoliko odpočijejo. Srca bijejo sko-ro tako glasno, da se jih sliši. Čhn-dalje bolj pogosto padajo. Ali oni tečejo kljub močnejšemu pokanju pušk po griču navzgor; oni se bližajo groznemu klanju z bajoneti J "Proti bateriji I Hural'' To ni hura. To je hripavo in divje rjovenje bitij, ki so prenehali biti ljudje "Proti bateriji I — Naprej 1 — Hural" rjovejo strelci. Pred njimi je mlad kapitan. On je ranjen na nogi, ali on ne čuti tega. Kakor prestrašeni vrabci so se razpršili japonski topničarji na vse strani. Le častnik je ostal na svojem mestu. Kmalu je izdihnil poti nebroj vbodeži z bajonetom. Strelci se drve naprej in streljajo za odhajajočimi Japonci. Na desni strani vod! napad podpolkovnik Sapolski. Hud boj tudi tukaj. Puške pokajo, vpitje, ječanje, drvenje, Japonci prično bežati, strelci jim pa slede. "Zmaga I" ponavljajo ranjenci ugledavši tnale sovražnikove pogor-ske topove. "Zmaga!" mrmrajo umirajoči ter upirajo svoj pogled v jasno nebo. 6 poljskih, 5 poškodovanih gorskih topov in 1 brzostreln. topič smo vzeli sovražniku. Koliko časa je trpel napad? Neka i minut ali ur? Kdo je ranjen, kdo mrtev ? Kdo naj to pove? Strelci kopljejo streliške jarke, da si zavarujejo težko pridobljeno postojanko. Jahal sem preko zemljišč;* stvari, ki so'ležale navskriž na tleh Streljanje še ni ponehalo in večkrat je prižvižgala kroglja mimo ušes. Na desnem bregu reke Saho v vasi Sahotun se je poznalo, da je bil ljut boj. Po vaških cestah so ležali-jekleni kosci smrtonosn.h šrap-nelov, s katerimi so Japonci obsipali vas.' Za vasjo je ležal mrtev Kitajec; spodnji del obraza mu je odtrgala kroglja. Grozen je bil ta pogled, ker je kazal le zgoriije zobe. V gozdiču za vaso in pri brodu je ležalo vse navskriž. Puške, bajoneti, kosovi uniform, krvave' srajce, katere so si ranjenci vsled groznih bolečin razirgali raz sebe Na peščenem bregu se pozna, kako so vojaki drsali se proti reki. Gr movje je pohojeno in počasi vali re ka svoje valčke mej mrliči. Skočil sem raz konja. Peš je huje iti po griču navzgor. Že od daleč vidim neko temno gručo. Nehote so moji pogledi uprti tja. Dozdeva se mi, kakor da bi hotela luna •nalašč s svojo milo svetlobo obsve-titi ta prizor. Trava, grmovje vse je poteptano, kjer se je vršil grozovit boj Tu leži mlad ruski vojak. Njegove plave oči se svetijo v lunini svetlobi, in dozdeva se kakor bi zrl v daljavo. Levico drži krčevito na krvavečih prsih. Nekoliko od njega leži star rezervist. Veter se igra z njegovo brado in obsenčuje njegov obraz; dozdeva se, kakor da bi se bledi mrtvi obraz premikal. Nekoliko naprej pa leže mrtveci, kakor snopje na žitnem polju. Istotako kakor so drvili v raztegnjeni črti na prej, tako jih je salva podrla na tla Oči vseh mrtvecev so odprte, kakor da bi bili hoteli v smrtnem objemu zapaziti, če že sovražnik beži. Nekoliko naprej jih zopet leži kacih 30 Tu sedi narednik, glava mu visi nazaj. Poleg njegovih nog leži mlad vojak na obrazu ter krčevito drži puško v roci. Nekoliko na strani lezi pet nai>ol nagih trupel Smrtno ranjeni človek si trga obleko raz sebe, da bi obvezal odstrelje-ni nogi ali pa prestreljene prsi Na vrhu griča ne leži nihče. Ali takoj proti jugu leže strelci in Ja ponet; nekateri ječi jo, mrmrajo nerazumljive besede. Koliko jih leži tukaj? Koliko na šib? Koliko jih je moralo dati svoje življenje radi tega griča? Koliko prijateljev in sovražnikov pokriva bojno polje? Luna se je skrila in odšel sem z griča. Bila je temna noč, ko sem jahal nazaj — globoko gin j en vsled prizora, katerega mi je nudilo bojno polje, kojega sem prvič videl v svojem življenju. Vlada tirana. Pred štirimi meseci je naznanil rimsko-katoliški duhovnik Carlos F. Morales, da je poražena vstaja na otoku St. Domingo, zajedno se je pa dal proglasiti ustavno izvoljenim predsednikom republike. Dan pred njegovo slovesno inavguracijo, mu je neki minister naznanil, da hoče del ljudstva vprizoriti proti njemu demonstracijo. Morales je mimo |x>slušal, kasneje si je pa dal pokazati, imenik nezadovoljnežev. Mirno je pokazal na dvoje imen ter rekel: "Vstrclite oba ob solnčnem vzhodu in demonstracija bode izostala. Ko so drugo jutro prvi žarki ob-svetili zidovje temne ječe, iz katere so nekdaj odvedli Krištofa Kolumba na Špansko, je prišel Morales ter zapovedal pripeljati oba jetnika pred njega "Vi bi naju morali izpustiti g. predsednik, kajti za jutri se pripravlja za vas velikansko slavje," ogovoril ga je prvi jetnik. "Jaz ne bodem nikogar pomilo stil; smrtna kazen je že podpisana, je rezko odgovoril Morales. Oba jptnika so zvezali z vrvicami in,oddelek ozamskega bataljona v paradni uniformi ju je takoj odgnal 1a (»kopališče. Zunaj so iu nosta vili ob zidu. Nasproti so se pa postavili vojaki. V tem trenotku, ko je eden jetnikov snel svoj široko-krajni klobuk m zavpil "živila svoboda so počile puške. Vojaki so lobro merili. Kljub temu je sko- __________________,___ »e ■■■■■ppBapH smrt imela tako obilo žrtev. Sani- čil k njima neki podčastnik in vsa letni vojaki delalo v oolutemi. Od vseh strani mi vdarja ječanje na uho-. . . Mesec je obseval razne to in ju zagrebli kakor dva psa. *emu zaixxlil še dve krogi j i skozi elavo. Vojaki so takoj izkopali ja- Vstreljena jetnika sta bila general Manstieta in poveljnik Gilltoux, Oba sta bila preje pristaša Morale-seve stranke, predno si je s s.lo pridobil predsedništvo. Tri tedne pred to eksekucijo je Morales na križarki "Detroit" Zdr. drž. vspričo poveljnika Dillinghama podpisal pogodbo, da se nobenemu vstašu ne bode skrivil niti las na gjavi. Kljub tej obljubi je dal Morales vstreliti svoja nasprotnika generala Mansueta in Gilltoux, kar pomenja, da je radi tega podpisal pogodbo, da se je tem ložje polastil vstašev. Ko je bila omenjena pogodba podpisana je odšel kapitan Culver, poveljnik križarke "Bancroft" v pra gozde, da bi pregovoril glavnega zapovednika vstašev, starega Perico Losalla, da bi odložil orožje. Ali stari vstaš je odgovoril: "Podelite mi ameriško državljanstvo, jamčite mi za moje življenje, potem se takoj podam, drugače pa ne. Jaz sem se narod i l v pragozdih in tu bodem tudi umrl." Neki prijatelj Perica, ki je stanoval v bližini La Vega, se je prostovoljno prijavil. Obljubili so mu, da ga ne bode nihče nadlegoval, ker je ustaja končana. Dva dni kasneje sta ga spremila dva vojaka v Santiago, da bi tam izpovedal nekatere stvari. Ali vojaka sta ga v gozdu zavratno napadla in ustrelila. Vojaka sta pustila ležati truplo na sredi ceste; v La Vegi sta pa trdila, da sta ga radi tega ustrelila, ker ju je napadel. Morales vlada kakor kak tiran. Njegovi nasprotniki so mu dali ime "beli Lili", da ga ločijo od temno-poltnega morilca in trinoga, ki je pod tem imenom kot predsednik zvr-ševal svoja lopovstva. Istotako kakor Lili je tudi Morales dal sestaviti imenik njemu neljubih oseb, kjer je napravil te-le opazke: "Vstrclite ga," "v ječo ž njim", "mučite ga" itd. Ta trinog nima politične stranke za sabo. Ampak on računa, da mu bodo pomagale Zdr. drž. vdušili vsako ustajo. Nikdar bi ta lopov ne postal zmagovalec, ako bi mu ne prihitele bojne ladije Zdr. drž. na pomoč, ki so pregnale vstaŠc iz Palatibe. Sedaj, ko je ta zVcr v človeški podobi sne-dla svooj besedo, bode najbrže z nova prišlo do vstaje. Dominikanski beguni, ki so naseljeni v New Yorku trdijo, da je Morales dal že po biti kacih 200 ljudi. V tacih razmerah se tudi ne more ohraniti mir. "Ako nam hočejo Zdr. drž. v resnici pomagati," se je izrazil nek Domini-kanec, "potem naj tako store kakor na Kubi. Pomagajo naj nam izvoliti vlado in predsednika, kakeršna hoče ljudstvo. Protestujemo pa proti temu, da bi bojne ladje podpirale morilca in lopova, o katerem nočemo nič slišati." Joliet, III. 24, dcccmbra 1904. Cenjeni sodr. urednik I "Nova Domovina", ta umazana cunja je z dne 22. decembra 1904 prinesla tole lažnjivo poročilo o stavki kamnosekov v Nabrežini: "Nabrežina, 5. dec. — Stavka kamnosekov traja dalje. Preti dvema letoma so delavci prisilili delodajalce k tarifu, po katerem so pridobili na dan 4 do 5 kron. Ker so delavci jeli kršiti pogodbo, ko so opuščali delo v ponedeljek, je prišlo do prepirov, Delodajalci so se združili in hoteli vsiliti delavcem nov tarif. Odbor stavke." Ker dobivam razne liste iz stare domovine, sem pogledal takoj je li to resnica, kar piše "Nov. Domovina". Uvidel sem takoj, da so u-redniki te lainjive cunje zopet enkrat debelo lagali. Vsi listi so edini v tem, da so delodajalci prelomili pogodbo, ker se bliža zima, da bi prisilili delavce delati za nižjo plačo. Le "Nova Domovina ' ta uzor vseh lažnjivih katoliških listov, poroča, da so delavci kršili pogodbo. Da bi pai uredniki tega lažnjivega lista svojemu poročilu vtisnili pečat vero-jetnosti so pa falsificirali podpis odbora stavke. To je višek lumparije! Kaj sličnega zamore storiti le človek jako dvomljive morale, ki v službi kapitalistov ponareja javno mnenje na škodo delavcev. Za "Novo Domovino" so torej delavci izsiljivci. Ubogi delodajalci, ki redijo svoje debele trebuhe o žuljih in znoju delavcev-trpinov, so pa siromaki, katere delavci terorizu-jejo. Ta infamen in zavraten napad "Nove Dom." na stavkujoče klesar-e in kamnoseke v Nabrežini mora vsakemu delavcu odpreti oči, če je vprav slep. Najbolj umazani angleški kapitalistični list, bi ne pisftl tako sovražno in lažnjivo o stavki delavcev, kakor je poročala "Nova Domovina", ki ima na svojem čelu zapisano, da »je katoliški ljst. Prav ima "Am. Slov.", ko je pisal o neki duhovni posodi v Clevelandu, da se njetrove zasluge za slov. na-i»od zrcalijo v tem, da si je pridobil ogromno premoženje. Da, gospodje okolu "Nov. Dom.", dokler se slov. narod da mirno striči, kakor pohlevna ovca, toliko časa ta narod ljubite. Ako se pa slov. narod upre temu izkorišČevanju, tedaj pa imate za ta narod, ki se peha od zore do mraka za koščekom kruha, le brce, batine in psovke. Taka je vaša ljubezen do delavcev. — Fej!!! G. Š—l. Iz Htare domovine. Gotovo je znano že mnogim rojakom, da so menihi kupili grajščino v Zatičini. Ali večini rojakov ni znano, kako so ti dušni pastirji vneti za njih nenasitno bisago. Za te duhovne nosodc je mislim kakor nalašč ustvarjena slovenska prislovi-ca: "Farška bisaga nima dna." Ti menihi se imenujejo Cisterzi-jenci. Njih prednike je cesar Jožef spodil iz istga samostana, ker so ra.-zdano živeli. Jaz mislim, ko bi cesar Jožef dandanes živel, da bi tudi tem gospodom pokazal, kje je zidar luknjo pustil v samostanskem zidu. Ne t > 1 tn, da bi to stori! radi njih razuzdanega življenja, pač pa radi družili stvari. Se ni dolgo, ko je ti gospodi }*>-ginil konj. Mesto, da bi poslali |x> konjederca, so pa konja odrh, kožo so dali v stroj, meso pa kuhali v velikem kotlu. Ko je konjcderec zvedel, da je pobožnim menihom jK>-ginil konj, da so ga sami iz ko/e djale, meso pa skuhali, je naznanil celo stvar sodniji. Kutarji so pa morali plačati kazen. Ti nebodijrhtreba se pečajo večinoma z živino in prešičjorejo, poljedelstvom, imajo tudi svojo žago in mlin. Z vsemi svojimi sosedi pa žive v prepiru. Za najmanjšo stvarco se pravdajo s kmeti. Njim se je lahko tožariti, ker je farška bisaga polna denarja, katerega je znosilo neumno ljudstvo tem namestnikom razuzdano živeli. Ni torej čudo, ako vera peša, ker imamo take- duhovnike, ki hočejo imeti na tem svetu nebesa, na dru-zem j ill pa prepuščajo nam. Društvene vesti. Društvo "Slavlja" št 1. S. N. P. J. t Chlcagu, iii., Ima evoje redne mesečne sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 687 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St., Chicago, 111. Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. P. J. v Steel, O. ima svojo redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata Karohi Dernač v Steel. O. Druitvo "Naprej" »t. 6 8. N. P. J. v Clevelandu ima svoje redne mesečne seje vsak prvi Četrtek ivefier v mescu v društvenih prostorih na 1778 St. Clair Str., Clevel&qd, O. Društvo "Bratstvo" It 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne me sečno seje vsako Četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Miklav-CiCa na Sjrgen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu društvu vabi Odbor. Društvo "Bratoljub" št. 7. 8. N. P. J. v Clarldge, Pa, ima svojo redne me seCne seje vi ako prvo nedoljo v me secu v dvorani nemške zveze. Somišljeniki se vabijo v društvo. Dru^lvo "Delavec" št. 8. S. N. P. J v So. Chicago, iii., ima svoje redne meseCne seje vsako prvo ■ nedeljo v mesecu v društvenih prostorih na 019 Green Bay Ave. Drnštvo "Sloga" št. 14 "Si. N. P. J." ima vsako prvo nedeljo v mesecu svoje mesečne seje v Jere-liovi dvorani, na 10 ulici. Wauke gan, 111. Kdor hnče vstopiti v društvo; naj se vdeleži prihodnje seje. ker se bode vstopnina, ki znaša sedaj le $2.00, kmalu povišaln. ODBOR. T? Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim vOhicagi in drugim po okolici naznanjam, da tooim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na rnzpola&o. Vsace-uiu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna jjostrež-ba zngotovljena. Za obilon obiBk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. biizo 1 ulice Chicago, III. £_ MATIJA EKKLAVEC, 433 W. 17th St. Chicago, III. edini slov. krojač v Chicagi, se priporoča rojakom v i zde-lovanje nove in popravljanje staro obleke, katera bo izgledala kakor nova. Vse po zmorno nizkih cenah. ^-3f fljazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni "SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni £edna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN POTOKAR, 564 S. Centre Ave. Chicago, 111 Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite staiega prostora, John Koščtrka. s_& F. J. SKALA & CO. 320—322 W. 18. ulica ČE8K0.-8L0VAN8KA BANKA. Pošiljanje detarja, izmenjevan tujih denarjev, izterjatev denarja In vrednostnih stvnrij po celem svetu, sesebno V Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedsčine. Zastopniki družb: bremške, ham-burške, antverpške, rotterdnmskn in francoske prekomorsko—voine črte. V New Yorku in ostalih ev-ropejskih pristaniščih sprejmo potnike naši zastopniki. V slučaji zadrška oziroma zaprek potnikov, obrnite so na nis. NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Tyl-u • _ priluhjt^mu uuijiskemu krojaču 772 So.BuIsted na vogalu W. lUth Place ki čisti in popravlja tudi ženske in tnožko obleke. GoBpod Tyl jo Slovan ter dobro annn mej, Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. ■■■ £)00 mož m ®u'ner" jevopivoin Bonrbon WI ky piti, fine smodke kaditi in se ■eliti. Razpošilja Btaro belo in staro črno vino po 50 centov, ter star grape brandy po $2.75 gaion. ANTON KRIZE. OAT HILL, NAPA CO. CA1 1 »#*# * Poskusite najboljše unijske A—B, X—Lent in Criterion smodke katere izdeluje H. F. Aring ♦ 916 Payne Ave. Cleveland, O. * Postrežba točna. Cene nizk«. K»H»MWMM»WWtf Slovenska Narodna Podporna Jednota. Pa. Nadzorniki: Porotni odbor: Bolniški odbor: s sedežem v Chicago, llllnolH. Predsednik: John Stonich, 566 8. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Stbukeu, 511) Power Str., Johnstown I. tajnik: Martin Konda, 68 < Loomis4 St.., Chicago, 111. Poni. tajnik: Fbank Petuič, 083 Loonui Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fbank Klobučar, «617 Ewing Ave., South. Chicago, III. Dan. Badovinao. P. O.Box 193 La Salle, 111. • ' John Vebsčaj, 614 W. 21st PI., Chicago, 111. Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Jos. Duller, 7 Walker Str., Jamesvillo, Wis. Martin Potokab, 564 S. Centre Ave., Chicago. III. Mohob Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111. John Vebsčaj, 074 W. 21st PI.. Chicago, 111. Jos. Duller, 7 Walker Str., Jamesvillo, Wis. , Anton Mladič, 134 W, 19th Str., Chicago, III. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek Bvojo redno mesečno sejo. Opozarja se vse člane, ki imajo vprašanja doodborn, da pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemu tajniku. VSE DOPISE naj blagovoli' društveni zastopniki pošiljati na 1. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. 1904 Bilanca: Narobe svet'. — Premoženje po-stopačev m lenuhov v bar/unu in svili se je ogromno pomnožilo — delavno ljudstvo pa še živi v 3U>«m-stvu ter gloda kosti, katere mu meče vsega sita gospoda. Dohodki: . Dobiček iz sesan iz krvi in mozga delavcev, novodobnih sužnjev — navadni dobiček po špekulacijah, bankrotih, nožigu, po zavarovalnem sleparstvu in druzih jednacih lopo/-skih obrtih — dobiček po zakonitem ropu na delavnem ljudstvu. Troski : • Pomnožetvje državnega doltra — razširjenje imperializma, sleparstvo s kolonijami — subvencije lopov-skim družbam. Mnogoumori na Daljnem Vztoku, Tibetu, jugoza-parl-n^ Afriki. Tivrč^i in dr,1F'vl-Rezultat. Babilonski stolp kapitalizma, katerega obsevajo žarki sumljive pro :ete se maje na vseh voglih. Godci, ki piskajo o harmoniji in kapitalu so povsod naleteli slabo. Volilna borba v Ameriki, Italiji in drugod, ki špisarje navdaja s strahom za bodočnost. Cimclalje več privržencev. zavednega delavstva, ki je >lagorodnim postopačem trn v peti. * * * Kdor ne veruje v pravega boga, je nekdaj reklo, bode zakonitim potom obglavljen, sežgan ali ja • olju kuhan. Kdor ne veruje v slavni Rusiji v vsegamogočnega, vsegavednega i« velemodrega avto-krata bode postavnim potom obešen. Bali prognati v Sibirijo, bi se reklo iko dandanes. Kdor v jugozapadni Afriki ne veruje mej črnci v kulturonosne namene nemškega Viljema, edinega, tega se ustreli, njegovo živino in drug imetek se pa postavnim potom zapleni. Sploh se pa po celem svetu pobija judi, kakor ovce v klavnici. Na Ijnem Vztoku more Rusi in Ja-i drug druzega. Turki v Ma-lOniji in Mali Aziji koljejo dru-ernike. Vmes pa pokajo puške rmiranih biričev širom sveta, roglje pa prodirajo telesa delavcev malo preveč na glas zahtevajo jih pravic. V tvornicah, na železnicah pa tirajo dclavci mej strojnimi kolesi, rudokopih, premogokopih, predo-zopet plinovi, skale in zemclj-plasti more delavce, ki stvarjajo bogastvo na svetu, o bi zvedeli le to z družabnega j nega polja, kar poročajo meščatj-listi, tedaj bi ljudje mislili, da v najboljši dobi, v največjem voljstvu. Ali v resnici je vprav I Nezadovoljnost mej ljudsko mno-narašča povsod. Od vseh stra-se čuje glas po politični in go-'arski jednakopravnosti, ki kaj 'jetno doni v ušesih goapodujo-ilojev. Mi se bližamo z vprav ' koraki spremenitvi današnje družbe. Upajmo, da bode leto bilanca še ugodnejša V Podporo stavkujočim klesarjem. kamnosekom in leputicriijeui v Nubroži- i i, Primorsko. Nabiralna pola sodr. Ivan Medena: Frank Mladič 50c, Marija Mladič lOe, Fran Udovič2oo. Gospa Stonich 50c. Mohor .Mladič #1. Ker "Nova Domovina" obrekuje organizirane delavce $t.6o. Marija Koren 2^c. Ferdinand Petsche $i; Angela Petsche 50c. Mladoletni Petschetovi otroci 50c. Ker sem se obril na Božič loc. Ker me ni vre-zal, ne morejo klerikalci reči, da je bila božja kazen 10c. Math Kure 50c. Jak. Grilc 25c. Frank Tomšič 25c. John 2akelj 50c. John Križanič 25c. Frank Divjak 25c. John Rongar 25c. Frančiška Mladič 25c. Frank Peterkovič 25c. Frank Bratanič 25c. Martin Poto-kar 50c. John Pogačnik ioc. Frank Mravlje 25c. Frank Kolar 25c. Andrej Kosmač 25c. Frank Kralj ioc. Josip Stiblaj ioc. John Kru-le 25c. John Stonich 25c. John Belko $1. John Stua 50c. Mike Držaj 20C. Frank Klobučar 50c. Jak. Tisol 50c. Anton Samsa 50c. Josip Rolich 50c. Frank Venk ioc. John Kumar 20c. Mat. Hiti ioc. Jak. Pekavc ioc. Frank šonta ioc, Josip Zabka 20c. Rud. Maraž 30c. Josip Klemenčič 15c. Anton Marn 25c. Karel Gee von Eisenblut 50c. Martin Senica ioc. Josip Stupca ioc. Frank Jakovec 25c. John Hribar 2?c. Vesela družba pri dobri kapljici vina $1. Frank Stonič 50c. $25.30 smo odposlali v torek zadrugi klesarjev in kamnosekov v Nabrežino. 15c smo plačali poštnine in 50c pa ostane še v blagajni. Upravniitvo "Gl. Sv." Razglas. Vsem Slovencem naznanjamo, da mamo sedaj svojega, pravega, pristnega svetnika — kakor on sam rdi — v osebi F. B. v Milwaukee, Wis. Najboljši dokazi, da pojde sv. uož po smrti kar gorak v nebesa so tu: Pred več leti je zapustil svojo soprogo v stari domovini in pobegnil v Ameriko, da ložje deviško živi. Sedaj se sprehaja po parkih in se Jaje sLkati z drugimi —? Z veliko gorečnostjo razširja "N, Domovino" in "Am. Slov.'', za kar thi je sv. Peter poslal najvišje priznanje kar z nebes. Po slovenskih gostilnah čuva deviško čistost in moralnost žensk. Ako zapazi le najmanjši greh, tedaj pošlje takoj po varuha zakona, da prilirani nebeškemu ženinu nepotrebni jok. Na svoji suknji nosi pripeto svetinjo. In s tem se izkazuje kot pra- vi svetnik. Jakob /., slovenski kardinal le po imenu. a Umazano perilo. Najvišja gosposka protestantov -ske episkopalne cerkve je imenovala poseben odbor, ki naj bi preiskal nemoralno življenje pensilvanskega škofa Talbota. Školf Talbot pa zopet napada v odprtem listu prejšne-ga rektorja cerkve sv. Pavla v Himtingtonu, g. Irwina. On trdi, da je ta sveti mož posilil dve deklici ter sploh nemoralno živel. Bogataši, ki so člani te cerkve, skušajo z vso silo potlačiti ta škandal. Pobirati naročnino za "(Jlas Svobode" so poobiaSčeni: D. Badovinatz, LaSallo, 111. Paul Shultz, Calumet, Mich. Frank Vovar, Lorain, Ohio. Jacob Hočevar, Cleveland, O. F. M. Shlander, Pittsburg, Pa. Jos, Matko, Claridgo, Pa. Nick StarasiniS. Pueblo, Colo, Frank Bizjak, beudville, Colo, Jakob Tisol, So. Chicago. Frank Budna, Milwaukee, Wis. Jos. Mihelič, Waukogan, III. Jos. Faletič, Indianapolis, Ind. John ErbuB, San Francisco. Anton Križe, Oat Hill, Calif. Frank Levee, Yale, Kans. Ignac Žlembergar, Steel, O. in okolico. PRODAJALCI KOLEDARJA: D, Badovinao, La Salle, 111. J. Tisol, 9049 Greenbny Ave., South Chicngo, 111. Jos, Mihelič, 017 Market Str. Waukegan. 111. Frank Budna, 163 Reed Str., Milwaukee, Wis. Frank Spendall, Bridgeport, O. Ignao Žletnbergar, Glencoe, O. Frauk Dertnota, Federal, Pa. Jos. Matko, Clarldgo, Pa. Felicijan Volčko, 525 Pa. Ave., Johnstown, Pa. Josip Zalar Forest City, Pa. Marešič Frank 13 Clifton Str. Cleveland, Ohio. Frank Vovar. Lornin, Ohio. Paul Shaltz 211-7 St. Calumet. John Gouže, Ely, Minn. M. Sodia, Greeted Butte, Colo. Max Malich 183 N. Pa. Ave., Denver, Colo. žuck Starasinich, 004 8. Santa Fe, Pueblo, Colo, Frank Bizjak Lcadville, Colo. Filiph Zadnik, Aspen, Colo. F, M. Shlander, 5102 Buttler Str. Pittsburg, Pn. Miko Jnkso, RoBlyn, Wash. Jos. Kožuh, Ruvensdale, Wash. John Erbus, 498 Bryant St. San Francisco, Calif. Josip Bayuk, Oat Hill, Calif. G. Rozman, Trail B.C. Canada. Jos. Fallotich, 725 Warman Str. Indianapolis, Ind. Anton Starič, 223 N. 8th Sir. Sheboygan, Wis. Frank Lovec, Yale, Kans. Anton Golobar LadyBmith,B. C, John Thome, Leckroue, Pa. Math Petsohnik, Taylor, Wash. Peter Mruk, Huckot, Pa. Jos. Turk, Cliisholm, Minn. Miko Kraker, Anaconda, Mont. Rojaki, v Crested Butte, Colo, pozor! Vso rojako v Crested Butte in o-koliei opozarjamo, da Inhko izreče naročnino za "Glas Svobode" za leto 1905 g. Marku Sodia-tu, ki produja tudi naš Koledar. Upravniitvo "Glas Svobode". Somišljeniki narolujte iti Priporočit j te svoje časopise. Naš zastopnik Frank Petrič o-biskuje sedaj rojake v dri. Kans. ter nablrii naročnike za *OlasSvo bode". On je pooblaščen pobirati naročnino za list "Olas Svobode" in Koledar. Upravništvo Sv." POZOR! Puebličani! Zima je tu! V zimskem času se človek rad pokropča z dobjo pijačo, in zabava v veseli družbi. . Dobra pijara delu dobro voljo in veselje kar pomeni za delavca mnogo ki je redkokdaj prost. Vsled tega naj rojaki obiskujejo take kraje, kjer so to dobi. Pri meni ne manjka niti ene stvari, b katero bine mogel v tem ozira ■ postreči vsakemu. Pridite in prepričali se bodete Burni: Z odličnim spoštovanjem Nick Starašinich 9ST 004 d. Santa fe Saloon, 1 GROWE, PUEBLO. Socijalisem je postal sila, s katero morajo računati vse stranke. VABILO NA SESTI VELIKI MASKARADNI PLES katerega priredi društvo Slovenija št. 44 Č.S.B,P.Jj V Hohoto dne 4. februvarja 1905 'V NARODNI DVORANI. 587 So, Centre Ave., na vogalu 18, ulice, Začetek točno ob 7:30 uri zvečer. Vstopna 25c. za osebo 11 daril v vrednosti $150.00 se ) K mnogobrojni udeležbi ' v&bi na j u 1 bode razdelilo med najlepšo maske. nnjuljudneje ODBOR. Pazite i rumeme listke n; | katere na naše cenilne a blagu, bodemo izdali z ianuvar dnem 1. ia 1905 • i Vse blago bode zaznamo- vano z rum enimi listki. Vri/toface/lflSo. 561563^565 BLUE ISLAND AVE. Jg: war. Frank S(onicl), prodajalec Vprašajte po štev. 11 -W I|£ Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. ■ — Apostolsko delo. Kaj se tako imeijuje? Lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči, žalostne tolažiti, nevedneiem razložiti vzvišene nauke Kristusove — to je apostolsko delo. Vsaj kristjani bi morali biti tega prepričanja. Zdaj nas je glasilo kranjskih duhovnikov podučilo, da ni res tako. Ne lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči/žalostne tolažiti, nevednežem razložiti vzvi šene nauke Kristusove — to ni apostolsko delo, pravo apostolsko delo je — nabiranje novih naročnikov na "Domoljuba". Tako čitamo črno na belem v št. 23 "Domoljuba" na strani 357. In plačilo za to apostol sko delo se ne dobi šele po smrti, marveč že na tem svetu. Pa nikar misliti, da se obetajo nabirateljem novih naročnikov na "Domoljuba" kaki papeževi žegni ali odpustki. Na take stvari pravi klerikalci ne dajo dosti; zahtevajo realnejšega plačila. "Domoljub" je tudi s tem računal in zato obeta nabirateljem novih naročnikov tudi lepo novolet no darilo, tako, ki se lahko v žep vtakne. Nabiratelji dobe torej lepo darilo, poleg tega bodo imeli še za vest, da so storili pravo apostolsko delo. — Katoliška tiskarna pa bo imela denarec. In za denarec se peha, kar sc da. Pravo pravcato revolverstvo uganjajo ti duhovniki in lotevajo se |>osebno radi svobodo-mislecev. Pravi klerikalec sicer sovraži svobodomisclce, a svobodomiselni denar mu le diši, kajti denar to je prvo in zadnje v klerikalnem katekizmi« in pripravljati denar v farško bisago, se imenuje — apostolsko delo. Sicer pa nas to početje čisto nič ne ženira, ker pametni ljudje jim ne sedejo na litnanice. — Oštarija v cerkvi. Iz Cerknice se poroča: Naši popje napredujejo kar se da. Zdaj so ti ljudje žc v cerkvi Matere božje napravili ošta-rijo. Pred nekaj dnevi je bila v farni cerkvi poroka dveh farških (»odreonikov. Po končani poroki so se zbrali ti vzorni katoličani v zakristiji, vsi tisti, ki so imeli svatov-ska oblačila, dekan in kuharica, boksar in dolgi Jaka. In naročili so si v zakristijo, ki je vendar del cerkve, več Štefanov vina in trkali veselo, popivali kar sc je dalo in v pijanosti tudi polivali -tako, da je še drugi dan smrdelo po zakristiji, kakor v kakšni beznici. Če pride kdo za dve minuti prepozno v zakristijo k maši, že vleče dekan svoje debele ustne navskriž, češ, to je motenje božje službe. Ali je to morda če-ščenje cerkve, če se v njej pijanču-jc? Po farških nazorih že. — Nesreča. Te dni je prišel v Ljubljani pod vlak, ki je šel ob pol 12. iz Rudolfovega na južni kolodvor, sprevodnik Ivan Likovič, 32 let star in oče štirih nepreskrbljenih otrok. Ko je vlak prihajal, je šel Likovič po progi. Strojevodja ga je videl in nad njim vpil, da naj se izogne. Bilo je pa že prepozno, kajti ta ni mogel ustaviti vlaka, Li-koviČa je pa stroj prijel, baš ko se je hotel izogniti. Stroj ga je samo oplazil, toda nesrečnež je padel tako, da je prišla glava pod strojeva kolesa. Slo je Čez njega potem še pet voz. Pogled na mrtveca je bil grozen. Videlo se je le pol nosu in spodnji del obraza, zgornji del in črepnijo so mu pa kolesa odrezala. Ponesrečenčevo truuplo so pripeljali V mrtvašnico k sv. Krištofu. Ker je pokojnik že prestal, je sedaj obžalovati le male otročiče in ženo, ki je šele tri dni od tega sem, kar je povila. Pač nesrečna usoda. — Hudodelnikov humor. Neki kaznjenec Fran Mauer. iz Zagradca je skočil novomeškemu stražniku med Rudnikom in Dolenjskim kolodvorom iz stranišča skozi okno in ušel. Mauera so pete sedaj, kakor je razvldeti iz dopisnice, prinesle srečno v Benetke. Pisal je od tam nekemu pazniku, kako se čuti sedaj srečnega, ko se mu vendar na tuji zemlji, jned tujimi ljudmi ni treba , pokoriti ječarjevim ukazom, ampak zadovoljno motri gondole in je trdno sklenil, da v ljubljanski prisilni delavnici, kamor ga je peljal stražnik, ne bode več delal. — Pet nemških dezerterjev se je te dni zglasilo pri ljubljanskem ma- gistratu. Bili so pri francoskih legijah v Severni Afriki in od tam ušli skozi Port-Said. Prioovedovali so, da vedo, da bodo morali prestati v Nemčiji strogo kazen, ki jim je pa mnofo ljubša, kakor se v Afriki boriti z raznimi voinimi težkočami, j>oscbno pa s tako hudo žejo in vročino, katero so morali tam prestajati. Magistrat jim je dal podporo do prve odgonske postaje in tam jo bodo zopet dobili do druge, da Ixxlo mogli priti na ta način domov. Pravijo, da jih je pobegnilo ž njimi še osem, ki pa so najbrže ostali kje na potu, ali pa so krenili v drugo smer proti domu. — Sad kapitalistične človeški družbe. Štiriletna Nežika Korčeto-va, hčerka železniškega sprevodnika, je šla v nedeljo dopoldne od 11. uri po Resljevi cesti v Ljubljani iz otroškega vrtca domov. Na Resljevi cesti sc ji je pridružila nekoliko večja deklica, ki je imela rujavo, u-mazano pelerino in umazano čepico na glavi ter je vzela Korčetovi iz ušes zlate uhane, potem jo pa peljala na dvorišče v obližju stoječe hiše, kjer ji je ušla. — Delo v predoru na H rušim zelo počasi napreduje. Prevrtati ga je še v daljavi kakih 200 m. Podjetje je mislilo delo dokončati le do konca tega leta, toda kakor vse kaže, se bo to moglo završiti šele do Velike noči, ker je všled znane nesreče mnogo delavcev zapustilo delo Delo zavira tudi nenavadno trd kamen ter slab zrak. Vsi vremenski nadzorniki so zapustili delo, ak.; ravno jim je podjetništvo ponudilo visoke plače. — Naročen umor. Žena tovarniškega delavca Jos. Stareta 11a Savi je pregovorila svojega ljubimca, 16-letncga tovarniškega delavca Fr. Motnikarja, da umori njenegd moža ter mu obljubila za to — pet kron. Motnikar je res pričakal zvečer Stareta preti tovarno, ga udaril z motiko po glavi ter ga smrtno ranil. Orožniki so zaprli Motnikarja in nezvesto ženo. — Kriza v obč. svetil puljskem. Zupan puljski dr. Rizzi, ki je bil pred nekaj meseci imenovan dež. glavarjem, se je odpovedal, ker obč. odbor ni hotel vzeti v pretres proračuna za prihodnje leto, to pa iz ozirov na okolnost, da je že potekla triletna doba, za katero je bil izvoljen obč. odbor. Zupanovem izgledu je sledilo 19 odbornikov, ki so se odpovedali mandatom. Bržas se sedaj obč. odbor razpusti. Rizzi je bil 16 let župan. Prav zadnji čas se je razkrila velikanska nerednost v obč. gospodarstvu. — Nezgoda. Dne 20. pr. m, je sedela i81etna Alojzija Peterka, delavka v zagorskem premogokopu, v baraki pred oenjem in se grela. Pri tem je bila ob pol 12. uri ponoči zadremala in se ji je vnela obleka. Opekla se je po sprednjem delu telesa tako močno, da so jo morali pripeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Novomeška mestna občina namerava ustanoviti dekliško šolo s 6, 7. in 8. nadaljevalnim razredom. Solo prevzemo — šolske sestre iz Smihela pri Novem mestu. V opra-vičenje te namere glede šolskih sester se navaja, da bi potem deklicam teh razredov ne bilo treba hoditi iz Novega mesta in da je v to svrho na razpolago glavnica 18,000 kron, ki jo je zapustil neki duhovnik, in ki se sicer porabi za far<^ Sice pri Toplicah. — Ustrelil se je v Muti ori Ljutomeru orožniški postajevodja Schief, najbrže iz strahu pred kaznijo, ker ga je stražmešter zalotil, da je na patrulji prenočeval v nek? kmetski hiši. — Trije otroci zeroreli. V Hra-šenskem vrhu (ljutomerski^okraj) sta zaklenila viničarja Ignacij in Veronika Strniša svoje tri otroke po eno, tri in pet let stare v sobo ter odšla na delo. Otroci so prišli do žvepljenk ter užgali slamo .v postelji. Vsi trije so se v dimu zadušili. Slovensko — angleški — recnik izide v par dneh. Cena 6O0, Denarne pošiljatve po money-orderju na V. J- Kubelka, Box 744 New York, N. Y. Črni ali bel kruh. Kateri je boljši kot hrana za vsucega? Večina Evropejcev meni, da jo Črni kruh teonojši negp beli; ljudstvo torej rajšo je 1 isto. kor jo isti že Btoletja, v navadi ker je cenejši in so hitro ne spridi. Zogovorniki belega kruha pa zopet trdijo, da je beli kruh narejen iz najboljšo moke, ima v sebi najboljše rodilno snovi in bo lahko uži\n pri nas, kor ima orni kruh težko prebavne snovi v sobi, ki niso pri-klad ne vsacemu želodcu. Ali prebavni organi, ki so močni, preba* vijo vsako hrano. Trim rj^vo zdravilno, grenko vino je paedino sredstvo, ki okrepča prebavno 'organe tako" silno, tla lahko kljubujejo vsem napadom neprebnvnosti. Vam ni treba vprašati; "Kaj Binem jesti ali česar ne Binem jesti"? Želodec bode lahko prebavljal vsuktero hrano. Težka hrana so bode spre-menila v zdravo, čisto kri, ki izpodriva nezdravo kri. Trinerjevo zdravilno grenko vino pomnožuje zdravje, jukost mi-šio in živcev, odstranjuje zalmsa-nest in povBpešujo slast do jedi. Dobiva so v vsoli lukurnuh in pri Josip Trineru. 7i". Oollinsa. On j^) edini zdravnik, ka'eri moro in tudi jamči za popolno ozdravljenj© vslh bolezni nnpljufah. pmh. Modern. «i*vnh. ledvicah. Jetrah, mehurju kakor ludi viib bukinl r trebului votllul — potem Meinl t grlu. nom glavi. npr ottio.i, livčno boteznl. prehudo lirlpanje ln bolezni »rca. katar. prchlajcnje. naduho, kaki), broncbljalnl pljutnl In pnnl katet). bijuvnn)«? «rvt. mrilleo, vruilco, teilcodlhaoj«, nepravilno pre bar I Jan)«, revmatuein gibt. »nanje in bolcfinev krilu. hrbtu, ledjih lo trnku - »lavo lil" Jh»m« o Ide J, grlio ail priliv, ne*l»to ln pokvarjeno kri, otekle noge m telo. vodenico, boijMt. tlaboitl pri ipolnem oWevaiijl. polucljo. naaledke Urabljcvanja »uniepu mIm, iuiuijenje tu lok It v>e», oglulenjft, — Tie bolexm on o?eb, Upadanje la», luike all prhute po glavi, »rbeOloo. lllaje. inaioljc. turn, krailo 111 ran« - y>e lenike buleini na notranjih organih neoranenlfno glavobol, nemlno meaefuo NiCenJe. bvll tok. U^eant ua rniturnicl i 1 d. kakor ludi vseo.tiilo notranje id »vunanjo boleitiL Prof. Coltim Je prvi lu ediul iilravnlk, kateri oidravl .JET!KO " Prof. OolliiiM ozdnivi vHC Uijne možke in ieimkc Hpolne bolezni kakor tudi .»Sifilis" točno in popolnoma, (Zdrarlenje spolnih bolezni ostane tajnost.) Čitajte nekoliko najnovejših zahvalnih pisem s katerimi ae naši rojaki zahvaljujejo, ker so popolnoma ozdravili: . Bolezen plot In oenjeai ptoi. rwiin«: m vam lepo lahvaiim « mM tdraviu ki »t® Kheun atizem in za- bronchialneg kaftla ■»jskpowtt.jaanom popolnomaosdnvu iaaepravdobropotoium,k«rtud gtarela jseludečaa VnrHIKMIl orsranlcniu "'•J otern ko so bili z blagoslovljeno votlo sv. krsta prerojeni". Nadalje piše: "Naša zavetišča so prenapolnjena in ako bi ne odšlo toliko otrok v nebesa, da napravijo drugim prostor, bi jih že davno ne mogli več prejemati. Otrok nas stane s hrano 5 frankov ha mesec. Resnično mi molimo, da bi nas te male dušice čimprej zapu stile ter odšle v nebesa." — Deklice, ki kažejo že v mladosti lenoto, sc negujejo, dokler ne postanejo zrele, potem pa jih prodajo posredoval cern večinoma za bordele in Evro pejcem za priležnice. Za tako lepo dekle dobe misijonarji do 3000 fran kov. — Fej! — Politični molitvenik. V baden-. ski nadvojvodini je izšla pred kratkim knjiga "Molitvena in poučljiva knjiga za katoliške može" iz peresa dr. Antona Keller j a, župnika v Got-tenheimu pri Freibureu. V tej knjigi je tudi odstavek: "Kako ti treba voliti?' V tem odstavku stoji med drugim tudi to: Pri občinskih volitvah ne voli nikdar in nikoli brezbožnih mož I Kdor ne hodi ob nedeljah k maši, kdor bere samo svobodomiselne časopise, ne more imeti prave, resnične ljubezni do svojih katoliških sodeželauov. Za molitvenik je ta odstavek kaj pripraven Prav n:č se ne bi čudili, ako vpeljejo to novotarijo tudi v naše novejše molitvenike, saj morajo ljudje večkrat poslušati ustna priporočila katoliških kandklatov na leči ali na v snovednici, m menda bo imela ti skana priporočltev v molitveniku večji uspeh. Klerikalni poslanci ni so brezbožni možje, hodijo ob nedeljah k maši (recimo 1), ne berejo svobodomiselnih časooisov, in ven dar nimajo prave, resnične ljubezni do svojih voliletv I — Idilična želcznica. Na ozkotirni železnici Marienborn-Beendorf (Saksonsko) so doživeli te dni potniki sledečo mično dogodbico: Vlak, ki vozi iz Beendorfa ob 8. uri zjutraj, je imltl razen lokomotive le en voz za ljudi, ker ni bilo nič blaga. Na postaji Morslcben sicer ni bilo nobenega potnika, pač pa 180 funtov težka svinja v zaboju, ki je bil iz desek zbit. In ta svinja je hotela tudi potovati z vlakom. Kaj storiti? Zaboj s svinjo so položili na hodnik pred osobnim vozom ter nadaljevali vožnjo. Med potom je svinia odrinila desko z zaboja, skočila z vlaka ter vsa srečna tekla ob prot*i. Vlak se je ustavil, razbiti zaboj so vrgli z voza, svinjo pa prepustili svoji usodi ter sc zadovoljno peljali naprej. T — Splošni železničarski štrajk v Italiji grozi zopet izbruhniti, ako vlada ne ugodi spomenici železničarjev. Po vseh večjih italijanskih mestih so železničarji že sprejeli tozadevni sklep. Revolucij ska propaganda v italijanski armadi. Najbrže v zvezi s projektovanim štrajkom na železnicah, so revolucijske proklamacije, v katerih se vojaki jwzivajo, naj nikdar ne streljajo na ljudstvo. Policija v Milanu je zalotila zalogo 50,000 takih tiskanih pozivov. — Tat čudodelne Marijine slike v Kazaitu, Stoj an Cajun, je obsojen v i2letno prisilno delo. Kakor znano, je sliko zažgal, pobravši ž nje drago kamenje. — O jerum, je rum! Kdo bode sedaj čudeže delal ? — Sedeži v cerkvi. V nekaterih velikomestnih katol. cerkvah se agitira, da naj bi se odpravila pristojbina za cerkvene stole. V velikih mestih so cerkve, kjer se plača za en stol j>o 1000 K na leto. Jasno je, da v takih cerkvah reveži tudi ne morejo do svojega Boga. Duhovniki v teh cerkvah so odločno zoper to, da bi se odpravila ta najemnina stolov. S tem bi seve zgubili na gotovih velikih cerkvenih dohodkih in bati bi se jim bilo treba, da bi potem ne zahajali v te modne cerkve bogataši, ampak tudi druge vrste bitja. Menimo, da bi ti božji namestniki celo Kristusa iz družine tesarjeve, ne trpeli v takih cerkvah. — Kapitalistična radodarnost. — Neki bogat milijonar je kupil graščino. Njegov oskrbnik je prišel k njemu ter mu rekel: "Gosood baron, led na graščinskem ribniku je že dovolj debel. Kaj naj storimo z lanskim ledom, katerega je še mnogo v ledenici?" — Razdelite ga med u-bogc ljudi I" je odgovoril kapitalist. — Izgredi v Florenci. Povodom petdesetletnice brezmadežnega spočetja, v četrtek, so v Florenci okrasili in razvesili številne kapelice in podobe. Socialisti in anarhisti so organizirali protidemonstracijo, katero so pa oblastnije -""-ovedale. Izgredniki so na to napadli kanelice jn nekatere razsvetljene cerkve ter so porazbili s kamenjem okna in druge predmete. Prišlo je tudi do pretepov. Vojaki so morali raz-gnati množico. Mnogo oseb je bilo ranjenih, več pa aretovanih. — Svojega sina zaklala. V Keč-kemetu je posestnica I.ipoczi zasadila svojemu sinu Aleksandru kuhinjski nož v srce zaradi tetra, ker je preziral svojo mlajšo sestro. Srn je ostal na mestu mrtev, mater so zaorli. Listu v podporo. John Leakovee...........10.50 Neimenovan.............$0.26 Frank Potočar...........$0.25 Frank Spendol.......... $0.25 John Aubely.............$0.25 Socialističen shod. Dne 1- januvarija 1905 ob dveh popdldne bodo javen shod socialnega kluba v Narodni dvorani 61^7 80. Centre A ve Dnevni red: Stavka kamnosekov v Nabrezini. Strankarsko zadeve. Vstop na shod je dovoljen vsakomur. Slovenski delavci pripeljite tudi svoje soproge s sabo. OdbOr. __ GLAS SVOBODE * * * * * Izza temnih dni, (Sličice Iz življenja raznih papežev.) * * * * Med tem, ko je papež Benedikt svoje kronanje obhajal s tolikim bleskom, kakor kak paganski cesar, je bivši papež Celestin V. begal po gorah in gozdih m skušal priti v varen kraj, kjer bi mogel živeti kot samotar. A papeževi in kraljevi biriči so bili svetemu možu za petami. Celestin V. je s tem, da se je odpovedal papeški kroni, podpisal svojo smrtno obsodbo. Takrat se je pokazalo, da v katoliški cerkvi papeža, ki se je odpovedal, niti v samoti ne puste živeti. Po dolgih tednih je papež ves onemogel prišel do morja. Hotel se je čez morje peljati v Dalmacijo, tla bi tam v kakem gozdu živel. Toda nastal je vihar in zanesel barčico nazaj na apulski breg. V Viesti so meščani spoznali papeža. Pozdravili so ga z največjo spošt-Ijivostjo, a duhovniki so ga izdali in provzročili, da je bil izročen kraljevim biričem, ki so ga zopet izročili biriČem papeža Benedikta Vili. Celcstina so najprej zaprli v papeževem gradu v Anagniju in potem v gorskem gradu Fumone, kjer je bil že marsikak pošten mož, ki je bil nasprotnik papežev, v strahoviti ječi končal svoje življenje. Petrus de Aliaco poroča, da so nedolžnega papeža vrgli v najtesnejšo ječo; ut vir sanetus ubi habebat pedes, dum missam celebravit, ibi caput reclinaret dum dormiendo quiesccret. Papež Celestin je v ti ječi kmalu umrl, 19. maja 1296. Ves svet je bil edin o tem, da je bil Celestin mučentk, papež Benedikt VIII. pa njegov morilec. Cclestinski menihi so mnogo stoletij branili in kazali velik žebelj, ki ga je bil dal papež Benedikt VIII. bivšemu papežu Celestinu zabiti v glavo. Šele ko je bil Celestin mrtev, se je Benedikt VIII. čutil varnega na papeškm prestolu. Siccr so vsi njegovi nasprotniki trdili, da si je pridobil papeško krono na sleparski način, ali živi reprezentant teh nasprotnikov, Celestin V., je ležal v grobu in to je bilo za Benedikta velikanskega pomena. Zdaj se je papež lotil dela, da bi Sicilijo spet dobil v svoje kremplje. V Siciliji je vladal kot kralj Man-fredov vnuk Friderik m branil je srečno svojo krono in neodvisnost države. Papež je naštel svojim zaveznikom ogromno denarja za vojno proti Siciliji in jim je pomagal Še s tem, da je kralja Friderika in vse Sicilce preklel. Toda papeško prekletje, ki je svoj čas vplivalo tako strahovito, kakor dandanes dinaniit, ni Sicilcem čisto nič imponiralo. Zasmehovali so papeža s tem, da so po Palermu gnali z napenjajočo krmo prenasiče-nega osla, ki je bil našemljen kot papež, a tako, da je imel glavo napravljeno na zadnjem koncu .. . Mislimo, da nas vsakdo razume. Za vero kot podlago morale se je papež Benedikt VIII. preklicano malo zanimal. Njemu je bilo samo na tem, da utrdi in razširi posvetno oblast papeštva in da svojim sorodnikom pomore do veljave in do bogastva. Sorodnikom je dal papež prva mesta v cerkvi in v državi in jim s cerkvi darovanim denarjem ustvaril ogromno premoženje. Kakor je Inocencij III. povzdignil rodovino Konti, tako je Benedikt VIII. ustvaril mogočno in neizmerno bogato rodovino Gaetanijev — na stroške cerkve in zabitih vernikov. Prva rodovina v Rimu so bili tedaj knezi Colonna. Dva sinova te rodovine sta bila kardinala. Ta dva se nista strinjala s papeževo politiko in sta se uprla papežu, ker je ta svojim sorodnikom daroval različna cerkvena posestva ogromne vrednosti. Oba kardinala sta papeža snlatrala za simonista in uzurpatorja in obsojala sta ga toliko bolj, ker sta cerkev smatrala za državo sv. Duha, ne pa za napravo posvetnega značaja, kakor' papež. Benedikt VIII. je videl, da so se vsi njegovi nasprotniki začeli zbirati okrog teh dveh kardinalov. Ustrašil se je tega in začel odkrit boj. Sklical je na 10. maj 1297 konzistorij in je kar na kratko odstavil oba kardinala, Petra in Jakoba Colonna. S ponosom starih aristokratov in zavedajoč se svoje knežje mogočnosti, sta Peter in Jakob sprejela ta boj. Sklicala sta svoje sorodnike in svoje prijatelje, med katerimi je bil tudi sv. Franciskus po duhu sorodni mistik Fra Jacooone, pesnik sloveče velikonočne himne Stabat Mater in mnogih sarkastičnih italijanskih pesmi na papeža Benedikta. Sad tega posvetovanja s sorodniki in prijatelji je bil manifest, ki sta ga dala kardinala nabiti v Rimu in položiti na altar sv. Petra. V tem manifestu je rečeno, da Benedikt ni legitimni papež in da je na sleparski način zadobil papeško krono. "Respondemus — quod vos non cre- dimus legitimum Papam esse--quod in renuncia- tione ipsius (Coelestini- multae fraudes et doli, con-ditiones et intendimenta et maebinamenta intromisse multipliciter . . ." Ko biHjil sedaj še živel Celestin V., bi bil postal strašno orožje v rokah odstavljenih kardinalov. Benedikt je bil to slutil in zato je papeža vrgel v ječo ter poskrbel, da je čimprej umrl. Na oklic odstavljenih kardinalov je papež odgovoril s orekletjem. Izobčil in Dreklel je oba kardinala in vse polno njihovih sorodnikov in prijateljev ter grozil s prekletjem vsem, ki bi jim pomagali. Obenem je proti kardinaloma oznanil križarsko vojno. Ta boj med papežem in dvema kardinaloma je pokazal svetu, kako globoko je bilo papeštvo že padlo. "Križarjev", ki so sli plenit in ropat, je papež seveda dovolj dobil in je zato zmagal. Kardinala sta se udala in s štrikom okrog vratu prosila odpuščanja. Papež pa ni bil zadovoljen s svojo zmago. Ukazal je uničiti sv^.oslavro Palcserino. Svoj čas je Sulla dal to mesto jKxlreti do z^dnjcg?t kamna; čez 1400 let je Kristuso\ namestnik izdal enak ukaz. Atila, ki je dal podreti in uničiti Oglej, je bil živalski barbar; kaj naj se reče o papežu, ki je hladne krvi ukazal izvršiti enako barbarstvo na 1 enem izmed najstarejših škofovskih sedežev rimske cerkve. Palestrina je bila krasno in bogato mesto, polno dragocenih umotvorov, nosebno iname nit je bil star tempelj, do katereca ie vodilo sto mra mornatih stopnic. .Vse to je dal oaoež uničiti, zemljo, na kateri jc mesto stalo, pa preoratijn s soljo potresti Tako grozno, kanibalsko se je maščeval ta apostol vere in ljubezni t S tem činom pa ni papež samo storil nečuveno hudodelstvo, neg6 je tudi prelomil svojo besedo, ki jo je bil dal kardinaloma Colonna, ko sta se podvrgla. In da bi bila mera pol"a< 1»vPaP^ Colonne še oropal njihovih posestev ter jih razdelil med svoje sorodnike Dante jc tega besedolomneg\ paoža za večne čase po zaslužen ju ožigosal. Rodovina Colonna jc bežafcHz Rima. Papež je vse člane in prijatelje te rodovine novič preklel in dal vse, ki jih je dobil v roke, vreči v ječo ali umoriti. Tudi Fra Jacoponc jc prišel v ječo in ni nikdar več videl belega dne. Papež je triumfiral. Vsi njegovi nasprotniki so bili razgnani in oropani, v eksilu, v ječi ali v grobu in nobena nevarnost ni pretila Benediktovi kroni. Tedaj pač ni slutil, da bo sam poginil v ječi kot samomorilec Papež Benedikt VIII. je doživel največji svoj tritimf v letu, s katerim se je začelo 14. stoletje. V Rimu so pagani novo stoletje praznovali z velikimi slavnostmi. Kristjani so na ta običaj pozabili. Toda ko so cerkveni prvaki videli, da prihaja čedalje manj romarjev v Rim, so začeli misliti, kako bi ljudi spet navadili na to "božjo pot". Papež Benedikt je našel pravo sredstvo. Obnovil je paganski običaj, da se praznuje začetek stoletja. 22. februarja 1300 je izdal jubilejsko buli o, s katero jc obljubil popolni odpust grehov vsem, ki tekom tistega leta pridejo v Rim. Vsled duhovniške agitacije je bil uspeh te špekulacije velikanski. Celo leto je bilo povprek 200.000 romarjev v Rimu. Vseh skupaj je došlo nad rlva milijona ljudi in vsak je nekaj prinesel, kajti pri altarju sv. Pavla sta noč in dan stala dva duhovnika in z grabljami grabila denar, kakor seno v bisago. Die ac noete duo clerici stabant ad altarc S. Pauli tenentes in corum manibus rastellos rastellantes pecuniam infinitam. Za papeža je bila ta slavnost velika zmaga. L .d svojim prestolom je videl na tisoče in tisoče ljudi, ki so ležali pred njim v prahu in ga molili. Samo kralja ni bilo nobenega. Razen Karola Martella ni priše' noben vladar v Rim, ni nobeden vprašal za papeževf odpustke, prav kakor bi bila začela ugaševati tisti vera, s katero sta Aleksander III. in Inocencij III. iz-vojevala svoje zmage. Na sveti večer 1. 1300. je papei zaključil jubilejsko slavnost in z njo tudi posebne dobo v zgodovini rimske cerkve, kajti jubilejskemv letu je sledil strašen poraz papeža Benedikta VIII propad papeštva sploh in grozna osamelost Rima. Friderik sicilski je zmagoval, dasi je bilo pol sveta proti njemu. Papež je poklical brata francoskega kralja Filipa. Karol grof Valois in Anjou se je odzval papeževemu povabilu in papež ga je imenoval svojim namestnikom v Toskani. S tem je pa le dosegel, da so se Toskanci od papeža odvrnili. V tistem času 1. 1301. je bil Dante poslan v Rim, da kot za stopnik fiorentinske "stianke 1*1 ih , na papeževem dvoru nastopi proti "stranki črnih", ki se je bila postavila na stran grofa Valois. Največji pesnik srednjega veka in najošabnejši papež srednjega veka sta si stala nasproti — oko v oko — in Dante je zapustil papežev dvor s prepričanjem, da spada papež v njegov poetični pekel. Dante je dušo papeža Benedikta priklenil na triumfalni voz gibelinske jeze in jo devetkrat vlekel po peklenskem breznu, kakor Ahil mrtvega Hektorja. Papeževa nadutost je bila tako velika, da se je začel vtikati v boj med Francijo in Angleško, da je francoski duhovščini prepovedal plačevati svojemu kralju davek, proti kralju Filipu kar očitno ščuval ter končno poklical francoske duhovnike v Rim, da bi sodili francoskega kralja. Papežev nastop je na Francoskem provzročil velikansko nevoljo. 11. februarja 1302. je bila dotična papeževa bulla v-Parizu v cerkvi N6tre Dame slovesno sežgana. Papežev zastopnik na Francoskem dvoru je bil sramotno izgnan iz Francije In francoskim duhovnikom je kralj prepovedal, iti v Rim. Prvič se je zgodilo, da se duhovniki kake dežele niso pokorili papeževemu ukazu, ter ostali na strani svojega kralja. Francoska duhovščina je sporočila, da je ne bo v Rim, ker ne priznava papežu pravice, se v posvetnih rečeh postavljati nad kralja. Papež je bil v silni stiski. Pred njim se je odprlo silno brezno Naprej ni mogel več, sicer bi bil papeško oblast mora-lično uničil, in zato se je odločil za poskus, da uniči sedanje svoje sovražnike tako, kakor 50 njegovi predniki uničili Hohenstaufe. Prvo je bilo, da je 18. novembra 1302. izdal sve-tovnoznano svojo bullo "Unam Sanctam", v kateri je v celoto združil vsa načela, ki so bila izrečena o papeževi oblasti. Proglasil je samega sebe za cesarja in imperatorja celega stvarstva, za najvišjega sodnika na svetu, za kralja vseh kraljev in gospodarja vseh ljudi, kateremu mora biti vse podložno. Francoski kralj je na to sklical parlament in ta je obdolžit papeža krivoverstva, bogoskrunstva, tiran-stva, simonije, nečistosti itd. ter apeliral na poseben koncil. (Dalje prih.) Alt želite postati neodvisen, ali želite Imeti svoj lasten dom T mi Vam ponujamo obojo v jugovshodnem Missouriji kjer je zdravo podnebje, kratka, mila zima, dolga ne prevroče poletje, kjer na gorski plan' ti v č zemlji dozori najlepše žito in raste najbolj sočni trava.,kjor živinoreja skor nič ne stanu, nese pa vi kritiške dohodke, kjer raste i/l>orno sadje, sooivje dru^a zelenjava, ki so kaj lahko Bpravi v denar, k so Čisti studenci in potoki, l>ogati gozdi, kjer žel uieo križajo ozemlje ter ga vežejo z najlKJljšimi trgi. Ml Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod Jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Nikjer na jugu, zapadli ali severu samorajo vspevati slovei naselbine boljše kakor tukaj, k|er lahko postnne v kratkem • marljiv Slovenec neodvisen in bogat ameriški kmetovalec. ' ki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo na ogled. Piši! pojasnila v slovenskem jeziku. CHARLES PETERS, Vsa vprašanja pošiljajte na shmnskl oddelek: A. M. Kno Mgr. 315 Dearborn St., roomS 17-223 Chicago, 111. Obleko, povrSniki, zimske sukii Naj modernejše, najtrpežnejše jesenske in zimske obleke za ( nik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino cenej drugod. Nase cene oblekam so: 85.00-$22, " " zim.suknjam$4.00-$23b> Naša zaloga je najlmljša in najmodernejša na trgu. Vso je ij no po najnovejšem kroju. Cene so jako nizko. V zalogi ima di obleke za dečko in otroke. Najstarojša unijska tvrdka / Telefon—Canal 1198 Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 47B Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obisku torej Slovana v svojo korist. Urad 631 Center Av od 10-12 dopoldne It od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. e SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame* Pokrovi so pretegnjeni z zlatom Gold filed, jamoeni za 20 let. Kole-sovje na razpolago Elgin ali Waltham. Zdaj samo $12.50 Moi, osreči bvojo ženo in knpi ji uro za božično darilce. Jacob Stonich 89 E. Madison St. Chicago, 111. /1emu pustiš od nevedni) zdravnikov izdirati svoj ?>če še popolnoma zdrave usti si jih zaliti s zlatom i brom, kar ti za vselej* dobr najnižji eeni napravi Dr. B. K. Simo Zobozdravnik. 644 BLUE ISLAND i CHIC AG J, ILL. Telefon Morgan 433, i