Dobri ljudje
31. Sikstinska salata.                    7H
<^i|fj5' Rimu je zbolel ubožen odvetnik. Zdravnik, lamSiš ^' La ie zdravil, je bil slučajno tudi papežev fl§^H^\ zdravnik. Ta se je spomnil, da je bolnik s C(yA) tedanjim papežem Sikstom V. dobro znan še iz onih let, ko je bil papež frančiškan. Zato omeni pri papežu o svojem bolniku in njegovem uboštvu. pa se mu zdi, da se papež ntti ne zmeni ne za njegove be-sede. Ljudomili zdravnik izkuša drugi dan zopet obrniti pogovor na siromašnega odvetnika. ,Tcmu je že po-magano," odgovori papež; Jaz se tudi pečam včasih z zdravilstvom, pa sem mu zapisal salato, ki mu bo gotovo dobro teknila".
,,Salato, sveti oče !" vzklikne zdravnik, nto zdravilo mi je novo, vendar nočem dvomiti o njegovi zdravilni moči." Zdravnik odide ter hiti k odvetniku, ki ga najde zdravega, in želi seveda izvedeti kaj natančnejšega o zdravilni salali. Ni bila še použita in lahko jo je Še videl v skledi. ,Kakor saj to so navadne rastlinc" ! za-kliče zdravnik. nLe natančneje preiščite," veli odvetnik, nnajkrepkejša zelišča leže spodaj." Zdravnik preišče in vidi dno sklede vse pokrito z zlati. Glas o tem do-godku se je hitro raznesel po vsej Italiji, in če je kdo bolj potreboval podpore nego zdravila, se je reklo: ,,Temu bi pomagala sikstinska salata."
32. Nebeški ključ.
V Parizu je nekako pred dvajsetimi leti v glavni zbirki podob (v Louvru) opazoval neki gospod dve obiskovalki, gospo in hčerko ter   nam sporočil to-le:
S3   179  FSž                                ^H
,Mama, mama! glej no to-le krasno sliko — kaj pa pomeni ?"
»Dete, na tej sliki nam je mojster slikar predstavil našega Oospoda, ko daje svetemu Petru nebeški ključ!"
„0, mama, ko bi imela jaz nebeški ključ! Precej bi odprla, in mi vsi, ata in mama in jaz, bi bili srečni pri ljubem Bogu!"
BČe ti je toliko do tega, dcte, ga boš prejela. Na Pont-neuf (Novem mostu) ti ga izročim."
Te besedc so tako razveselile dobrega otroka, da začne poskakovati in veselega obraza oznanjevati srečujočim, kaj je obljubila mati. Kako se bo neki to končalo, sem si mislil in sem šel za materjo in njenim otrokom. Ko prideta na določeni kraj (Pont-neuf), seže mati v svojo denarnico in poda svoji hčerki, rekoč: »Pojdi, Lenčika, in nest to-le ubogemu slepemu možu tam-Ie, ki trepetaje in jokaje prosi miloščine."
Ko sc deklica vrne, se zaupno ozira v dobre in mile materine oči in izpregovori radostno: nOh, dobra mama, zdaj sem razumela! Izročili ste mi zdaj-le nebe-ški ključ, kajti naš dobrt ab^ (duhovni oče), ki nam razlagajo katekizem v cerkvi našc Gospe (Notre-Dame), so nam rekli zadnjo nedeljo, da nam miloščina odpira nebeška vrata."