Sfev. 147 Posamezna številka 20 stotink V Trsi, v Četrtek 23. junija 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik xivi *haja — izvzemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-hlStvu. — NelrankIrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik $tefan Godina. — Lastnik konsarcij lista tdinostL — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—pol eta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stitlnk. — Oglasi se račm*|" v žirokosti ene kolone (72 m mi. — O'lasi trjov:ev In obrtnikov m-n pa 40 stol. osmrtnice, zahvale, poslanke In vabila p^ L 1.—. deia.nii za/)i)v mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot. bessia, naj nanj pa L 2. — O^laij naročnina In reklamacije sepošiljijo izključno upravi Edin uti. v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon ureJniitva in uprave 11-57- Izjave Jugoslovensklh paslancwi£5n% VzčžrsSsA'A v Rimu Našii ljudski zastopniki so v rimskem parlamentu podali tri izjave, ki bodo Spadale gotovo med najvažnejše listine politične zgodovine primorskih Jugoslo? venov. I. izjava. »Skupina jugoslovenskih poslancev, ki so bili izvoljeni v novih pokrajinah, podaja sledeče formalno izjavo: Jugoslovenski ljudski zastopniki pou? darjajo, da imajo pravico, se posluže« vati pri izvrševanju svoje naloge svo? jega lastnega jezika, posebno kadar go* vore v zbornici. Ta pravica obstaja, ne da bi bilo potrebno, da jo kdo posebej priznava. Zakaj ta pravica je predpogoj in posledica najenostavnejše svobode, ki sodi ljudskim zastopnikom in njiho? v:,m volilcem. Izvrševanje te pravice je najbolj neposredno in najbolj zakonito očitovanje njihove narodne zavesti lin dostojanstvenosti, ki se ne da zatreti. Ta pravica obstaja tudi zategadelj, ker je v 62. členu ustave izrecno priznana ista pravica francoskemu jeziku v pri* log ljudskim zastopnikom in senator? jem, ki so iz krajev, kjer je v rabi ta jezik. Zato moramo smatrati, da ob* staja po neizbežni naliki ta piavica tudi za jugoslovenski jezik in za zastopnike oni'h kraiev, v katerih se ta jezik go? vop: in ki so bili prklopljem kraljestvu šele po razglasitvi ustave. Jugoslovenski ljudski zastopniki so uverjeni, da se jim bo ta njihova pravica tudi izrecno pri* znala. V tem pričakovanju in pridržu= joč si pravico, da se poslužijo lastnega jezika v vsakem trenutku, kadar se jim bo zdelo to primerno, se bodo za sedaj omejili na to, d?, izrazijo s\ojo misel v italijanskem jeziku. II. izjava. Jugoslovenski lj-udski zastopniki ima* jo čast podati sledečo izjavo: Suvere? niteta italijanskega kraljestva se jc pravno raztegnila na pokrajine, ki se nahajajo na severni obali Jadranskega morja, šele z rapallsko pogodbo od 12 novembra 1920 in s sledečo aneksi io, ki je stopila v veljavo 5. januarja 1921. Vse to se je zvršilo brez pravilnega pri? voljenja in v nasprotju z narodnim zna= čajem ljudstva, ki med izlivi Soče in no? vimi mejami v pretežni večinL ni itali? jansko, temveč jugoslovensko. Prazno se je izkazalo upanje, da bo italijansko ment, toda. istočasno narglašajo, da so pravice, ki so bile podeljene temu nar* Iamentu, nezadostne, in zahtevajo, naj dar utihniti v srcu Slovanov, ki so bili Se čim prej spremenijo zakoni, s kate* podvrženi Italiji. Ta protest ne more nmi je bila ustanovljena irska vlada, biti po krivičnem ravnanju L nami še Senatorji so pripravljeni sodelovati z bolj opravičen, kakor je, ker oolj opra vičen sploh ne more biti. To ravnanje z nami, ki sicer ne nas^otu^ formalnim jamstvom, ki so nam bila zareo izrecno zanikana, pač danim svečanim obiju bam, je naš protest le poostrilo. Slo vanski ljudski zastopniki so dolžni, dati ob začetku svojega delovanja na tem mestu izraza temu protestu. Zato jzre? kaj o za sedanjost in za vso bodočnost naličen formalen in slovesen pridržek v imenu Slovanov itz noViih pokrajin italijanskih državljanov, pokornih za> konom, toda zvestn'h lastnim idealom III. izjava. Slovanski ljudski zastopniki imajo čast podati v imenu slovanskega prebi* valstva in v svojem lastnem imenu sle* dečo izjavo: Slovani, ki so postali sedaj italijanski državljani, se natančro zave* dajo svojega položalja. Oni vedo. da jih veže na eni strani s plemeni srbskih in hrvatskih dežel, tki se sedaj imenujejo s skupnim imenom Južni Slovani ali Jugosloveni, naravna skupnost plemena, jezika*, čustev, kulture in sporočil, na drugi strani pa, da jih sedaj veže z ita* lijanskim prebivalstvom silna vr*z dr* žavne enote. Nov? italijanski državljan; slovanske narodnosti so odločeni in pri pravljeni izvajati iz tako določenega položaja vse posledice. Kakor imajo pravčeo zahtevati zase najvestnejšo skrb in najgloblje spoštovanje do vse ga, kar se tiče njihove narodne zavesti, tssko sprejemajo nase tudi vse obveze, in sicer ne samo tiste, ki jih predpisuje zakon, temveč trndi obveze, ki rzvirajo iz samega dejstva, da živimo v eni dr® žavi. To bodo pokazali s tem, da bodo po svojih lastnih močeh in v okviru svojega posebnega položaja sodekvali, da se dosežejo skopani :'ldeali človečno* sti in kulture ter nravnega in stvarnega napredka. To je stremljenje in razpolo? ženje njihovih rojakov in zato imajo slovanski ljudski zastopniki preo seboj jasno začrtano pot, ki1 se je rjmuio dr* žari tako pri splošnih nastopih kakor tudi in v prvi vrsti pri čuvanju in ^o* speševanju posebnih koristi, ki so jim "bile zaupaine. Iskreno in lojalno "bodo zastavljali pri skupnem delu svoje četudi skromne moči in si bi bodo tako priza kraljestvo, ki je zgrajeno na narodni j devali, da se izkažejo vredne ne le za* enotnosti in ki je nastalo ijz ljudskih gla? lupanja svoiih volilcev, temveč tudi ču* sovanj, spoštovalo tudi v tem j&lučaju stev tovarištva, ki misti, da ga bodo tu narodnostno načelo in pravico naro*: srečali in iz celega srca vračali«, dov, da odločujejo o svoji lastni usodi.) Opomba. Gornje izjave niso posnete po iz-Protest proti temu ne bo mogel nik? vimiku, ker gc. nismo Se prejeli iz Rima, Jugoslavija Zdravje kralja Petra RIM, 22. Jugoslovensko poslanstvo v Rimu ni dobilo nikakega potrdila glede vesti, ki jo je prinesel list »Daily Mail« o stanju kralja Petra. Poslanstvo smatra za potrebno naglasiti, da je po zadnjih uradnih vesteh kraljevo zdravje povoljno. Avstrija Vladna kriza rešena DUNAJ, 22. Odbor strank državnega zbora je odobril listo ministrov, ki jo je predložil Schober. Schober bo državni kancelar = vali s skupščinami, ki jih bo vlada ime* novala za to, da naj nadomeščajo izvo? ljeno zbornico. Angleški kralj odpotoval na Irsko LONDON, 21. Angleška kraljeva dvojica je odpotovala danes iz Lon* dona v Belfast, dai se udeleži otvoritvene seje severnodrskega parlamenta. Anglija bo poslala na Irsko vse razpo? lcžljive čete LONDON, 22. Vojni minister jc iz* javid v dolnji zbornici, da je bilo po slano na Irsko že več novih bataljonov in da se bodo čim prej poslale še nove čete. Vse razpoložljive čete bodo posla* ne na Irsko, da pojačajo oddelke, ki so že tam. Vojno stanje se bo razširilo na nove irske pokrajine. Stališče Anglije glede Dardanel in Albanije LONDON, 22. V dolnjfi zbornici so posamezni minister odgovarjali na vpra? šamja poslancev o raznih zadevah. Evo odgovore: 1.) Tudi ko bi sevreska po* godba bila veljavna, bsŽ se grškim voj* nim ladjatm ne moglo pirenovedati iti skozi dardanekko ožino, kajti sevreska pogodba ne prepoveduje nobenemu na* rodu prehoda skozi omenjeno ožimo. 2.) Vprašanje mej neodvisne Albanije se bo moralo rešiti na poslanišklr konfe^ renči v Parizu, ker so se franoosika, an? g leska in italijanska vlada tako dogovorile. Med tem je albansko odposlan* stvo orosilo svet Zvoze narodov, naj on začasno uredi nekatere zadteve med Al* banijo in njenimi sosodL Francija Mednarodna donavska konferenca PARIZ, 22. Včeraj predpoldne m Ou* no!>dne je mednarodna donavska kon? ferenca nadaljevala razpravo o režin.u, ki naj se določi za tasti del Donav.c, ki se dmenuje Železna vrata. Zve« narodov A^onci predložili Zvezi narodov svoje zahteve ŽENEVA, 22. Albansko odposlanstvo je izročilo svetu Zveze narodov dve spo» menici, v katerih zahteva izpraznitev albanskega ozemlja 3n opovirgava grške zahteve. Obenem protestira odposlan? stvo proti temu, da bi se to vprašanje zopet vrnilo poslanišiki konferenci v Parizu. V tem slučaju — pravi od po* slanstvo — bo napravilo priziv na ob* čnem zboru Zveze narodov. GrŠita Grška bo odklonila posredovanje za= veznikov LONDON, 22. »Daiiily Mail« poroča iz Aten: Javljajo iz zanesljivega vira, da smatra grška vlada vojaške opera»ci* je za najboljše sredstvo za vzpostavitev mirti na vzhodu. Vlada je vsled tega sklenila, da bo odklonila vsako po* nudbo, ki bi znala zakasniti grško ofen* živo. Zavezniki napravili včeraj skupni korak pri grški vladi. ATENE, 22. Angleški, francoski in italijanski poslanik v Atenah so napravili danes skupen korak pri grški vladi in so ji ponudili posredovanje zaveznikov v grško-turškem sporu. Minister za zunanje zadeve .je odgovoril, da se bo predlog zaveznikov vzel v pretres na seji minitrskega sveta, kakor hitro se ministrski predsednik Gunaris povrne v Atene, kar se bo zgodilo v najkrajšem" času. Angleški general v Smirni SMIRNA, 22. Angleški general Mo* raten je prišel včeraj v svojem štabom v Smirno. Pravijo, da bo zasledoval o* peracije grške armade. Amerika Zedinjene države za omejitev oborože* vanja na morju LONDON, 21. Washingtonski do* pisnik lista »Times« poroča svojemu li* seboj zvezno pogodbo, po kateri bi bivša armenska, gruzinska, azerbejžanska in dage-stanska republika tvorile eno politično celoto. Politični urad kavkaških zedinjenih držav, ki se nahaja v Parizu, je objavil o ustanovitvi te neve zveze sledeče poročilo: Zvezna pogodba je bila podpisana dne 14. junija 1921. ob 4 popoldne. Pogodba ni bila sklenjena samo med zakavkSžkimi republikami, temveč med republikami vsega Kavkaza, t j. med Armenijo, Azerbejdžanom, severnokavkaško republiko (cerkesko in dagestansko) in Gruzijo. S to pogodbo hočemo ustvariti tesno zvezo med kavkaškimi ljudstvi s tem, da spravimo v sklad svojo zunanjo politiko in da sprejmejo načelo razsodišča glede vseh sporov o ozemlju. Glavna črta te pogodbe pa je ta, da bodo kavka-ške države tvorile carinsko zvezo in bodo vsled tega predstavljale od sedaj dalje enotno ozemlje za mednarodni tranzit. Na gospodarske koristi Rusije se je jemal poseben ozir. Pogodba predvideva tudi sodelovanje inozemskega kapitala pri izkoriščanju naravnih bogastev Kavkaza. Neodvisnost kavkaških republik, njihova tesna politična in gospodar- ska združitev in vzpostavitev dobrih in prijateljskih odnošajev z vsemi sosedi Kavkaza, t .j. z Rusijo, Turško, Perzijo, skupno diplomatsko postopanje za prijateljsko ureditev mej med Turško in Armenijo in svobodo mednarodnega tranzita črez Kavkaz — to so vodilne misli tega sporazuma, kateremu se ne bo mogla odrekati primerna važnost v zadevah, ki se tičejo bližnjega vzhoda. Kljub temu, da se v tej izjavi urada kavkaških Zedinjenih držav naglaša potreba dobrih odnošajev z Rusijo, je vendar jasno, da je nova kavkaška zveza naperjena proti Rusiji in da bi imela igrati na Kavkazu isto vlogo, ki jo ima Poljska kot pregraja med Nemčijo in Rusijo, t. j. vlogo pregraje med Rusijo in Turško Rusija Prevrat v Azerbejdžanu? LONDON, 22. Po vesteh iz dobreua vira sc je položaj v Azerbejdžanu spre« menil. Oblast je prešla iz rok ruskih boljševikov v roke Azerbejdžanov. . Italijanske zbornica Burna razprava o odgov ru na presSelni govor — Pretep med fašisti In social sti — Govor dr. Willana — Minister Labrlola odstopi t RIM, 21. Današnja seja >zbomice je bila zelo burna. Začela se je ob 15. »/o spominskih besedah zai nekaterimi u* mrlimi poslanci se je nadaljevala raz? prava o odgovoru na prestolni govor. Fiinzi, fašist, bi želel, da se omeni v odgovoru na prestolni govor vprašanje fizične vzgoje. Fašist Mussolini izjavlja, da bo nje? gov govor protidemokratioen, p roti s o cialističen in protrlgioh ^omovitoe. Kar se tiče ne mogla posrečiti nikaka konferenca ne koncno sanJ ° p^oletarski diktaturi, o? splošna ne ožja, ki bi brla omejena le na Anglijo, Zedinjene države in Japonsko, ako se vnaprej ne določi oblika spora? zuma. Dopisnik dostavlja, da bd Hardin? gova vlada pozdravila vsak sporazum med Japonsko, Anglijo in Z edin j enimi državami o skrčenju oboroževanja na morju. _ KavkaSke driave Kavkaske zedinjene države t — Evropi. PARIZ, 22. Vlade posameznih kavkaških republik, ki so se bile ustanovile na Kavkazu po ruski revoluciji, so morale zapustiti Kavkaz in pobegniti v Evropo, ko so sovjetske čete pred par meseci zopet zasedle Kavkaz in, . - . prodrle do bivše rusko-turške meje. Sedaj so i Robnih spopadov prihaja tudi v dr. dr? se vlade teh republik sporazumele glede svoje i žavah. Govori se o potrebi, da se vrne nadaljne borbe proti Rusiji in so sklenile med moč in ugled državi, katere bistvene pozarja govornik, da je moral celo sam Lenjin pritegniti meščanske sloje k vod? stvu produkcije in s tem priznal, da se srp in kladvo ne moreta ločiti od knjige. Ljudsko stranko je opozoril govornik, cfa fašisti niso branitelji profiklerika? lizma. Fašisti so za svobodno šolo, za obrambo male posesti, kjer obstoja, Fašisti tudi ne odobravajo protivatikan? ske politike in če se Vatikan odreče svq* hi j zahtev, ima Italija vso korist od tega, če podpira njegovo človečansko in splošno misijo. (Pripombe). Mussolini je končno govoril tudi o zadnjih spopadih po ItaUji in izjavil, da se ne smejo pretiravati, ker do po* funkcije so pravičnost, notranji mdr in varnost na zunaj. Na polju boja bodo miroljubne delavske mase vedno tepene. (Pripombe). Samo izvoljene manjšine so bojevito razpoložene. (Mediklici na skrajni levici). Fašizem je pripravljen odložiti orožje, če ga odlože tudi nas* protniki in če le ti razorože tudi du> hove. Samo na ta način bo mogoče na> rediti konec žalostnemu poglavju meščanske vojne v Italiji. Če gre taiko na» prej, grozi državi nevarnost, da se str« moglavi v prepad. Mussolini je zaklju* čil svoj govor ob odobravanju fašistov; skih in nacionalističnih poslancev, pou^ darjajoč, da je govoril jasno ;n da pri? čakuje jasen odgovor. Mussoliniju je odgovoril sociat&tičnl poslanec Baratono, ki je izjavil, c'a ne odgovarja kaki posamezni skupini? ^m? več vsej državi iin zbornicn, ki jo ^red* stavlja. Predvsem je poudarjal, ifa so dokazale zadnje volitve vkljub števil? nim nasiljem, da sc politično na^irun c volilcev ni izpremenilo. Priznava, d * >10? cialistična stranka nima danes tarcj, toda vzrok temu je, da mora sedaj rred* vsem skrbeti za rešitev italijanske4a ljudstva nesreče, ki se širi. (Odobra? vanje na skrajni levici). V sedanjih raz> merah zvene besede ^>restolne^a :o? vora in vladnega programa o delavskem sodelovanju in socialni zakonodaji precej ironično. Isto velja tudi za irsVjo, ki jo prestolni govor določa Italiji v njeni vnanji politiki, če se pomisT', da se je poizkušalo izvršiti nasilje celo nad stoletnimi tradicijami gostoljubnosti republike San Marino z namenom, d? se doseže izročitev političnih preganjan? cev. (Odobravanje na skrajni levOci, l? govarjanje na skrajni desnei). Govornik smatra tudi, da se v prestolnem govoru ne omenja zadostno slabo gospodarsko stanje, v katerem se nahaja država. Ne ve, kaj pravzaprav predstavlja Giolitti, ker tekom svojega dolgega no? liričnega delovanja se je že tolikokrat izpremenil, ugatovlja pa, da mu je uspe* lo postaviti zoper sebe celo državn*. u-radnike, ki so b'li njegovi najbolj zve* sti služabniki. (Giolitti: Samo majhno manjšino (ugovarjai*je na lovici). Dvo= ml, ali more nepolitična koalicija, kakoi je ona, ki drži kabinet na nogah, vediti državo takoj po vojni. Govornik je nato prešel na fašizem in izjavil, da je le ta neredno gibanje, ki vsebuje najrazličnejše elemente. Proti fašistom, ki bi se hoteli boriti za bUpor države, bi socialisti ne imeli nič nasprot? nega, toda kazenski/ pohodi ne odgovar? jajo takemu fašizmu. Govornik prote? stira tudi proti očitanju, da socialisti sramotijo domovino in izjavlja, da iv zasramoval domovine še noben socialist. Pri teh besedah se je dvignil v zbor? niči silen krk. Fašisti so s/kočili na no= ge in zmerjali govornika z lažnjivcem Zmešnjava in prepir med socialisti in fašisti sta se še povečala, ko je Baratono odgovoril na neki medklic glede dogod? kov v Fojanu, da so fašisti izizivali. Na ponovni njihov pohod se je prebivalstvo oriipravilo :n jih sprejelo z gorjačami in kosami. Prišlo je do krvavega spopada, tekom katerega so bili nekateri kmetje ubiti od fašistov na pragu svojih hiš. Oskrunili so se tu/di mrtveci na najbolj brutalen način. Govornik ni še izgovoril, ko sta obe stranki skočili ena proti drugi in se de? janski spopadli. DeH3e so se klofute in brce, nekateri poslanci, med njimi tr? žaški fašist Giunta, so vihteli stolice. Poslanci so se grabili za prsa in lase in se metali ob tla. Stenografi so morali zbežati s svojih mest, ker so posamezni poslanci padli v boju med nje. Ra^bur? jenje je bilo tako veliko, da se je celo minister Labriola vmešal v boj in zgra* bil nekega fašista za prsa ter ga sunil v stran. Toda proti temu je protestiral ministrski predsednik Giolitti, poudar? j a joč, da se vladni člani ne smejo zav? zemati ne za to ne za ono stranko. Toda Labriola mu je zakričal nekaj nerazum« ljivega itn odšel ogorčeno iz zbornice med odobravanjem socialistov in silnim krikom fašistov. Kvestorji so se trudili Stran II. »E.U1NUST« v irsru, ane zj. jtmua lvzi. da bi naredili red, toda vse zastonj. Končno je predsednik prekinil sejo in dal izprazniti tribune. Seja se je zopet otvorila ob 18. Pred sednik je obžaloval dogodek in izrazil upanje, da se ne bo ponovil, ii£«kar je Bara tono končal svoj govor. Govor nemškega poslanca V/alterja Poslanec Walter poudarja pravico nemških poslancev do rabe svojega je* zika. Ker pa ta pravica ni še priznana v italijanski zakonodaji, si pridržuje predložitev tozadevnega predloga, zau* pajoč v liberalne italijanske tradicne. Govornik in njegovi sodeželam ne mo* rejo pozdravljati z veseljem novih ita* lijanskih meja, ker zanje je Italija osvo jevalka njej tujega naroda. (Pripombe, ugovori). Na vsak način pa on njego^ vi tovariši niso prišli v parlament z namenom, da izrečejo prazne obtožbe, temveč z namencm, da složno delajo, ker so prepričani!, da bo čas prinesel prv znanje njih. pravic in ker eni niso iredentisti v navadnem pomenu besede, ne pri* čakujejo priznanja svojih pravic o-d ka* kega tujega posredovanja, temveč od italijanskega parlamenta' samega. Zgodovinski pravici Tirolov stavlja Italija nasproti samo geografske in stras tegijske vzroke, proti katerim izraža gO» vornik svoje pridržke in protest, izjav? ljajoč, da bo čakal priznanja pravic svo* jega naroda od italijanskega narodnega čustvovanja samega. Zaključujoč izjavlja, da gomjeadiški zastopniki ne bodo mogli glasovati za odgovor na prestolni govor, ker vsebuje ta odgovor stavek, v katerem se govori 0 veselju ljudstva, ki je bilo prikloplje* no Italiji. (Pripombe). _ Po izjavi soc. poslanca Baldesija, da je Splošna delovna zvezd popolnoma nepolitična, je govoril poslanec Jugoslos venske narodne stranke dr. \Vilfan. CiQVcr dr. Wilfsna Dr. \Vilfan začenja svoj govor, pou* darjajoč pravico jugoslavenskih poslan? cev do rabe svojega jezika v zbornici. Opozarja, da je Albertova ustava dovo* 1 j evala savojskim poslancem pia\icf>, da govore v zbornici francoski. Izjavlja, da ne more petajiti čustvovanja, ki veže njega in prebivalstvo, katero z.istopa, k jii'goslo venske mu narodu, pripominja pa, da se zaveda svojih dolžnosti nas* proti italijanski državi in upa, da bo ita» lijenski narod znal upoštevati upravi? čene zahteve anektiranega slovanskega ljudstva. Poudarja, da to ljudstvo ne mrzi Italije in izraža upanje, da se bo mogel najti z direktnimi zastopniki ita? Hjanskega naroda zadovoljiv sporazum. Toda v ta namen je treba govoriti s po« polno iskrenostjo in največjo jasnostjo. V pokrajini, katero govornik zastopa in ki se hoče sedaj krstiti Venezia Giu* ]ra (medklic: na-skrajni desnici), je ve? čina prebivalstva jugoslavenske narod? nesti. Protestira proti nasiljem, ki so se vršila tekoan volitev proti Jugoslaven? sJcemu prebivalstvu. Volitve so bile groza ... Tukaj so govornika prekinili fašist Giunta in drugi s krikom: »Peto? lizeri!« Toda \Vilfan je mirno nadalje* val svoj govor, priporočajoč, da naj se prihodnje štetje prebivalstva izvrši vsaj tako pravilno kakor pod Avstrijo. Zopet se je dvignil po vsej zbornici su len krik. Predsednik zbornice je vstai in zavpil: »Poslanec Wilfan, iaz sem tukaj, da ščitim svobodo govora vseli poslancev, toda moram Vas pozvati, d* spoštuiete čustvovanje italijanske du? še!« Dr. \Vilfcn je pripomnil, da ni nikakor namerafval žaliti čustvovanja italijanske zbornrlce, temveč je hotel sa= mo izraz'ti trpanje, da se bo ljudsko štetje vršilo z vso pažnjo, in sicer boljše, nego ga je izvrševala Avstrija. (Pri"-~m= be. Fašisti kitice: »LažnjiVec! Kome^ diant!«) Govornik je končno mogel nadalje* vati svoj govor. Poudarjal je, da bi se bila morala nokrajina, katero zastopa, prikloniti jugosl. in ne ital. državi, ker je večina prebivalstva jugosloven? ska. In proti narodnostnemu načelu se ne morejo uveljaviti geografski in stra? teški vznoki. Poudarja medtem pravico Jugctslovenov do rabe svo^ga jezika m izjavlja, da bodo njegovi so? narodnjaki spoštovali italijanske zako? ne, da pa se ne bodo nikrikor odrekli svojih zahtev. Protestira proti nasiljem in preganjanjem jugoslovenskeea pre? bivalstva, ki so jih. zakrivila italijanska oblastva in italijanska vojska.... Tukaj se je zopet dvignil krik. Predsednik zbornice je zavpil: »Ne pohabite, poslan nec \VKlfan, da se je italijanska vojska pokrila s slarvo!« Poslanec Grunta *e zakričal: »Ven z barbari!« a -oslanec Rossini: »Osvobodili smo vas avstrij* skega jarma;!« Posredoval je tudi m ini strski predsednik Giolitti, ki je rekel' »Moja dolžnost je, da protestiram v imenu vlade proti napadu poslanca \ViIfana na italijansko vojsko. Vž, g. poslanec, slabo služite prebivalstvu, katero zastopate, s tem da kažete, kakor bi se z Vašimi mislimi strinjalo tudiJ Va? še ljudstvo, katero se bo — o tem prenričani — zvesto ravnalo po zakor» in snoštovalo Italijo, kakor je Vi -n-5 znate spoštovati«. Wilfa stvu, kako da jetznal zagotoviti svobodo Reke napram Italiji in svetu ter najti rešOtev, »ki se kaže vedno bolj pravična in popolna.«. Zgražanje in ogorčenje nacionalistov bi bilo razumljivo, če bi res ne bili nič vedeli, da so se v Rajpalhi sklenili dogo* vori tudi! glede reškega vprašanja, če bi jim ne bilo znano, da sta se kika Ba> roš in Delta že tam prisodili Jugosla.? viji! Nam se zdi neverjetno, da bi italijansko časopisje o tem nič ne ve« delo! Če smo to znali mi, kako da nc bi nič znali o tesm v Italiji saimi?! Par tednov po rapallski pogodbi, ko je po Jugoslaviji hrumel vihar o »izdajstvu« Trumbičevem, smo prinesli članek, kjer je bilo rečeno, da rapalls duje »Ncizione« — je v letu 1870 prino« ročal avstrijski vladi, naj ne dovoljuje potvarjanja krajevnih imen. In veste?li, kdo je pačil ta imena? Neumno kmečko ljudstvo na deželi! Izmišljalo si je ime« na, ki se ne nahajajo v nobeni listini. Slovanska imena da so se le umetno ustvarjala radi slovanske propagande! Istotako in v isti namen da so se pa? čili priimki. Zaključek v »Nazione« je seveda tale: odpravijo naj se vsa slovanska krajev« na imena,, ki so bila šiloma vpeljana šele v novejšem času. Pri tem pa je izbegnila modremu možu v »Nazione« izjava, ki bije — njega samega! Kjer obstoji- — pravi — kako staro slovansko ime, se* veda ni razloga, da bi se nasilno spre« minjalo. Če pa pomislimo, da so vsa slovanska krajevna imena stara zgodo« vinska imena, potem bi moral pameten člankar po vseh pravilih razuma zahte« vati, da moraijo ostati naša imena ne« spremenjenau Mož se vojskuje s svojo pametjo. Ali so ubogi na duhu ti ljudje, ki ne morejo razpravljati prav o nobenem vprašanju v nasi'h krajih, ne da bi v svoje politične svrhe klicali na pomoč panslavistov, slovanske propagande, in; ne da bi klicali iz groba — avstrijske; vlade! Sklicujejo se na zgodovino, na »stara historična iimena«. Zgodovina pripoveduje res, da so stari Rimljpii vdirali v naše kraje in da so jitai dajali svoja imena. AH' zgodovina pripoveduje tudi, da je bilo bivanje Rimljanov v naših krajih le začasno. Ali so na Rimi j a? ni vdirsili le na ozemlje te naše Julijske Benečije?! Saj je bilo rimsko cesarstvo »svetovno«! Mari niso tudi krajem dru« gih dežel dajali1 svojih imen? Ali pa iz« haj a iz tega dejstva, da imajo današnji Italijani pravico, da vsem tem krajem vsilijo italijanske označbe?! Tudi nem? ška vlada v Avstriji je dajala čisto slo« vanskim krajem na izključno slovanskih tleh — nemške označbe. Nemški Težim se je zrušil in z njim se je moralo umakniti vse, kar je ona bila ljudstvu vsilila. Prav tako je z rimskimi spomini v slovanskih krajih Primorja. So pač le spomini, ki ne morejo prav nič ukazo? vati živemu življenju! Zgodovina je res učiteljica narodov, ali treba jo je prav razumeti in prav tol? mačiti. Tudi mi Slovani na tem ozemlju imamo svojo zgodovino, svoje nadtisoč« letno življenje. In le to, kar je ustvarilo to življenje, kar je ustvarita iz sebe to naše »ne.anno ljudstvo« (kakor ga žali predrznež v »Nafzione«): le to in edino to ima pravico do obstanka in veljave I Če bi mi hoteli klicati mrtve iz grobov, prednike nrše iz davne minolosti, bi ti potrdili, da so Sežani pravili le Sežana, Postojni Postojna, Boljuncu Boijunec, Komnu Komen, Dolini Dolina itd. In klicati moremo za priče tudi sodobne Tržačane, ki govore le o Boljuncu, Op« činah, Borštu, Ricmanjih (ki jim k večjemu prarvijo tudi S. Giuse^ne, nikoli pa »Rusmagna«), kar je najboljši dokaz, da so edino te označbe res zgodovinske in da imajo edino one pravico do ob? stanka in rabe. Mož v »Nazione« dopiušča milostno tista slovanska imena, ki so res »stara«. Mari ni ime Logatec staro? Tudi Italija« ni ga niso imenovali1 drugače do zadnjih časov. K večjemu da jim je bila na je« ziku tudi nemška pokveka Loitsch. Kdaj pa je imela »Nazione« kaj proti temu, da so temu čisto slovenskemu kra? ju mesto starega zgodovinskega: iimona vsilili skovanko Longatico?! Da bi ti ljudje imeli vsaj toliko moža« tosti v sebii, da bi bili odkritosrčni in bi ne rohneli proti naši politični propagam? di- v stvareh, kjer sami tirajo nai drzne j? šo nacionalistično politiko: molčali naj bi o potvarjanju imen, kjer sami potva* rjajo!! Naj bi ne izgovarjali po nemar« nem imena zgodovine v umazane poli« tične svrhe: oni hočejo s potvarjanjem krajevnih imen utajiti pred svetom re« snični značaj našega* ozemlja in ljudstva na njem! Vedo naj, da mi tudi nasprot? niku ne odrekamo spoštovanja, če ie oć&rit in pošten. Ne moremo pa spošto« vati nasprotnika^ ki je nesramen. Pritr« jujemo člankarju v »Nazione«, ko za* hteva, naj' se rkradeno blago povrne pravemu lastniku, ker to zahteva zakon v vsak? civilizirani deželi. Ravno zato pa kličemo: puščajte naša krajevna ime» na na miru in ne dotikajte se jih, ker sicer bi morali mMM1, da ne živimo v — civilizirani deželi! Naša krajevna i? mena so važen del naše zgodovine, ki bo imela svojo moč tudi v novem držav* nem pripadništvu?! Spoštujte to Iju d? stvo, njegov jezik, njegova, čustva, in njegovo — zgodovinsko življenje! Pra« vice našega ljudstva, ki živi že tisočletje na tem ozemlja ki je njegova neopo> rečna gruda, se ne umikajo pred vašimi Kandler ji in Coboli! I T. Domife vesli Odborova seja Političnega društva »Edinosti« se bo vršila v petek, 24. t. m. ob 13. urf. Vabljeni so vsi odborniki in zaupniki. Podpredsednk. «Avstrijska duševnost». V svoji številki od minolega torka očita «Piccolo» dru. Vilfanu — «avstrijsko duševnost«. Ta «duševnost» da se izraža v tem, da motri in presoja dr. Wilfan vprašanje «male slovenske manjšine« v mejah Italije po istih načelih, ki so veljala za borbo zatiranih narodov proti avstrijskemu jarmu. Zato zastaja dr. Wilfan s svojim avstrijskim mišljenjem za zgodovino. Saj so se vendar temeljito izpremenile predpostave za tako politiko. List trdi, da se je Wilfan preveč šolal v dunajski politični šoli!! Zato da je tudi vse sedanje postopanje Slovanov v Julijski Benečiji urejeno v smislu te avstrijske duševnosti. «Piccolo» očita Slovanom na tem ozemlju «nebrzdani slovenski nacionalizem*. Nato žuga — s «praktičnimi posledicami« in s «poostre-njera lokalnega protislovenskega mišljenja!« Kakor je bila Avstrija tepena v boju proti I ta- j liji, tako da se bo zgodilo tudi z ^avstrijsko duševnostjo» dra. Wilfana. To bi bile glavne misli v dolgem članku «Piccola». Pred vsem je značilna za «Picco-lovo» — duševnost njegova beseda o »mali manjšini Slovanov.« Slovani bi se torej ne smeli oglašati s svojimi zahtevami, ker jih je malo!! Po tej metodi bi bilo vprašanje pravice in pravičnosti napram narodnim manjšinam zgolj računski problem! Število bodi odločilno! Kdor je močan, naj kaj dobi, kdor ni — naj molči! «Piccolo» si prisvaja torej Bismarckovo načelo: moč nad pravico! Plemenita duša! In spričo takega priznanja si upa tržaški list očitati tej «mali manjšini«, da jc ^nestrpna«, nc-spravljiva, da izzivlja in žali! «Dunajsko šolo« očita «PiccoIo» dru. Wil-fanu! Ali bi pa vprašali tega prijatelja resnice: kdaj in kako je hodil Wilfan v dunajsko šolo? Je-li bil morda član dunajskega parlamenta? Je li dan na dan potiskal kljuke na vratih raznih avstrijskih ministrstev in tam krivil hrbtišče pred vsako avstrijsko ekscelnco, kakor so to dcalli — oni drugi, ki jih «Piccoio» dobro pozna?!! Oni drugi, ki so bili najpoh!e\nejša «opozicijonaIna« skupina v dunajskem parlamentu — tako pohlevna, da je glasovala vse vojne kredite za vojno — proti Italiji! V/ilfa-nova duševnost je izašla edino-le iz njegovega slovenskega rojstva, iz ljubezni in zvestobe do svojega naroda, iz njegove želje, da pribori temu narodu, kar mu gre bo božjem in človeškem zakonu. Će pa je dr. Wilfan hodil na tržaško namestništvo, je delal to iz iste potrebe in dolžnosti, kakor hedi danes na generalni civilni komisariat! Ni hodil tja se klanjat in kazat svojo ^avstrijsko duše\'nost,» marveč zahtevat pravice in protestirat proti krivici, ki jo je delala — avstrijska duševnost! Mari niso hodili tja tudi «Piccolovi» zaplečniki? Saj so bili tam kuhani in pečeni!! Tisti varvanci «ric-colovi«, ki so, v svejem in v imenu raznih kor-poracij, pridno podpisovali avstrijska vojna posojila in ki so vzravnali svoja hrbtišča še le tedaj, ko je bila Avstrija — zrušena!! Altro che Wilfanova «avstrijska duševnost«! Kako dobro je bil zapisan dr. Wilfan — in naš narod žnjim — pri avstrijskih gospodarjih, bi se bilo prav pokazalo še le, če bi bile osrednje velevlasti zmagale. «Piccolo» grozi s »praktičnimi posledicami«, grozi torej z močjo nad pravico! Tudi s tako grožnjo ne odžene Wilfana z branika pravice naše <*male manjšine«. Vztrajal bo, ker mu tako veleva njegova čista, častna in plemenita — slovenska duševnost! «Era» pobija «Ero». Pred par dnevi smo poročali o slavospevu, ki ga je zapela «Era Nuova« tržaški trgovski in obrtni zbornici, češ da je v teh par letih pripomogla k «preporodu našega pristanišča in naše trgovine. Da ustre-že svojim gospodarjem in braniteljem, je «Era» pokazala mamljivo lepo stran tržaškega življenja. Drugo stran pa kaže v Rimu izhajajoči list «Ita!ie», ki pravi, da je slika, ki jo nudi Trst, pretresljiva. Trgov?ko življcnfe je v po-po:n-zvp. mrtvilu- Vse se muči s skrbjo, kako bi Trst mogel zadobiti zopet prejšnji svoj položaj v svetovni trgovini! V tem junaškem boju da se Trst ne sme pustiti na cedilu. Potem pa sledi zelo značilen in poučen opomin na naslov italijanskih pristanišč: «Druga italijanska pristanišča naj bi prenehala z malenkostnim ljubosumjem in naj bi se prepričala, da ima Trst pravico do posebne podpore. To pa le zato, da si ohrani nekdanjo sposobnost za življenje! — V Trstu tedaj ni pravega gospodarskega življenja, mesto se niora še le dvigniti na svoj nekdanji položaj. Pri tem ga pa ovira < Ijubo-sumnje« drugih italijanskih pristanišč! Je torej prav tako, kakor smo trdili mi v članku »Trstu grozi poguba«! Imenilno pa je, da te ugotovitve lista «ltalie» posnema ista «Era Nuova« — in je prav nič ne ženira dejstvo, da je pred nekoliko dnevi; pisala — nasprotno: o -dovršenem preporodu našega pristanišča in naše trgovine.« Radovedni smo le, je-li se je našel med čitatelji «Ere» kdo, ki ima toliko razsodnosti', da je videl to kričeče protislovje med današnjo besedo in ono pred par dnevi?! To je ravno žalostno za našo tržaško javnost: ljudje čitajo, nič ne mislijo in verujejo — vse I Verujejo danes, da je belo — belo, a istotako verujejo jutri, da je to belo — črno. S tem, da je «Era« brez vsakega oporekanja ponatisnila resnico iz rimskega lista, je udarila sama sebe po zobeh! Kajti «preporod« in ^mrtvilo« sta pojma, ki ne moreta, obstajati drug poleg drugega! Če je eno res, ne more biti drurfo! Če pa hoče kdo hkratu ugotovljati obojno — ni resen! Od pomorščakov smo prejeli dopis, naslovljen lastnikom ladjedelnic — družbam in po-edincem —, kjer ogorčeno protestirajo proti nasiljem in krivicam, ki jih morajo trpeti. Ob enem žugajo z najhujšimi represalijami, če to postopanje ne preneha. Beseda je tako ojstra, da omenjenega dopisa ne moremo priobčiti. Vsekakor je pa to opomin, ki naj ga prizadeti krogi nikakor ne prezirajo! Sv. Jakob. Dne 13. t. m. sta praznovala god gospa Tončka Ivančič in gospod Hervatič Tonček. Med zabavo je gospa stavila predlog, na vsak od vesele družbe po svoji moči^ daruje nekaj za naš ubogi otroški vrtec pri Sv. Jakobu. Tej prošnji se je dru-ba odzvala in nabrala se je lepa svotica 116 lir za naš vrtec. Tudi klub »Odvada« pridno deluje. Le tako naprej mladina, narodno delo vam bo v zadoščenje. Gostilna g. Ivančič se priporoča si. občinstvu, ker ima vedno kozarček dobrega vinca. Tzsei-eniški vlak odide iz Trsta v ponedeljek, 27. t. m. zvečer. Opozarjan vse one izseljence, ki prebivajo izven mes'a, naj se dogovore s svojimi postajenačelniki, da bodo PODLIS1 EK V. F. B. V malem svetu (66) — Ahf ti ne veš, od včeraj zjutraj te ni bilo doma!... zgubljeni smo. — Izgubijei? Kako? Izgubljeni? _ Tvoj oče je ravno odšel na sodnijo, da napove konkurz — mu je odgovorila matf in solze so ji prišle na objokane oči. V torek se je bil dogodil tisti spopad med Krivošićem in hčerjo, a še naslednjega dne je bil Janko razsrjen na svoje dete. Uverjen, da dela le za njeno srečo, ni imel sebi kaj očitati, a srdil se je nanjo, ker mu je dala povoaa, da se je tako razdražil in da je bil žnjo tako krut. In v to jezo je zavijal svojo žalost, ker ga je vendar bolelo, da je bU tak z njo. Tako mu ni hotelo tega dne nič izpod rok, ampak vse na-otbe. Prišel je na to, da mu je eden pomočnikov kradel — odpustil ga je bil dan pred tem tem — in škoda pri tem je bila prilično znatna. To ga je zadelo tem bolj, ker je zadnje čase kot skopuh gledal na vsak novčič. Drugače se ni dalo živeti. Režija ogromna, kupčija vedno slabša, hiša pa trosi strašno mnogo, ker se je zakopala v razne velike izdatke, iz katerih se ne more rešiti, čeprav si prizadeva že mesec Vrhu tega ga že osem dni tare skrb, kako poplača neko menico v Trstu. Enkrat je bila podaljiana. Tvrdka za prekomorsko blago, velika hiša bratov Constantini je prejela novo menico na desettisoč goldinarjev na tri mese- ce, a ta tretji mesec poteče koncem maja. Se- | daj treba plačati, on pa vidi, da ne more. Ko-| maj dva tisočaka sta v blagajni, a njegovi dolžniki, ki so mu bili obljubili za trdno, da^ plačajo d opetnajstega, niso storili tega do danes i nle odlašajo. On sam pa ne razpolaga z gotovim denarjem. Kar je bilo, je požrla proda-jalnica, ta prokleta velika prcdajalnica, ki se je je on toliko bal, toliko branil, dokler m s svojimi sijajnimi pulti in policami, svoiimt blesteč mi stekli, izza katerih so tečne 'vrne vabile mimoidoče, tudi njemu zmešalo 3 m ga zavlekle v troške in spekulacije, ki se jih je nekdaj bal kot živega vraga. Ali, naslovi, časti, odlična poznanstva, daljne nade za bodočnost, najbolj pa nesrečna zavest, to bolestno zadovoljstvo nad javnim mnenem, ki te smatra za enega prvih trgovcev, in uživanje, ko se vidiš povzdignenega nad prostoto, ki te Šteje za milijonarja! Ne da bi sam vedel kako, je zajelo to tudi Krivošiča, tega do tedaj praktičnega človeka, ki ima veljavo zanj samo to, kar v resnici obstoji, ki je raje v resnici imel, ne da bi kdo vedel za to, desetak v žepu, nego pa, da bi se delal, da ima tisočak! Tudi njega — kakor toliko drugih — se je prijela ta bolezen: kazati se pred svetom, mamiti prostoto s sijajem najprej tega, kar ima, a potem tudi z lažnjivim sijajem tistega, česar nima, a bi hotel, da bi drugi mislili, da ima! Prišlo je to vanj kakor nekaka epidemična bolezen: kar hkratu ga je prijelo, ne da bi sam vedel, ne kako, ne odkodi: ali je prišlo to oa njegove žene, ki je vedno bolehala na tem, ali iz nove družbe, ki se jfe nahajal v nji. Bilo je tu in mučilo tfa je no dnevi in t>o noči rt-'Vn- zovalo se mu je spanju in ko je bdel, in pa — v blagajni, ki je postajala vedno bolj prazna in ki jo je hotel po sili napolniti čez noč, poza-bivši popolnoma na svoj lepi dosedanji .zistem zbiranja novčiča k novčiču, karana na kamena. Zajela ga je neumna želja, biti bogat, a dokler ni to, naj bi ga smatrali za bogatega, dokler ne bo to v resnici s pomočjo kredita mase. Krivošič še ni bil izgubil vse pameti. Večkrat — posebno, ko so bile neprilike pri plačevanju — se mu je vsiljevalo vprašanje: kam vodi taka kupčija? in dvomil je, ali se da na taki omami pridobiti kaj stalnega? V takih hipih dvomov ga je navada zopet silila na staro pot, ali svoje namere glede raznega znatnega varčevanja vedno odlagal na primeren čas. Ni se dalo tako hitro zaoustifi starega globokega tira. Kolo se je bilo zaletelo nanj in je trebalo energije, da se ga zaustavi in spravi na Čisto pot. Take energije pa je bilo v Janku vsak dan manje, čim bolj se je pogrezal v kolovoz, ki ga je zavleklo vanj novo življenje. To novo življenje jc zahtevalo od njega, da jc velik del svojega časa tratil za dru^e stvari, ne pa za svoja opravila. Dočim je bil nekdaj — v svoji mali prodajrlnici v dolnji TI'ci — od jutra do mraka na delu, vse nadz;ral in delal sam — je moral sedaj, kot zastronik, član in odbornik mnogih društev, ki jiu je v Zagrebu ne-številno, vsak hip tja v sejo. tja na ses.anck, ali p ana kak dogovor. Večkrat je noizkuSal, da bi se izorfn'1 takim dolžnostim, ali vsikdar se i eoglasila njegova žena <; svetni sveti, raz- '-■'t !r> ^ri^rv^^O"! njih vozovi odposlani vsaj v ponedeljek zju— 'traj tako da se bodo na posameznih križiščih, i t. j. na OpčLnah, v Divači in Št. Petru na Kra- ■ su, priklopili vlaku iz Trsta. Na podlagi odloka Gen. civ. komisariata bodo morali naslednja gospodje plačati prevoz sami: Hreščak Anton, župnik v Sliv ju, od postaje Herpelje. Švegelj Peter, župnik v Movražu, od postaje Rakitovec. Pehani Alojzij, župnik na Krežaku, od postaje Št. Peter. # Seško Josip in Ivančič Mate od postaje Aia-tulje in . . Zarnik Alojzij, živinozdravnik, od postaje Trnovo. . ... Vozove dobijo na svoje postaje, kjer jih bodo morali tudi plačati. Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima jutri ob navadni uri in v navadnih prostorih pevsko vajo. Šentjakobski krožek »Odvada«, vabi vse brate člane, da se prav gotovo udeleže zelo važnega sestanka, ki se bo vršil v četrtek dne 23. junija, ob 8. uri zvečer, v krožkovih prostorih. Odbor. Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu sklicuje svoj redni občni zbor za nedeljo, 26. junija t. 1. ob 5 popoldne v predsobi otroškega vrtca v K jarboli zgornji, št. 11. Radi važnosti dnevnega reda se vabijo posebno novejši Člani, da pridejo gotovo ob določeni uri. Kraj občnega zbora se je moral sedaj določiti, ker ni dvorana v «Del. kons. društvu* prosta. Odbor. Splošne volitve trgovinske in obrtne zbornice v Trsln. Volilna komisija za volitve v trgovinsko in obrtno zbornico objavlja izid volitev v pomorski sekciji: Volitve so s zaključile 21. junija o poldne. Vpisanih je bilo 62 volilcev. Volilo jih je 32. Največ glasov so dobili sledeči gospodje: kom. Oskar Cosulich (32 glasov); Svetozar Gerolimich (32 glasov); kom. Božidar Tripcovich (32 glasov); Gustav Tara-bochia (31 glasov); kom. Julij Ucelii (31 glasov); kom. Hektor Pollich (28 glasov). Imenovani gospodje so torej izvoljeni za svetovalce v trgovinski in obrtni zbornici. — Dalje objavlja volilna komisija tudi izid volitev v II. kategoriji trgovinske sekcije, ki je sledeči: Volitve so se zaključile 22. t. m. ob 13. uri. Vpisanih je bilo 299 volilcev, volilo jih je 193. Dobili so: Franc Baliis 132 glasov, Kari Bruna 127 glasov, Peter Chiaruttini 136 glasov, Humbert Gianfre 125 glasov, Anton Maccari 134 glasov, Anr.and Mecozzi 120 glasov, Ridiger Ro-driguez 136 glasov, Hermengild Scala 110 glasov in Arrigo Sgre 138 glasov. Imenovani gospodje so torej izvoljeni za svetovalce v trgovinski in obrtni zbornici. Dodatno objavlja predsednik volilne kemi-misije: Ker ni hotel gospod Lovrenc Bruna, ki fe bil izvoljen v III. kategoriji trgovinske sekcije, sprejeti izvolitve, se ima po § 12 volilnega reda smatrati za izvoljenega gospoda Herman Bruna, ker je dobil brž za gospodom Lovrencem Bruno največ glasov. — Trst, 22. junija 1921. Predavanja društva «Znanslvo in umetnost.» Danes zvečer ob 20. se bo začel v novem društvenem sedežu v ulici Ugo Foscolo št. 2 I. n. tečaj za kemijo. Kdor se želi vpisati v ta tečaj, naj se zglasi od 15. do 16. ali od 19.30 do 20.30 ure v društvenem uradu. Glasbena Matica. Drcvi ob 19.30 bo odbo-rova seja, ___ nuje i svetlost zarje započela je nas dom svetiti i njega greti. V temi smo mi doslej živeli, našim pa vnukom bodo zvezdice milejše iz vedrega neba svetile i njihovo zemljo grele. Zato pa je treba, mili bratje, da stopimo v kolo prave slo? ge, da kmalu doletimo k vam 1'akor tica v svobodni zrak. Tema, mili bratje, i črni oblaki letijo z naše mile domovine, akoravno smo še zmirom slabi, zatorej letimo v vašo kolo, da se okrepimo. Pri* mite nes i prožite nam desnico bratov® sko po deželnih zborih, kojim gre na postavni poti važna beseda. Vzrok na* šej slabosti so osobite šole, ktere so zmrom večinom laške, i tako se ne more duh narodni zdatno probuditi, akoravno se je že na) mnogo strani probudil i se vsaki dan še bolj bode. Duh narod? ni je v Istri šc ogenj pod pepelom. Po* moč tedaj, pomoč, mili bratje; saj veste, da združena moč več zmore nego človek satmec. Vroča je, mrli bratje, želja naša, da se z vami zedinimo i tako jedno telo i ied* na duša bodemo. Trdni stojimo mi Istrani na slovenskej zemlji; zato nas nič ne briga to, kar Italijani blodijo, da na Istro laško solnce sveti. Naj jim solnce bode, — zemlje jim ne damo; zemlja je naša, zemlja je last naš:h starih pr-ade? dov. Solnce vam, protivnik?; pus+tmo, tudi; zvetzd in lune vam ne jemljemo, — a zemlje, majke naše, vam ne damo. Kaj hočete še več! Saj veste, da smo vam darovala nektera mesta; ta zgufoa nas britko peče, — to naj vam bode »non plus ultra«! Ali hočemo verni si* novi ostati materi Slavi! Solnce naj bo» de tedaj, laško, zemlja pa ostane i mora ostati slovanska; mili Bog bode daroval žarke silnega solnca tudi nam. Čujtc ta glas naš, mili bratje, prožite nam pomoč, za kojo vam bodemo iz srca hvaležni, i primite srčni pozdrav od svojih zvestih bratov Slovanov isterskih!« Na delo — tedaj! Časi so resnejši, dnevi še hujši! TudO zadnji viraati* za istr* ske brate! Sz tržaškega Gospod Josip Pahor, doma iz Sela na Krasu št. 43, o katerem smo poročali v «Edinosti» od 23. novembra 1920 pod naslovom: «Ranil ga je iz ljubosumnosti* je prišel včeraj v naše uredništvo ter izjavil, da ni ranil g. J. P. radi ljubosumnosti, temveč radi samohrana. G. Pahor je bil te dni izpuščen iz preiskovalnega zapora in kazensko postopanje proti njemu je bilo ustavljeno. Pretep radi družinskih razmer. Pred snoč-njim se je spri 26 letni Artur Sivitz, stanujoč v ulici della Guardia št. 52, radi družinskih razmer z nekim Josipom Delmo. Posledica tega je bila, da jih je dobil Sivitz z debelo gorjačo tako močno po glavi, da si je moral iti iskat pomoči na rešilno postajo._ Glas mm Mo iz ieta 1859. Priobčil F. S. S. Novice, izhajajoče v Ljubljani, list 26, tečaj XXVII, sreda, 30. 6. 1869. prinašajo tole prošnjo Istra nov: »Nas Istranov, kakor sami veste, mili nam bratje, večina pripada širokemu i slavnemu svetu slovanskemu, s kojim Bino tudi i mi zmirom pripravljeni dobro i zlo deliti i uživati, s kojimi tudi! mi go* jimo sladko nado boljše prihodnosti. I nam je, mili' bratje, u tužnem ovem sta* nju gledati treba, da novi' život živeti začnemo, i mi želimo kakor vi itskati sve* tega prava našemu milemu jeziku. Brit* ko se spominjamo tužne svoje preteklo* sti, u. kteTej smo toliko vremena živeli kakor nema životinja. Tema, mili bratje, malo po malo mi* Darovi za nesrečne žrfue o Iste! Barkovljanski Ciciban L 500. — Nabiralna pola 489 L 531. — Josip Puhalj nab. pola 103 Lanišče L 134. — Ivo Šajina nab. pola 109 La-nišče L 81. — Grbac Josip i Ivan, Lanišče L 115. — Mate Čalič L 25. — Blaž Šverko L 10. — Uršič Josip, Kobarid L 5. — Hu&ert Leilez L 10. — Nabrano ob priliki veselice 19. 6. Gasilnega društva v Zagorju L 271. — Stava med županom in papežem L 20. — Čemeka L 9. — Veselo omizje v gostilni Kožman na Col L 100. — Za prodane kože daruje «Lovska družba za občino Materija L 25. — Družina Sancin L 5. — Š. J. L 5. — M. P. L 20. — Družina SoŠič L 10. — Blažkič L 5. — Družina Kranj L 10. Stric Steblo L 10. — Gigi L 10. — Bovčan L 15. — Uršula Fakin L 2. — Razžaljena o priliki izleta v Idrijo po neki gospodični v maščevanje pošlje iz Ajdovščine L 50. — Marica Kranjc L 10. — Zadnji izkaz L 62.728*60, din. 7*20 in 1 dolar skupaj L 64.716'6B, din. 7*20 in 1 dolar. Vesti iz Istre Iz Prešnice ni bilo že dolgo časa nobene črke v »Edinosti«, a sedaj je vredno, da natisnete par besedi tudi iz te svetu nepoznane vasi. Prircmala je v vas pola za nabiranje prispevkov za brate v Istri, krožila je od hiše do hiše, ni družine v vasi, ki bi se ne bila odzvala po svoji možnosti. Daroval je vsak hišni gospodar, nabralo se je skupaj 206 lir. O tej poli so slišala tudi dekleta in fantje, ki so tudi začeli med seboj nabirati. Dekleta so nabrala 68 lir, fantje pa 51 lir. Vsega skupaj se je torej nabralo v Prešnici 325 lir. Poleg tega je daroval gosp. Ivan 'iurk iz Ocizle 30 lir iz veselja, ker je videl nepričakovano svoto iz Prešnice. Najlepša hvala vsem darovalcem. Iz Bre^a. Pretečeno nedeljo se je vršil v naši vasi, ker drugih zabav nočemo, javen ples. Kakor navadno in povsod tako so se tudi pri tem plesu nekateri riemanjski mladeniči in, kar je še bolj obžalovanja vredno, tudi nekatera dekleta tako surovo in neotesano obnašali, da so se vsi pametni ljudje zgražali v največji meri nad njihovim početjem. Najne-sramnejši prizor se je vršil v oni gostilni, kjer so opisani mladeniči ugasnili luč... - Izgovarjajo se, kakor sem doznal, da so to napravili Boljunčani v Ricmanjih ob priliki veselice v Ricmanjih, ali to ni častna kazen j Z ozirom na dejanja, ki se vršijo ob priliki plesnih prireditev, naprošamo posebno županstva, naj ne priporočajo prošenj za ples. To naj se godi toliko časa, dokler se vede naša »nadebudna« mladina tako grdo. Kam pa pridemo po taki poti? Taka pot gotovo ne vodi h kulturi. Kje so nekdanje krasne prireditve? — Kmalu bi pozabil omeniti, da so ti možakarji prepevali fašistovsko himno. »EDINOST« Iz Boljunca. Z ozirom na članek »Iz Boljun- J ca», ki je bil priobCen ▼ nedelj, št. podajam g. dopisniku na znanje, da se išče po krivici vzrok neumornega spanja boljunskega pevske-J ga zbora — v vojni. Saj štejemo že 3 leta po vojni. Vzrok naj bi se raje iskal kje drugje! j Kje, to naši, nekdaj na kulturnem polju tako; probujeni Boljunčani predobro vedo! Rajši bodite odkritosrčni, ker se zavedate prav goto-j vo svoje krivde. Popravite, kar je porušenega, ker le na ta način bomo mogli napredovati. Kako to, da druge vasi v Bregu razmeroma j dobro napredujejo? Ali tam ni bilo morda vojne? Torej na delo, na delo in nikakih neu-, temeljenih izgovorov!! Za dijaka I. G. darujejo učiteljice v Boljuncu j 10.— lir. . Iz Smarij pri Kopra. Podružnica Kmetijske' in vrtnarske gosp. zadruge v Kopru je imela v nedeljo dne 19. t. m. v Šmarjah pri Kopru; sestanek. Udeležba je bila precejšnja, kajti vsakega Člana je zanimalo slišati poročila ma- j Učnega zastopnika iz Trsta. Toda ravno pred pričetkom se prikažeta moža postave, orož-i nika, ki sta na svojo roko zahtevala, da mora- i jo govorniki govoriti italijanski; utemeljevala sta svojo zahtevo s tem, da člani razumejo vsi italijanski, ona dva pa ne razumeta slovenščine in vsled tega tudi ne razumeta, kaj se na sestanku razpravlja; tolmača nimata, da bi ju takoj opozoril, če bi bila domovina v ne-j varnosti. Znano je vsem, da se na sestankih' Kmetijske zadruge nikdar ne razpravlja o poli-; tiki, ker ni to njen namen, marveč je namen1 zadruge izključno le ta, da podpira našega kmeta na gospodarskem polju ter se ne vme-šuje v nobene politične zadeve, ki bi zamogle v sedanjih časih naši gospodarski organizaciji le škoditi. Naj gospodje vprašajo ljudi, ki so se udeleževali sestankov te zadruge in zvedeli bodo, kaj se je lam razpravljalo. Tr, dili so, da zna vsak vaščan italijanski. Sklepajo to namreč iz tega, ker se tamošnji vaščani na vsako njihovo navadno vprašanje, potrudijo odgovoriti, ker to zahteva slovansko gostoljubje, čeprav jim je nerodno odgovarjati v italijanskem jeziku. Ne zadostuje pa to znanje za razpravljanje gospodarskih vprašanj, in tudi ne pri strokovnih predavanjih. Kaj pridobi kmet s tem, da prisostvuje predavanju, kjer se razpravlja v jeziku, ki ga ne razume? Zborovanje se je moralo vsled tega prekiniti in prenesti na naslednjo nedeljo dne 26. t. m. da si do tega dne gospodje orožniki preskrbijo svojega tolmača. Kje je svoboda zborovanja? Saj ste nam obljubili, da bomo lahko govorili v jeziku, ki ga razumemo vsi^ in ki je naš in ki ga ne moremo zatajiti, če hočemo biti značajni ljudje in sinovi civiliziranega naroda ter podaniki države, kjer živi narod z 2000 letno kulturo. V interesu vsake države je, da so njeni državljani izobraženi, dobri gospodarji. Ker edino od izobraženega in . trdnega kmeta zamoremo pričakovati, da bode popolnoma zadostil svojim državljanskim dolžnostim. Želeli bi, da nam oblastva, predno dovolijo take sestanke, ki služijo v izobraževalne ali gospodarske svrhe, dado kaka navodila o modernih odredbah kot jih pojmujejo šmarski orožniki. Naj oblastva potom svojih organov, ki niso zmožni opravljati službe v naših krajih ne preprečujejo zborovanj in sestankov, ki so velevažnega pomena za zatiranega seljaka. Zapomnite si to in ne kopljite si jame sami sebi. Nastavljajte ljudi, ki bodo ra-j zumeli jezik naroda, med katerim si služijo kruh. Nastavite ljudi, ki poznajo naš jezik in naše potrebe, uvajajte zakone za vse državljane enako in videli bodete, da ne bo protestov. Spoštujte nas če hočete biti spoštovani. — Udeležnik. Iz Drage pri Trstu nam pišejo: 10. t. m. okoli 11. ure po noči je prišla v Drago pred stanovanje gospoda kaplana gruča fašistov. Fašisti so gospoda glasno klicali in ta je res prišel na j okno ter vprašal, kdo je in kaj želi. Tedaj so' začeli fašisti duhovnika zmerjati in psovati.' Tudi so skušali vdreti v hišo, češ da je on poročal v listu »Edinosti« o dogodku na dan sv. Rešnjega Telesa. (Kakor se bodo naši či-j tatelji še spominjali, sta na praznik sv. Reš- j njega Telesa dva orožnika iz Klanca naskočila' procesijo, strgala s križa, ki ga je domač fant nosil na čelu sprevoda, venec, obesila venec fantu okoli vratu in fanta odvedla v zapor v j Klanec, kjer so ga na prošnjo jokajoče matere izpustili). Na vprašanje fašistov, zakaj je pri- J občil dogodek v »Edinosti«, je gospod kaplan odgovoril, naj pridejo, ako kaj želijo, čez dan, ne pa'ponoči, ter se odstranil od okna. Nato so fašisti izstrelili kakih dvajsetkrat iz samokresov v okno, potem pa odšli. Domačini pripovedujejo, da so bili med fašisti dva orožnika, sin nekega trgovca v Klancu, kateri ima tudi aprovizacijo, neki železniški uradnik iz Kozine ter sin nekega kleparja. Vaščani so razburjeni in užaloščeni. Bojč: se za svoje hiše in svojo živino ter vprašujejo, kje je varnostno oblastvo. Ako jih tolažiš in jim svetuješ, naj zaupajo oblastvu, ti odgovorijo, da oblastva ni, da ga ne najdeš, če ga iščeš z lučjo pri belem dnevu. da naj se takoj spravijo tujci iz Italije, češ tu so hiše zidane za Lahe. Pomislimo malo: ti kla-tivitezi nas gonijo z doma. Narobe svet! Pa še godba igra ta ukaz na javnem trgu! Kresovi naj se le lepo pripravijo tudi letos za sv. Cirila in Metoda. Za sv. Ivana niso še vsi pastirji na planinah. Lani je gorel največji kres v naši okolici na Livških ravnih. Šc le nemški listi so prinesli vest, da je privolila sv. stolica Jugoslaviji v prav mnogo. Vse molitve in obredi rimskega obrednika se smejo opravljati v narodnem jeziku. Tako se pojema pri slovesnih sv. mašah list in evangelij po domače. In mi? Preteklo nedeljo je preredila šolska mladina v Kobaridu vselico, odrasla pa ples v Iderskem kakor ono nedeljo v Sežidu z onimi piskači iz Žage. Kdaj je že zapisal brat Hrvat: Narod, koji ne umije čuvati narodnosti svoje, ne zaslužuje nego da propane; a koji nju sačuva, propasti ne može. — . Prodaja mesa v sežanskem okraju, t-ivilm komisariat v Sežani je z odlokom 16. junija t. L št 3676. določil sledeče cene^ za prodajo svežega mesa v vseh mesnicah sežanskega političnega okraja in sicer: Sveže goveje meso po L 8.40; sveže telečje meso po L 10.—; kuhani in očiščeni telečji in goveji vampi L 6.-. Iz Gor. Braniče. Naši poslanci so že v Rimu. Nikjer pa, v nobenem izidu o volitvah ni bilo povedano, kako smo volili mi Braničarji. Smo pač med malimi skoraj najmanjši. Poznali so nas pred vojno različni letovičarji in tudi pre-zimičarji. Te dni nas je obiskala tudi Glasbena Matica iz Trsta. Prisrčna ji zahvala! Smo sicer mali, a vendar smo jeziček na tehtnici štirih županstev: Št jaka, Štanjela, Gabrja m Erzelja. Ta peščica zavednih Slovencev spada torej pod štiri županstva, štiri sodnije, tri civilne komisariate, prej pa je spadala kar pod dve deželi. Vendar pa, dasi smo tako neznatni, volili smo vsi, sto od sto, in sicer vsi naše narodne poslance. Bolnike smo peljali na vozu daleč na volišče, med njimi 87letnega starčka. Pa še nekaj! Bilo je sicer nekam tajno, bodi pa sedaj očito! Da je poleg narodnega ljubljenca Wilfana tako sijajno prodrl naš mladi organizator kmečko-delavske vzajemnosti. Vergilij Šček, je velika zasluga našega rojaka mladeniča, kmeta, delavca: Bogomila Cehovina, ki je zlasti po Ivasu in Vipavskem na shodih budil ljudstvo. Bog živi! Naprej, kmečko-delavska organizacija! To je sila, ki hoče in mora spremeniti današnji družaom in gospodarski red v prid kmeta in delavca! Imeli smo 29. majnika tudi leoo narodno veselico. V naglici smo vse naredili, torej nismo mogli Bog ve kaj pokazati. Pa volja je bila dobra, če so bili tudi nedostatki. Nekaj pa je bilo predmet splošnega odobravanja: govor našega Bogomila. Govoril nam je vsem iz srca na srce. Ne spuščam se v podrobnosti, kakor v petje, igro in godbo. Dovolj je, če rečem da so sosedje odhaiali vsi zadovoljni m je bila sedba enodušna, da je bil uspeh prireditve sijajen. . , , Mladeniči in dekleta, naprej za izobrazbo našega naroda! Vesti iz GorlSke Iz gor. Tukaj životarimo. Ne vemo, kaj še pride. Toliko dela je za obnovitev, pa se ne dela. Zidarski mojstri pohajajo. Fašisti šlevijo povsod. Javno pojejo Garibaldijevo koračnico, VesSi is Notrs^iske Iz Eukcvja pri Postojni nam pišejo: Malo se sliši o naši vasici. Smo pač tihi in skromni, toda Še živimo, še bije naše srce za vse, kar je dobro in pošteno. O tem smo imeli priliko se prepričati pretekle dve nedelji. Dekleta so nas povabila v nedeljo, 5. t. m. k lepi prireditvi, ki so jo napravila v domači vasi v prostorih g. Mrharja. Na sporedu je bila poleg par lepih deklamacij igra v štirih dejanjih »Svoje-glavna Minka« in enodejanka »Dve teti«. Obe prireditvi, to in naslednjo, je vodila naša vneta učiteljica gdč. Julči Mayer. Naši fantje pa so nam napravili oder in okusno ozaljšali prostor, tako da je bilo res prav prijetno. Prireditev je izvrstno uspela. — Teden pozneje v nedeljo 12. t. m. so se pa ojunačili tudi naši otroci-šolarji in nastopili na odru s poučno igrico »Čista vest« in »Kaznovani šaljivec«. Ganile so nas mile otroške pesmice in lepe, res s čustvom podane deklamacije. Saj kaj takega zamore le nedolžno otroško srce, ki je za vse sprejemljivo in ki nam tudi najlažje in najbolj odkrito razodene svoja čustva. Otroka vidimo doma, vidimo ga zunaj in v šoli — pa zato se malo zmenimo, vse gre nekako mimo nas; pozorni pa postanemo, ko nastopi otrok, odkrit kakor je v resnici, tudi vred javnostjo. Zato bi želeli še več takih ljubkih mladinskih prireditev. Le tako naprej, draga mladina! V izobrazbi in poštenem delu je rešitev! Ivoje geslo pa naj bo vedno: Bog in narod! _ Kmet o tvojih rokah le tvoja usodi ~ (Piše kmet iz Rocola.) Kar sem videl 15. junija t. 1- na tr* gu v Trstu, me je razburilo. Morai sem iti preč, drugače bi jih bil dobil bo glavi. Prišli so bili fašisti z gorjačami na tr& Garibaldi. in prilsilili prodajalce sadja in zelenjave, da so znižali ceno, kakor so oni zahtevali. Tako so cene »popravili« na polovično mero in nekatere reči ~o znižali za 60 * 70&. To so bili mlad* ljudje, ljudje, kateri niso nikdar obdeV>vali polja. Ljudje božji, kako bom števil Prvi zdravnik v Idriji dr. Scopoli Rudniški načelnik Hauptman je pred« lagal začetkom leta 1754., da naj se na* stavi v Idriji diplomiran zdravnik z letno plačo 1200 gl., en kirurg še ostane, ki dobi 300 gl. na leto in delavsko dni* no, t. j. 3krat po 87 gl. Zato naj padar le zobe dere,' lase striže, rudarjem kri pušča, a brijejo naj se pa sami. Vsi stro* ški naj se plačajo iz vinske trgovine. Načelnik Hauptman je pristavil, da je sam bolan in potrebuje veščega zdrav* nika. Od padarja ne pričakuje ne olaj* Jave ne ozdravljenja. Rad bi pa le še živci na korist države. Dne !. 1754. po* roča v.šji referent pri ministrstvu pl. Konigsberg, da je Idrija tako oddaljena od večjih mest in im* tako slaba pro* metna sredstva, da potrebuje stalnega in diplomiranega zdravnika. Kes so po.-slali dr. Leopolda Erudela z Dunaja, ki naj bi zdravil predstojnika Hauptmana; hkratu so ltrdi naznanili, da se bo kmalu imenoval staler. zdravnik. Oglasil se je res za to mesto dr .Janez Anton Sco» poli, ki je zabredel v revščino, ko se mu-je vse imetje v reki »In« potopilo. Za 700 fil. letne plače prevzame novousta* novljeno službo; samo za pot v Idrijo in za nabavo pohištva naj se mu za enkrat doda še 500 gl. Scopoli je bil že 3. joiifcja 1854. imeno* van za Idrijo in dali 90 mu vse, kar je zahteval. Načelnik Hauptman je Ž3 27. junijai 1754. umrl vsled »uniiversale Prae> nesis«. Njegov zdravnik dr. Erudel je dobil 180 gl. 59 kr. plačila in še posebno nagrado 50 cekinov. Hauptmanov naslednftk je postal Sar« tori. Ta je poročal na Dunaj, da no A zdravnik Scopoli prosi, naj se napravi v Idriji mala lekarna, da ne bo treba zdra* vil iz Ljubljane donašatk Je predi ago, včasih pridejo zdravila prepozno ali se pa na poti pokvarijo. Lekarna bi stala 400 gl., kar se lahko plača iz vinske kup» čije. Vse se odobri. Hasuptman je bili predlagal, naj se no» vemu zdravnilku dovoli prostor za ku* hanje želišč. Naj Dunaju odločajo, naj se mu v ta namen dovoli ena soba v gradu. Sartoriju pa to ni bilo všeč. Odpiše, da v gradu ni prostora, on ima 3 sobe, dve vdova Hauptmanova, eno praktikant Aichelburg, eno asesor, vsi di ugi pro* stori so pa za pisarne, arhfiv, ena velika soba pa je sejna dvorana. Tudi sodni j a hoče imeti zadostne prostore, soba za orožje je napolnjena in tudi poskušalni« ca je v gradu, torej vse zasedeno. Sco* poli je lahko zadovoljen, saj se mu je nakazalo 12 sežnjev drv ter stanovanje jn žito po znižani ceni. Dr. ScopoH« bi bil sam rad oskrboval lekarno, zato je zahteval 800 gl. SaTtori se upira. »Ljubljanski lekarnar Wein» hard nas je do sedaj dobro postregel, čudi hoče saan napraviti lekarno v Idriji kot filialko, ako se mu za to da 500 gl.« Ker so prihranili 300 gL, je S^o* poli propadel. Vendar so mu poverili nadzorstvo lad lekarno. Sedaj se pa pričenjajo ribanja in tožbe med zdravnikom in načelnikom rudnika, kar je bilo na vse pretege in vsem zoprno. Spočetka je stanoval Sco< poli v Steinbergovi hiši, kjer je še s^daj vzidana plošča, ki naznanja, da je v tej hiši4 15 let bival sloveči botanik Scopoli. Zidal j«o je rudniški predstojnik (1724 s 1738.) zase. On je bil leta 1729. napravil model Idrije in ga poklonil cesarju Ka» rolu VI. Zato je dobil nagrado 800 gl. V tem stanovanju se je bil že Scopoli udomačil, a čez dobro leto ga je SartorT silil, naj se preseli v erarično hišo po» leg lekarne. 17. julija 1755. se obrne Scopoli naravnost na dvorno katnoro in prosi, na i ga puste v starem stanovaniu. Privadil se je že in ljudje vedo, kje ga iskati. Poleg hiše ima tudi vrt, v katerem je že vsadil zdravilna žftlišča. Sedaj na si* J.'jo v hišo poleg lekarne, v kateri sc dela ropot, ko v možnarju tolčejo in drobe rastline; na drugi strani ceste pa je kovačija, kjer veliko kladivo razbija, dai človeka zelo moti pri študiran ju Njegova žena je obolela radi slabega zraka v Idriji Muči jo večna mrzlica; v novi h-iši pa> bodo njeni živci še bolj trpelL Načelnik Sartori je dobil Scopoli j evo prošnjo s odstavkom, naj se razi o zadevi. Sartori odgovori: Stein* berg zahteve za 2 sobi, kuhinjo, klet in za. dva vrta 60 gl. najemnine. To je ven* dar preveč. Rudniškim uradnikom Dri-stoja le 24 gl. stanarine. Vendar je on ponudil Steinbergu 35 gl., katere najemnine pa ne sprejme. Čemu izjema pri zdravniku? Ako je drug uradnik zado= voljen s stanovanjem, katerega mu predstojnik nakaže, zakaj ne bi bil zdravnik srečen v hiši poleg lekarne, kateri je on nadzornik. Prosi pa vseeno dvorno kamor o, naj ona odloči, koliko letne najemnine naj se plača Steinbergu, da bo že enkrat mir. Sartori ima pre* obilo službenih poslov in bi tudi enkrat rad videl, da bi ga Scopoli ne nadlego? val več. Stran III. ceno stvarem, ki jih ne poznam! Da bi oni znali, koliko stane pridelek, kadat je na trgu, ne bi) tako napravili, kakor so. Oni ne vedo, kaki so naši stroški. Oni ne vedo na primer, koliko nas stane gnoj, brez katerega ni nič. Povedal bom o stroških prL zelenjavi; ker s to «•« več bavim. Rekel sem, da gnoj ^ne d^* narja in truda. Kako jc treba šele zali* vati. Da bi imeli vsa' izvirke -vrhu zemlie! Teh ni. Imamo nekvke vodn a* ke, globoke 12 s 15 m. Treba je voda ven vleči z vrči in jo zlivati v kad. Po* tem jc treba z zalivalniki ztdivati po gre* dah. To moramo delati dan zu> dnem, ako ni dežja v Trstu. Kadar pride dež, ga vselej spremlja burja, tako da kmsrtu posuši, kar sc je zmočilo. Mi * nimamo lege in priprav, kakor jih imajo diufiod, Povsod izven Trsta je drugače. Dela sc bolj lahko in manj potrošno. Nekje ima* jo ravnino, drugod imajo vode v izobi* Ij.u in naprave za zalivanje. Tako jc na primer na Dunaju. Imajo »sesalke, ki jim vlečejo vodo. Ravno tako je v Budim* peštv, kjer teče Donava. Tam namakajo svoje velikanske vrtove brez velikih stroškov. Tam tudd zadostuje, da nama« kajo vs>2ki drugi ali tretji dan. Kajti tam je tiho in so velike rose. Pri nas temu ni tako. Drugod, kakor na Ogrnem, Ro=> munskem, v Ukrajini, na Bo^—^kem in tudi po Italiji i/majo tudi drugovrstne priprave. Tako na pr. vprežejo živihče, ki vleče drog in hodi okoli vcdnj;}V.i. Živinče vrt: pri tem veliko kolo, ki za* jema z vrčem vodo, jo nese gor dn s^u* šča v strugo. Voda teče sama naprej. Posebno Bolgatfi so v tej stroki1 mojstri Gospodje fašisti, povejte, aii je tudi nri nas tako. Pri nas v Trstu je treba vso vodo s svojo lastno močjo ven vleči. Pri nas teče voda sama le s čela. Kar se pa tfče znižanja cen, rečem tole: mi smo zadovoljna znižali« ccne na* šim pridelkom, ako bodo tudi druidi znižali ccne našim potrebščinam Mi pa v^ dOmo, d'a padajo ccne teh potrebščin počasi. Ravno tako počasi hočemo, da padajo cene tudi našim pridelkom. V prvi vrsti so poklicani za to znižanje, mislim, drugi faktorji >•■ 330 Ampelea........ • ........590 Cenmnt Dalmatia 340 Cemeht Spalato ........1......310 Tuia valuta na tržaikem trgat Trst, dne 22. junija 1921. avstrijsko nemške krone ....... 3.--3.25 češkoslovaške krone 27.-- 28 — dinarji.............. 55.-- 58.- lejl marke .... dolarji .... trancoskl fnnki Švici rs k i fnnki angleški funti papirnati. angKŠki funti, zlati napoleoni • . . • • • • • 31 50 — 32 — . . V8.50— 29 50 . • 19.65- 19.80 . . 160.-160.50 . .332 -- 334. - . . 74 25 74.50 . . 86.— 88. -• . 73 -- 73 75 HAL! OGLASI DRUŽABNIK, za trgovino jestvin na deželi, dobro vpeljano z 15.000 Lit se išče. Ponudbe pod «Poštenost» na upravništvo. 1056 KUPUJEM vsaki dan Ciste bele in barvane cunje. Plačuem 1—4 lire za kg. Via Solitario št. 1, Cohen. 1059 Kmetijska in vrtnarska gosp.zadruga v Trstu ul. Raffineria 7 Tel. 36-75 registrovana zadruga z omej. poroštvom ::: PODRUŽNICA KOPER ::: vabi na svoj i. umm OEim zbor ki se bo vi šil dne 26. junija 1921 ob 3 pop. v gostilni „Dell a Sa.'la" pri Sv. Antonu pri Kopru. A. De Nosi & G. Sferni Mavricija VVackvitza nasledniki Trst, ul. Torre Manca 32. Telefon 23-83 Velika izbira majoličnih in železnih peči, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — Izbira majoličnih plošč za kuhinje, kopeli in closet Velika zaloga plošč iz litega (tirol-Jskega ali navadnega1) železa in pečic za ognjišča. * Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnja v, vratic iz litega že leza vsake velikosti 13 DNEVNI RED: 1. Poročilo zastopnika matice in odobritev letnega računa za I. 1920 ter razdel ter čist gi dobička. 2. Por cilo podružničnega načelništva in nadzorništva. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev novega odbora in zastopnikov za občni zbor matice. 5. Slučajnosti. 4% ODBOR. Ker je občni zbor velike važnosti za razvoj zadruge, se naprošajo Člani, da se istega vsi udeležijo. 3 491 Proda Prodaju se radi odlaska uz nisku cienu u Voloskom I blt/u mora V1LILA TgREZš^A broj 84 sastojeća od vrta, steme, u prizemlju dvie sob . kuhinja, konoba, I. kat ft soba, sa kuhinjom II. kat 5 soba sa kuhinjom i balkonom, onda kuća br 3"> sa stoji se od 4 sobe, kuhinje, praonice, električno svjetlo u kučl. — Upit ti se kod kod F. no'ara Arto.ia 484 lu&ti u Volsskom. Iivoz živil is Jugoslavije kakor koruze, fižola, moke, sliv, krompirja in drugih deželnih pridelkov dobavlja le vagonske pošiljatve najceneje tvrdka (463 Paiernost & Remlr, UufeUano. Jusos lavlja Naslov za brzojavke PAREM Ljubljana. SLUŽKINJO za vsa hišna dela išče družina 2 oseb. Ponudbe pod «Pridna» na upravništvo. 1058 ZEMLJIŠČE ob morju v okolici Trsta na prodaj. Priprivno za kopališče. Ponudbe pod •Kopališče* na upravništvo. 1057 BLIZU GRL JANA se je zgubila belorumeno lisasta lovska psica, ki čuje na ime »Dolly«. Ima velike čez oči segajoče obrvi. Dobr* nagrada. Najditelj naj jo privede v »Villa Nives«, Miramar. Tele!, št. 3960. 1041 VELIK SEMENJ za konje, govejo živino, prašiče in razno kramarsko blago se vrši v Divači dne 26. vsakega meseca. — Načelni-štvo občine Divača. 1044 Prodajalna na glavni cesti Maribora. Stanovanje, obstoječe iz "velikih prostorov, takoj prosto, pripravno za banko aH veletrgovino, za 3 mil kron. Velike in male moderne VLE od '50.000 K, 500.000 K, 700.000 K in °50 000 K. — Moderna dvonadstropna hiša z več stanovenji in vrtom za kron 650.000. 30 oralov posestva, 10 oralov gozda, krasen sadovnjak, živina in 3 hiše za 4'0C00 kron. Prodajalne, sladčičarne, ga-:anterijet specerije, gostilna, hotel in industrija. Rediti tna pisarna „Hapid" Maribor, Gosposka u1.28 E ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibaidl 3 (pni Sarrura) GOLDINARJE, krone in srebro plačam veC kot vsakdo drugi. Solonicchio, via del Olmo Št. 3. III.. 1045 Ltuii^iALNA tehtnica in lahek štirikolesen voz, prodam. Via Cesare Battisti št. 26, vra-tarica; v nedeljo od 9—12 in druge dnsve od 4.—7. popoldne. 1055 NAZNANJAM slavnemu cbčinstvu, da sem pMeg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam s« za obilen obisk. A. Mer-molia Rie^er, ulica Coassnerciale 3. 586 KROJAČNICA Avgust Stufar, ul. S. Francesca D Assisi št. 34. III. nad. t*> edina dobreznan* krojačnica v Trstu. 23 ZLATO in r>rebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Pevk, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). Največjo izbero daril za birmo dobi e samo v trgovini Piazza Garlbaldi št. 3, (prej Barriera) prodaja v *odih kakor tudi v steklenicah v veliki ali majhni količini, po zmerni ceni fco. postaja Pula. 492 Tovarna za Ruiianje žgan:a, Fasana pri Puli. Vzorci z navedbo cene se pošljejo na željo. KUHINJSKO in sobno pohištvo prodaja mizar Via Torquato Tasso, vogal Via Udine 28. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in poprave. __^^ POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10. I. 740 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 UBIRALEC in popravljalec glasovirjev m harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nad. 853 ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot. via S. Francesco 15, II. 824 DSTRflJEHE KOZE po zelo ugodnih cenah se dobijo pr! UflLTER ttlNDSPflCH — Gorica Corso VNL Em. it. 21 497 VELIKO SKLADIŠČE KL02UK0U dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. H. M Corso SI. E. IiL šiev. 24 znasnHa „JELSM" Glavni zcstoimiisl 473 fSATELL! F1HZI Trst, via Tintore 5 Telefon U64 ;erlreite o „Masti" a o a Via G. tr pr rt 5 (Sv. ia -.ofc) Čewi arnica FOKC£3S!N, Trs39 Najboljši nakupovalni izvor OBUCJiLA za g<>sPode in otroke Se priporoča cenjenemu občinstvu z zajamčenim blagom, ki je neprekosljive trpežnosti Slan ii poznana l?ialka Ivrdkal j ANK 1, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in tiruse Me pod najusodnejšimi Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji I BeoM Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljub- _ s !|ana, Mariisor, fteiRsvić, Opalila. Sarajevo, pogoji. S Split, SlBeniH, Zadar, Zažrelt, Trst, ©len. i Posloune zuszezusemJ večjimi kr&ijl o ta- In Inozemstoa