83. številka. Trst, v petek 12. aprila 1901. Tečaj XXVI „Edinost »krat dan. razun nedelj to runikoT oh 4. uri rvećer. Naročnina znn1 let* . 7JL 24 kron 12 - pol ra ćetrt let* ........ fi za en me*ec ........ 2 krom Nmročnhio je plafev&ti naprej. Na na-ro^be bre* prilotepe naročnin* m aprava ■t ozira. Po tobakarnab v Tratu se prodajajo po- aaoaeEne Številke po 6 »totink t"6 nv^ t; t Ten Tmta pa po 8 atotink (4 n»f.) r«Iefoa It«. 8din ost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. < Ogl&al se računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naroČilo s primernim popustom Poalana. osmrtnice in javne zahvale domači oerlasi itd. «e računajo po pogodbe Vei dopiai naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dot>if»i se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. V odtavati Je moč ! Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia šiv. 12. I"pravnlštvo, in sprejemanje inscratoT v ulici Molili piccolo Siv. II. liadsir. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost' 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trs Naši obračuni. Devetnajsto stoletje je za nami, zginilo je za vedno. No, od novega stoletja je še le par mesecev za nami in lahko rečemo, da -nio -e ta k ore koč na pragu med 1'.'. in 20. vekom: na razpotja! Mi smo na raz|n«tju med 19. in 20. stoletjem. Ozrimo se torej malce nazaj, da napravimo račune, bilanco, iz katere bomo zamogli }w»sneti, da-li in v koliko smo napredovali v mtnolem stoletju. Ce smo napredo-va!i, doznati moramo vzroke, zakaj smo napredovali ; in če nismo napredovali zadostno, zakaj nismo napredovali, kaj nas je oviralo v našem napredku ! No, na čast 11*. stoletju moramo priznati, da to stoletje za nas SLovence ui bilo izgubljeno. Morda ga ni nijednega naroda, kateri bi bil v razmeroma tako kratkem času, ob takih razmerah — pomislite na našo malo-številnost in na grozna nasprotstva — toliko napredoval, kakor je napredoval naš mali narodič v preminolem devetnajstem stoletju ! Napredovali mdo na vseh jMjljih : umetnosti, književnosti in znanosti, napredovali smo v omiki in sedaj smo tudi v začetkih gospodarske organizacije. In če vprašamo, kako se je zgodilo vse to, priznati si moramo, — a baš na to smemo biti i>onosni — da naš napredek nam je do-Šel iz lastne moči, a da so nas na vsem, vedno in fiovsodi ovirali državniki «n upravitelji države, one iste države, za katero so predniki naši prelili že toliko krvi. — Več Moletij smo že Slovenci zvezani s to državo in vsa ta doba je doba naše zvestobe, naše udanosti in naših žrtev za državo. In vendar : koliko krivice so državniki te države /e naklonili temu narodu našemu! In zakaj ? Zato, ker smo jim preradi in preglasno ftovdarjali svojo lojalnost. Mi Slovenci smo najbolje občutili resničnost tistega izreka dra. Luegerja v parlamentu dunajskem, katerega je omenila tudi «Kdinoet> nedavno temu : da je v Avstriji laglje biti izdajica, nego pa patrijot ! Mi smo bili vedno preglasni se svojo lojalnostjo in le preradi smo govorili : Ouješ, država, daj nam to, kar nam gre po božjih, človeških in cesarskih zakonih, daj nam, če nam hočeš! ('e pa ne daš, tudi dobro, mi «»-:anemo vsejedno zvesti in lojalni državljani .n hočemo j>otr|>eti dotlej, da tvoje državnike ra/rvetli sveti duh ! In ti državniki no si mislili: dobro, ti Slovenci so dobr; in ne treba bati !*e. da se izneverijo, čeprav jih bomo tudi od- PODLISTEK. Velik grešnik. Povest. K j-ki *pUal />. X. Mamm - S Air i jak. Posl Podravski. VII. »Prazne besede, vaše blagorodje...« »A čemu to ?« »Nu, tako očividno: koneo je odmerjen vsakemu človeku... Tako tudi meni... Moj konec je tukaj... Zastonj so te vznemirjali : vse jedno — jaz umrem. Jaz vem to...« Opozorjen po nadzorniku, kakšen človek je bolnik, se je zdravnik vedel proti njemu močno naklonjeno. Prišel je k njemu na postelj ter se razgovarjal z l>olnikom z glasom dobrodušnega jK»krovitelja, ki govori z odraetlimi otroci. »Poprej niste čutili tesnobe v prsih ? Po noči ste se nemara |>otili ? Jed vam ni dišala Kili ste večkrat razdraženi? Mogoče, da ste imeli kake prikazni ? ali kakor vi pravite : sanje. Da sanje...« »Pripetilo se je«, je odvrnil Ciril, z za- slej potiskali v ozadje. In oni so vihteli svoj bič nad nami. Mi pa smo poljubljali ono palico in rekali : ljuba, dobra vlada, to nas sicer boli, ali hočemo |>otrpeti tudi to. In državniki so nas zapostavljali dalje. One druge pa. hi so pošiljali cvetke na (jrob italijanskega kralja in sohe od tega zadnjega roba J talij*', oney hi so pošiljali v Rim sožaljhe oh smrti ..srojega" kralja, one so ti zaslepljeni državniki pestovali in negovali. Devetnajsto stoletje je minolo in naša bilanca je zaključena. V posamičnih postavkah se ne izvrše nikake spremembe več. Računi so sklenjeni. Ti računi pa nam kažejo, kako je naš narod, kateri je sicer mal, a ima vendar svoj krasno razvit jezik, svojo sicer majhno, a vendar tako lepo razvito literaturo, da mu se ni potreba sramovati pred tujim svetom, kako je ta narod, ki je podal svetu učenjakov, kakoršna sta Kopitar in Miklošič, ki je 1 imel in ima v svoji sredi velike duhove in mislece, kakoršni so Prešeren, Jurčič, Simon Gregorčič —ti računi in bilanca devetnajstega stoletja nam kažejo, kako narod, ki se zamore ponašati z društvom, kakoršnega nima nijeden drugi narod na svetu - vsaj če govorimo relativno —, kako narod, ki žrtvuje tisoče in tisoče za kulturne svrhe, kako narod, ki ima malone v vsaki vasici najmanje jedno narodno društvo, kako takov n rod v dvajsetem stoletju nima ne le nijedne visoke, ampak tudi ne nijedne srednje šole, kako je ta narod v jedni pokrajini celo brez ljudskih šol. kako je osemnajst tisoč otrok, hi pripadajo temu narodu, brez slehernega šolskega pouka, /ca ho se sinovi tega naroda v jed nem mestu Še v dvajsetem stoletju že nad petnajst let hrezrsjtešno borijo za jedno samo ljudsko šolo! In ob pogledu na te žalostne postavke naše narodne bilance, mora vskipeti v človeku kri, morajo se skrčiti pesti... O državniki, državniki, koliko ste zakrivili nad narodom, ki vam je neprestano zatrjal svojo udanost do države! Koliko ste zagrešili na našem narodu! In devetnajsto stoletje je še pomnožilo število grehov vaših ! O državniki, državniki! Kako ste nam plačevali našo lojalnost, našo zvestobo ?! Kako ste plačevali sinove Jelačičevih junakov?! Kako ste pozneje plačevali Slovane, ki so 1. 1*4* do 1841' krvaveli za državo, za tisto državo, katere varnost je bila poverjena vašim rokam ? ! Koliko je bilo prelite slovanske krvi pri Novari, pri Solterinu in .Kustoci ?! Kako veliki, kak<> kričeči so grehi, ki so jih državniki vršili na najboljših, na naj-zvestejšili sinovih domovine! čudenjem poslušaje njemu neumljiva vprašanja. »Kašelj vas muči po noči?... Mravljinci vam gomaze po udih ? Pri globokem oddihu vas zhada tukaj-le ?... Mogoče, da se je prikazala kri ! Pogled vara je oslabel ?... »Ničesar ne vem!« Zdravnik je pomajal z rameni, privoščil mu miru ter odšel, podavši ranocelniku nekaka naročila. Cirilu je bilo vse to novo in nenavadno, kakor bi bil dospel v nekak nov svet. A čemu ga je izpraševal zdravnik toliko nepotrebnosti : ako zapove .Bog — boš živel, ako ne — pa umreš. To vse je tako jasno in jednostavno kakor božji dan. VIII. V bolnišnici je bilo Cirilu dokaj dolgo-časnejše, nego v šesti številki navzlic obko-ljujoči ga snagi in najpozornejšemu oskr!>o-vanju. Tudi svetlobe je bilo mnogo in dihalo se je ložje, zato pa ga je tesnoba tako davila. Zlasti po noči mu je bilo hudo. Spati ni mogel ter je zmerom-le premišljeval in premišljeval. Nikdar se še ni zdravil doslej in zdravnika je videl sedaj prvič pred seboj v svojem življenju. A uprav ta zdravnik ga je Bilanca devetnajstega stoletja leži pred nam*. In ta bilanca nam govori jasno in razločno, da nam država mnogo, mnogo dolguje po žrtvah naših zanjo v minolosti in po zakonih, ki so njej sami »temeljni'?, v sedanjosti. Ti dolgovi vlade nam na dobro so naši kapitali. S temi kapitali smo stopili v dvajseto stoletje, s kapitali, katere nam ima poplačati država. Na nas je torej, da po prestopu v dvajseto stoletje začnemo s trdno voljo, točno in resno zahtevati, da nam država vse one dolgove tudi res poplača! V dvajsetem stoletju bodi naše delo : s j »odvojenim rodoljubjem, podvojeno požrtvovalnostjo, podvojeno samozavestjo in neizprosno zahtevajmo od krmilarjev države: bodite nam pravični ! Mi smo vsikdar dajali državi, kakor nam je velevala dolžnost do nje; ali tudi ona ima dolžnosti do nas in nam mora dajati ! Zahtevajmo čistega obra- čuna . » i In če vlade ne bodo hotele slišati naših opravičenih zahtev, pa so nam odprta pota najostreje borbe proti njim, proti vladam. V konstitucijonalni državi smo, tudi mi imamo svojo pot do parlamentarne tribine! Tam je mesto za obračune z vladami, ki nimajo srca za to, kar so Slovani storili za državo tekom nje zgodovine in kaj jim je torej država dolžna: v imenu pravice, v imenu hvaležnosti in v imenu nje lastnega interesa. V parlamentu obračunimo s takimi vladami ! In to dosežemo, ako zasnujemo — zadnji čas bi bil — tam gori res slovansko politiko, temeljito različno od sedanje; ako bomo pošiljali na Dunaj ljudi, ki bodo znali iskati zaveznikov, ki bodo - - zavezniki v pravem pomenu besede, to je: ki nam po-delč moč in energijo za resničen obračun z vlado. V parlamentu se da mnogo doseči s pomočjo zaveznikov, ki so res zavezniki ; tu ne določuje le število, ampak tudi kompaktnost v nastopanju. Mi pa si lahko pridobimo zaveznikov, ki bodo tehtali tudi že po številu, a če se pridruži še kompaktnost v nastopanju - potem mora priti do jasnega obračuna, na katerem se uprava države prepriča, da so definitivno minuli tisti časi, ko smo mirno trpeli, da je le drugim delila dobrote, nam pa le bremena ! In še enkrat bodi rečeno : na tem obračunu se moremo mi sklicevati na zgodovino, na žrtve naših prednikov za državo, na potoke prelite krvi, na zvestobo svojo, na božje pravo in na pisani zakon. Dobro smo oboroženi, ako bomo le znali rabiti orožje ! SI a vol juh Podslapinskv. vznemirjal : po vsem povprašuje, vsiljuje nekaka zdravila ter sploh nadleguje človeka kakor jesenska muha. »Naš Peter IvaniČ je vrl človek«, je pojasnjeval ranocelnik. Božji človek, toda ne zdravnik. Vsi jetniki ga imajo radi... Priti v bolnišnico je za njih praznik. Glavna stvar pa je, da je tu hrana nenavadno dobra...« = Tako, tako, dušiea«, je pritrjeval Ciril, radovedno ogledujč mladega človeka s svojimi blestečimi očmi. »Vse pri vas je dobro, dušica«. »Po predpisu«. »Tako... Naokrog so kamenite stene, stražniki, oblastniki, a v sredi pa dobrota. Tako... Vi morite in zdravite... Tu imate bolnišnico, a pri bolnišnici stražo«. »Po predpisu«. Mladi ranocelnik je bil všeč Cirilu, rad se je razgovarjal ž njim. Tako vrl človek, ki pa tako sveto veruje v svoj »predpis« ! Pri njih je vse »po predpisn«. »Nu, ako človek umre, ali je to tudi po predpisu ?« »Dogaja se... Največ umirajo pohajko- Politični pregled. V TRSTU, dne 12. aprila 1901. Cesarjevo potovanje v Prago. »Neue Freie Presse« meni, da so vse vesti glede časa, kdaj pojde cesar v Prago, jako nezanesljive. Kajti povsem izključeno da je, da bi cesar šel v Prago men zasedanjem državnega zbora ali deželnega zbora češkega. Po takem niti ni možno, da bi že sedaj določali natančen program za to potovanje ; bržkone pojde v presledku med zaključkom zasedanja državnega in začetkom zasedanja deželnega zbora, torej nekako eredi junija. Vprašanje, katero nemško mesto obišče cesar, še ni rešeno. O položaju. Vse poslušne oficijozne in napoloficijozne roke so povodom velikonočnih praznikov natezale vse registre, da je tem mogočneje donela slava njih gospodarju, ki daje — ukrotivši češko obstrukcijo — rešil parlament. In ves svet bi moral misliti, da tla pod uogami Korberjevimi morajo biti tako trdna, kakor še niso bila nikoli pod nobenimi ministerskimi petami. Dunajski dopisnik »Agramer Tagblatta« pa presoja situvaeijo malce drugače in govori — o bližnjem preobratu. Ravno zato, ker sprememba v taktiki Cehov ni le hipna, le pogojno zboljšanje parlamentarnega položaja, ampak je velikega načelnega pomena, prvi vidni izraz prizadevanj, na katerih niso udeleženi le elementi v češkem taboru, ravno zato da se bliža preobrat. Cim veča je principijelna vrednost spremenjene taktike Mladočehov, tem težavneje je položenje Korberjevo. Češko ve-leposestvo ima velik delež na spremembi taktike Mladočehov, dočim so gospodarske koncesije, ki jih je Korber dovolil Cehom, le malenkostne. Glavni motiv Cehom, da so spremenili taktiko, je nada, da pride desni c a do n a d v 1 a d j a. Vedenje Čehov tako podkreplja rečeni dopisnik svojo trditev — je napravilo ugoden utis na cesarja in na odločilnem mestu jako simpatizirajo z mislijo o novem izdanju ministerstva Taatteovega. V visokih krogih da vedo prav dobro, da parlamenta «i rešil Korber, ampak večina, ki se že snuje za kulisami. Kar so Korber in levičarski elementi pokvarili, je — stara večina popravila. Pač je še elementov, ki nasprotujejo tej misli in med temi je tudi stari Ja\vorski. Ali proti temu možu nastaja v poljskem klubu vedno veča opozicija, ki ga hoče strmoglaviti. Preobrat se pripravlja torej. Ne more se pa reči, da pride že v kratkem, ker to je odvisno tudi od mnogih okolnosti izven parlamenta, na katerih se valci. Nagladujejo se, prezebajo, prihajajo v ječo in že leti duša iz njih... S smrtjo je konec. Kako naj ozdravimo takšne, katerim se tako mudi?!...« »»Le na svoje zdravljenje se največ zanašate ?... Toda, ako je v človeku vsa duša prevrnena, ali je tu nekako zdravilo tudi jjpo vašem predpisu! V vsakem človeku tiči živa j duša. Človeka se polasti tesnoba, ničesar mu ni všeč«. Ljudje so različni. Nekateri zmerom molčć... N'" slabših nego so ti ! Glej, ondi leži skopuh... Ničesar ne spraviš iz njega.« Kanocelnikova naivnost je imela na Cirila pomirjoč utis. Bedasti fantin tako krepko veruje v svoja zdravila ! Tu je toliko vna-njega zla, so obupne duše, tema in škripanje z zobmi, on pa daje svoje praške in miksture...! Ob enem so se sprebudili v Cirilovi duši nekaki neprijateljski občutki proti zdravniku. Iz početka ga ni mnel, pozneje pa mu je vse postalo jasno kakor dan. Ta antikristov služabnik bo izmed veeh najhujši : vsi ostali so z zlobo dosezali svoj namen, ta pa z dobroto... včasih razbijajo tudi kombinacije, izhajajoče iz razmer samih. Slavnosti v Toulonu Vojvoda (ie-no veš k i j»* |m »delil včeraj v imenu kralja ita- Loubet je sinoči oh 11. uri in pol od- je namreč načelo to: resnica je resnica, pravo listov. To slepo mahanje je prekomično, gro- potoval v Montelimar. Dogodki v hrvatsko-slovenskem klubu je pravo in če se nam zdi, da je kdo storil teskno in — neslano, da hi se človek moral lijanskega različne redove francoskim dosto- -e je predsednik p«»dal v mestno hišo, kjer je vsprejel različna toulonska dru- vila, 9« jutri »e P<>jde dalje in ne doseže, obsojen in p o 1 i t i c i s. »Istotako je danes. Kje imamo zagoto- itva in je podeljeval delavcem svetinje. da nikdo ne more postati niti poslanec, ako na glas smejati, ako hi stvar no bila tako — žalostna. Kar se tiče očitanja, da smo ljudi zavajali v pravoslavje, bi prosili goriško glasilo, naj nam pride z dokazi, to s citati iz našega lista — potem homo odgovarjali. Naša Sloga«? Tu je bilo čitati o svinjarijah Ali »Primorski liste je zagrešil neko drugo — čitatelji, prosimo, oprostite —in zablodah falzifikacijo. Sploh se zdi, da gospodje, ki g" o t o v i h oseh in družin v spolnem pišejo v ta list, ne morejo napisati nijednega občevanju, tu je bila nevarnost za — moralo polemičnega članka brez falzifikaeije! — V OjM»ludrie se je Loubet, jntzdrav ljen s ne podpiše, da bo vsaki dan po trikrat molil ! naroda, največe dobro. Narod brez morale , članku, ki nam je na mislih, govore o tr-ntrpl iz top »v, pre;ieljal na laško vojno la- rožni venec in da vsaj po 10 krat na dan mora zgubiti zmisel za vsaki idejal in torej je žaškem vprašanju. Kakor znano, smo mi v GenoveSkejra povabljen na dejf.iner. Na de- semo ni proti veri jenn^rju je zrekel vojvoda :> .min na ta presrčni skim liberalcem govori, da so jedno zlo. pa tako, da je tudi najhujšemu zlotvoru na raz- res ni hotel deti dotične resolucije na dnevni ■i.rejem -tane neizbrisno v mojem spominu, ni dobro tudi v klerikalizmu, in najbolje bi polago za vsaki zločin. red. Mi smo svetovali torej, naj bi jugoslo- < utim se -rednega, da mor.-m napiti Franciji bilo, ako bi prešli preko teh vprašanj ali oni, y \str[ vidimo kakor malokje, kako se vanski novinarji privatnim potom opozorili ki bi mogli preiti, nočejo storiti tega. In to jz demoliziranega naroda porajajo najsrditeji tovariše o važnosti tržaškega vprašanja, a so samo začetki onega, kar ima priti, da se sovražniki lastne krvi. Kdor torej v takih 8mo frazo »o obedu« le posneli iz Jedin- krajih in s takimi razmerami širi demoraliza- stvac, ki je tudi soglašalo z nami. Mi smo »Naša iskrena želja je, da hi ta borba cijo, ta ubija narod svoj, ta ga hoče ugonobiti. t°rej» izrekši to svoje menenje, mislili le na ne zašla v Hrvatsko, da bi jej ne trebalo Morala se mora ohraniti v narodu in za vsako shod novinarjev v Dubrovniku. ceno! Za to nam gre. Mar smo radi tega Sedaj pa čujte, kaj nam je podtaknil A. v obče izjavljamo: parlament ni res ultramontanci, morda smo radi tega res morski list« v svojem velikem in nje mornarici in vojski.« Vojvoda (ienoveški je trčil na to s predsednikom Loul»etom in mu je {»otem pojde v < anosso« stisnil roko. Predsednik Loul>et je odgovoril vojvodi sledečimi l»eseo simpatijah, koncil Pri-krščanskem Narod pošilja v parlament narodne pogazili načelo slobode?! Mari načelo resnicoljubju ! »Primorski list« piše namreč: katera gojit*- do naše mornarice in vojske, zastopnike samo za to, da branijo njegova slobode izključuje moralo?! Ne, »Gospodje okoli »Edinosti« pravijo v svoji Ne trt i mi razlagati, - kakimi čutstvi je narodna prava, ne posezajoči v verska, in kar mj imamo drugačno, više menenje o slobod- nedosežni visokosti, da je možno urediti tr-navdan iran<-ozki narod do italijanskega. v parlamentu ni na dnevnem redu nostnem načelu! Da-Li pa bo propoved «Prave žaško vprašanje tudi brez razprav in resolucij vspeha, to je na shodih ! !« Tu nam torej podtika naravnost neodpustljivo lahkomišljenost ozirom na tržaško vprašanje ! Tako bije resnici v obraz, ki je ta, da smo ravno mi pozivali vse naše novinstvo, naj razpravlja in smo že nazna-vili, tla bomo govorili tudi o dolžnosti poslancev, zastopnikov naroda, ozirom na naše vprašanje! »Primorski list« je torej falzifi-ciral našo izjavo! Tako početje je skrajno Znana - . Vam čutstva. katera sem včeraj dogma vere, ampak načelo narodnosti, treba izrazil. Vsejedno pa Vara hočem zatrditi še se tudi ozirati na to, tudi uvaževati to, a še enKrat. da -mo globoko ganjeni radi dokaza posebno na to, da delovanje narodnih za- pr iatelj-tva Italije do Krancije, katerega nam stopnikov je podrejeno kritiki naroda, ne pa je [»odala Italija s tem. da je odposlala k škofov«. nam »voje sijajno brodovje. Pijem na zdravje »To je naše skromno menenje, ki smo Naše Sloge* imela tudi kaj drugo vprašanje. V usodni zmoti pa je «Slovenski Narod* — katera zmota more prihajati le iz to talnega nepoznanja istrskih razmer — ako meni, da je tisto ljudstvo, ki stre Ija na duhovnike — liberalno ! ! Ne, to ljudstvo ni i tal. an-k**tra kralja in kraljeve rodbine, ka- je povedali tu, jedino iz uredništva«, kor tud; v prospeh italijanske mornarice; Uredništvo »Jedinstva« je sicer prista- liberalno, to ljudstvo ne napada duhovnikov dalje pijem tudi na Vaše zdravje in na vilo tu, (kakor smo mi), da je govorilo le ker g() igtj klerikalni, ampak to ljud- zdravje Vaše družine.« Loul»et je zapustil ladijo 7 Lepanto« ol i. uri j*»p. Pozneje je prisostvoval tajnim vajam jtodmorskih ladij in se je podal v jedno tako (»odraorsko ladijo. Na to je obiskal ladijedelnico Lasegne in si ogledal ruski wl>lsJe Je zac ladiji »< "arevič« in »Pajan«, kateri se graditi v tej ladijedelnici. \ velikem gledališču je bil sinoči banket, katerega je priredil municipij. Na banketu sta bila tudi predsednik Loubet in vojvoda <»enovežki ter francoski, rusiii, italijanski in -panj-ki častniki. Banketa seje udeležilo vsega skupaj -»<>0 oseb. Med okraski je bilo tudi vse {Hilno ruskih zastav. Zupan Micholet j« Botha vnovič pogajati za mir. Angležem raste apetit. Angležki listi menijo, da naj se zahteva brezpogojna kapitulacija, ali pa naj se stavijo Bothi veliko manje ugodni pogoji, nego prvič, ker da se je Bothi prvič veliko preveč ponujalo. No, nam se zdi nasprotno res, ter Bothi so bili še ti pogoji premalo O prevelikih koncesijah mogli bi govoriti le Čas bi bil res, da hi se ti gospodje začeli sramovati svojih falzifikacij ! Poturica hujši od Turka. Pišejo nam : V neko gostilno v ohližju tukajšnje , „ , . civilne bolnišnice zahajata med drugimi tudi bara na celu, tisto ljudstvo bi gotovo ne ...» , . . , , „., . , . , . , , . . , . , neki Bertos tehtar v javni skladiscih in neki Vzrok tem napadom je v narodnih horhah. Ako se duhovniki ne bi udeleževali narodnih borb, ako ne bi stali volilnim bor- uredništvo, no vendar ne smemo prezreti, da 8tvo je najeto iu pla6ano za to od italijanskih °el°j"lno in katoliškega duhovnika ! se »Jedinstvo« sploh smatra kakor glasilo g-rozovitežev ! ' ' ' ' odličnega člena h rvatsko-slo venskega kluba, viteza Vukoviča. Vojna v južni Afriki. Anglež ko ča-cačelo zopet pisati, da se misli a n.rluvnm V-J_ streljalo nanje, ker bi je nikdo ne najemal v to. Zakaj pa nikdo ne strelja na italijanski misleče duhovnike, pa naj so še taki klerikalci ? ! Jednostavno zato ne, ker naša stranka ni padla in ne pade nikdar tako nizko — raje naj izgine — da bi v narodne svrhe na- . . jemala pobijalce in morilce ! Kadar-koli se je ugodni, radi česar jih tudi ni hotel vsprejeti. ___. , ... r . , . . .. n ... .. , torej dogodilo po Istri, tla so duhovnika na- padli dejanski, so v njem hoteli zadeti — le i mii no ru-fCiii zastav. Aupan 3licnoiet . . , ,-•-,,•,«» , • i i i, i.cja.iom, ou v ujciu uuicu muci i — ic tedaj, ko bi nh bil Botlia vsnreiel; dokler pa , , , . . _ .. .. po zdravil najprej vojvodo Genovežkega . , J' .J -, i - i. slovenskega narodnjaka, boritelja proti b lih ne vspreime, niso nikakor se prevelike. ... .. . i - • .. i ..... n- i italjanske častnike ter je, nadaljuje J,. * , - i-i .. italijanski brezdušni oligarhiji!! Takoje , , . , . Sicer pa zami»re Angležem ta prevelik apetit , , . r t . , . , .. , ojo napitnsco, rekel mej drugim: Po- . ^ . koristiti gospoda: ljudstvo po l«tn, ki strelja nadu- -....K..™ „.. 1 t: ~ ___ !. ____ .. _____...... P'^J " ON a 1, nego O . I . hovr»ik*» iti lf>, ono zastavo, katero dvigamo mi, |m» nepozabnih dogodkih, ki so vr.-ili dne 13. oktobra 1833.. (I>ne 1.1. oktobra 1 ^33. s<» bile v Toulonu slavnosti na čast prihoda ruskega ladijevja poveljstvom admirala Avelane. Op. Ur.) vedno poleg naše zastave. Toulon ne pozal>i nikdar zgodovinskega dneva, ko je prišel v t*» luko ruski admiral Avelane, izvrševatelj visoke misije.« Na to je govoril predsednik Loubet, kateri je zahvaljeval mesto za sodelovanje na Tržaške vesti. Ilristos voskrese! Našim slovanskim bratom, ki bodo obhajali pojutršnjim Veli-konoč. kličemo bratski: Hristos voskrese! hovnike, je jednostavno produkt silne demo ralizacije po tistih Judeževih groših, ki vzdržujejo tmli gnus, kateremu pravimo »Prava Naša Sloga«. * Nasvet »Slovenskega Naroda«, da naj se Fajdig"a, sluga v gori omenjeni bolnišnici. Ta dva junaka, sinova s 1 o v e n s k i h stari-š e v (!), kaj rada zabavljata čez nas tržaške Slovence! Za danes nočemo navajati njiju junaških nastopov, nadejaje se, da zanaprej opustita tako nesramno počenjanje — sicer se pomenimo kaj več o tem ! N e k d o. Con lei non si pol far niente ! Neki znani tržaški Slovenec je bil včeraj poklican na sekcijo za ljudsko "štetje. Predstavivši se, je opazil, da ne ve, čeinu prav za prav ga kličejo. Hitro so mu povedali, da gre za »cenžimentoc, a glavni vzrok pozivu da je ta, ker je za-se in za družino vpisal slovenski občevalni jezik. Tega da oni ne morejo umeti, ko je on (naš mož namreč) v službi v je dospel v Trst železniški minister vitez \\*ittek. Izstopil je na sežanski postaji in se ob 3. pop. v kočiji pripeljal v Trst. Z njim vsptejemu in je priporočal meščanom, naj se 60 prispeli semkaj njegova sestra Irma, taj- odslej ravnamo po proslulem pastirskem listu, slobodni luki ! Naš narodnjak pa je gospode odklanjamo najuljudneje, ker temu listu ah- edločno poučil, da tam, kjer je on v službi, solutno Iie mislimo slediti, pa če imamo radi govore slovenski, nemški in italijanski. Dobro Železniški minister v Trstu. Včeraj tega priti na indeks ki jo je baš te so ^.j. {)()tem _ kako ate pa mogU za dni gospod Podgornik — ta toliko odlični in otroke zapisati slovenski občevalni jezik?! dalekovidni, kolikor od Slovencev preži- »I naravno«, je odgovoril naš [človek, »ko v rani politik — napisal v našem listu o ti- družini govorimo izključno slovenski«. l)a bi stem pastirskem 'pismu, je bila, je in ostane je ujeli, so mu stavili nadaljnje vprašanje, nik dr. Henoch, minister, jalni svetnik Wurmb tudi naša rtoa,)a . in kakor smo bili, tako smo v katero šoio (1a pošilja svoje otroke? Na in sekesjski svetnik Pascher. Nastanili so se in tako ostanerao 0(lkriti dosledni nasprotniki odgovor: v nemške ljudske šole! — so ----- . _., v l'"telu 1 ».•!•.nn,. ..d Mer >e jutri .......t po- vsakogar, ki nan.dnostno idejo obsoja kakor Vskliknili : No, vidite, vaši otroci SO Nemci, Tako laskav je in z laskavo besedo je vrnejo na Dunaj. >moter ministrovemu pri- pogansko. In baš v imenu te ideje, ne pa Slovenci! Kopa se je naš mož odločno moči premotiti vsakega človeka. Sedaj je za- hodu je ogledovanje projektirane nove druge v i m e n u naroda ob p e r i f e r i j a h, postavil po robu ter se odrezal na kratko: čutil Ciril m ične občutke, ko se mu je pri- železnične zveze s Trstom in tistih novih del }, repe nečega po narodnem odreše- jaz govorim se svojimi otroci, jaz jih vz-'a- vsi združijo na skupno delovanje za prospeh svoje domovine. bližal zdravnik. Trudil se je ne gledati in v naši luki, ki so v zvezi z novo progo Poklon ultramontanstvu je napravila rai-e«, je poprosil Ciril »Edinost«. To da je zadnja etapa v dolgem procesu, ki je tisto »Kdinost«, ki je nekdaj nerad je odgovarjal, skrivaje svojo bolezen. »Izpusti me »Zdrav sem«. nju, obsojamo mi liberalno in klerikalno gonjo! Uprav divno nasprotno sliko na tr- besed jam za Slovence, jaz sem njih oče in hočem ; da so in ostanejo Slovenci, so ga odslovili z am: (litve »Slovenskega Naroda* je podal zadnji niente!« »C o n 1 e i non si pol i' a r (Z vami ni mogoče nič opraviti). Ali v ječi je hujše, netro tukaj?« seje pobijala Mahničeve nauke, privela do tja, da €prim0rski list». «Slovenski Naro.t» pravi, jn k0 j>ri(le čas, da bomo vsi tako odgova- je sedaj padla pred — Mahničem na kolena, j da ml same radosti ležimo v prahu pred j rjaH in ko bodo' videli tisti razni komisarji, začudil zdravnik. »A drueti.:. To je tako«. * Kadar se popravite, takrat vas bodem izpustil.« »Zamorite me, to je res...« Zdravnik je samo pomignil z rameni, ne j najhujšega ultraraontanstva in zatajenje vseh tistih principov, na kateriii se je izvršil preporod slovenskega naroda in na katerih sloni umevši, kako je s to stvarjo. Nekak čuden ™ša narodna ekzistenca«. jetnik je to. Konečno je bilo to zanimivo in zdravnik je podvojil svojo pozornost. Prav za prav |M>ložaj l>olnikov je bil zelo nevaren konkretnem slučaju. Ce pa glasilo dasi se od druge strani takšni ljudje odliku- narodno-napredne stranke izvaja iz tega, da jejo s čudovito žilavostjo. Zdravnik je čutil, smo se vrgli pred Mahničem na kolena, zada ffa Ciril ne more trpeti iu to mu je tudi i tajivši vse svoje principe in vsprejemši bila nerazvozljiva zagonetka : razun dobrega Mahničeve, je to nedopustno nasilje na lomu ni prizadel še ničesar. (Pride še.) giki in na zdravem človeškem razumu! Nam Takoje čitati v »Slovenskem Narodu«, ki j vlatiiko Mahničem in da priznavamo najhujše piše nadalje od besede do besede: ». . . pra- ultramontanstvo; »Primorski list» pa nam vico imamo konstatirati, da je njeno naj no- očjta _ ravtlo nasprotno: da zavajamo ljudi •ejše načelno stališče slovesno pripoznanje v pravoslavje in nam žuga indirektno, da bomo mi odgovarjali pred Bogom za one, ki so prestopili v pravoslavje; da je to naše po-čenjauje pogubno za tržaške Slovence, da smo o dogodkih na Dunaju obsojali katoliško-na-rodno stranko, d a s m o o č i t n o pritrjevali liberalni stranki, da smo ves čas napadali dra. SusteršiČa , da d a -jemo liberalni stranki potuho, da smo brezvestni agitatorji za unijat-stvo itd. itd. Ali si morete misliti bolj kričečega kontrasta, nego ga imate tu mej trditvami obeh Čitatelji vedo, za kaj gre tu. Mi smo pritrdili ukrepu krškega škofa v jednem da s Slovenci sploh »ni mogoče nič opraviti« — potem - - bo bolje, prej pa ne! ! Srečni Skedenj. Poitalijaneevanje jim ne gre dovolj hitro od rok in radi tega hočejo naši prijatelji osrečiti Skedenj z laškim otroškim vrtcem, katerega otvori »Lega Nazio-nale« IG. t. m. v hiši našega kapovile, pravi »Piccolo«. No, Piccolo« bi moral že vedeti, da je sedaj šior Sanzin »ca pod i stre tto« iu ne samo »capovilla«. Kaj ne šior Vincenzo ? No, mi poznamo naše vrle Škedenjce in vemo, da nobena škedenjska mati ne da svojega dragega otroka v to novo narodno klavnico kjer bi mu zatrli lju bežen do svojega materinega jezika in istotako do svoje rodne matere ! Poživljamo pa škedenjske matere, naj u plivaj o ludi na druge slovenske matere, ki fio se iz drugih slovenskih pokrajin naselile v Skednju in ki niso še tako utrjene v hudih narodnih bojih, kakor domačini, tla se tudi one varujejo te kuge, ki se zanese v našo vas, da odtrga nežne otročiče iz materinih prs in vzgoji iz njih janičarje, ki bodo proklinjali svoj narod in svojo — lastno mater. tražitelji domačih in branitelji inozemskih i»tere>*v. Jedno pametno pa je vendar napisalo laško glasilo in sicer na adreso vlade. To je tako gorka resnica, da jej mora pritrditi vsakdo. dt »segla ta svoj cilj ?! "»tvar je torej jednostavno ta: laško gla- - lo in njegova stranka ne bi imela sicer nič j »r"i: temu. da država |Kxlpira domače laške producente, a ob enem naj bi sitila njiju pri-jatelje v bližnjem kraljestvu ! ! Vlada naj da cel hleb kruha producentom v Italiji in če njim kaj ostane, pa naj |H>jedo naši ! Pomisliti treba namreč, da državna p«»moč more le postopno, [»olatjoma boljšati razmere, a sedanja tuja konkurenca vsled klavzule in dogovora glede ribištva nas ubija mahoma ' To ved« in občutijo najbolje vinogradniki m naši ribiči. Domače viri- -gradništvo propada rapidno, a domače ri-. ■ ]>• /" skoro propadlo. To je 1'akt. žalosten takt, ki je navstal vsied tega, da je ua-a država odprla svoje meje italijanskim vinom in italijanskim ribičem. Kar pa se tiče absolutne trditve, da zapiranje mej tujim izdelkom po visokih carinah nič ne (»omaga, trdimo, da je «Piccoloc na->i-al tu največo gorostasnost, ki dokazuje, cako nizko s >di svoje čitatelje, da |jim take r ve trditve podaja kakor evangelij. Dokaz, da mj varstvene carine velikega ?os|MMlarskega |*»mena, imamo v dejstvu, tla -c mennlavn' faktorji v vseh državah ravno - -« l>n . v mogtx"*ni Nemčiji v* jr<»sjH»dar-ki jako razvitih Zjedinjenih zavali seven »ameriških — najiutenzi vneje . jo z. urejenjcm tega vprašanja. A Pic-bi hotel to težavno vprašanje re-iti s Lriatanskim bajfbtehziranjem, češ, da take r-ne spl<>fa ititM nič. No, mi ga umejemo: emu gre za varstvo interesov Italije, če t 1 na škodo domače produkcije, a ko njemu »re za tak namen, mu ni do tega, če se o t*-m kretra z l«»giko in s temeljnimi zakoni Z spodarskega življenja. Zato smo v polnem pravu, ako pravimo, tla so Piccoloc in njegovi : ga žitelj i domačih in branitelji Inozemskih interesov! kaj naj hi pomenilo to ! Prijatelj, ki na ančuo zasleduje pisarenje tržaškega laškega "a- >pisja, o laških listih, da so aat- kar u-esa l»ole!a; toliko da niso šli s pr< esijo j»o njih na kolodvor. Sedaj pa nič v-'^a tega. Da bi vsaj o Mauronerju povedali. kaj je žnjim, ali pa naj bi svojemu občinstvu povedali vsaj to, da-li tržaška »zvezda« Hortis sveti sedaj na Dunaju ali v I rstu in iako je v Trstu) bi morali opozori:: vsaj gos|»t»do pri mestni plinarni, da >i mtgli nekoliko prištediti pri plinu, kateri j itak tako slabo sveti po mestnih ulicah. Ali nič in nič! Skoraj se vzbuja v nas sum, da so laški poslanci ostali na Dunaju, kjer bodo imeli sedaj — ker so sami — ugodnejšo priliko tirati najstrožjo opozicijo proti vladi, ali kakor jo 11 mejo oni : stati pred ministri z jokavimi obrazi in skrivljenimi hrbtišči in sprejemati — biskuite. O tudi teh se ne branijo, če že ni torte! Mari ne, slavni »Indi-pendente« ! Lov na Slovence ! Pišejo nam : Kakor lačni volkovi, tako delajo z nami tržaški ina-gistratovci! Gorje onemu, ki je zapisal slovenski za občevalni jezik ! — Ne dajo mu miru, dokler ga ne pregovore, da se da upisati za Laha !! Te dni je bil klican na sekcijo v Barrieri naš narodnjak gosp. V. J., ki stanuje v ulici Uisorta štev. 7 je namreč predvčerajšnjim v veži ugrizla velika podgana in ker je začela rana otekati. nesli so jo včeraj na zdravniško postajo, kjer so Italijo rešili iz nevarnosti Dražbe premičnin. V soboto, dne 13. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Rossini št. 4, hišna oprava; ulica deli" Istria 2, hišna oprava; ulica Nuova 3, krčmarska oprema; Rocol 508 in ulica Fer-riera konji in vozovi ; ulica in Solitario H in Poste Nuove 4, hišna oprava ; Veliki trg 2 in ulica Cereria 11, hišna oprava, oprema v zalogi in manifakturno blago. Vremenski vestnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 13.9, ob 2. uri popoludne iraelu zavladalo veliko veliko veselje ; in kako tudi ne! Dr. Pupovac je obsojen, — »čast< deželnega zbora je rešena, — direktnih volitev na Koroškem pa le še ni. Protestantski tempelj v Ile-1 j a k u. V Keljaku počnejo v kratkem graditi protestantski tempelj, za katerega je občina darovala stavbeni prostor. Beljaški Ve-likonemci s slovenskimi imeni se jako vesele tega templja, kateri da mora postati pravi okrasek mestu in morda tudi priča o — pra-germanskem pokoljenju beljaških slovenskih Nemcev. M. K a m u š č i č, t. č. uradnik. S. Maurizio štev. 11. On je prvotno popisno lT.f) C®. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.3. polo izpolnil v slovenskem jeziku, katera pa — Danes plima ob —.— predp. in ob o.18 mu je bila vrnjena po nekem uradniku, po- j pop.; oseka ob fi.7 predpoludne. in ob —.— slanem po hišnem lastniku ! Gosp. V. ni bil popoludne. ta čas še podkovan o teh stvareh, zato je Onim, ki si hočejo tu pridobiti do-dovolil, da ja imenovani uradnik spisal drugo movinsko pravico. Politično društvo »Edi-novo polo — v laškem jeziku. Ko pa je nostc je ustanovilo poseben urad, v katerem uradnik prišel na 13. rubriko, je skušal ulo- se dajejo pojasnila v tem pogledu. Kdor toviti, prvo g. V., potem njegovo gospo in na rej želi pojasnil, ali ne zna sam pisati prošnje, zadnje pa otroke, češ, tla so rojeni v Trstu, naj pride v ta urad, ki posluje v prostorih tla torej ne morejo govoriti slovenski ! Kar »Delalskega podpornega društva« št. 1. (Via pa se mu ni posrečilo direktno, je hotel do- Molin piccolo št. 1.) seči indirektno; in bojimo se, da se mu je tudi [»osrečilo! Gosp. V. je odločno zahteval, naj so za j liše za vseh slovenski kakor obče- __ valni jezik — uradnik pa je zapisal v prvo Za žensko podružnico družbe sv. Ci- vrsto od zgoraj besedo »slovenoc, potem pa rjja jn fletoda so darovali : Prigodom pro- napravil vsem »isto« z dvema vejicama — mocije ^r. A. H. in dr. J. P. 50 kron. Ga. kar se ga. udova Marinovič 1 Na sekciji so pokazali g. V. tu zgoraj krouo, g. Janko K. 1 krono 20 st., gdč. M. imenovano polo ter so zahtevali od njega, naj M. 30 stot. predloži kak dokument, ki dokaže njega tlo- Dramatične vaje. Jutri zvečer bodo movinsko pravico. Ko se je zgodilo to, so se dramatične vaje ob 8 in pol uri v »Tržaškem gospoda vrgli na občevalni jezik ! Kako go- podpornem in bralnem društvu« ulica Sta- vorite vi, je vprašal eden uradnikov gospoda dion št Qni) ki so udeleženi, so napro- V. Vprašanec je odgovoril: Slovensko. Dobro, šeni, tla pridejo vsi. je rekel uradnik, sedaj povejte, kako govori ' ^^ dru§tv0 ,Adrija< v Barkov- vaša soproga ? Slovensko, je odgovoril gosp. V. ( radnik je vprašal: Kako govore vaši otroci ? Odgovor je bil : Slovensko. Sedaj so stopili v akcijo kar trije uradniki, ki so se trudili na vse mogoče načine, tla bi stranko prepričali — da oni, ki so rojeni v — Trstu, ne morejo govoriti slovensko! Ker jim g. V. dokazoval, tla se slovensko lahko govori I j ali bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 21. t. m. ob 5. uri popoludne v prostorih »Narodnega doma«. Vesti iz ostale Primorske. X Odbor pevskega društva »Svoboda« pri sv. Antonu nam nazuanja, t. m., v slučaju neugodnega vremena prenese na naslednjo nedeljo dne 21. t. m. po vsem svetu, da je v Trstu samem na ti- da se veseijca> fcj se jraa vršiti v nedeljo 14. soče slovensko govorečih in tla je okolica obljudena s pravimi Tržačani-Slovenei, so mu ponudili, da naj dovoli, da ga vpišejo za — Nemca !! ! Ni se jim posrečilo to pri imenovanem, pač pa pri več drugih družinah, sta- \/eSti IZ F^fctnjSk©« nujočih v (isti hiši! Ko je namreč prišel * Zgodnja toča. V Radovljici je gospodarjev uradnik prepisovat pole s slo- predminolo noč razsajala huda nevihta. Blis-venskega na laško, je zahteval od vsake kalo in gromelo je kakor poleti, dež je lil, a družine podpis na — čisto polo, češ, da že vmes je padala toča, kakor grah in fižol de-on opravi vse drugo ; in res se mu je po- bela. Najdebelejša zrna pa so bila kakor srečilo uloviti več podpisov! Od vlade za- češnje. Ko je nevihta ponehala so bila tla h te varno, da da preiskati vsy hišo, ker smo pokrita s točo. Še včeraj zjutraj so bila tla gotovi, da je tu neredov! pobeljena s točo. Še ni konca! Še nas je preveč ! Še so * Dobro se je preskrbela. V volkovi gladni: le tako naprej do zadnjega »Slovenskem Narodu« čitamo, da je 17-letna — Slovenca!!! Marija Ozlačak na Sredini ukradla svojemu Sub rosa. Tudi današnji sTriester staremu očetu cel tisočak ter pobegnila v Tagblatt« omenja v kratki notici dogodek, ki Ameriko. Ta pa se je dobro preskrbela se je bil pripetil minole praznike v Lipic: in m za pot. katerem smo mi že včeraj obširno pol očali. Nemški list omenja, da noče sicer preisko-j \/<^Qti ^tPl l&rdU & vati, na kateri strani je krivica, vendar pa V CJoLI Iz. O LdJ tSI OlVtJ- o[M>minja bicikliste (mi bi raje rekli [»repo- — Žalostno! «Slovenski Gospodar* tentne laške srditeže), naj v dvorni kobilarni toži v danes došli nam številki, da slovenska I V- {►ostopajo s potrebno obzirnostjo, ker bi bilo stranka o bodočih občinskih volitvah ne pri--icer upraviteljstvo kobilarne prisiljeno ome- dobi nobenega novega zastopa v svoje roke, pač jiti bieikliške obi-Ke \ okrožju kobilarne. Je [»a da je gotovo že sedaj, da nekatere še celo -icer zelo v cveticah povita ta lekcija, ali je izgubi. To so jako žalostni pojavi v našem vendar le — lekcija laškim prepotentom in narodnem gibanju. Mar naša stvar začne nanj ih trobilu na lesnem trgu. zadovati v zeleni štajerski ? Nesreča na parni k u »Arpadc. Sinoči In vendar je tam še toliko slovenskih Je ponesrečil v slobodni luki na parniku občin v nemškutarskih rokah, katere bi se Arpad« težak Alojzij C. Zvrnila sta ga na morab rešiti! Mesto da bi še te polagoma tla dva padša polna žaklja. O padcu se je pridobili, pa so začeli štajerski Slovenci še nabodel v stegno in so ga potem prenesli v j tisto zgubljati, kar so si s težkimi boji pri- Brzojavna poročila. Kriza na ekuinenskeni patrijarhatu. CARIGRAD 11. (B.) Ravnatelj za bo-gočastje v ministerstvu za pravosodje, Ziver Bev se je podal včeraj na ekumenski patrijarhat, da poskusi doseči spravo med patri-Ijarhom in členi sinoda in meti mešanim sve-tovalstvom ter da zadobi pojasnil o krizi. Prizadevanja Ziver Bev a so ostala brezuspešna. Sedaj se pričakuje odgovor turške vlade na včeraj naznanjeni zapisnik, tla se bo mogel imenovati locum tenens. Iz carske rodbine ruske. PETROGRAD 12. (B.) Carska rodbina s prestolonaslednikom vred se je včeraj preselila iz Carskega Sela v Petrograd, kamor se je iz Kodanja povrnila tudi carica udova. Ustaja n a Kitajskem. KOLONJ 12. (B) »Kolnische Zeitung: javlja iz Pekinga včerajšnjega dne: Domue-vanje, tla je kakov Kitajec iz zasede umoril stotnika Bartscha se je opustilo. Kroglja iz samokresa se je od spodaj zarila v spodnje telo. Šestorico očevidcev so aretirali. Pogreb stotnika Bartscha se bo vršil v petek. Iz sultanove rodbine. CARIGRAD 12. (B.) Vesti o predstojeći lastnovoljni povrnitvi v Kahiri btvajo-čega sultanovega svaka, Damat Manut paše, je prezgodnja, ker se tozadevna pogajanja med sultanom in kedivom še nadaljujajo. i Aleksander Levi MinziS Prva in največja tovarna pohištva ay vseh vrst, ^J •% TRST J*- fj 1 4 78°/0 in vloge na Conto - eorrent i po 3.t>0°/0- Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. l>aje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno odplačevanje, / tekr>čem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron jm> 1 krono na teden, ali daljših obrokih p«- dogovoru. Deleži se obrestujejo ]M> *>.lo°/0. Vplačevanje vrši se osebno a!i potom položnic na čekovni račun štev. 842..H0G. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od i*—12. dopoludne. Niijholja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak -t- -t- -t-4. za podove v četero nijansah za mehak len, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen, /.a IO H] ni. zadostuje 1 kg po '1 kroni v plehasti -katlji. Ces. in kralj. ^^ priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga: Dunaj, I Schulerstrasse štv. 21 Ustanovljena 1S32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilno zmes. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščilo (blks) Cenik poiljem brezplačno poštnine prosto F I L I J A L K A c. ti priv. avstr. Mita zavoda za trsoTino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 3<>-dnevni odkaz 2 •'.•/, 3-mesečni 21 4*'# H- „ „ 2 V/o na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse j v krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosno I 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroinl oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na 1'unaj, Prago. Pešto. Brno, Lvov, Tropav e Reko kako v Zagreb, A rad. Bielitz, (iablonz. Gradec fcjibinj. Inomostu, Czovec. Ljubljano, Line, Olomcu, Keichenberg, Saaz in Solnograd, brez trosko*. Kupnja in prodaja bitku 1®00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnej-imi pogoji. Predujmi. Jamcevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih, kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati da urebni denar, zlati av-trijski bankovci itd. po pogodbil v Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo j3 je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih liitro z«lravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lotaarja A. Tliierrj-ja tovarna v Prepadi pri Roiatcn (Rohifsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vam. znamko, ki se nahaja na lončku. (M-Office: 48, MmM London, S V. rrnn Vžijte 3--1 krat na dan košček sladkorja omoče- p nega s l'O— 40 kapljic A. Thierry-jevega balzama. da se izognete v mrzle.n letnem času vsem slabostim in da jih tudi že obstoječe odstranite. 1'red po na rej a njem naj se varuje in pazi pri nakupu edino le v vseh eivilizovanih državah registrirano varstveno znamko »nuna«, in na kovinski kapici (zamašku) vtisnjeno tvrdko: Edino pristno. Cene zmerne. — Po po^ti dvanajst malih ali šest ^ velikih steklenic štiri krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe m izkazom zalog celega sveta pošilja po predplačilu 1 krone £0 stotink lekarnarja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Ko-hit&fli-Sauerbriin n). I 4-dnevni izkaz 21 30- „ n 3' Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da je prevzel Zaloio olja, Kisa, mila 1 v Trstu, ulica Barriera vecchia 4 Ulago {M.šiljaiu Iranko na dom po nar«-čbi na deltelo in drobno. Po-šiljatve na deželo s |H»štniin povzetjem. Za mnogobrojne naroćl>e se toplo pri|»oro*a u da ni Josip Gregorčič Dr. Rosa Balsam --ii Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja v Prani je že već kakor 30 let obče znano domare zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prenavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. /kvarilo! Vsi deli embalaže nosijo je staro, najprej v Pragi rabljeni) domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. \ zraven stoječo. postavno po- IlI loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvomeča zalaplelja „pri črnem orla" Praga, Malastran, ogel Spornerjeve ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu t lekarnah : G. Lueiani. E. Leitenburg P. Prendini. 5». Serravallo. A. JSuttina. t. Zanetti. A. Praxmarer. Ii Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po l nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se ceni primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po lO gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava :jli nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodrih in buteljkah. Perhauc Jakob vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pekarne in sladčiearne. H. Stibiel Piazzetta S. Giaconio -t. .'» it'orso filijalka ulica ltiborgo lf> ima vel ko pekarno in sladćićarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v Skatljicah, finih biAkotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem \ razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Nepregorljive mrežice. l/Ji.^— n v Trstu, Piazza Negozianti -t 1 W I lUfc mJ m priporoča slavnemu obči ust u svoje nepregorljive mrežice (rettine) .. Meteor-' in vse druge priprave za plinovo luč „Auer." Kavarne. Anton Sorli priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajalisči Slovencev. Xa razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Oglje i n drva. v ulici del Torro Štev. 1£ priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor pre moga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Muha Josip Pohištvo. Prva slovenska loga zazno vrstnega. pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe pc načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia ll izadej c- kr. deželne sodnije.) Slovenec Ivan Seipulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena priporoča svojo veliko prodajlnico-in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljeuje istega po cenah ki zadovojei gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča van Cink, ulica S. I >aniele st. '2 l M. U. Dr. Ant. Zahorsky j priporoča svojo pomoe-na porodih, ahortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne- ™ rednosti v perijodi, krvavenje, heli tok, neredna lefra maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordiiuije ulica Carintia >tv. s. od i n od 2-4. > I I l i i !! Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke cene: 1 2 krasnih komadov za samo 2 g-ld. 95 kr. 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Remontoir, s pokri valom in tri-Ietnirn jamstvom Ima sektuidarico in popolne izdelan stroj. (Ni primerjati onim. katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.) 1 verižica za uro, sestava oklepa i na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla za zavratnike za gospode iz amer. double; zlata s kameni, podobnimi bri-jantom. 1 par lepih zapestnih gnmbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amei double-zlata |5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj^e-valno zrcalo, t Novost !i Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 1:2 komadov proti povzetju ali proti pošiljat v i denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.i Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj Jednaki oglasi so le posnemanja. E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko.