100 Politične stvari. Bosnija io Hercegovina — nekdaj Hrvaška zemlja. Hrvaški poslanec Ivaa Vončina je 19. dne t. m. v seji delegacije Ogerske, ko je slo za dovoljenje znanih 60 milijonov Andrassyu, govoril prav krepke besede o Bosni io Hercegovini ter prizadeval si vneti Avstrijsko politiko za ti deželi, katerih nesrečni prebivalci že tako dolgo zdihujejo pod Turško silo in tudi po pogodbah mini nimajo še pričakovati enakega odrešenja, kakor Bolgari. V svojem govora je izrekel. mado, da bode Avstrija usmilila se tudi teh revežev ter rešila jih iz večatoletnega barbarstva, ker ona je k temu poklicana najbolj — že zavoljo svojih lastnih interesov ali v svoj prid, pa tudi po zgodovinskih pravicah; zato on misli, da bo res tudi zopet prisvojila si omenjeni deželi. Pravico Hrvaške do njih pa je dokazal s sledečimi zgodovinskimi črticami. Od starodavnih časov že ste Bosna in Hercegovina zemlja Hrvaška. Poklicani po cesarji Herak-liji so zasedli Hrvatje v 6. stoletji deželo, iztrebivši Avare. Po spisih iz leta 1080. je zgodoviasko doka zano, da je bil ban Bosniški onih 7 Hrvaških eden, ki so gospodarili po posameznih deželah kraljevine Hrvaške in kot volilni knezi volili Hrvaškega kralja. Ko je zamrla kraljeva rodovina Hrvaška, so izvolili Hrvatje si Ogerskega kralja Kolo mana ter ga kronali leta 1102, za kralja Hrvaške, Dalmacije in Bosne. Tako je bilo do leta 1356., ko je bil T vrt ko „po milosti kralja Ludovika" imenovan za bana Bos nizkega. Z dovoljenjem kralja Ogersko hrvaškega, ki si je pridržal najviše gospodstvo (dominum supremum), se je Tvrtko v Milosevu kronal za kralja Bosni-škega, češ, da more s tem proti sosednji Srbiji zado-biti več veljave in^ krepkeje braniti sa Turkom. Sin in naslednik njegov Štefan je s slovesno pogodbo v Dja-kovu leta 1393. potrdil nadgospodatvo kralja Sigismunda in njegovih naslednikov, na to mu je Sigismund podelil kraljevo oblast Bosniško za čas njegovega življenja. Isto tako je pripoznal tudi O stoj a, Štefanov naslednik , nadgospodstvo Ogersko hrvaških kraljev. Leta 1444. je Štefan Kozaka, poveljnik v Humu Bosniškem, privzel si naslov „Herzog" (vojvoda) in od takrat ima Hum ime „H ercego vi o a". Čeravno je Štefan svoj naslov „Herzog" (vojvoda) sprejel od cesarja Fri derika IV., vendar to ni nič spremenilo njegovega od Ogereko hrvaškega kralja odvisnega stanu; sin in naslednik njegov Vladi sla v se nahaja o Turških vojskah med podložnimi poveljniki kralja Matije K o r v i n a. Ko so Turki večidel Bosne in Hercegovine si prisvojili, pa zopet zgubili, imenoval je kralj Emeriha Zapolvo za bana Dalmatinskega, Hrvaškega in Bosniškega in je dobil ob enem od Rimskega papeža dovoljenje, da so se dohodki prijorata Avran-akega smeli rabiti za brambo Bosne. Potem so bili neprenehoma boji s Turki z različno srečo; slednjič je o miru, sklenjenem 1. 1503. v Budi, sultan Posavino, Jajce, Imotsko, Mostar, Livno, Travnik in Dubrovnik pri Serajevem dal zopet kralju Ogerskemu in Hrvaškemu nazaj. Po daljnih vojskah so Turki za časa miru v Karlovcu Bosno do Tuzle dali cesarju Avstrijskemu in kralju Ogerskemu nazaj kot ,,nazajpridobljeno zemljo" (terrenum reoccupatum); pa ta vnovič pridobljena zemlja je šla 1. 1739. o miru v Belgradu zopet v zgubo. Leta 1788. je Lavdon vnovič vzel Beiigrad, Berbir in Sabac. Cesar Jožef II. je nameraval osvoboditi vso Bosno in Hercegovino in pridobiti ji svojemu cesarstvu; al ta namen se je razbil zato, ker je Turčija zvezala se s Prusijo. Kmalu potem je umrl cesar Jožef II. in o miru v Siščevi (Sistovi) je dobilo Ogersko hrvaško kraljestvo sedanje meje. Avstrijsko-Ogerski državi pa je ostal le naslov j,varuhinje katoliških kristjanov v Turčiji in sv. groba v Jeruzalemu." — To so v kratkem važnejše zgodovinske točke , ki pričajo, da ste Bosna in Hercegovina od starodavnih časov bili Hrvaška zemlja, da so ji Hrvatje pridobili in branili s svojo krvjo ... Polovica naroda Hrvaškega pričakuje že 250 let pomoči od države, da bi se dobila nazaj ta zemlja deželi, s katero je 101 bila zvezana nekdaj in od katere je bila odtrgana pcr roparski roki Turških barbarov.