V Ljubljani formalno ustanovili novi Slomak Na liceju Prešeren o zaščiti manjšin V deželi FJK učinkovitejše pravosodje
Primorski
št. 19 (20.952) leto LXX.
sledi nam na
. A ___• _
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
@primorskiD
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Pričakovana zadrega ob Dnevu spomina
Martin Brecelj
V ponedeljek, 27. januarja, se bomo ob 69. obletnici osvoboditve Auschwitza tudi v Trstu spomnili žrtev holokavsta. Uradni program svečanosti med drugim predvideva polaganje vencev k obeležju, ki pri mestni kaznilnici spominja na zadnjega reškega kvestorja Giovannija Palatuccija, osrednja slovesnost pa bo v nekdanjem nacističnem taborišču v Rižarni v Palatuccijevi ulici ...
Toda ob tem se poraja zadrega, saj so najnovejše zgodovinske raziskave postavile na glavo stereotip, po katerem naj bi bil Pala-tucci »italijanski Schindler«. Raziskovalci Študijskega centra Primo Levi iz Turina so sredi lanskega leta presenetili z razkritjem, da Palatucci med drugo svetovno vojno nikakor ni rešil na tisoče Judov na Reki, kakor je do nedavnega veljalo, ampak je kot javni funkcionar sodeloval pri deportaciji Judov v nacistična taborišča. Poleg tega po njihovih navedbah Palatucci oktobra 1944 ni bil deportiran v Dachau zato, ker je reševal Jude, kakor so do nedavnega razlagali, pač pa zato, ker je Angležem posredoval načrt, po katerem naj bi Reka po vojni pridobila status svobodnega mesta - tako da ne bi prešla pod Jugoslavijo.
S polaganjem vencev in še v drugih oblikah častiti človeka, ki si tega najbrž ne zasluži, je seveda kočljivo. Sicer pa se nakazani problem ne postavlja le v Trstu, saj je izraelski muzej holokavsta Jad Vašem leta 1990 Palatuccija proglasil za »pravičnika med narodi«, italijanska država mu je leta 1995 podelila zlato medaljo za državljanske zasluge, papež Janez Pavel II. pa ga je leta 2004 proglasil za blaženega.
Izsledki najnovejših raziskav so v Izraelu, Vatikanu in še kje sprožili postopke za revizijo Pa-latuccijevega lika. K temu je pomembno prispeval tržaški zgodovinar Marco Coslovich in prav bi bilo, da bi tukajšnja zgodovinarska srenja še marsikaj pomagala razčistiti, saj je Palatucci deloval na tem zemljepisnem območju. Zanimivo bi bilo npr. natančneje preveriti, kako je ta policijski funkcionar ravnal ne le z Judi, ampak tudi s hrvaškimi, slovenskimi in drugimi protifašisti, in ali je imel kaj opraviti s fašističnim taboriščem na Rabu, ki je upravno spadalo pod Reko.
Na vse to smo svoj čas že opozorili tudi na straneh našega časnika. Mogoče ne bi bilo napak, če bi začasno zamrznili Palatuccijevo proslavljanje, dokler ne bo zgodovinski revizijski postopek omogočil dokončnih odločitev.
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 25. JANUARJA 2014
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
italija - V poslanski komisiji za ustavna vprašanja
Začetek razprave o volilnem zakonu Renzi-Berlusconi
Letta je z napovedjo zakona o konfliktu interesov nastavil Renziju »bombico«
slovenska skupnost - Sinoči v Prečniku
Novoletni sprejem
Sinočnjega sprejema v Prečniku so se poleg voditeljev SSk udeležili številni ugledni gostje, med temi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, južnotirolski evropski poslanec Herbert Dorfmann, poslanka Tamara Blažina in predsednika Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat
foto damj@n
TRST - Gostilna Sardoč je sinoči v Prečniku gostila tradicionalni novoletni sprejem stranke Slovenske skupnosti, na katerem so, kot vedno, izstopala najbolj aktualna politična vprašanja. O njih je pred številnimi uglednimi gosti spregovoril strankin deželni tajnik Damijan Ter-pin, ki je posebno pozornost namenil snovanju novega italijanskega volilnega zakona ter spomladanskim upravnim ter
evropskim volitvam, na katerih bo slovenska stranka znova nastopala v navezi z Južnotirolsko ljudsko stranko, ki jo je v Prečniku zastopal evropski poslanec Herbert Dorfmann. Terpin je pohvalil predsednico Furlanije-Julijske krajine Deboro Serracchiani, glede novega italijanskega volilnega zakona pa njegova stranka zagovarja t.i. evropski model. SSk je kritična do ukinitve pokrajin (posto-
pek je v teku in ga bo zelo težko ustaviti), noče pa, da bi ukinitev pokrajin odprla pot tržaški mestni (ali metropoli-tanski) občini, ki bi enostavno »požrla« majhne občine. Slovenska stranka želi, da bi v vseh narodnostno mešanih občinah kjer bodo spomladi volitve, prišlo do sodelovanja med SSk in ostalimi levosre-dinskimi komponentami, po zgledu občine Repentabor.
goriška - Lokve končno pobelil sneg
Prve ohladitve napovedujejo zimo
trst
Deželna vlada razdelila sredstva za manjšino
TRST - Deželna vlada je na včerajšnji seji dokončno odobrila porazdelitev 739 tisoč evrov za projekte slovenske manjšine. Gre za »presežek« lanskega državnega prispevka za Slovence, ki ga je deželni svet namenil za načrte manjšinskih organizacij in ustanov z obvezo, da mora polovico denarja v videmsko pokrajino. Predlagatelj sklepa je bil odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki je kolegom v odboru pojasnil postopek in namembnost teh izrednih prispevkov, predstavil jim je tudi stališča posvetovalne komisije za Slovence.
Na 3. strani
RIM - V poslanski komisiji za ustavna vprašanja se je začela razprava o novem volilnem zakonu, ki ga je - po srečanju s Silviom Berlusco-nijem - pripravil tajnik Demokratske stranke Matteo Renzi. Politična kopija se še vedno lomijo okrog uvedbe preferenc, ki jih Renzi in Berlusconi nočeta, vodja Nove desne sredine Angelino Alfano in SEL Nichi Vendola pa jih zagovarjata.
V politično razpravo se je vključil tudi premier Enrico Letta. zavzel se je za preference, napovedal pa je pripravo zakona o konfliktu interesov. V bistvu je nastavil Renziju »bombico«, da bi razrahljal njegovo »volilno zavezništvo« z Berlusconijem, proti kateremu je uperjen zakon o konfliktu interesov.
Na 11. strani
Na Opčinah predstavili prostorski načrt
Na 4. strani
Snuje se načrt za Geopark na Krasu
Na 4. strani
Železarna: zasedba direkcije in omizje
Na 5. strani
Na Goriškem naraslo število spletnih goljufij
Na 13. strani
V Tržiču aretirali nasilnega roparja
Na 13. strani
9771124666007
2
Sobota, 25. januarja 2014
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Osem manjšinskih organizacij sprejelo nov pravilnik o delovanju
»Rojen« novi Slomak Weitlanerjeva koordinatorka
LJUBLJANA - Na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je včeraj tudi uradno ponovno zaživela Slovenska manjšinska koordinacija Slo-mak, ki je dobila svoj pravilnik, izvolili pa so tudi že predsednico oziroma koordi-natorko, kot je zdaj predvideno ponoven. To je predsednica Društva člen 7 Susanne Weitlaner. Društvo predstavlja Slovence na avstrijskem Štajerskem.
Včerajšnjega srečanja v Ljubljani so se udeležili predstavniki osmih krovnih organizacij, ki zastopajo Slovence v Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Madžarskem. Zastopali so jih predsedniki Valentin Inzko (Narodni svet koroških Slovencev) Marjan Sturm (Zveza slovenskih organizacij), Bernard Sadovnik (Skupnost koroških Slovencev in Slovenk), Susanne Weitlaner (Člen 7), Darko Šonc (Zveza slovenskih društev na Hrvaškem), Rudi Pavšič (Slovenska kulturno-gospodarska zveza), Jože Hirnok (Zveza Slovencev na Madžarskem) in Bernard Špacapan, ki je zastopal Svet slovenskih organizacij namesto predsednika Draga Štoke, ki se seje ni mogel udeležiti. Slomak torej zdaj šteje eno organizacijo več, saj Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk v prejšnjem Slo-maku ni bilo.
Kot nam je po srečanju povedal Jure Kufersin, ki je bil izvoljen za tajnika novega Slomaka, so sprejeli nekoliko popravljen pravilnik. Kar zadeva vodenje Slomaka, ne bo več predsednika temveč koordinator. Njegov mandat bo trajal eno leto in ga ne bo mogoče podaljšati. Koordinatorji bodo imenovani po načelu rotacije, in sicer po abecednem redu držav, v katerih živijo Slovenci. Enako pravilo vcelja tudi v državah, kjer je več krovnih organizacij. Zato je zdaj vodenje Slomaka prevzela Weitlanerjeva, čez leto dni pa jo bo zamenjal Darko Šonc, ki je zdaj njen namestnik.
V pravilniku še naprej ostaja tudi, načelo soglasja, čeprav je bilo v razpravi slišati tudi predloge, da bi sklepe lahko sprejemali z večino glasov. Na koncu je po besedah Kufersina prevladala želja, da gre Slomak naprej in da je treba pri sklepanju najti soglasje.
Že v kratkem bodo posamezne organizacije v vodstvo Slomaka imenovale po dva člana, od katerih je eden obvezno predsednik. Dogovorili so se tudi, da bo naslednja seja 7. marca v Ljubljani, ko bodo sprejeli delovni program in tudi zaprosili za sprejem pri najvišjih slovenskih oblasteh.
Po srečanju je Slovenska kulturno-gospodarska zveza v tiskovnem sporočilu izrazila zadovoljstvo, da se je po večletnem premoru našlo primerno rešitev za nadaljnje delo Slomaka, ki bo tudi zaradi soglasnega sprejema novega statuta lahko deloval usklajeno in v interesu slovenskih manjšin iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob čestitkah novemu vodstvu pa se je SKGZ v sporočilu tudi zahvalila svojemu predsedniku Rudiju Pavšiču, ki je Slomaku predsedoval od nastanka koordinacije, tajniku Juriju Kufersinu ter Jožetu Hirnoku, ki je v zadnjih letih prevzel njeno vodenje v vlogi predsedujočega.
Prva koordinatorka novega Slomaka je postala predsednica Društva člen 7 Susanne Weitlanner
arhiv
ljubljana - Za zasluge pri preučevanju Slovencev v Avstriji
Komelova Avguštinu Malleju podelila priznanje Urada
LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel je Avguštinu Malleju včeraj podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za življenjsko delo. Malle si je nagrado prislužil za zasluge pri preučevanju slovenske manjšine v Avstriji ter za zastopanje njenih interesov, so sporočili iz urada.
Malle je eden najbolj plodnih zgodovinarjev in publicistov na področju slovenske manjšine v Avstriji, poznan in cenjen pa je tako znotraj manjšine kot tudi v avstrijskih in slovenskih strokovnih krogih. S svojim delom je prispeval v zakladnico znanja o zgodovini in stvarnosti slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, so zapisali v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Urad si sicer med drugim prizadeva, da bi bila slovenska manjšina tako v Avstriji kot Sloveniji predmet razprav in raziskovanj, ki bi prispevala k njenemu ohranjanju.
Koroški Slovenec Avguštin Malle je včeraj dobil priznanje Urada za Slovence v zamejstvu za življenjsko delo
V ponedeljek ne bo skupščine SSG
TRST - V ponedeljek naj bi skupščina Slovenskega stalnega gledališča po napovedih obnovila upravni svet in sprejemala druge odločitve, zaradi številnih obveznosti javnih upraviteljev ob Dnevu spomina pa so zasedanje naposled odložili. Novi datum še ni določen, je včeraj pojasnila predsednica SSG Maja Lapornik.
Prvo močnejše sneženje letos brez večjih težav
LJUBLJANA - Prvo močnejše sneženje letos je minilo brez večjih težav. Največ snega je zapadlo na Dolenjskem in Notranjskem ter v višjih območjih Štajerske in Koroške. Večjih zamud v prometu po Sloveniji ni bilo, so pa ponekod promet ovirala podrta drevesa. Na Primorskem težav s snegom ni bilo, nevšečnosti je ponekod povzročala le burja.
Glede na modelsko napoved agencije za okolje novo nekoliko večjo pošiljko snega po Sloveniji pričakujejo v četrtek prihodnji teden, medtem ko bo danes in jutri dan minil brez padavin.
Google bo v četrtek verjetno predstavil Street View za Slovenijo
LJUBLJANA - Ameriški spletni velikan Google bo v prihodnjem tednu napovedal vklop storitve Street View za Slovenijo, s čimer bodo v Googlovih spletnih zemljevidih na voljo tudi fotografije slovenskih ulic. Za četrtek so pri Googlu namreč sklicali novinarsko konferenco, na kateri naj bi predstavili »navdušujočo storitev za slovenske uporabnike«. Da bo šlo za predstavitev Googlove storitev Ulični pogled (Street View), namiguje vabilu priložen zemljevid Slovenije, prav tako pa dogodek ustreza Googlovi napovedi, da naj bi bile 360-stopinjske fotografije Slovenije na voljo v začetku letošnjega leta. Google je fotografiranje Slovenije začel julija lani. S kamerami opremljeni avtomobili ameriškega spletnega velikana so snemanje začeli v Ljubljana, kasneje pa so na vrsto prišla še ostala slovenska mesta. Googlova aplikacija Ulični pogled uporabnikom omogoča raziskovanje sveta skozi 360-stopinjske posnetke mest, cest in naravnih znamenitosti. Aplikacija vključuje posnetke iz več kot 50 držav, med drugim tudi iz sosednje Italije, Hrvaške in Madžarske.
bovec - Leto dni po nesreči na krožni kabinski žičnici
Bovški turizem vedno bolj hira, rešitve pa za zdaj ni od nikoder
BOVEC - Bovški turizem hira, eno leto po nesreči na krožni kabinski žičnici, ki Bovec povezuje s smučiščem na Kaninu, ki je od tedaj zaprto, pa izhod iz tega položaja še iščejo. Rešitev problema Kanina in še zlasti smučišča na njem je seveda ključna za Bovško in to je župana Siniša Germovška spodbudilo, da je dan pred obletnico nesreče priredil tiskovno konferenco, na kateri je obnovil glavne dogodke, ki zadevajo obratovanje oziroma neobratovanje žičnice in smučarskih naprav na Kaninu, ter predstavil perspektive za bodočnost.
Natanko pred enim letom, 25. januarja 2013, je namreč prišlo do naleta kabin na kaninski žičnici. Dve sta padli s transportne vrvi, dve pa sta ostali na njej in v eni od teh sta ostala ujeta turista. Na srečo nihče ni bil poškodovan, negativne posledice tega dogodka pa so še danes močno občutene. Hotela Kanin in Alp sta zaprta, vse več ljudi je prijavljenih na zavodu za zaposlovanje (trenutno približno 200) in še ni jasno, če bo do poletja kaj boljše.
Župan Germovšek je med konferenco v Stergulčevi hiši v Bovcu odločno zavrnil vse očitke, da bi bila njegova uprava kriva za to, da žičnica leto po nesreči še vedno ne obratuje, da je smučišče zaprto in da je družba ATC Kanin, upraviteljica žičnice in smučišča, v stečaju. Poudaril je, da še vedno ne poznajo pravega vzroka za okvaro, o možnosti popravila in varnega zagona stare naprave, kar bi bila nedvomno najhitrejša rešitev, pa da je bilo veliko govoric, še posebej, kar zadeva višino stroškov, razpon med različnimi vrednostmi pa je bil med 20 tisoč in 750 tisoč evri, kolikor je predvidela prva ekspertiza. Po Germovškovi oceni pa ATC Kanin, katerega Občina kot eden izmed lastnikov z dokapitalizacijo nikakor ne bi mogla rešiti pred stečajem, ni kazal velike vneme in interesa, da bi naprave čim prej začele spet obratovati.
S tem v zvezi je bovškemu županu odgovoril bivši direktor ATC Kanin Aleš Uršič, ki je navedel, kaj vse je dru-
žba do začetka stečajnega postopka naredila, da bi žičnica lahko spet obratovala. Zaradi že obstoječih dolgov z dobaviteljem ni bilo mogoče naročiti nove transportne vrvi, vsekakor pa je bilo ugotovljeno, da bi bilo za ponovni zagon stare naprave sredi marca lani dovolj 80 tisoč evrov, kar naj bi sporočili tudi na seji občinskega sveta. Vsi kasnejši predračuni z višjimi zneski so že upoštevali tudi stroške za delovanje v novi smučarski in poletni sezoni, je dodal Ur-šič. Germovšek je glede tega odvrnil, da na Občini v uradih nimajo nobenega uradnega predloga za popravilo stare žičnice, v katerem bi bila zapisana vrednost 80 tisoč evrov.
Plan za prestrukturiranje smučišča na Kaninu, ki je sicer nujno potreben, pa bi potreboval trdno ekonomsko osnovo in bi njegova realizacija vsekakor zahtevala dalj časa in več sredstev. Z idejno zasnovo projekta prenove Kanina, glede katere je treba zabeležiti tudi pomanjkanje enotnosti s strani soudeleženih akterjev, ki imajo tudi po-
Župan Germovšek (desno) na včerajšnji tiskovni konferenci
nm
vsem nasprotna mnenja, se trenutno ukvarjata dve komisiji. Pred dokončno odločitvijo pa bo projekt predmet javne razprave.
Projekt prenove, ki ga bo po Ger-movškovi oceni vsekakor težko umestiti v finančno perspektivo 2014-2020, je treba izvesti v sodelovanju z italijanskimi partnerji, saj gre pravzaprav za skupni smučarski center Kanin - Na Žlebeh (Nevejsko sedlo). Kot je povedal župan, so stiki z italijansko stranjo vse pogostejši in zanimanje za rešitev Kanina v primerjavi z lansko sezono na-
rašča. Omenil je srečanje s podpredsednikom Dežele Bolzonellom in dobro sodelovanje in načrte z Občino Kluže ter s Promoturom, ki so se udeležili tudi delovnega sestanka upraviteljev pred novoletnim srečanjem Slovencev iz vi-demske pokrajine in Posočja. Germo-všek si veliko pomoč obeta tudi od deželne predsednice Serracchianijeve, ki je smučišču na Kaninu naklonjena, kot bivša poslanka v evropskem parlamentu pa ima veliko stikov v Bruslju in odlično pozna evropske mehanizme financiranja. (TG/NM)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 25. januarja 2014
3
trst - Razdelitev sredstev na predlog odbornika za kulturo Giannija Torrentija
Deželna vlada odobrila projekte slovenskih ustanov in organizacij
TRST - Deželna vlada je na včerajšnji seji dokončno odobrila porazdelitev 739 tisoč evrov za projekte slovenske manjšine. Gre za »presežek« lanskega državnega prispevka za Slovence, ki ga je deželni svet namenil za načrte manjšinskih organizacij in ustanov z obvezo, da mora polovico denarja v videmsko pokrajino. Predlagatelj sklepa je bil odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki je kolegom v odboru pojasnil postopek in namembnost teh izrednih prispevkov, predstavil jim je tudi stališča posvetovalne komisije za Slovence. Slednja se po dveh sejah ni mogla zediniti o dokončni porazdelitvi denarja, zato je na koncu prevladalo večinsko stališče ob vzdržanju predstavnikov Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Aleša Waltritscha, zastopnika krajevnih upraviteljev, sicer nekdanjega goriškega občinskega svetnika Demokratske stranke. Pač pa so predlog deželne uprave podprli člani komisije iz vrst Sveta slovenskih organizacij.
Posvetovalna komisija je projekte slovenskih organizacij obravnavala na dveh zasedanjih, prej je vzela v pretres delovni osnutek z ocenami (točkovanjem) posameznih načrtov, nato na seji 30. decembra pa dokončni predlog deželne uprave. V Primorskem dnevniku smo tedaj objavili delovna predloga Dežele, danes pa objavljamo dokončna seznama projektov za tržaško-goriško območje ter za videmsko pokrajino, tako kot jih je včeraj odobril deželni odbor na Torrentijev predlog.
Posvetovalna komisija, ki bo v kratkem obnovljena, zaseda za zaprtimi vrati, o njenih predlogih govorijo sklepi deželne vlade, kot je za naš dnevnik pred kratkim pojasnil odbornik Torrenti. Lahko napišemo le, da je predvsem druga odločilna seja komisije potekala v precej napetem vzdušju, njena usmeritev pa, kot rečeno, ni bila enotna. To sicer ni bilo prvič, da so v komisiji prišli do izraza različni pogledi in razhajanja, najbrž tudi ne zadnjič.
SKGZ je svoja kritična gledanja na predloge posvetovalne komisije predstavila javnosti v Primorskem dnevniku (Odprta tribuna, 23.1.), SSO pa je nekaj dni po novem letu izrazil zadovoljstvo nad predlogi komisije ter s tem v zvezi izrekel priznanje deželni upravi in odborniku Tor-rentiju.
Odbornik Gianni Torrenti
Arhivski posnetek z novembrskega zasedanja deželne posvetovalne komisije
arhiv
PROJEKTI ZA VIDEMSKO POKRAJINO
Kulturno društvo Ivan Trinko (Digitalizacija publikacij Trinkovega koledarja in Novega Mata-jurja) - 36.700 evrov
Študijski center Nediža (arhiv in dokumentacijski center v Špetru) - 87.200 evrov
Muzej doline Rezije (ovrednotenje domače jezikovne in kulturne dediščine) - 72.800 evrov
Inštitut za slovensko kulturo (pobuda Mi smo tu in promocija centra za slovensko kulturo) - 72.800 evrov
Kulturni center Planika iz Kanalske doline
(ovrednotenje krajevne zgodovinske in kulturne dediščine, knjiga o Lipalji vasi pri Tablji) - 20.000 evrov
Zveza slovenskih izseljencev (knjiga in raziskava o pojavu izseljenstva v videmski pokrajini) -
20.000 evrov
Zadruga Novi Matajur (Galebova spletna stran e-učilnica) - 20.000 evrov
Zadruga Most (Kdajkam.eu: štirijezična informacija od Milj do Kanalske doline) - 20.000 evrov
Združenje don Eugenio Blanchini (pobuda Učimo se, govorimo, odkrijmo in ohranimo naš jezik v šoli, doma in v cerkvi) - 20.000 evrov
PROJEKTI ZA TRŽAŠKO IN GORIŠKO POKRAJINO
Dijaški dom Simon Gregorčič - Gorica (pobuda Skupaj rastemo-iz korenin v drevo, in štiri oddaje o kulturni dediščini Slovencev v Italiji) - 20.000 evrov
SKD France Prešeren-Boljunec (Aktivnosti etnografskega značaja SKD Prešeren) - 32.500 evrov
Društvo KONS-Trst (projekt Saksida, čarodej trubadur) - 20.000 evrov
Družba PRAE (zbornik o zgodovini Primorskega dnevnika) - 45.300 evrov
Slovensko stalno gledališče (1914-1918, Trst, mesto v vojni: trijezična gledališka delavnica) - 20.000 evrov
Radijski oder (pobuda V iskanju pravljic) - 20.000 evrov
Slovenski raziskovalni inštitut (raziskava o jezikovni stvarnosti območja, kjer živijo Slovenci v Italiji) - 24.800 evrov
Zveza cerkvenih pevskih zborov-Gorica (opus Emila Komela, skladatelja in pedagoga) - 32.300 evrov
Goriška Mohorjeva družba (pobudaDigistik-Digispomin, digitalni tisk) - 34.600 evrov
Galerija-kulturni center Škerk-Trnovca (razstavaMaks Fabiani s katalogom) -20.000evrov
Slovenski klub-Trst (Mednarodni filozofski simpozij: razmišljanje o krizi) - 20.000 evrov
Zadruga Mladika (knjiga Alojz Gorjup: od Galicije do Južne Tirolske) - 20.000 evrov
Narodna in študijska knjižnica- Trst (Trije domovi, en kulturni hram) - 20.000 evrov
Zveza slovenskih kulturnih društev- Trst (Ovrednotenje zgodovinske in kulturne dediščine zveze) 20.000 evrov
Slovenska prosveta-Trst (Zgodovinska raziskava o župnijskih arhivih v Trstu in Gorici) 20.000 evrov
dežela - Predlogi za rešitev krize Electroluxa
D. Serracchiani: Pri tej zadevi mora svoje narediti tudi vlada
ljubljana - Evropske volitve
Peterle kljub bolezni v boj za tretji mandat
TRST - Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je skupaj s podpredsednikom FJK in odbornikom za proizvodne dejavnosti Sergiom Bolzonellom ter odbornico za delo Loredano Panariti predstavila 98 milijonov evrov vreden načrt z naslovom »FVG Rilancimpresa«, ki predstavlja nekakšen razvojni načrt deželnega industrijskega sektorja. V okviru tega načrta je Serracchianije-va predstavila tudi predloge za ohranitev industrijskega obrata Electrolu-xa v Porcii.
V zvezi z Electroluxom je predsednica FJK poudarila, da je Dežela svoj del doslej opravila z veliko odgovornostjo in je to pripravljena početi še naprej, »vendar morajo to storiti tudi drugi, predvsem vlada, da se zagotovi prihodnost za vse obrate Electro-luxa v Italiji.« Zato od vlade pričakuje, da s tem v zvezi ustanovi ustrezno
Od leve Sergio Bolzonello, Debora Serracchiani in Loredana Panariti
vladno omizje. Med zahtevami do vlade je Serracchianijeva omenila možnost, da bi za sektor električnih gospodinjskih strojev proglasili industrijsko krizo in bi se zato lahko območje Pordenona vključilo v območja, ki imajo pravico do posebnih ukre-
pov in olajšav v okviru državne pomoči v obdobju 2014 - 2020.
Kar zadeva sam industrijski načrt »FVG Rilancimpresa«, pa je Serracchia-nijeva dejala, da sam po sebi ni dovolj, temveč se morajo vanj ob Deželi vključiti vsi socialni partnerji in tudi vlada.
LJUBLJANA - Evropski poslanec Lojze Peterle gre kljub temu, da naj bi se vnovič boril z rakom, v boj za tretji mandat. Tudi z zavestjo, »da je treba na evropski ravni narediti še veliko več proti raku in za zdravje nasploh«, je navedel na svoji Facebook strani. Še vedno meni, da je treba raka, o katerem je spregovoril že pred 12 leti, demistificirati.
Peterle je na svoji Facebook strani spomnil, da je pred dvanajstimi leti prvi od politikov javno spregovoril o raku. Z zavestjo, da ga številni skrivajo in ne spregovorijo o tem niti z najbližjimi. Pojasnil je, da je za diagnozo izvedel na Japonskem, pri diagnostiku Omuri, pri čemer pa ima tudi sam veliko vprašanj. »Mogoče pa je to, kar je Omura ugotovil kot zelo zgodnjo fazo raka, dejansko neka pozna faza raka, v obsegu začetnega ra-
ka pa zato, ker se dvanajst let borim proti njemu,« je navedel evropski poslanec. Diagnostik Omura namreč pravi, tako Peterle, da druge metode raka v tej razvojni fazi še ne bi bile odkrile. Zato bi bil, kot priznava, vesel drugega mnenja na podlagi zanesljive metode.
Ob tem je odgovoril na očitke, ki so se pojavljali ob objavi novice glede bolezni, tudi o »teoriji zarote proti slovenskemu zdravstvu«. Zagotavlja, da na Japonsko ni šel zaradi pregleda, ampak se je sredi decembra lani kot parlamentarni poročevalec za Strateški partnerski sporazum med EU in Japonsko ter sopredsedujoči delovni skupini za zdravje v EP in predsednik parlamentarne skupine za boj proti raku mudil v Tokiu. Med drugim je srečal tudi diagnostika Omuro in pristal na demonstracijo njegove metode.
1 2 Sobota, 25. januarja 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Med propadlim predlogom novega prostorskega načrta tržaške občine prejšnje, desnosredinske Dipiazzove uprave in sedanjim projektom Cosoli-nijevega levosredinskega odbora obstaja velikanska razlika. Tako formalna kot vsebinska. O tem so se na lastne oči prepričali rajonski svetniki z Vzhodnega in Zahodnega Krasa ter številni krajani na četrtkovi predstavitvi novega prostorskega načrta na sedežu vzhodnokra-škega rajonskega sveta na Opčinah.
Že dejstvo, da je Cosolinijeva uprava dala predlog na vpogled rajonskim svetnikom in občanom, še preden je o njem stekla razprava v mestni skupščini, predstavlja novost. Dipiazza in njegovi so svoj predlog načrta dobesedno »skrili«. O njem ni mogel predhodno nič izvedeti niti vzhodnokraški rajonski predsednik Marko Milkovič, ki ga je dal takratni občinski tajnik Santi Terrano-va izgnati s seje občinske komisije za ur-banistiko, ko je slednja imela na dnevnem redu razpravo o novem načrtu.
Cosolini je ravnal povsem drugače. Rajonskim svetom je pravočasno posredoval obsežno gradivo, da bi ga lahko pregledali in tehtno iznesli svoja mnenja in pomisleke. Obenem pa se je le-vosredinska uprava odločila za javne predstavitve novega načrta po posameznih rajonih, potem ko je v pripravljalnem obdobju že opravila celo vrsto srečanj in sestankov, da bi slišala za mnenja občanov.
Tako je v četrtek prispela na Op-čine občinska odbornica za urbanistiko Elena Marchigiani s projektantko, arh. Mario Antonietto Genovese in njenim tehničnim štabom. Uvodoma je nakazala smernice novega prostorskega načrta, ki ga zaznamujejo omejitev novih gradenj, obnova obstoječih, pozornost do trajnejšega razvoja in energetske varčnosti ter kakovostno izboljšanje mobilnosti v občini.
Cosolinijev načrt se že v smernicah močno razlikuje od propadlega Dipiaz-zovega načrta, ki je predvideval cel kup novih gradenj in naselitvenih območij.
Na Vzhodnem in Zahodnem Krasu so bili prav na to zelo pozorni. Zato so v razpravi zelo ugodno ocenili dejstvo, da je Cosolinijeva uprava zavrnila možnost novih pozidav na območju nekdanje vojašnice pri Banih (ki jo je hotel Dipiazza spremeniti v novo naselje z nekaj sto prebivalci, kar bi sprevrglo sedanjo podobo Banov ...). Marc-higiani je pojasnila, da je treba tisto propadajoče območje obnoviti, tudi z novimi gradnjami, ki pa bodo namenjene servisnim dejavnostim, ne pa »v rezi-denčne namene«.
Na kraškem območju bo možno okrepiti kmetijske dejavnosti, v bregu bo dovoljeno obnoviti zidke paštnov tudi z uporabo železobetona (in kamnito oblogo), ter razširiti potke za primernejši dostop. Na kmetijskih zemljiščih bo mogoče namestiti barake za orodje in kmetijske stroje.
Načrt predvideva še celo vrsto drugih manjših posegov, o katerih se bodo lahko rajonski svetniki izrekli potem, ko bodo načrt dodobra pregledali in ga ocenili. Že na četrtkovi seji pa je vzhodno-kraški rajonski predsednik Marko Mil-kovič iznesel nekaj pomislekov. Eden zadeva zemljišča na Krasu, ki so bila doslej zazidljiva, a bodo z novim načrtom ob to namembnost. To bi oškodovalo tiste, ki so obdržali zazidljiva zemljišča zase, da bi služila družini ter so dolga desetletja plačevali zanje težke davke, a bi bili močno oškodovani, ker bi se zemljišča - ki ne bi bila več zazidljiva - razvrednotila. Rajonski svetnik Marko De Luisa se je obregnil ob tako imenovane gradbene kredite, ki jih namerava vne-
sko varčno, bi dobil tako imenovani »kredit«, ki bi mu omogočil določeno povečanje stanovanja, a ne v mestu, ker je mesto že gradbeno zasičeno, temveč na podeželju. Tako bi se lahko zgodilo, da bi na Krasu nekateri imeli možnost povečanja stanovanja (zaradi v mestu pridobljenih gradbenih kreditov), drugi pa ne, kar bi bilo tudi nepravično do kraškega prebivalstva.
Zahodnokraški rajonski predsednik Roberto Cattaruzza je izrazil zadovoljstvo, ker načrt predvideva razvoj kmetijstva v kraškem bregu, podpredsednik Jure Zeriali pa se je zahvalil občinskim tehnikom za »veliko in poglobljeno analizo okolja in za
predloge, ki so usmerjeni v razvoj mesta in podeželja.«
Predloženi predlog novega prostorskega načrta predstavlja vsekakor miselni zasuk v primerjavi s propadlim Dipiazzovim poskusom. V kratkem bodo o njem izrekli svoja mnenja rajonski sveti, zatem občinska komisija za urba-nistiko, šele potem bo romal v občinski svet. Po sprejetju pa bo čas za morebitne pripombe in ugovore občanov in društev, »da bi ga po možnosti še izboljšali po meri ljudi,« jot se je izrazila od-bornica Elena Marchigiani.
M.K.
občina trst
SSk: Klestenje rajonskih svetov neutemeljeno
Slovenska skupnost je z začudenjem sprejela novico, da namerava tržaška občinska uprava zmanjšati število rajonskih svetov, ker naj bi tako po mnenju občinskih ali deželnih funkcionarjev narekoval deželni zakon. Deželni zakon z dne 11.02.2011 številka 1 - ki je po posegu svetnika Gabrovca dovolil, da lahko v Gorici nastanejo rajonski sveti tudi s 6000 prebivalci, ker je tu prisotna slovenska manjšina - določa, da se v občinah z več kot 100.000 prebivalci lahko ustanovi en rajonski svet za vsakih 30.000 prebivalcev ali za ulomek tega števila (v izvirniku »una ogni 30.000 abitan-ti o frazione«). Takšna je npr. razlaga volilnega urada na deželi.
Ker je v Trstu preko 209.000 prebivalcev, pomeni, da imamo 6 polnih količnikov in ostanek, ki je za nekaj sto prebivalcev manjši od 30.000, torej velik »ulomek«. Se pravi, da občina Trst lahko mirne duše in povsem zakonito ohrani 7 rajonskih svetov.
SSk se zato čudi stališčem nekaterih predsednikov rajonskih svetov iz vrst večine, ki zahtevajo ukinitev ustanov, ki predstavljajo pomembno povezavo s teritorjem in kjer demokratično izvoljeni predstavniki delajo skoraj zastonj.
Dva vidna predstavnika občinske desno sredinske opozicije sta že predlagala, naj bi ukinili enega od kraških rajonov - kar ne čudi, a bi to pomenilo, da bi polovica občinskega ozemlja šla pod en sam rajonski svet, ki bi ga bilo nemogoče upravljati.
Podobna težnja se v Trstu pojavlja že desetletja, zato bi bilo nesprejemljivo, da leva sredina zmanjša število edinih organov v tržaški občini, kjer se svetniki lahko povsod izražajo v slovenščini, ki so izraz demokracije ter tesnega sodelovanja med občani in upravo.
pokrajina - Nova zamisel krajevnih upraviteljev
Čezmejni geopark na Krasu
Prihodnjo sredo bo na Opčinah delavnica odprta za javnost - Pobudniki se navdihujejo pri že obstoječem Geoparku Idrija
Vzpostavitev čezmejnega geoparka na Krasu postaja vse bolj realna možnost, v okviru katere bi bil mogoč trajnostni razvoj, zlasti v smeri geoturizma, s čimer bi se izognili statusu zavarovanega območja, ki pomeni strožji režim varovanja oziroma strožje omejevanje ekonomske rasti. Več o tej zamisli se je govorilo na včerajšnjem srečanju na sedežu tržaške pokrajine, kjer sta predsednica Maria Theresa Bassa Poropat in podpredsednik Igor Dolenc pojasnila pomen morebitne vzpostavitve geoparka na slovenskem in italijanskem Krasu. Po njunem gre za odlično zastavljeno zamisel, ki je uokvirjena v projekt Kras-Carso, v katerem poleg slovenskih partnerjev sodeluje tudi tržaška pokrajina.
Geopark naj bi se vzpostavil na območju, ki se razteza na 700 kvadratnih kilometrov površine, šlo pa bi za promocijo prostora s celovitim upravljanjem. Podpredsednik Dolenc je izpostavil številne znamenitosti, ki jih že imamo na Krasu, na primer jame in drugo dediščino, ki je že zavarovana in večinoma opremljena s turistično infrastrukturo. Z geoparkom pa bi vse to le povezali in zagotovili enotno upravljanje, je bilo slišati na včerajšnjem srečanju, na katerem so tudi napovedali delavnico z naslovom Geopark na Krasu, ki bo na sporedu prihodnjo sredo, 29. januarja (ob 17. uri), v avditoriju Zadružne kraške banke na Opčinah. Tam bodo predstavili tudi dosedanje rezultate participativnega dela študije, v sklopu katerega so anketirali lokalne prebivalce.
Glavni pomen geoparka Igor Dolenc vidi v promociji skupnega teritorija, poudaril pa je tudi, da geo-
parki ne prinašajo v prostor nobenih omejitev, ne novih režimov, zato so tudi za lokalno prebivalstvo lahko sprejemljivi. Koordinatorji projekta Kras-Carso med lokalnim prebivalstvom še naprej izvajajo anketo, v kateri sprašujejo, kaj oni menijo o ustanovitvi geoparka. Zagovorniki tega so namreč prepričani, da lahko lokalni prebivalci in tudi gospodarstvo prek geoparkov spoznavajo naravo, ki jo imajo, in danosti za razvoj. Če znajo to skupaj zapeljati v zgodbe, ki jih povežejo še z lokalno kulturo, lahko iz tega naredijo izjemno dobro razvojno zgodbo, so prepričani koordinatorji projekta.
Predstavnici projekta iz Sežane sta včeraj tudi poudarili, da se bodo, ko bo zamisel za čezmejni geopark realizirana, potegovali za blagovno znamko geopark, ki služi varovanju dediščine in turizma. V postopek presoje za uvrstitev v evropsko mrežo geoparkov bi geopark Kras lahko šel, ko bo ustrezal vsem določilom, sta povedali včerajšnji gostji, ki sta prepričani, da je namen ustanovitve geoparkov, da se geološke značilnosti pokažejo in da se okoli njih razvije trajnostni turizem.
Naj ponovimo, da se bo o zamisli ustanovitve geo-parka podrobneje govorilo na delavnici prihodnjo sredo, na katero so vabljeni vsi tisti, ki bi lahko od novega geoparka imeli koristi. Vabljeni pa so tudi lokalni prebivalci, ki imajo pomisleke. Te bo poskusil razbliniti predstavnik Geoparka Idrija, ki je bil lani vpisan v svetovno in evropsko mrežo parkov. Gost bo govoril o prednostih in možnosti čezmejnih geoparkov, kot primer dobre prakse pa bo navedel Geopark Idrija. (sč)
/
TRST
Sobota, 25. januarja 2014
5
železarna - 300 v dopolnilno blagajno
Delavci zasedli direkcijo obrata, omizje na Deželi
Predsednica Serracchianijeva in nekateri udeleženci omizja
foto damj@n
Včerajšnji dan je v Trstu ponovno potekal v znamenju usode škedenjske železarne. Delavci so namreč včeraj zjutraj zasedli prostore direkcije obrata, potem ko je družba Lucchini napovedala, da bo zaprosila za izredno dopolnilno blagajno od 4. februarja dalje za tristo delavcev zaradi predvidene ugasnitve plavža spričo napovedanih del. Zaradi tega so sindikati (z izjemo Ugl) oklicali osemur-no stavko, v popoldanskih urah pa je v palači deželne vlade v Trstu zasedalo omizje o železarni, ki ga je sklicala predsednica deželnega odbora Debora Serracc-hiani. Sindikati zahtevajo jasne obveze, da pride čim prej do programskega dogovora, ki bi omogočil objavo razpisa za prodajo obrata, kakor tudi naj plavž še naprej obratuje, kar pa, kot izhaja z včerajšnjega omizja, se ne bo zgodilo.
Zaprtje plavža je potrdil izredni komisar družbe Lucchini Piero Nardi, ki pa se je ponovno obvezal, da bo razpis za prodajo obrata objavljen v čim krajšem času, potem ko bo na voljo programski
dogovor. Za čim prejšnjo dosego tega dogovora je Serracchianijeva poudarila prizadevanje tako deželne uprave kot drugih institucij, glede vprašanja plavža pa je napovedala sklic tehničnega srečanja med sindikati in vodstvom obrata za določitev rokov in načinov izvedbe del. Obenem je komisar Nardi potrdil, da bo koksarna še naprej obratovala in da bo skupina Arvedi, ki se zanima za nakup železarne, zagotovila dobavo premoga.
Čeprav so sinoči delavci zapustili prostore direkcije obrata, sindikati nikakor niso zadovoljni s potekom omizja. Kot nam je poudaril predstavnik Uilm Franco Palman, so zasedbo prekinili, ker obstaja še majhna možnost dogovora, vendar je položaj hud. Do programskega dogovora in objave razpisa za prodajo obrata mora priti čim prej, medtem časom pa mora plavž še naprej obratovati tudi z zmanjšano zmogljivostjo, saj če ga zdaj ugasnejo, ga ne bodo prižgali več. Vtis je, da tokrat železarna res tvega zaprtje.
prizivno sodišče - Pred današnjim odprtjem pravosodnega leta
Reorganizacija sodišč, manj nakopičenega dela
Sodniki in odvetniki se strinjajo, da je stanje v italijanskih zaporih sramotno
Na današnjem odprtju pravosodnega leta bo predsednik tržaškega prizivnega sodišča Mario Trampus poudaril dobro delovanje sodišč v Furlaniji-Julijski krajini in kritične točke, povezane z državnim pravosodnim sistemom. Še največ skrbi vzbujajo prenatrpani zapori, odvetniki pa medtem opozarjajo, da razne italijanske vlade niso pokazale nobene prave vizije, saj so od leta2005 spremenile sodne procese s 17 različnimi zakonskimi in drugimi ukrepi, ki so pogosto med seboj protislovni. V Trstu je slika v primerjavi z italijanskim povprečjem razveseljiva, saj so kazenski in civilni postopki povprečno krajši, malo postopkov zastara, pa tudi število kaznivih dejanj (tudi tatvin in ropov) upada.
Tržaško prizivno sodišče, pod okrilje katerega spadajo vsa sodišča v deželi, je v minulem letu med drugim doživelo velike spremembe - reorganizacijo sodišč ter njihovih oddelkov. Pravosodno ministrstvo je ukinilo sodišče v Tolmeču, hkrati pa tudi (na prigovarjanje samega prizivnega sodišča) ločene oddelke v Palmanovi, Čedadu in San Vitu. Pordenonsko sodišče je prevzelo še urade oddelka v Portogruaru, torej v Venetu. »Reorganizacija ni bila enostavna, uspelo pa nam je izpeljati vse skupaj do konca septembra,« je delo svojih uradov pohvalil Trampus. Opozoril pa je, da bi bilo smiselno reorganizirati posamezne okraje tako, da bodo po velikosti primerljivi, medtem ko sta se pordenonski in videmski okraj močno povečala, goriški in tržaški pa sta nespremenjena. Oddelek v Palmanovi bi morali po njegovem mnenju združiti z goriškim sodiščem, a se to ni zgodilo, ker so se v Palmanovi temu uprli. Predstavniki pordenonskega sodišča pa bodo danes protestirali, ker je ministrstvo povečalo okraj in zagotovilo samo enega sodnika več (ter nobenega tožilca).
Z izjemo goriškega sodišča, ki se sooča s kroničnim in težko rešljivim pomanjkanjem sodnikov (goriško sodišče za sodnike ni privlačno, je dejal), delajo sodišča v Fur-laniji-Julijski krajini zelo dobro. Na območ-
Z leve Roberto Gambel Benussi, Mario Trampus in Renato Romano foto damj@n
ju tržaškega prizivnega sodišča se že sedem let zapored dogaja, da je več zaključenih kot novih postopkov (v zadnjem letu je bilo razmerje 1836 proti 1676), s čimer vztrajno zmanjšujejo število zaostalih postopkov. Število civilnih postopkov se je tako nazadnje zmanjšalo z 2654 na 2369 (-10,9 odstotka). »Statistike nas vsako leto postavljajo na prva mesta v Italiji,« je dejal Trampus. S tem v zvezi je celo namignil, da je šest novih pomožnih sodnikov, ki jih bodo v Trst napotili na podlagi vladnega »odloka za razvoj« (ta odlok predvideva pomoč 400 pomožnih sodnikov pri zmanjševanju števila postopkov), skoraj nepotrebnih, »čeprav izobilje ni nikoli problem«. Na sodiščih v FJK je v letu 2013 zastaralo samo 81 od 1739 kazenskih postopkov (4,7 odstotka), kar je mnogo pod italijanskim povprečjem (19,9 odstotka).
Predsednik tržaške odvetniške zbornice Roberto Gambel Benussi je sicer pohvalil delovanje tukajšnjih sodišč, obžaloval pa je ukinitev tolmeškega sodišča. Zelo kritičen je bil do raznih italijanskih vlad, ki v letih niso znale uvesti prave reforme sodnih
procesov, temveč so vztrajno krpali brez pravih idej. Slabo delujejo tudi izvensodne poravnave sporov, kot so jih reformirali v zadnjih letih, s Trampusom pa sta se strinjala, da je stanje v italijanskih zaporih sramotno. Spoštovanje človekovih pravic je težko dosegljivo, ko je v zaporih 62.536 ljudi namesto 47.709 (v Trstu 763 namesto 548). Gam-bel Benussi meni, da bi izločitev nekaterih kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, lahko pripomogla k reševanju tega vprašanja. Upravni direktor prizivne-ga sodišča Renato Romano pa meni, da je prava rešitev gradnja novih zaporov, saj število zapornikov v Italiji ne presega povprečja v drugih evropskih državah, v ZDA pa je to povprečje veliko večje. Romano je kritičen do reorganizacije uradov mirovnih sodnikov: v deželi naj bi njihovo število zmanjšali z 19 na 5, v resnici pa bodo aprila zaprli samo 10 uradov.
Na današnjem odprtju pravosodnega leta v Trstu bodo navzoči tudi predstavniki okrožnega sodišča in tožilstva iz Kopra ter avstrijskega koroško-štajerskega okrožja. (af)
sodišče
Jovanottijev oder, trije na sojenje
Dobri dve leti po neverjetni nesreči pred Jovanottijevim koncertom v tržaški športni palači, v kateri je umrl mladi delavec Francesco Pinna, se bliža sojenje zaradi uboja iz malomarnosti. Dvema obtožencema bodo sodili po skrajšanem, tretjemu pa po rednem postopku. To je razplet včerajšnje predhodne obravnave pred sodnico Lauro Barresi v Trstu. Skrajšani postopek zadeva Egidia Conteja - pooblaščenega upravitelja podjetja, ki je bilo pristojno za montažo orjaškega odra - in Andreo Guglielma - inženirja, odgovornega za statiko. Organizator koncerta, lastnik podjetja Azalea Promotion Loris Tramontin, se je odločil za proces po rednem postopku. Con-tejev odvetnik Giovanni Borgna je zahteval novo izvedensko poročilo, ki naj bi dodatno pojasnilo, kako se je ogrodje velikega odra zrušilo in pokopalo Pinno ter druge delavce (izvedenca bodo imenovali 24. marca). Včeraj sta bili navzoči tudi oškodovani stranki, med drugim delavec Saidi Bilel (z odvetnikom Rinom Battoclettijem), ki ima trajne poškodbe na nogi. Dužina Pinna se je z zavarovalnicami že dogovorila za odškodnino, ki znaša najmanj milijon evrov. (af)
korzo italia - Manjše tatvine
Aretacija Romuna v središču Trsta
Včeraj okrog 13.10 so mimoidoči na Korzu Italia prisostvovali vznemirljivemu dogodku, priča so bili aretaciji. Karabinjerja v civilu sta nenadoma prijela moškega, ga porinila na tla in ga ukrotila ter tako preprečila, da bi pobegnil. Zatem sta ga s pomočjo tretjega kara-binjerja dvignila in porinila v avtomobil, ki je naglo odpeljal. Bliskovit prizor je ujel naš fotograf (foto Damj@n).
Na mestnem poveljstvu karabinjerjev v Ulici Hermet so pozneje razložili, da je aretiranec romunski državljan, ki so ga zalotili, ko je kradel v tamkajšnjih trgovinah, med drugim tudi v trgovinah Coin in Upim. Operativni oddelek karabinjerjev je vsekakor ugotovil, da je plen skromen. Storilca so na koncu odvedli v tržaški zapor. (af)
trst - V Ul. Pascoli
Nočni karambol
V	noči na petek so policisti nekaj minut po 1. uri prispeli v Ulico Pascoli, saj so jih nekateri mladi poklicali na pomoč zaradi prometne nesreče. Na vogalu z Ul. Gatteri sta trčila avtomobila fiat panda in punto, zatem pa je pando odbilo v parkirana ford ka in peugeot 306. Nastala je večja gmotna škoda, trije mladi vpleteni pa se k sreči niso poškodovali. Oba fiata so odpeljali s pajkom.
Pri Fernetičih prijeli osumljenca
V	četrtek ponoči so karabinjerji med nadzorovanjem obmejnega pasu pri Fer-netičih naleteli na 26-letnega romunskega državljana, ki ima stalno bivališče v bližini Barija v Apuliji. Naposled so mu odvzeli prostost, saj je bil na njegov račun razpisan priporni nalog, in sicer na sodišču v Traniju. Osumljen je izkoriščanja prostitutk, noč je prebil v tržaškem zaporu.
Zalotili in ovadili tatico
Zaradi kraje v trgovini Fontana in drugih bližnjih prodajalnah so karabinjerji v sredo kazensko ovadili 51-letno italijansko državljanko M. G., ki je odnesla oblačila in drugo blago za okrog 120 evrov.
TPPZ vabi na jutrišnjo Baklado
Ob Dnevu spomina na žrtve holokavsta prireja Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič Ba-klado za spomin, mir in sožitje, ki bo jutri (26. t. m.) v Trstu. Zbiranje bo ob 17. uri pri stadionu Grezar pri Sv. Ani, odhod sprevoda z baklami pa bo ob 17.30. Zaključek bo v Rižarni s kratkim nastopom zbora TPPZ. Prireditelji vabijo vse udeležence, da prinesejo cvet v poklon žrtvam Rižarne. V Rižarni je na ogled tudi razstava o zapisih, grafitih, pismih in pričevanjih o edinem taborišču v Italiji, ki je imel krematorijsko peč. Razstavo so odprli v četrtek, pripravili so jo muzej Ri-žarna, združenje bivših deportirancev ANED in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico.
Trije brezplačni filmi o holokavstu
Filmski krožek Charlie Chaplin vabi danes ob 20.30 v dvorano Multicultura (v Ul. Valdirivo 30) na brezplačen ogled filma Good - L'indifferenza del bene režiserja Vicenteja Amorima. Film angleško-nemške ko-produkcije sodi v niz o holokavstu in temelji na istoimenskem gledališkem delu C. P. Taylorja o intelektualcu, ki na Hitlerja najprej gleda z nezaupanjem, potem se za nacizem navduši, na koncu pa spozna resnico o koncentracijskih taboriščih. V torek bodo predvajali film Mi ricordo Anna Frank Alberta Negrina, v četrtek pa La chiave di Sara Gillesa Paquet-Bren-nerja.
Severna liga in nezakoniti priseljenci
Tržaška Severna liga prireja danes od 9. do 10. ure blizu tržaškega sodišča protest ob odprtju pravosodnega leta. Razlog protesta je vladni odlok, ki ukinja kaznivo dejanje nezakonitega priseljevanja. Ob 9.45 bo sledila tiskovna konferenca.
6
Sobota, 25. januarja 2014
KULTURA
/
pokrajina trst - Padec temperature, sneg v višnjih predelih Krasa
Končno zima!
Občina Zgonik izdala navodila za primer sneženja in poledice
Zima je včeraj vendarle pokazala svoj pravi, mrzli in v višjih predelih tudi snežni obraz. V jutranjih urah je temperatura padla, začelo je deževati, zapihala je burja, na Pesku pa so snežinke pobelile krajino.
Sneg ni povzročil hujših preglavic. Kljub temu je Občina Zgonik preventivno izdala navodila občanom v primeru sneženja in poledice, nekakšen vremenski priročnik, ki zna služiti tudi prebivalcem drugih občin in ga zato povzemamo.
Navodila občanom v primeru sneženja in poledice
1.	Vremenski pogoji so pod stalnim nadzorom, tako da v trenutku, ko nastopi verjetnost sneženja in/ali poledice na občinskem območju, so pristojni uradi za to pripravljeni. Če je potrebno, preventivno pošljejo na glavne prometnice vozila za posipavanje soli.
2.	Ko začne snežiti in se sneg nabere do 5 cm v višino, posežejo snežni plugi in občinski delavci. Glavni cilj te faze je omogočiti čim boljši promet po teh cestah in zagotoviti dostop do šol ter ambulant.
3.	Občinsko osebje preveri, ali so pokrajinska vozila že poskrbela za čiščenje pokrajinskih cest, ki prečkajo občinsko območje. Če še niso na terenu, občinsko osebje začne čistiti pokrajinske ceste, po katerih peljejo javna prevozna sredstva (avtobusi, taksiji itd.), in vse ceste, ki v izrednih primerih omogočajo prevoz do bol-
Zimska snežna idila na Pesku
nišnic (rešilcem ipd.), poseg gasilcev in varnostnih sil.
4. Ko sneženje preneha, nastopi nevarnost nastanka ledu in zato se na teren pošljejo vozila za posipavanje soli.
Čiščenje cest
Na Občini se ceste in promet preučijo ter razvrstijo, nato pa se izdela »prednostni seznam« posipavanja soli in čiščenja cest. Prednost imajo:
♦ glavne ceste (tudi pokrajinske, če jih pokrajinska vozila še niso počistila), po ka-
foto damj@n
terih peljejo javna prevozna sredstva (avtobusi, taksiji itd.) in druga reševalna vozila (118, gasilci itd.).
♦	ceste, ki omogočajo prevoz do bolnišnic (rešilcem itd.), izvoz reševalnih vozil in vozil javne varnosti.
♦	posebno pozornost je namenjena dostopu do javnih objektov, zdravstvenih enot in šol.
Kaj lahko naredi občan?
Med sneženjem so tudi sami občani dolžni sodelovati: v takem stanju je tre-
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 25. januarja 2014
DARKO
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01 - Dolžina dneva 9.27 - Luna vzide ob 1.44 in zatone ob 11.50.
Jutri, NEDELJA, 26. januarja 2014
PAVLA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 15/80 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje C.
EI3 Lekarne
Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. januarja 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nano-ški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-
praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
H Šolske vesti
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski OV v Šempolaju za š.l. 2014/15. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do petka, 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v OV. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski OV, bo v ponedeljek, 27. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. Info na tel.: 040-2017370. OSNOVNE ŠOLE VEČSTOPENJSKE ŠOLE v Nabrežini se bodo predstavile in bodo na razpolago na informativnih sestankih: OŠ V. Ščeka v Na-brežini 27. januarja, ob 15.30; OŠ 1. maj 1945 v Zgoniku 28. januarja, ob 15. uri.
OTROŠKI VRTEC PIKI JAKOB, Ul.
Frausin 12, sporoča, da bo dan odprtih vrat 27. januarja, ob 11. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec: Palčica v Ri-cmanjih 27. januarja, ob 16.00; Mavrica v Miljah 3. februarja, ob 16.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA obvešča, da so objavljeni na www.vesnabrezina.it razpisi, ki zapadejo v ponedeljek, 27. januarja: uvajanje angleškega jezika v otroških
vrtcih; projektno delo - deželni projekti VIP 2013/14; deželni projekt za tuje državljane za š.l. 2013/14; projekt SUT - predavanje za učno osebje in za starše.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL
pri Sv. Ivanu sporoča, da bo dan odprtih vrat 27. januarja, v vrtcu v Bar-kovljah (Ul. Vallicula 11). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki od 10. do 11. ure ali od 14. do 15. ure.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo informativni sestanek za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred OŠ P. Tomažič - Trebče v sredo, 29. januarja, ob 15.15.
DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formandum bo 30. januarja, od 14. do 18. ure na sedežu gostinske šole na Fernetičih. Info na tel. 040566360 ali ts@adformandum.org.
U Kino
AMBASCIATORI - 15.30, 18.30, 21.40 »The Wolf of Wall Street«.
CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »La mia classe«; 21.30 »Spaghetti story«.
FELLINI - 19.50, 22.10 »American Hustle«; 16.15, 18.00 »Philomena«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »The counselor - Il pro-curatore«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il capitale umano«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Nebraska«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.45, 22.50 »47 Ronin«; 17.45, 20.15 »Ameriške prevare«; 14.40 »Gremo mi po svoje 2«; 15.15, 19.20 »Herkul: Začetek 3D«; 18.40, 21.25 »Herkul: Začetek«; 15.50, 20.00, 22.00 »Jaz, Frankenstein«; 14.10 »Jelenček Niko 2«; 17.45 »Ledeno kraljestvo«; 15.15, 17.15 »Oblačno z mesnimi kroglicami 2«; 23.00 »Paranormalno«; 13.50, 15.45, 17.20 »Purana na begu 3D«; 16.40 »Purana na begu«; 21.30 »Reševanje Gospoda Banksa«; 19.10 »Skrivnostno življenje Walterja Mit-
a Čestitke
ba svoje navade spremeniti in pripomoči k odpravi nevšečnosti, ki jih povzročajo vremenske razmere.
•	Občani lahko odstranijo sneg pred svojim avtomobilskim dovozom ali zasebnim vhodom. Občani naj si nabavijo sol v trgovinah ali v kmetijskih zadrugah ter si priskrbijo lopate, s katerimi bodo očistili svoje zasebne površine. (Občina Zgo-nik ne nudi soli za posipavanje zasebnih površin)
•	Lastniki trgovskih obratov naj bi počistili pločnik in omogočili prehod pred svojim obratom.
Promet po cestah
•	Uporaba lastnega avtomobila le v izrednih primerih, hitrost je treba zmanjšati in ohraniti varnostno razdaljo.
•	Vožnja po zasneženih poteh z gladkimi pnevmatikami je neprimerna.
•	Svetovana je uporaba verig.
Kako sipati sol, da preprečimo nastanek ledu
Sol lahko uporabimo, da stalimo led omejene debeline: v slučaju silnega sneženja je treba popolnoma odstraniti sneg in posipati sol na led, ki preostane.
•	Količina soli mora biti sorazmerna z debelino ledu: da stalimo 1 cm snega, potrebujemo 40 g na kv. m., in torej z 1 kg soli lahko stalimo 25 kv. m. površine. Večje količine soli lahko poškodujejo tlak.
Naš dragi nono IVAN praznuje danes 80. rojstni dan. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu kličejo vnuki Alan, Luka in Marko.
RUBEN danes 2. rojstni dan imaš. Naj bo zima ali mraz, k tebi pridemo v vas, da se malo poigramo in se s torto posladkamo, da ti zaželimo zdravja na obilo in veliko razigranih dni, to ti voščimo tvoji dragi vsi.
Draga JOSETTE sestrica moja! V plesu metuljčkov ti danes na torti gorijo plamenčki desetih živo-barvnih svečk, ki sem jih priskrbela zate! Imam te rada! Marisol.
JOSETTE! Je deset let odkar osrečuješ naju. Si nama v ponos. Edinstvena. Ti punčka najina delavna, vztrajna. Ti srečna. Energijo nam daješ, ljubezen do tebe bo večna. Mama in tata.
Za našo super JOZI, super super super voščila!!! Teta Erči in stric Robi.
Draga JOSETTE! Ulovi pet poljubčkov pa še pet za tvojih lepih deset let! Kimy in Rassel.
JOSETTE! Tvoj teloh je v šopku zate nastavljen, njegovi cvetovi so letos še večji, močnejši, pa vedno srčkano nežni. Olepšajo in obogatijo naj ti ta pomemben dan. Vse najboljše ti zaželimo vsi tvoji no-noti, pranona in prapranona.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 26. januarja.
Tel. 040-229439
Id Osmice
tyja«; 13.30, 15.00 »Sprehod z dinozavri 3D«; 16.50, 20.30 »Volk iz Wall Street«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 18.00, 22.00 »The Butler - Un mag-giordomo alla Casa Bianca«; 15.15 »Disney - Frozen il regno di ghiac-cio«; 16.50 »Angry games - La ra-gazza con l'uccello di fuoco«; Dvorana 2: 17.00, 19.30, 22.00 »La grande bellezza«; 15.15 »Il castello ma-gico«; 15.30, 18.45 »A spasso con i dinosauri«; Dvorana 3: 17.00 »A spasso con i dinosauri 3D«; 18.30, 20.20, 22.15 »Last Vegas«; 20.30 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 4: 15.50, 20.15 »Tutto sua madre«; 17.30, 19.50, 22.10 »Tutta colpa di Freud«.
SUPER - 15.30 »Piovono polpette 2«; 17.10, 21.00 »C'era una volta a New York«; 19.15 »Blue Jasmine«.
THE SPACE CINEMA - 15.30, 17.25, 20.50, 21.50 »The Wolf of Wall Street«; 14.50, 16.40, 18.30 »A spasso con i dinosauri«; 20.20 »A spasso con i dinosauri 3D«; 22.10 »Capitan Harlock«; 17.35, 21.50 »Last Vegas«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »The Counselor - Il procuratore«; 19.45 »Lo sguardo di Satana - Carrie«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20 »Angry Games - La ragazza con l'uccello di fuoco«; 19.50, 22.10 »I, Frankenstein«; 14.50, 19.00, 21.40 »Tutta colpa di Freud«; 15.20, 17.35 »Frozen -Il regno di ghiacchio«; 15.30 »Un boss in salotto«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.20 »The Wall of Wall Street«; 16.00 »Frozen - Il regno di ghiaccio«; Dvorana 2: 17.45, 20.00 »Nebraska«; 15.40, 22.15 »Il capitale uma-no«; Dvorana 3: 15.00 »A spasso con i dinosauri«; 16.45, 18.30 »A spasso con i dinosauri 3D«; 20.20, 22.15 »I, Frankenstein«; Dvorana 4: 15.20, 17.20, 20.00, 22.00 »Last Vegas«; Dvorana 5: 15.00, 19.50, 22.10 »The counselor - Il procuratore«; 17.15 »The butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«.
IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št. 040229586.
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel.: 040-291498.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876.
V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019.
M Izleti
KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 15. marca, na izlet v Vicenzo z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Mone-tu«, ki je osredotočena na raziskovanju krajinskega upodabljanja. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi v London iz Trsta od torka, 28. do petka, 31. marca. Tel.: 00386-41573326 (Marija).
/
TRST
Sobota, 25. januarja 2014
7
PIHALNI ORKESTER BREG
v sodelovanju s KD Fran Venturini
vabi na
POZDRAV NOVEMU LETU
JUTRI, 26. januarja, ob 17. uri
v centru Anton Ukmar Miro pri Domju
Nastopajo
gojenci glasbene šole, mali kitaristi iz Brega, mladinski ansambel Rock n'bndimi in orkester Breg
S Poslovni oglasi
ADAPTACIJE stanovanj, kopalnic, beljenje, kitanje sten, vodovod, elektrika, talne obloge, zidarska dela.
Delamo na Primorskem in širši okolici.
www.komplet-plus.si 00386 31 381 016
GOSTILNA IŠČE OSEBJE. Mob. 340-1161040
V TRGOVSKEM PREDELU PRO-SEKA dajem v najem 4-sobno prenovljeno stanovanje.
Tel. 040-2528049
V ZGONIKU oddam v najem pisarno.
Mobitel +393351474621
ŽPogteßtw podjetje
(HDfJiUKn Uit
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
PRODAM 4 ZIMSKE GUME, 195 65 15
v odličnem stanju. Cena: 100,00 evrov. Tel.: 338-4312449. PRODAMO avto, škoda felicia iz leta 1998, v dobrem stanju, edini lastnik, 100.000 prevoženih km, za 700,00 evrov. Tel. št.: 340-5706725. RDEČA OVRATNA RUTA (sciarpa), izgubljena v ponedeljek, 13. januarja, na Napoleonski cesti. Kdor jo je našel, lahko pokliče na tel. št.: 333-1136639 ali 040-415551.
□ Obvestila
H Mali oglasi
IŠČEM DELO kot pomočnica ostarelim osebam ali kot hišna pomočnica. Možnost premikanja z lastnim prevoznim sredstvom. Tel.: 333-4970923.
DAJEM na razpolago zemljišče, na sončni strani v Podlonjerju, za obdelavo zelenjave, v zameno za 28 l črnega vina. Tel.: 040-576116.
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot kuhinjska pomočnica, čistilka ali negovalka starejših. Tel. št.: +386 31 624 994.
GOSPO s Padrič, ki se je lani pozanimala za nošo (bluza), bi rada kontak-tirala. Tel. št.: 040-299820.
PRODAJAM nezazidljivo zemljišče v Briščah, 3.794 kv. m., 10.000,00 evrov. Tel.: 349-0645402 (pon. - petek, 8.0017.00).
ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se začenja nov tečaj ac-quafitnessa, ki bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih od 19.45 do 20.30 na Pesku. Vadba v vodi sprošča, izboljša prekrvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celu-litisu. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, pon. 15.00-19.00 in sre. 14.00-18.00 ali www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569.
POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 25. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine vabi stare in nove člane na aperitiv party včlanjevanja danes, 25. januarja, od 18. ure dalje. Sodelujejo društveni plesni skupini, MoPZ Tabor in Nebojsega!
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 26. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: 3355476663 (Vanja).
V SPOMIN NA UBALDA VRABCA: ZCPZ - Trst in župnija Rodik vabita k obletni maši za skladatelja Ubalda Vrabca v nedeljo, 26. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. Sledila bo komemoracija na pokopališču.
DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - Trst vabi stare in nove člane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 27. januarja, ob 19. uri na sedežu na Pa-dričah.
SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije. Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad formandumu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek v ponedeljek, 27. januarja. Vpisovanja na tel.: 040-566360 ali ts@adforman-dum.org.
VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agrituriz-ma. Tečaj bo ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad forman-dumu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Pri-četek v ponedeljek, 27. januarja. Vpisovanja na tel.: 040-566360 ali ts@ad-formandum.org.
MATEMATIKA ZA VSAKOGAR bo na sporedu v torek, 28. januarja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni.
TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji MD Bo-ljunec, vsako sredo zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhod društvenega kombija iz Brega in iz mesta. Info na tel.: 335-8045700.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je Deželni svet SSO sklican v sredo, 29. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
FOTOVIDEO TRST 80 vabi na 14. video foto natečaj Ota Hrovatin, ki se bo vršil marca meseca. Pravilnik na www.trst80.com.
SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE: Center otrok in odraslih Harmonija prireja tečaj slovenščine za otroke in odrasle. Prvo informativno brezplačno srečanje bo potekalo v petek, 31. januarja, ob 17. uri v Ul. Canova 15. Dodatne informacije na center.har-monija@gmail.com.
TELOVADBA S PLESNO AEROBIKO
poteka vsak ponedeljek, ob 19. uri v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vabi SKD Prešeren.
ZUMBA - SKD Drago Bojan nadaljuje s tečajem ob četrtkih, od 18.20 do 19.20 v prostorih Dom Briščiki, v Bri-ščikih 77. Vabljeni na brezplačno, poskusno lekcijo. Info na tel.: 3480633569 (Katia).
PUSTNA SKUPINA LUNA PUHNA s Padrič in iz Gropade bo tudi letos nastopila na pustnih povorkah. Prijave in vpis pri Guštinu na Padričah, od 17. do 21. ure (ne ob torkih). V nekdanjem begunskem taborišču na Padri-čah, kjer potekajo priprave na pust, pa se lahko prijavite ob delavnikih, od 21. ure dalje. Vpis do nedelje, 2. februarja. Info na tel.: 329-4020471, 3290695001 ali 340-2762765.
SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Prvi bo v nedeljo, 2. februarja, naslednji pa v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na lauravenier@tiscali.it. Toplo vabljeni!
KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe na temo »Audio mixing in mastering diy«. Tečaj bo vodil Damjan Križmančič. Informativno srečanje bo v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri na društvenem sedežu, Dom-jo 227 (za banko). Informacije na tel. 347-9534644 ali na damjan.krizman-cic@gmail.com. Toplo vabljeni!
ELIC-SINTESI: umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« za otroke od 6. do 12. leta, pod mentorstvom umetnika Leonarda Calva v soboto, 8. februarja, od 16. do 17. ure na sedežu šole, Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Info na tel. 3334784293, 040-2602395.
TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah bo v mesecu februarju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi in želijo tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo bo v sredo, 12. februarja. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju.
Prireditve
SKD PRIMOREC prireja večer »Na klepetu z Rito in Heleno« (nastopata Tatjana Turco in Valentina Strain) danes, 25. januarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Od 19.00 do 20.30 bo ob aperitivu možnost včlanjevanja. Ob priliki bodo odborniki predstavili letošnji program pobud.
L' ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL prirejata v nedeljo, 26. januarja, ob 17. uri gledališko komedijo v tržaškem narečju »La caccia delle strighe«. Vabljeni!
PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju KD Fran Venturini, vabi v nedeljo, 26. januarja, ob 17. uri na pozdrav novemu letu. Nastopajo gojenci glasbene šole, mali kitaristi iz Brega, mladinski ansambel Rock n' bndi-mi in orkester Breg. Napoveduje Peter Terčon.
SKD BARKOVLJE - Dan kulture v nedeljo, 26. januarja, ob 17.00. Častni gost dr. Peter Weiss, jezikoslovec in član komisije za pripravo novega slovenskega pravopisa pri slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Tema večera: slovenščina med knjižnim jezikom in narečji. Sodelujejo Barkovljanski pevski zbor s solisti (vodi Aleksandra Pertot) in obiskovalci bralne delavnice. Zamisel in povezovanje Ladi Vodopivec. S pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete.
SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrež-ca vabi na ponovitev kulturne prireditve, ki bo v nedeljo, 26. januarja, ob 19. uri v Srenjski hiši v Borštu. Nastopajo: MePZ Slovenec - Slavec, dirigent D. Grbec in dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro v narečju »Top cool«, tekst E. Rapotec, režija A. Corbatto.
TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v nedeljo, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17. uri na stadionu Grezar. Odhod ob 17.30. Zaključek v Rižarni, s kratkim nastopom TPPZ.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 27. januarja, na večer z zgodovinarjem Petrom Stresom. Predstavil bo življenje in delo goriškega politika in predsednika društva Sloga Antona Gregorčiča. Začetek ob 20.30.
UMENTIŠKA ŠOLA UNINT (MFU -Magna Fraternitas Universalis) vabi v ponedeljek, 27. januarja, ob 17.30 na predavanje umetnika Leonarda Calva »Razumeti umetnost - od renesanse do sodobnikov (1. del)«. Knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchiel-li 3, Trst.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Centro Studi Calabresi iz FJK prirejata v torek, 28. januarja, okroglo mizo »Zgodba nekega prijateljstva: Mario La Cava in Slavoj Sla-vik«. O znanem pisatelju iz Kalabrije in tržaškem odvetniku in politiku bosta spregovorila zgodovinar Carlo Spartaco Capogreco ter publicistka in raziskovalka Lida Debeljak Turk. Srečanje, ki bo potekalo pretežno v italijanščini, bo v Salonu srečanj kulturnega krožka zavarovalnice Generali na Trgu Duca degli Abruzzi 1, 7. nadstropje, ob tržaškem nabrežju. Začetek ob 17.30.
V KNJIŽNICI v Divači bo v torek, 28. januarja, ob 18. uri potekalo 7. srečanje potopisnega študijskega krožka »Iz Knjižnice Divača v svet«. Tokratni gost bo Zoran Furlan, ki bo predstavil lepote Venezuele »Venezuela-iz-gubljeni svet«.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU prireja v sredo, 29. januarja, ob 18. uri literarno srečanje. Gost večera bo pisatelj in režiser Marko Sosič, s katerim se bo pogovarjala Jaruška Ma-jovski. Vljudno vabljeni!
SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi na sklop predavanj prof. Jožeta Pirjevca »Prva in druga svetovna vojna ter povojno obdobje«. Predavanje bo 29. januarja, ob 19.45 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici.
TRŽAŠKA KNJIGARNA - MLADIKA -ZTT vabijo na prvo kavo s knjigo v novem letu v sredo, 29. januarja, ob 10. uri. Dijaki klasičnega liceja v Trstu, pod mentorstvom prof. Majde Artač Sturman, bodo razpravljali na temo »Knjiga mlade briga«. Govorili bodo o svojem odnosu do branja in do (elektronske) knjige. Srečanje bo v Tržaški knjigarni ob skodelici kave.
MFU - Magna Fraternitas Universalis
-	Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja v četrtek, 30. januarja, ob 17.30 »Bralni krožek«, t.j. interaktivno srečanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo: Znanost in religija. Moderator dr. Guido Marotta, knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponc-hielli 3, Trst.
SOMPD Vesela pomlad vabi na praznovanje 35-letnice delovanja v dvorano Finžgarjevega doma na Opčinah: v četrtek, 30. januarja, ob 20.00 pogovor o pedagoškem pristopu ustanovitelja Vesele pomladi Franca Po-hajača z avtorico knjige »Note brez pomote« Nežo Hribar. V nedeljo, 2. februarja, ob 16.00 uprizoritev mladinske spevoigre Kresniček Radova-na Gobca v izvedbi OPZ in MlVS Vesela pomlad.
PRAZNOVANJE SV. JANEZA BOSKA
-	Župnija sv. Jerneja ap.- Opčine, MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej ter Društvo Finžgarjev dom vabijo na praznovanje v petek, 31. januarja, v župnijski cerkvi na Opčinah: ob 19. uri bo slovesno sv. mašo oblikoval CPZ SV.
Florijan od Banov pod vodstvom Me-lite Vidau Danieli, ob 20. uri bo koncert okteta Vrtnica iz Nove Gorice.
SKGZ IN SSO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke.
Prispevki
V	spomin na dragega prijatelja Bruna Zobca darujeta Karlo in Emilija 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na drago gospo Dano Moži-na daruje gospa Maja Bitežnik 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Dano Možina darujejo Grgičevi iz Bazovice 50,00 evrov za AŠZ Sloga.
V	spomin na Slavico Hussu vd. Cone-stabo darujeta Štefi in Jana 20,00 evrov za KD Prosek Kontovel.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Uc-cia in Slavko Pieri 50,00 evrov za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ivana Bana darujejo Marina, Elena in Tamara Prašelj 30,00 evrov za ŠK Kontovel.
V	spomin na bratranca Viktorja God-niča in Iva Grilanca daruje Marči 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Slavico Husu in Ivana Bana daruje Ivan Sardoč z družino 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na drago prijateljico Slavico Conestabo in na tovariša Ivana Bana darujeta Anica in Srečko Orel 60,00 evrov za VZPI -ANPI Anton Ukmar Miro, Prosek - Kontovel.
V	spomin na Majino mamo Dano darujeta Zvonka in Franko 30,00 evrov za Dijaški dom.
V	spomin na drago Dano Možina daruje Vida 50,00 evrov za Dijaški dom.
V	spomin na svakinjo Marico Gruden in sestro Vido Rebula daruje Lidia z družino 100,00 evrov za Center za rakasta obolenja - Trst.
Ob obletnici smrti 20-letnega Stojana Plahuta, padlega na Pedrovem, darujeta sestri Janka in Tatjana 50,00 evrov za KD Škamperle in 100,00 evrov za ŠD Bor.
V	spomin na Ivana Bana darujejo An-tek, Mitja in Aljoša Terčon 50,00 evrov za AŠZ Jadran.
V	spomin na Ivana Drnovščka darujejo Lea, Valentina in Mikela 50,00 evrov za MPZ Lipa in 50,00 evrov za bazovsko cerkev.
V	spomin na Danielo Birsa darujeta Rossana in Milan 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin.
V	spomin na Ivana Bana daruje družina 150,00 evrov za sekcijo VZPI AN-PI - Anton Ukmar Miro, 150,00 evrov za KD Prosek - Kontovel, 150,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk in 150,00 evrov za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Zdenka in Mira z družinama 60,00 evrov za ŠD Kontovel.
V	spomin na Davorina Križmančiča darujeta Dorotea in Silvia 20,00 evrov za Sklad Bubnič - Magajna.
+
Zapustila nas je naša draga
Marija Ščuka (Tončka)
Žalostno vest sporočajo
nečakinji Katjuša in Nataša z Aldom, Paolom in Evo ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v torek, 28. januarja. Pokoj-nica bo ležala v Ulici Costalunga od 11.30 do 13.30. Ob 14. uri bo sledila sveta maša na Proseku in pokop.
Gabrovec, 25. januarja 2014
Pogrebno podjetje Alabarda
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
8
Sobota, 25. januarja 2014
KULTURA
/
manjšine - Na liceju Prešeren delavnica v okviru projekta Lex
Prikaz zaščite Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji
Čezmejni projekt Lex, posvečen analizi, izvajanju in razvoju zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji, prehaja v svojo zadnjo fazo, saj se iztekajo delavnice za dijake slovenskih višjih srednjih šol v Italiji in italijanskih srednjih šol v Sloveniji, na katerih višješolci prejemajo informacije o zgodovini tukajšnjih narodnih skupnosti ter o razvoju pravnih določil in zakonov, ki ščitijo Slovence v Italiji in Italijane v Sloveniji. Na Liceju Franceta Prešerna je tako včeraj dopoldne potekala ena zadnjih delavnic (dve bosta potekali še prihodnji teden v Gorici), ki so se je udeležili dijaki 5.A razreda naravoslovno-multimedijske smeri, 4.B razreda znanstvene smeri in 3. klasičnega liceja klasične smeri, ki so se seznanili z zakoni in pravnimi določili, ki ščitijo slovensko narodno skupnost v Italiji in italijansko narodno skupnost v Sloveniji, spoznali pa so tudi trenutni položaj in delovanje ter najpomembnejše organizacije obeh skupnosti.
O tem jim je govoril predvsem pravnik Andrea Bartole, sicer pripadnik italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, ki je v okviru delavnic zadolžen za prikaz pravnega dela, medtem ko je za zgodovinski prikaz na eni od prejšnjih delavnic že poskrbel zgodovinar Štefan Čok, pripadnik slovenske narodne skupnosti v Italiji. Bartole je pri prikazu zaščite obeh narodnih skupnosti najprej opozoril na nekatere temeljne dokumente, iz katerih izhajajo njune pravice: gre predvsem za splošno deklaracijo o
Dijakom je spregovoril pravnik Andrea Bartole
foto damj@n
človekovih pravicah iz leta 1948, v kateri je govor o enakopravnosti ne glede na spol, raso, jezik in vero in na katero se navezujeta tudi statut Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je nastalo s pariško mirovno pogodbo leta 1947, ter posebni statut Londonskega memoranduma iz leta 1954, s katerim sta si STO razdelili Italija in Jugoslavija in kjer je govor o pravicah obeh manjšin, saj obsega seznam šolskih ustanov, govori o svobodni uporabi jezika, toponomastiki in vidni
dvojezičnosti. Predavatelj je omenil tudi Osimski sporazum iz leta 1975 med Italijo in takratno Jugoslavijo, s katerim se je vsaka stran obvezala, da ohrani notranje ukrepe za varstvo manjšin na isti ravni, kot jo določa posebni statut Londonskega memoranduma, prav tako je omenil tudi evropske dokumente, kot sta npr. Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih iz leta 1992 in Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin iz leta 1995.
V nadaljevanju se je predavatelj osredotočil na pravno zaščito slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji in pri tem izpostavil tudi razlike. Medtem ko v Italiji imamo, poleg italijanske ustave (in z njo povezanih razsodb ustavnega sodišča), zakona in statuta o ustanovitvi Fur-lanije Julijske krajine, šolskih zakonov iz leta 1961 in 1973 še okvirni zakon o zaščiti zgodovinskih manjšin št. 482/1999, zakon o zaščiti Slovencev v Italiji št. 38/2001 in deželni zakon za Slovence št. 26/2007, Italijani v Sloveniji nimajo posebnega zaščitnega zakona, saj so njihove pravice precej podrobno določene v slovenski ustavi ter v približno devetdesetih zakonih, pa tudi v statutih obalnih občin Koper, Izola in Piran.
Seveda je v obeh državah med zapisanim in njegovim izvajanjem lahko tudi velika razlika, prav tako se večkrat zgodi, da imajo pripadniki manjšin sicer priznane določene pravice, ki pa se jih ne poslužujejo, je bilo slišati v okviru delavnice, v začetku katere je udeležence pozdravil Martin Lissiach kot predstavnik vodilnega partnerja projekta, se pravi Slovenske kulturno-gospodarske zveze, udeležil pa se je je tudi direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori je eden od partnerjev projekta) Devan Jagodic.
Z delavnicami, na katerih so po besedah voditeljev dijaki pokazali zanimanje, se zaključuje raziskovalna faza projekta, saj se bodo zdaj posvetili analizi izsledkov, v septembru pa bi moral v Trstu steči tudi posvet. (iž)
cerkev - Nadškofova maša za novinarje
Novinar naj ima jasne pojme o resnici
nšk - Prva Otroška urica v tem letu
Pravljica o Zlatolaski in treh medvedkih
Katoliški novinar se mora izražati prijazno, se pravi s tehnično izkušenostjo in spoštovanjem do oseb, vendar mora imeti jasne pojme o tem, kar zadeva resnico, ki jo je treba braniti in pospeševati. Tako je tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi dejal med pridigo pri tradicionalni maši za novinarje, ki je včeraj dopoldne potekala v Vurnikovi kapeli na škofijskem sedežu ob godu zavetnika novinarjev sv. Frančiška Saleškega (na sliki Foto Damj@n).
Na tradicionalnem srečanju z delavci na področju družbenega obveščanja je nadškof Crepaldi med drugim poudaril, da novinarski poklic, tako kot ostali poklici, sam na sebi sicer ne prinaša svetosti, vendar je to
mogoče, če se nanj gleda z očmi Boga. Pogoj za to pa je najprej, da je treba biti dober novinar, se pravi dobro opravljati svoj poklic. Drugič, novinar mora imeti čisto srce in biti na novinarskem področju pričevalec resnosti, poštenosti, ljubezni do resnice in neodvisnosti od centrov moči. Tretjič, novinar ne sme biti pozoren le na lastno dobro vero, ampak tudi na dobro in objektivno resnico tistega, kar piše. Tako nekateri katoličani in novinarji bojujejo zgrešene bitke oz. bitke drugih, je dejal msgr. Crepaldi, za katerega katoliška vera razsvetljuje tako subjektivno področje vesti in poguma pričevanja kakor tudi objektivno področje resnice in dobrega v zvezi s stvarmi, o katerih novinar piše.
Tudi preteklo sredino popoldne so malčki različnih starosti ustvarjali in se zabavali v prostorih Narodne in študijske knjižnice Trst. Tu je bila na sporedu prva Otroška urica v novem koledarskem letu, pripo-vedovalka Biserka Cesar pa je pripovedovala pravljico z naslovom Zlatolaska in trije medvedki. Ob koncu pripovedovanja je Bi-serka s pomočjo domišljije otroke popeljala še v svet likovnega ustvarjanja.
Pravljici o radovedni deklici je prisluhnilo okrog 20 predšolskih otrok, uro kasneje pa 7 osnovnošolcev. Otroci so z velikim zanimanjem prisluhnili pravljici, ki pripoveduje o deklici, ki se izgubi v gozdu in naleti na čedno hiško, ki jo je medvedja družina začasno zapustila. In kateri otrok ni radoveden, kaj se dogaja za tujimi vrati? Deklica je radovedno kukala in vstopila v tuje prostore, v katerih je raziskovala. V hišici je deklica za-
gledala tri skodelice, tri stole in tri postelje. Vse to različnih velikosti. Poskusila je mleko iz najmanjše skodelice, ki je bila ravno prav topla in mala. Utrujena od novih doživetij se je ulegla na najmanjšo posteljo, ki je bila tudi najbolj udobna, in zaspala ... Vse dokler se medvedja družina ni vrnila domov in v med-vedkovi postelji zagledala spečo Zlatolasko. Ko se je ta prebudila, se je tako ustrašila, da je takoj zbežala iz hišice.
Pravljica je otrokom pomagala razumeti nasprotja kot so: vroče-mrzlo, mehko-trdo, visok-nizek, približala pa jim je tudi števila, štetje in različne barve. Otroci pa so lahko tudi spoznali, da je vedno bolje ubogati starše ... Ob koncu pripovedovanja so mali obiskovalci knjižnice skupaj z Biserko obnovili pravljico, starejši otroci pa so celo dramatizirali pripoved. Prav vsi pa so tudi izstrigli in pobarvali medvedjo družino. (sč)
Članski praznik SKD Tabor s pestrim programom
Pred kratkim je Skd Tabor slavnostno stopilo v novo leto s koncertom Tro-bilnega ansambla Glasbene šole Koper, danes pa vabi v Prosvetni dom na članski praznik, na katerem bodo lahko člani obnovili svojo izkaznico, praznika pa se lahko udeležijo vsi, ki bi radi postali člani Skd Tabor. To bo tudi priložnost, da se članom predstavijo pravice, dolžnosti in olajšave, ki jih imajo. Dan včlanjevanja so poimenovali Aperitiv party, saj se bo dogajanje začelo ob 18.00 in društveni odbor bo ponujal aperitiv s prigrizkom. Za kulturno popestritev pa bodo poskrbele mlade članice društvenih plesnih skupin, pevci moškega zbora, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel »hišni« ansambel Ne-bojsega. V dvorani se bo stalno nekaj dogajalo in to za vse okuse, tako kot je pisano in raznoliko članstvo, ki lahko bistveno pripomore k uspehu in je pravo bogastvo vsakega društva.
Starodobni motocikli danes na ogled v Bazovici
Pred hotelom La Posta v Bazovici bo danes približno od 11. ure do 12.30 na ogled 30 do 40 lepih starodobnih motorjev. Tu bodo namreč imeli postajo udeleženci t. i. Kraškega rally-ja, ki ga že 18. leto zapored prireja Oldtimer klub CMOC iz Ljubljane. Odkar je meja odprta, se udeleženci spustijo vse do tržaške obale.
Sirski pesnik Golan Haji drevi v kavarni S. Marco
Danes z začetkom ob 19. uri bo v kavarni S. Marco v Ul. Battisti 18 v Trstu nenavaden literarni večer. Na njem bo sirski pesnik Golan Haji predstavil svojo zbirko v italijanskem prevodu »L'autunno, qui, e magico e immenso«, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Sirente. Zanimivost je v tem, da je Haji ljubitelj tržaških književnikov od Sabe do Magrisa, ki jih je delno prevedel v arabščino.
Manolo Cocho razstavlja svoja dela v Lux Art Gallery
Danes ob 18. uri bodo v umetnostni galeriji Lux Art Gallery v Ul. Rittmeyer 7 v Trstu odprli razstavo del mehiškega slikarja Manola Cocha. Razstava nosi naslov »Mare primo -the subconscius is the gate of infinity«, nastala pa je v okviru projekta sodelovanja med Italijo in Mehiko. Prireja jo Skupina 78.
Slikar Francesco Leone v galeriji Rettori Tribbio
Danes ob 18. uri bodo v umetnostni galeriji Rettori Tribbio na Starem trgu 6 v Trstu odprli razstavo izbranih del tržaškega slikarja Fran-cesca Leoneja z naslovom »Naredi mi sliko«. Slikarja in njegova dela bo predstavila arhitektka Marianna Accerboni.
Jutri v Kulturnem domu na Proseku Lov na čarovnice
Čeprav naslov komedije nakazuje na lov na čarovnice, čarovnic na Prose-ku ne bo. Na odrskih deskah Kulturnega doma na Proseku bo zaživela zabavna ljubezenska komedija skupine Zercanome. V nedeljo ob 17.00 bo na vrsti igra v tržaškem narečju La caccia delle strighe (Lov na čarovnice), ki sta jo napisala in zrežirala Paola Pipan in Bruna Brosolo. Gledalci bodo lahko prisluhnili raznovrstnim ljubezenskim spletkam in nerodnostim, ki se lahko pripetijo na križarjenu. Vstopnina znaša 6 evrov.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 25. januarja 2014
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Iscemo sanatorje. Šifra: poceni.
Darja Kocbek
Informacije, da sedem ključnih menedžerjev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabe banke na mesec zasluži 92.600 evrov bruto ali več kot 1,1 milijona evrov na leto, direktorja bank Factor in Probanke, ki sta v likvidaciji in sta bili lani podržavljeni, 15 tisoč evrov bruto na mesec, in novica, da novela zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je v postopku sprejemanja v državnem zboru, odpravlja omejitve za plače menedžerjev v podjetjih, ki so v pretežni državni lasti, so v zadnjih dneh sprožile razprave o plačah me-nedžerjev v Sloveniji.
Mesečna plača dveh izvršnih direktorjev DUTB Christopherja Gwil-liama in Janeza Škrubeja znaša 21.500 evrov bruto, če pa bosta dosegla zastavljene cilje, si bosta lahko z variabilnim delom plače letni zaslužek podvojila, kar bi jima na mesec prineslo 43 tisoč evrov bruto. Njuni mesečni plači ustrezata štirikratniku plače predsednika države oziroma plačam štirih ustavnih sodnikov skupaj, poroča časopis Dnevnik. Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji znaša dobrih 1500 evrov, minimalna plača pa je letos 789 evrov bruto.
DUTB je v 100-odstotni državni lasti. Njena naloga je upravljanje slabih terjatev, ki jih največje tri državne banke v okviru sanacije prenašajo nanjo in za katere bodo plačali davkoplačevalci. Še preden so banke sploh začele prenašati nanjo svoje slabe terjatve (to so v glavnem krediti, ki so jih podeljevale na lepe oči in mimo bančnih kriterijev, zato jih ne morejo dobiti vrnjenih), je lani deset uslužbencev DUTB pobralo 600 tisoč evrov. Slovenski davkoplačevalci bodo letos za njeno delovanje odšteli 8,8 milijona evrov, prihodnje leto pa vsaj še 1 milijon evrov več. Država je poleg te-
PISMA UREDNIŠTVU
Dan emigranta
Zgodil se je letošnji Dan emigranta. Slučajno ali ne, na njem smo doživeli novost. Lahko bi to bila katerakoli druga slovenska proslava ali prireditev, kjerkoli od Milj do Trbiža. S prisotnostjo predstavnikov italijanskih oblasti ali brez. Bila pa je prisotna ministrica Vlade RS, kot ministrica in ne kot zasebna obiskovalka. Povabili so jo, da nagovori rojake s krajšim priložnostnim pozdravom. Rojake, Slovence, ki so predvsem zaradi italijanske raznarodovalne politike morali v svet s trebuhom za kruhom. Zaradi tiste politike ostali pohabljeni v poznavanju materinščine, v osebni in družbeni samozavesti in samobitnosti. Ki navdušeno ploskajo predsednici Dežele FJK, kot filmski zvezdnici in odrešiteljici (ki pa se je le prišla pokazat in odšla). Navdušeno ploskanje, ki ni ravno znak politične zrelosti naših ljudi, ko se tako čustveno oklepajo simpatične pojavnosti politično cinične in ambiciozne Serracchianijeve. V takem kontekstu, ki bi moral biti jasen občutljivemu in nesebičnemu politiku, je vloga ministra matične države in to ne le pristojnega ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu, s svojo celostno pojavnostjo vlivati novega upanja in samozavesti. Kjer je celostnost mišljena kot odraz sposobnosti in dejanskih namer matične države, da bo stvarno skrbela za zaščito temeljnih interesov pripadnikov lastne narodne skupnosti za mejo. Jezik je temelj temeljev. Je prepoznavanje posameznika kot pripadnika narodu in edina gonilna sila, ki ga veže na skupnost, da v njej razvija svoje sposobnosti tako v gospodarstvu kot v kulturi in drugih oblikah družbenega življenja. Seveda je
ga decembra lani DUTB dokapitalizi-rala z 200 milijoni evrov.
Za DUTB, ki sodi v pristojnost ministrstva za finance, ne veljajo omejitve plač po tako imenovanem La-hovnikovem zakonu, ki je bil sprejet leta 2010 in plače menedžerjev podjetij v pretežni državni lasti omejuje na največ petkratnik povprečne plače zaposlenih v dejavnosti. Ta zakon je bil sprejet na predlog Mateja Lahovnika, ministra za gospodarstvo v prejšnji le-vosredinski vladi socialdemokrata Boruta Pahorja. DUTB je izjemo, da zanjo ne velja Lahovnikov zakon, zagotovila prejšnja desnosredinska vlada Janeza Janše. Na finančnem ministrstvu pravijo, da minister v sedanji levosre-dinski vladi Uroš Čufer s konkretnimi podatki o plačah vodilnih v DUTB ni seznanjen. »Višina plač ter pogodbena razmerja izvršnih direktorjev DUTB so v pristojnosti neizvršnih direktorjev,« so pojasnili za Dnevnik. Menedžerji DUTB pa svoje visoke plače opravičujejo z odgovornostjo in tveganji, ki so jih prevzeli.
Za plači direktorjev Factor banke in Probanke omejitev iz Lahovni-kovega zakona ne velja na podlagi odločitve Banke Slovenije. Tam so pojasnili, da bodo plače izrednih uprav obeh bank uskladili z Lahovnikovim zakonom le, če bo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga zdaj začasno vodi Uroš Čufer, sklenilo, da so te podvržene zakonskim omejitvam, ki veljajo za družbe v državni lasti.
A Lahovnikov zakon ni edini, ki omejuje plače bankirjem.V Banki Slovenije so pri odločanju o plačah izrednih uprav Factor banke in Probanke očitno spregledali določbe zakona o javnih financah. Factor banka je namreč leta 2010 prejela poroštvo države za izdajo obveznic v višini 100 mi-
to le naše mnenje. Ne mislimo ga predavateljsko priučiti ostalim. Niti ministrici, niti Vladi, katere je legitimen politični odraz, ter ima po videnem in slišanem drugačne predstave. Toda kot svobodno mnenje pripadnikov naše narodne skupnosti, podpisani menimo, da ima to mnenje pravico do izraza tako v javnosti, kakor preko demokratičnih vzgibov do odločujočih ustanov. Seveda legitimnih ustanov slovenskega naroda, tako v matici kot v našem zamejstvu. V matični državi se je na dogajanje na Dnevu emigranta povsem upravičeno odzvala članica komisije Državnega Zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, poslanka SDS Mateja Pučnik. Podpisani popolnoma podpiramo njeno odločitev, saj upošteva zaskrbljenost nad površnim postopanjem ministrice Komel, ki je po naši presoji ustvarila neroden precedens. Njen poseg v italijanščini je bil dvakrat daljši od slovenskega in ni bil enakovreden, kot trdi ministrica, temveč tudi vsebinsko okrnjen. Kar je komisija potem odločila, pač odraža večinsko mnenje in je rezultat razmerja političnih sil, s katerim se podpisani ne strinjamo, spoštujemo pa kot uradno demokratično odločitev, čeravno je komisija pomotoma opredelila poseg ministrice le kot pozdrav in ne uraden govor, ker je bil tudi pozdrav uraden. Bi pa pripomnili sledeče : poleg dveh političnih predstavnikov, predstavnika italijanske stranke Partito democratico (podpisani smo odločno proti umestnosti njene prisotnosti v komisiji in sicer pa, po kakšnem ključu ima ta stranka prednost pred ostalimi italijanskimi strankami ? ) in predstavnika stranke Slovenska skupnost, sta bili soudeleženi pri oblikovanju te odločitve komisije, dve za-
lijonov evrov, v zameno za državno pomoč pa so morale banke v skladu z zakonom o javnih financah privoliti v določene omejitve, tudi v zvezi z omejitvijo plač vodilnih. Po podatkih ministrstva za finance se je k omejitvi plač zavezala tudi uprava Factor banke. Po informacijah Dnevnika plače uprave v skladu z omenjeno zavezo niso smele preseči 8500 evrov bruto na mesec.
Omejitve za plače vodilnih v državnih podjetij, ki jih določa La-hovnikov zakon, pa je nameravala odpraviti tudi levosredinska vlada Alenke Bratušek z novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH). To novelo je potrdila pred nekaj meseci. Šele zdaj, pred začetkom obravnave v državnem zboru, je na 23. člen, ki odpravlja omejitve iz njegovega zakona, javnost opozoril Matej Lahov-nik, ki pravi, da bodo menedžerji v gospodarskih družbah v okviru SDH, če bo sporni 23. člen predlagane novele zakona sprejet, spet dobivali vrtoglave plače. Ta člen zakona namreč kot osnovo za odločanje o politiki prejemkov na skupščinah ne določa La-hovnikovega zakona, ampak »zakonodajo, ki ureja delovanje gospodarskih družb«.
Da Lahovnikovega zakona ne gre odpraviti, se politično preračunljivo strinjata predsednik druge največje koalicijske stranke socialdemokratov Igor Lukšič in predsednik najmanjše koalicijske stranke upokojenskega Desusa Karl Erjavec. Levosredinska vladna koalicija Alenke Bratušek bo tako morala sedaj na novo uskladiti tudi novelo zakona o SDH. Glede na to, da so volitve lahko kadarkoli (čeprav uradno šele čez slabi dve leti), je izid tega usklajevanja precej predvidljiv: všečno volivcem bo država sanatorjem svoje lastnine ponudila občutno nižje plače.
Nlfi
sebni organizaciji SKGZ-SSO, ki pod zapeljivim videzom krovnosti, onemogočata naši narodni skupnosti v Italiji demokratično izoblikovanje legitimnega vseljudskega Narodnega Sveta, ali pa vsaj do njegovega izoblikovanja, onemogočata prisotnost predstavnika neopredeljenih Slovencev, katerim bi v sozvočju z resolucijo Državnega Zbora RS (ki priporoča demokratično izvolitev skupnega zastopstva) pripadalo mesto v tej komisiji. Podpisanim je na primer popolnoma onemogočen kakršenkoli vpliv na odločitve upravnih odborov teh dveh organizacij. Obenem sta Organizaciji, z njihovim zgledom in političnimi odločitvami njunih upraviteljev, ki se nelegitimno ponašajo kot predstavniki celotne narodne skupnosti, v precejšnjo škodo našim prizadevanjem pri uveljavljanju osnovnih jezikovnih pravic.
Ne glede na to, kaj je komisija odločila, pozdravljamo dejstvo, da so še vedno v Državnem Zboru rojaki in rojakinje s tako pomembno politično vlogo, katerim slovenščina in slovenstvo še nekaj pomenita. Hvala Mateja Pučnik.
Samo Pahor, Dimitrij Tabaj, Marko Kokoravec, Dimitrij Križman, Pavel Ferluga
kmečka zveza - Na Opčinah
Srečanje o sečnji in upravljanju gozda
S srečanja Kmečke zveze na Opčinah
Pred iztekom lanskega leta je Kmečka zveza, na pobudo svojih članov, priredila v dvorani ZKB na Opčinah srečanje pod naslovom »Sečnja in upravljanje gozda v luči novega deželnega gozdarskega pravilnika«. O tem je govorila funk-cionarka na Gozdarskem inšpektoratu v Trstu in Gorici dr. Antonella Zamaro, ki je zelo sintetično orisala najvažnejša določila, ki jih vsebuje sila zapleten in za območje tržaške pokrajine in Krasa skrajno omejevalen in v bistvu neprimeren pravilnik. Le-tega lahko dobimo na spletu Dežele FJK na strani Direkcije za kmetijstvo in gozdarstvo. Pri tem pa moramo tudi povedati, da v brk še tako deklariranemu administrativnemu poenostavljanju s strani Dežele, je omenjeni pravilnik, preprostemu človeku, težko razumljiv.
Zaradi nepričakovanih službenih obveznosti se srečanja ni udeležil, kot predvideno, načelnik Gozdarskega inšpektorata v Trstu in Gorici, dr. Aldo Ca-vani, ob prisotnosti katerega, bi iz živahne razprave, ki je sledila predstavitvi omenjenega pravilnika, glede na njegove dolgoletne izkušnje in dobro poznavanje teritorija, izšlo morda še katero pojasnilo na določena vprašanja, ki ostajajo še vedno nejasna.
Zamarova se je v glavnem omejila na oris glavnih določil, ki urejujejo sečnjo gozdov na Tržaškem in na Krasu, pri čemer je orisala pravila, ki jih je treba spoštovati, da se izognemo morebitnim globam, ki znajo biti v določenih primerih tudi precej težke.
Deželni pravilnik opredeljuje posege v gozdu na površinah za katere je bil izdelan gozdarski upravljalni plan GUP (v it. piano di gestione forestale), ki je obvezen za gozdove z več ko 200 ha površine in na gozdove, za katere ni bil izdelan omenjeni plan. Na Tržaškem in na Krasu so GUP-e izdelali povečini le srenje in jusi in so zato zasebni gozdovi brez omenjenih planov. V teh veljajo sledeča pravila:
-	a) sečnja v gozdu panjevcu (it. bosco ceduo), v katerem drevesa rastejo iz čoka, je dovoljena brez prijave na gozdarsko upravo v primeru, da poseg ne presega 1.000 m2 površine. Za posege na površinah večjih od 1.000 m2 do 25.000 m2 je potrebna prijava na posebnem obrazcu, ki je na razpolago v uradih Gozdarskega inšpektorata. S tem v zvezi KZ opozarja, da mora Dežela interesentom zagotoviti obrazce za prijavo sečnje tudi v slovenščini! Te mora lastnik gozda vložiti na Gozdarski inšpektorat v Trstu, Gorici ali Vidmu, odvisno od lokacije gozda. Zaradi reorganizacije deželnih uradov in služb pa ni več predvidena možnost oddajanja prijav za sečnjo na okoliške gozdarske podružnice ampak samo, na sedeže pokrajinskih gozdarskih inšpektoratov (PGI).
-	b) sečnja v gozdu semenovcu (it. fustaia ali bosco ad alto fusto), v katerem je več kot 20% dreves zraslo zrasla iz semena. To so povečini borovi gozdovi, ponekod tudi hrastovi in drugih
vrst. Tudi v tovrstnem gozdu je dovoljena sečnja brez predhodne prijave do 50 kubičnih metrov lesa. Za količine večje od 50 m3 do 200 m3 je predvidena prijava na posebnem obrazcu na PGI, ki bo dovoljenje in morebitne predpise izdal v roku 15. dni.
Za posege na površinah večjih od 25.000 m2 v gozdu panjevcu in količine večje od 200 m3 v gozdu semenovcu mora lastnik s pomočjo izvedenca pripraviti gozdarski opis posega (it. scheda forestale), ki ga je treba vložiti na omenjeni Gozdarski inšpektorat. V tem primeru bo slednji dovoljenje in morebitne predpise za sečnjo izdal v roku 60. dni. Novi pravilnik ohranja določilo, ki je bilo predvideno tudi v starem, da če v gozdu pa-njevcu ni bilo posegov (sečenj )več kot 35 let, se smatra, da je ta postal seme-novec in torej podvržen vsem predpisom, ki so predvideni za tovrstne gozdove.
Kar se je na srečanju vsem prisotnim zdelo skrajno nelogično in nesmiselno, je bilo napačno razumljeno določilo, da je treba prijaviti vsak poseg tudi na površinah manjših od 1.000 m2 v gozdu panjevcu in za količine manjše od 50 m3 v gozdu semenovcu, ko gre za sečnjo suhih, poškodovanih in bolnih dreves. Da to ni tako, smo naknadno razčistili na Gozdarskem inšpektoratu, kjer so nam pojasnili, da suha, poškodovana in bolna drevesa, tudi po novem pravilniku lahko sekamo brez prijave vendar ne preko določenih maksimalnih količin (1.000 m2 in 50 m3 ). V starem pravilniku, tako nam zatrjujejo na PGI, je bila sečnja suhih dreves prosta in neomejena.
Kmečka zveza poziva člane in ostale, naj se za potrebna obvestila obrnejo na urade KZ ali na Gozdarski inšpektorat. (eb)
glasba
Festivala Rock Otočec letos ne bo
Enega najbolj priljubljenih rock festivalov na Slovenskem, Rock Otočca, letos ne bo, je za STA povedal Franci Kek. Festival, katerega korenine segajo v leto 1976, je ostal brez Otoškega prizorišča. Lani je sicer gostoval v Ljubljani, a so ljubitelji festivala jasno povedali, da je za njih edina sprejemljiva lokacija Otočec. Upravljavci idilične lokacije ob reki Krki so se odločili, da organizatorjem festivala ne omogočijo izvedbe na jasi za gradom Otočec. Večletna pogodba o najemu lokacije je sicer potekla že leta 2012.
Kot so sporočili organizatorji, obžalujejo, da festivala ne morejo izvesti na Otočcu, zato se poslavljajo skupaj z "Rock Otočec generacijo".
10
Sobota, 25. januarja 2014
KULTURA
/
tržaško operno gledališče verdi - Festival Wunderkammer
Simfonije mest v izvedbi orkestra Collegium Apollineum
Dirigent Marco Feruglio se je pred koncertom spomnil preminulega Claudia Abbada
V ponedeljek je senca lebdela nad koncertnimi dvoranami in gledališči vsega sveta, saj je v mislih glasbenikov in publike odmevala novica o smrti dirigenta Claudia Abbada. Spomnili so se ga tudi v Mali dvorani gledališča Verdi pred začetkom koncerta orkestra Collegium Apollineum. Dirigent Marco Feruglio, ki je tudi umetniški vodja glasbenega programa videmskega gledališča Giovanni da Udine, je v zadnjih mesecih prišel v prvi osebi v stik z zaskrbljujočim poslabšanjem zdravstvenega stanja znamenitega umetnika, saj bi moral Abbado nastopiti februarja letos v Vidmu z orkestrom Mozart (gledališče pa je moralo nadomestiti pričakovani koncert na začetku tega meseca).
Slovo od velikega umetnika pušča občutek velike praznine, ki so ga organizatorji festivala Wunderkammer, glasbeniki in publika tega večera skušali napolniti z glasbo Haydna in Mozarta. Emblematična mojstra klasicistične dobe je povezovala tema koncerta, in sicer simfonije, ki nosijo v naslovu ime mesta. Kot je v uvodnem pozdravu povedala čembalistka Paola Erdas, je ideja modernega mesta danes neločljiva od
koncepta hitrosti, a tudi obe simfoniji na programu sta v določenem smislu nastali v znamenju »naglice«. Simfonija Oxford je nastala v Parizu, a jo je Haydn preimenoval v trenutku, ko se je
revije - Za mlade bralce
Decembrski Pastirček
moral oddolžiti za nepričakovan častni naslov, s katerim so ga počastili v Ox-fordu. Simfonijo Linz pa je Mozart baje napisal v štirih dneh, v zahvalo grofu Thunu za gostoljubnost, s katero ga
TOMIZZEV DUH
je sprejel v Linzu. Za uvod pa so zaz-veneli temni, viharni simfonični inter-ludiji iz Mozartove scenske glasbe za dramo Thamos, König in Ägypten.
Orkester s starimi glasbili Collegium Apollineum sestavljajo sposobni glasbeniki z izkušnjo na področju izvajanja baročne in klasicistične glasbe. Zvok je pohvalno čist, pristop posameznih članov živ in navdušen, dirigent pa je poskrbel za izjemno natančnost skupinskega izvajanja. Velika skrb za matematično jasno razčlenitev skladb in vodenje, ki je težilo k zmanjšanju intenzivnosti barv, pa sta zadušila iskrivost teh skladb, da obe simfoniji nista zadihali s polnimi pljuči.
Za razliko od prejšnjih, jesenskih nizov, se letošnja koncertna sezona festivala Wunderkammer odvija skozi celo leto. Naslednji koncerti bodo marca meseca uvedli v Evropski dan stare glasbe. Že ta konec tedna pa bodo poti stare glasbe priljubljenega festivala zavile v plesno smer z izvedbo tečaja renesančnih plesov, ki ga bo docent Bepi Santuzzo vodil od 25. januarja do 9. februarja (na treh intenzivnih srečanjih) na sedežu društva Eos v Trstu.
ROP
ajdovščina
Razstava del
z likovnih kolonij
V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini so sinoči odprli razstavo del priznanih slovenskih in tujih slikarjev, nastalih na likovnih kolonijah v Šmartnem v Goriških Brdih in Novi Gorici. Na ogled bodo dela 64 umetnikov, ki so v vseh teh letih sodelovali na likovnih kolonijah.
Likovne kolonije, ki so v 80. letih minulega stoletja potekale v Šmartnem v Goriških Brdih, so po dobrem desetletju preselili v Novo Gorico, kjer jih je Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske pripravljajo do leta 2005. Na njih so sodelovali le vabljeni likovni umetniki. Pozneje so enotedenska druženja domačih in tujih likovnih umetnikov nadomestila tridnevna mednarodna druženja v Vipavskem križu, ki še vedno potekajo v spomladanskem času. Letos bodo tam srečanje in ustvarjanje organizirali že desetič po vrsti. Na razstavi se le eden izmed sodelujočih slikarjev predstavlja z dvema slikama, ostali so predstavljeni s po enim delom. Razstava bo odprta do 15. februarja. (STA)
praznično obarvan Bratje in tovariši
Decembrski Pastirček je praznično obarvan in poln prazničnih zgodb in napotkov, likovnega ustvarjanja in naravoslovja. Tu pa so seveda tudi duhovni prispevki, s katerimi se lahko veliko naučimo. Na uvodni strani je pozdrav urednika Marijana Markežiča, ki je mlade uporabnike spomnil, da je mesec december najlepši mesec v letu. Urednik je spomnil, da otroke najprej obišče sv. Miklavž, nato pa še Božiček.
Uvodnemu urednikovemu pozdravu sledijo pesmice in prispevki, ki v besedi in sliki prinašajo zanimive vsebine. Decembrsko vsebino ima pesmica Berte Golob, ki je svojo pesem naslovila December. Ista avtorica je prispevala še eno praznično pesmico. V pesmi Sveta noč lahko bralci berejo o zvezdi, ki naznanja dete. Simpatična je tudi pesmica Vojana Tihomirja Arharja Vse o luni, v kateri lahko izvemo marsikaj zanimivega o luni, ki jo pesnik imenuje tudi rumena buča. Zadnjemu mesecu v koledarskem letu je posvečen tudi prispevek, v katerem je lepo opisan smisel adventnega meseca. Pričakovanju novega leta pa je posvečena tudi rubrika Zanimive igre, ki je tokrat postregla z nasveti za pravo novoletno tekmovanje. Za glasbeno nadarjene otroke je ravnopravšnja uglasbena pesmica Pridi knez miru, ki jo je uglas-bil Dominik Krt.
V naravoslovnih prispevkih lahko spoznamo različne rastline in po-hodniške točke. Rubrika Pastirček nabira nam v tej številki prinaša informacije o poru, ki je znan že iz davnine. Menda so ga gojili že Egipčani in Grki. Striček Maks pa nas je v svojih potepih popeljal v kraj nad Ajdovščino, kjer se nahaja razpotegnjeno oste-nje, rob široke kraške planote Trnovskega gozda med Predmejo in Colom. Ta kraj imenujejo Gora. Striček Maks jo je s svojimi spremljevalci mahnil še proti Otlici in proti izviru Hublja. V stalni rubriki Halo? Tokrat spoznava-
mo, kaj je vesela novica. Avtorica prispevka Paola Bertolini Grudina nam pripoveduje tudi o Bogu in Jezusu ...
Tu so še zgodbe, ki so jih prispevali različni avtorji. Mariza Perat je napisala zgodbico o Marinki, ki neučakano pričakuje sv. Miklavža. Hudomušna je basen Janeza Trdine o zajcu in lisici, ki ji tudi tokrat ni uspelo pretentati zvitega zajčka. Junak v obliki stripa pripovedovane zgodbe Fof pa se je tokrat pogovarjal z lastovko, ki je zaspala in zaradi tega ni odletela v južne kraje. Živalica je glavni protagnist še en zgodbice: Vojan Tihomir Arhar pripoveduje o ježku, ki je za las ušel avtomobilskim gumam. Isti avtor je napisal tudi nagovor sv. Miklavža. Za spretne prstke pa skrbi likovna delavnica Tatjane Ban, ki tokrat otroke uči izdelovati voščilnice v obliki angelčka in snežaka.
Tudi v decembrskem Pastirčku se najdejo zelo preproste naloge z jasnimi navodili za samostojno, zabavno učenje. Nanizane so tudi privlačne naloge za najmlajše šolarje. Pozabiti pa ne smemo tudi rubriko Pastirčkova pošta, ki je tudi tokrat bogata s pismi in risbami šolarjev. (sč)
Milan Rakovac_
Ležim v »celici« in na misel mi pridejo dnevniški zapisi Anteja Cili-ge: Mussolinijev zapor, Stalinovo taborišče, Pavelicevo taborišče. Istran Ante Ciliga je bil med ustanovitelji Komunistične partije Jugoslavije v Vukovarju 1919, organizator antifa-šistične vstaje na Proštini pri Pulju 1920, predavatelj na univerzi Ko-minterne, taboriščnik v Sibiriji, taboriščnik v Jasenovcu, novinar v NDH, po letu 1945 aktivist v hrvaški emigraciji ... O njem sem posnel dokumentarec (ki ga hrvaška televizija ni nikoli predvajala), v katerem pripoveduje, kako jih je v zaporu 1941. obiskal Pavelic »in nas, večinoma komuniste, vprašal, kako nam je. Vsi molčijo, jaz pa sem zbral are-stanstski pogum in rečem: saj veste, zapor kot zapor, ampak tile vaši hudo pretepajo . nastal je molk, sam pa sem se ugriznil v jezik; ej, Ciliga, Ciliga, kdaj te bo pamet srečala!« Ta anekdota mi pride prav, saj se tudi sam znam pohvaliti, da sem v življenju že marsikaj doživel. Le v zaporu nisem bil še nikoli.
Najljubša so mi potepanja po širši domovini (beri Sloveniji ali Italiji). Kot malokrat doslej, tokrat z romarskim pridihom: najprej sva se prejšnji petek bratsko, prijateljsko, človeško objela frančiškan in jaz, brat in brat, brat in tovariš. Potem smo v soboto pod taktirko avstrijskega DJ Marcusa plesali ob pesmih Che Guevari in Emilianu Zapati. Potem sem se v nedeljo zbudil v zaporniški celici . Ljudje moji, če še niste prenočili v ljubljanskem hostlu Celica, bivšem zaporu na Metelkovi, to storite čim prej. Zahtevajte sobo 118, ki je nedotaknjena, skoraj taka, kot je dolga leta bila: dve železni postelji, dva stola, majhna zamrežena lina v
svet, železne rešetke in težka jeklena vrata. In dve umetniški intervenciji, ki hotelsko sobo dodatno definirajo kot kaznjensko celico: glinasti kruh z ribo in uokvirjen del originalnega zidu s spraskanimi grafiti zapornikov. Pod tušem me prešine: iz cevi kaplja voda ali kri članov OF, talcev, mučenikov pod italijansko okupacijo .?
V etno-klubu Zlati zob pevke zbora Kombinat, že 65 jih je. Najprej tekmujejo v kuhanju, potem bleščeč koncert, pod odrom živahno pleše nekaj od njihovih skupno petdestih otrok:
»Naj zaveje duh vstaje/ da porušimo ograje/ naša pest bo kljubovala / diktaturi kapitala/ ay Carmela /ay Carmela/«.
»Prima della guera/ noi stavimo 'ssai ben/ mangnavimo capuzzi/ e lughanighe col cren,/ e inveze adesso a lavorar/ ne tocca 'ndar/ senza magnar./ Cussi ne morirem./ Con te, Lili Marlen .«
Dan prej v portoroškem Avditoriju Osebnost Primorske 2013: Zlato jabolko (pomocaco) sta ex equo prejela predsednik goriških borcev Vladimir Krpan in pater Bogdan Knavs, nekdanji gvardijan samostana na Sveti Gori. Razlog? Maša za padle partizane, talce, interni-rance in druge žrtve vojne, ki je odprla vrata bolj strpnemu, srčnemu in človeškemu pogledu na zgodovino. »Tudi med vojno so duhovniki iz partizanskih vrst pogosto imeli maše,« je ob dogodku poudaril Stanovnik in med njimi naštel Jožeta Lampreta, Franca Šmona in Metoda Mikuža ...
Frančiškan Bogdan Knavs je pomemben za vse nas tu ob Jadranu in širše: še pred prihodom novega papeža je povzdignil glas proti mal-
verzacijam v cerkvi. Ko so ga potem premestili, je na facebooku zapisal: »Cerkveni predstojniki hočejo uveljaviti ne dobrote in usmiljenja, ampak samo svojo voljo in svojo moč. Upam, da bo Nebeški Oče z njimi bolj usmiljen, kot so usmiljeni oni.« In v reviji Ona: »Sem kot proletarec, del ljudstva, navaden človek res tako zanimiv? Apatičnost se mi zdi splošna slovenska značilnost. Bolj bi morali verjeti v to, da obstaja upanje. Res ni vse tako hudo. Bodimo pozitivni. To je dolžnost slehernega kristjana. Vsakega človeka ... Tukaj naj se zbudi vest veljakov in barabinov, ki so pokradli na kupe denarja ... Glede žensk pa - ostanite takšne, kot ste! Bog vas je ustvaril kot nekaj posebnega. Moški z vami ne moremo tekmovati. Ljudje so odprti, pozitivni in spoštljivi. Cenim njihovo bojevitost. Tukaj na meji so se morali bolj boriti in ozemlja ne jemljejo kot nekaj samoumevnega. Všeč mi je borbenost. Ni hujšega kot mlačen človek, ki se vleče kot megla.Tu se res čutim sprejetega. Ja, rad imam Primorsko.« In kot je te dni v uvodniku zapisala Vesna Humar, odgovorna urednica Primorskih novic: »Čudežnost dogodka, ki je ob mizi sprave združila verne in neverujoče, cinike in skeptike, jezne in žalostne, razočarane in upajoče, so prepoznali tudi tisoči bralcev, poslušalcev in gledalcev treh osrednjih primorskih medijev. In tako v svet še enkrat poslali sporočilo o strpnosti in premagovanju razlik, ki ga naš čas še kako potrebuje.«
Fraterija in tovarišija: skupaj, ko je težko. Ko je tako težko kot danes, ta hip.Teologija človeškega bratstva, ideologija enakopravnosti: kako lahko je doseči ravnovesje in kako stežka se tega lotevamo!
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 25. januarja 2014
1 1
italija - Začela se je razprava v poslanski komisiji za ustavne zadeve
Volilni zakon: boj za preference
De Luca: ali župan Salerna ali podtajnik
RIM - V poslanski komisiji za ustavna vprašanja se je včeraj začela razprava o novem volilnem zakonu. Temeljno besedilo, ki ga je pripravil tajnik Demokratske stranke po srečanju s Silviom Berlusconijem, je bilo odobreno z glasovi poslancev Renzijeve stranke, Forze Italia, Državljanske izbire in Nove desne sredine. SEL ni bil prisoten, proti so glasovali predstavnik Gibanja petih zvezd in Severne lige. Temu prvemu glasovanju bo sedaj sledila razprava o amandmajih, ki bo - po napovedih - kar se da vroča. Največje jabolko spora so preference. Renzi in Berlusconi sta se odločila, da slednje ne pridejo v poštev, Al-fano in Vendola zahtevata vključitev preferenc v nov volilni zakon. O zadevi sta včeraj razpravljala Renzijeva pristašica Boschijeva in nekdanji koordinator Ljudstva svobode Verdini. Obe stranki vztrajata pri svojem. Renzi je tudi ponovil, da besedila ni mogoče bistveno
spremeniti. Če pride do bistvenih sprememb, se razprava o volilnem zakonu prekine, če se slednja prekine, pa to vodi v prekinitev zakonodajne dobe (in posledično v predhodne volitve), je napovedal tajnik Demokratske stranke.
Premier Enrico Letta se je zavzel za uvedbo preferenc, kar Renziju ni všeč. Včeraj pa je predsednik vlade napovedal nov sklep, ki naj bi tajniku zmešal štrene: vlada namerava pripraviti nov zakon o konfliktu interesov. Namen je znan: ta ukrep je uperjen proti sedanjemu Renzijevemu »zavezniku v zadevi volilni zakon«, Berlus-coniju. Če bo Demokratska stranka podprla zakon o konfliktu interesov, bo stežka Berlusconi podprl Renzijev volilni zakon. Vodja Forze Italia je včeraj vsekakor potrdil »zaupanje v Renzija«, že spet pa se je obregnil ob sodstvo in sodnike, ki so ga vpisali v seznam preiskovanih oseb v zvezi z afero Ruby.
Letta je podstavil Renziju »bombico« o konfliktu interesov
ansa
Politična kronika včerajšnjega dne beleži še dva dogodka. Poslanci Gibanja petih zvezd so se protestno ulegli na tla, da bi preprečili glasovanje o zaupnici odloku o davku Imu in Bankitalia (ki pa je bil vseeno odobren). Sodišče pa je - po prizivu poslancev Gibanja petih zvezd - razso-
dilo, da župan iz Salerna De Luca ne more istočasno zasedati mesta prvega občana in mesta podtajnika v Let-tovi vladi, in ga razrešilo županske funkcije. De Luca se je pritožil, s čemer je bila razsodba zamrznjena. Sedaj bo imel 30 dni časa za odločitev: ali ostati župan ali podtajnik.
Ukrajinci so se včeraj spomnili ubitih protestnikov
ansa
ukrajina - Predsednik obljublja preoblikovanje vlade, toda pripravljajo se novi protesti
Janukovič z obljubami ponuja roko opoziciji, toda za Klička to ni dovolj in zahteva njegov odhod
tako ljudje v središču Kijeva pripravljajo na nove proteste in konec v četrtek dogovorjene prekinitve spopadov s policisti. Včeraj so tako utrjevali svoje barikade in postavljali nove na postaji podzemne železnice Kreščatik.
Kličko je zato včeraj tudi pozval k posredovanju Zahoda med sprtimi stranmi v Ukrajini. Kot je menil, lahko globoko politično krizo rešita le Evropska unija ali Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). V Kijevu se je včeraj že mudil evropski komisar za širitev Štefan Füle, ki se je med drugim sestal z Janukovičem, a podrobnosti o pogovorih zaenkrat niso znane. Prihodnji teden pa v Ukrajino odhaja še visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton.
Množični protesti v Ukrajini so se začeli že konec novembra, potem ko Janu-kovič pod pritiskom Rusije ni podpisal pri-družitvenega sporazuma z EU. Konec decembra in v začetku januarja so postopoma izgubljali zagon, nato pa so znova s polno silo izbruhnili to nedeljo, potem ko je prejšnji teden parlament na sporen način potrdil omenjeno zakonodajo.
Protesti, ki jih spremlja nasilje, so v sredo terjali prve žrtve, poročajo pa tudi o ugrabitvah opozicijskih aktivistov. Že v torek naj bi tako ugrabili aktivista Jurija Lu-cenka in Jurija Verbickega. Slednjega so kasneje našli mrtvega v gozdu v bližini ukrajinske prestolnice, medtem ko so Lu-cenka našli pretepenega. Od četrtka poleg tega pogrešajo 35-letnega aktivista Dimitra Bulatova iz skupine Avtomajdan, ki organizira proteste proti Janukoviču.
Poleg tega se protesti širijo še na druge dele države. Iz več kot polovice države poročajo, da so protestniki v četrtek zasedli regionalne vladne urade ter v nekaj mestih, med drugim v Lvovu, nato okoli poslopij postavili barikade, da bi se ubranili pred morebitnim policijskim posredovanjem. Ponekod so jih policisti po drugi strani že izgnali iz poslopij in jih pri tem več deset aretirali, piše dpa. Protestniki naj bi med drugim zasedli tudi ministrstvo za kmetijstvo in prehrano v Kijevu.
Kličko pod vse hujšim pritiskom. Jezni protestniki so ga že v četrtek zvečer, ko jih je po večurnih neuspešnih pogovorih z Janukovičem prosil za potrpežljivost in pozval, naj se še naprej ne spopadajo s policisti, izžvižgali in vzklikali »sramota«. (STA)
glasba - V četrtek v Rimu v 88. letu
Umrl skladatelj filmske glasbe Riz Ortolani
RIM - V četrtek je v Rimu umrl italijanski skladatelj filmske glasbe Riz Ortolani (na arhivskem posnetku Ansa), ki so ga cenile generacije italijanskih režiserjev, filmsko glasbo je pisal tudi za Hollywood. Bil je star 87 let.
Ortolani se je rodil leta 1926 v Pesaru. V zgodnjih 50. letih je ustanovil jazz skupino. Prvo filmsko glasbo je napisal za dokumentarec Mondo Cane Paola Cavare in Gualtiera Ja-copettija. Pesem iz tega filma, ki nosi naslov More, mu je prinesla gram-myja. Napisal je glasbo za britanske in ameriške filme, denimo za The Yellow Rolls-Royce (Rumeni rolls-royce, 1964) in The Spy with a Cold Nose (Vohun z mrzlim nosom, 1966).
Med drugim je sodeloval z režiserji, kot so Vittorio De Sica, Di-no Risi in Damiano Damiani. Nazadnje je prispeval glasbo za vestern Quentina Tarantina Django brez okovov, ki je bil nagrajen z oskarjem za najboljši izvirni scenarij, igralec
Christoph Waltz pa je za vlogo lovca na glave Kinga Schultza prejel oskarja za najboljšo stransko vlogo.
Poleg grammyja je Ortolani prejel zlata globusa ter nominaciji za oskarja.
KIJEV - Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je za prihodnji teden obljubil preoblikovanje vlade, razpravo o spremembah sporne zakonodaje, namenjene zatrtju protestniškega gibanja in amnestijo za priprte protestnike, ki niso zagrešili hujših kaznivih dejanj.Predsednik sicer ni pojasnil, ali bo zamenjana celotna vlada ali le nekateri ministri, a poznavalci menijo, da bi lahko odšli le najbolj osovraženi člani vlade, kot sta premier Mikola Azarov in notranji minister Vitalij Zaharčenko. »Skupaj z opozicijo pripravljamo kompromisno rešitev,« je vse, kar je novinarjem povedal Ja-nukovič. Ukrajinski parlament naj bi o koncesijah, ki jih je napovedal predsednik, odločal na izredni seji v torek.
Vodja opozicijske stranke Udar in nekdanji boksarski šampijon Vitalij Kličko je to ponudbo že zavrnil kot nezadostno. »Iti mora Janukovič,« je ponovil pred novinarji v Kijevu. Ob začetku protestov pred skoraj dvema mesecema bi proevropske protestnike zadovoljila odstavitev Zaharčen-ka, pred dvema tednoma bi bil dovolj odstop vlade, a danes ljudje zahtevajo volitve novega predsednika države, je še dejal in Janukoviču očital, da bije vojno proti lastnemu narodu.
Ukrajinski predsednik in opozicija sta na skupnih pogovorih že skušala najti rešitev politične krize, a konkretnih dogovorov še nista dosegla. Kljub pozivom opozicijskih voditeljev Vitalija Klička in Arse-nija Jacenjuka k miru in potrpežljivosti se
Perkovic v rokah nemškega pravosodja
ZAGREB - Hrvaška je nekdanjega visokega uradnika jugoslovanske in hrvaške varnostne službe Josipa Per-koviča včeraj izročila nemškim pravosodnim organom. Do izročitve prihaja dobrega pol leta po tem, ko je Nemčija Hrvaški poslala zahtevo za njegovo izročitev na podlagi evropskega pripornega naloga. Perkovič je v popoldanskih urah že priletel v München.
Hrvaški policisti so okoli 10. ure zjutraj prišli po Perkoviča na njegov dom v Zagrebu. Hrvaško ustavno sodišče je medtem objavilo, da je zavrnilo pritožbo Perkovičevih odvetnikov in zahtevo za začasno zadržanje izročitve. Perkoviča so nato odpeljali do zagrebškega letališča, kjer so ga prevzeli nemški policisti.
Perkovičev odvetnik Ante Nobilo je po današnji izročitvi klienta sklical novinarsko konferenco, na kateri je poudaril, da predaja Perkoviča še ne pomeni tudi dokončne predaje, saj »pravna bitka« še sledi.
Danes neposredna pogajanja med sirsko vlado in opozicijo
ŽENEVA - Mirovna konferenca o Siriji se bo danes nadaljevala s prvimi neposrednimi pogovori med delegacijama sirske vlade in opozicije, je včeraj v Ženevi napovedal posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Lakhdar Brahimi. Kot je še dodal, se bodo neposredni pogovori predvidoma nadaljevali tudi v nedeljo. Brahimi se je v četrtek v švicarskem Montreuxu z delegacijama režima predsednika Bašarja al Asada in sirske opozicije sestal ločeno, medtem ko so bili za danes sprva predvideni neposredni pogovori. A ker mu sprtih strani ni uspelo prepričati, se je tudi včeraj ločeno sestal najprej s predstavniki sirske vlade, popoldne pa še z opozicijo. Opozicija je sicer še včeraj popoldne vztrajala, da bo na neposrednih pogovorih sodelovala le, če se bo delegacija sirske vlade pisno obvezala, da sprejema sporazum Ženeva 1 iz leta 2012. Ta med drugim predvideva odhod Asada z oblasti in imenovanje prehodne vlade. Delegacija sirske vlade pa je zagrozila, da bo danes pogovore v celoti zapustila, če opozicija ne bo pristala na neposredne pogovore.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
29.746,89 +42,28
SOD NAFTE
(159 litrov)
107,58 $ -0,69
EVRO
1,3687 $ +0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
24. januarja, 2014
valute	evro (povprečni tečaj) 24. 1. 23. 1.	
ameriški dolar	1,3687	1,3639
japonski jen	140,18	141,99
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,525	27,490
danska krona	7,4621	7,4622
britanski funt	0,82910	0,82175
madžarski forint	305,65	303,62
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,2080	4,1679
romunski lev	4,5425	4,5293
švedska krona	8,8197	8,7661
švicarski frank	1,2256	1,2317
norveška kron	8,3915	8,3325
hrvaška kuna	7,6451	7,6440
ruski rubel	47,1180	46,4780
turška lira	3,1888	3,1056
avstralski dolar	1,5715	1,5540
braziljski real	3,3004	3,2397
kanadski dolar	1,5141	1,5199
kitajski juan	8,2810	8,2528
indijska rupija	85,6890	84,3960
mehiški peso	18,4583	18,2149
južnoafriški rand	15,2179	14,9595
1 2 Sobota, 25. januarja 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
goriška - Število kaznivih dejanj nižje za 5,8 odstotka
Spletni goljufi nevarnejši od tatov
Spletni goljufi postajajo nevarnejši od tatov. Tudi goriški poštni policisti se ukvarjajo z vse večjim številom kaznivih dejanj, zakrivljenih na spletu. Lani je njihovo število v primerjavi z letom 2012 naraslo za 14,2 odstotka, skupno so jih našteli 297. Verjetno pa je bilo spletnih goljufij še veliko več, saj mnogo ljudi za manjše vsote denarja niti ne vloži prijave. Tudi Goričani se vnamejo v pasti, ki jih na spletu postavljajo spletni goljufi - marsikdo je nakazal neznancem večje ali manjše vsote denarja v prepričanju, da je pomagal prijatelju, številni so kupovali poceni blago, na dom pa ga zatem niso nikoli dobili. Poštni policisti so ugotovili, da je bilo z nakupovanjem blaga v neobstoječih spletnih trgovinah skupno izgubljenih 33.533 evrov, kam in komu so šli pa je izredno težko ugotoviti, saj so spletni goljufi v večini primerov računalniški izvedenci, ki živijo na najrazličnejših koncih sveta. Policisti so obravnavali tudi več bančnih nakazil, ki so jih preko spleta unovčila neznana podjetja - skupno se je nabralo preko 222.673 evrov. Na spletu poleg goljufij poštni policisti obravnavajo še številna druga kazniva dejanja; vedno več je prijav zaradi groženj, na socialnih omrežjih pa je obrekovanje na dnevnem redu. Da je treba biti med nakupovanjem na spletu previdni,
goriška - Prijavili 22-letnega mladeniča
Preko spleta nadlegoval dvanajstletnico iz Catanie
Preko socialnega omrežja Face-book je nadlegoval mladoletnice in zahteval, da mu pošljejo fotografije svojih golih teles. Poštni policisti iz Catanie so zaradi posesti pedopor-nografskega materiala in zaradi nadlegovanja mladoletnic prijavili 22-let-nega mladeniča iz goriške pokrajine. Občine bivanja niso sporočili.
Preiskava se je začela na Siciliji. Profesor neke nižje srednje šole iz Ca-tanie je izvedel, da je neznanec nadlegoval eno izmed njegovih učenk, staro komaj dvanajst let. Po njenih navedbah ji je mladenič grozil, dokler mu ni poslala nekaj golih fotografij. Dvanajstletnica je povedala, da je mladeniča spoznala preko klepeta na socialnem omrežju Facebook. Mladenič se je vseskozi pretvarjal, da je mlajši, saj je tako lažje vzpostavil stik z deklico. Z mladoletno sogovornico je bil
najprej zelo prijazen in prijateljski, deklici je celo pomagal pri pisanju domačih nalog, ko pa je pridobil njeno zaupanje, je začel postavljati zahteve s spolno vsebino.
Poštni policisti iz Catanie so zoper spolnega nadlegovalca uvedli preiskavo, v okviru katere so ugotovili, da so mladeniča v preteklosti že obravnavali zaradi opolzkih dejanj na javnem mestu, zaradi spolnega nasilja in spolnih odnosov z mladoletno osebo. Javno tožilstvo iz Catanie je odredilo preiskavo mladeničevega stanovanja na Goriškem, med katero so policisti zasegli pornografske fotografije, na katerih so bile mladoletnice. Policisti so na svetovnem spletu našli tudi več pogovorov, med katerimi je mladenič pozival mladoletnice, naj mu pošiljajo svoje svoje posnetke svojih golih teles v erotičnih pozah.
Pred računalnikom
goriška - Policija
Sedem tovorov radioaktivnih
Zasegli tudi petsto akumulatorjev
Osebje goriške mejne policije je med lanskim letom zaseglo sedem vagonov, na katerih je bil radioaktivni tovor. »Poudariti je treba, da ni bilo za nikogar nobene nevarnosti. Količina sevanja je bila vsakič zelo nizka, saj je šlo za tovore železa, ki jih italijanske železarne kupujejo na Madžarskem, v Sloveniji in Hrvaški; v bistvu gre za staro železo, ki ga pri nas spet pretopijo, med železnino pa se včasih najde tudi kak kos, ki je radioaktiven,« pojasnjuje goriški kvestor Riccardo Piovesana. Po njegovih besedah sile javnega reda razpolagajo z napravo za ugotavljanje sevanja, ki je nameščena ob nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu. Vlaki z železnim tovorom se peljejo pod napravo; v primeru, da policisti ugotovijo prisotnost radioaktivnega sevanja, vagon prepeljejo na stranski tir, kjer poskrbijo za sanacijo radioaktivnega železja. Če je sevanje zelo nizko, tovor celo odpošljejo nazaj podjetju, ki ga je izvozilo v Italijo, tako da res ni nevarnosti.
Policisti so lani zasegli tudi petsto odra-bljenih akumulatorjev, ki so jih državljani raznih vzhodnoevropskih držav skušali odpeljati v svojo domovino. »Seveda gre v prvi vrsti za kršitve okoljskih zakonov, saj so v akumulatorjih strupene snovi; k temu je treba dodati še kršitve prometnega zakonika zaradi prevoza nevarnih snovi in drugih zakonov, ki urejujejo odlaganje akumulatorjev in ravnanje z njimi,« pravi kvestor Piovesana. Poleg akumulatorjev so mejni policisti lani zasegli še dvaindvajset avtomobilov, 1640 zavojčkov cigaret in triindvajset ponarejenih dokumentov; med letom so obravnavali tudi dva primera zaplembe orožja.
poudarja goriški kvestor Riccardo Piovesana, ki je včeraj v kasarni Massarelli predstavil obračun delovanja za lansko leto. Po njegovih besedah se je število kaznivih dejanj v goriški pokrajini znižalo za 5,8 odstotka v primerjavi z letom 2012; povzročitev telesnih poškodb je bilo za 24,9 odstotka manj, primeri spolnega nadlegovanja so se znižali za 27,3 odstotka, primerov izsiljevanja in ropov je bilo za 3,2 odstotka manj. Večina kaznivih dejanj se je po besedah kvestorja znižala, izjemo poleg spletnih goljufij predstavljajo tatvine po stanovanjih, njihovo število je naraslo za en odstotek. Lani so jih policisti našteli 407, in sicer štiri več kot leta 2012. »Dejansko se število tatvin ni spremenilo; poudariti je treba, da se v Italiji zgodi ena tatvina na minuto, v goriški pokrajini pa nekaj več kot ena na dan. Na Goriškem je za varnost dobro poskrbljeno, kdor trdi nasprotno, bi se moral malce zamisliti nad državnim povprečjem,« poudarja kvestor in pojasnjuje, da so med lanskim letom največje število tatvin obravnavali julija in avgusta, medtem ko jih je bilo decembra manj kot običajno.
Policisti v zadnjih letih posvečajo veliko pozornost tudi varnosti na cestah. Osebje prometne policije je lani odvzelo 393 vozniških dovoljenj in prijavilo 109 voznikov. Prometni policisti so izdali 985 glob zaradi prehitre vožnje, 79 je bilo kaznovanih vinjenih voznikov, šest jih je sedlo za volan pod vplivom drog, kar 845 avtomobilistov pa ni bilo pripetih z varnostnim pasom. Prometni policisti so obravnavali tri smrtne nesreče, dve pa karabinjerji. V celem letu so policisti skupno preverili identiteto 158.215 oseb in pregledali 100.547 vozil.
tržič - Karabinjerji aretirali roparja in nasilneža
Senegalcu iztrgal zapestnice
Devetnajstletni romunski državljan je komaj prestal krajšo zaporno kazen, ker je pretepel žensko iz Ronk - Sedaj že spet sedi v zaporu
#. _


M
Oropal je kramarja in končal v zaporu, iz katerega so ga ravno pred nekaj dnevi izpustili na prostost. 19-letnega romunskega državljana V.C.I. so pred dnevi v središču Tržiča aretirali tržiški karabi-njerji, potem ko je iztrgal iz rok osem zapestnic 33-letnemu kramarju po rodu iz Senegala, ki biva v kraju San Dona di Piave. Kramar je okrog 21. ure pešačil po drevoredu San Marco v Tržiču; namenjen je bil na železniško postajo. Med hojo se mu je naenkrat približal mladenič, ki mu je iz rok iztrgal osem zapestnic, nato pa mu je skušal pobrati še torbo, v kateri je imel Sene-
galec še drugo blago. Kramar torbe ni izpustil, zato je mladenič zbežal le z zapestnicami. Oropani kramar je takoj klical na pomoč tržiške karabinjerje; ena njihova patrulja je bila na delu nedaleč stran zaradi prepira, tako da je takoj stekla iskalna akcija. Karabinjerji so jo kmalu uspešno zaključili, saj so na Trgu Unita izsledili roparja; romunski državljan je pri sebi imel zapestnice, ki so jih karabinjerji takoj zasegli. Medtem ko so senegalskega državljana zaradi udarca v glavo in prsni koš pospremili na tržiško urgenco, so mladeniča iz Romunije priprli in ga pospremili v goriški za-
por. Sodnik je pripor že potrdil, tako da mladenič čaka na nadaljevanje sodnega postopka v zaporu, ki ga sicer že dobro pozna. Septembra lanskega leta je 19-letnik v Ulici SantAmbrogio z glavo udaril 32-let-no žensko iz Ronk, s katero je bil nekaj časa prej v razmerju. V preteklosti je bil mladenič vpleten tudi v številne prepire, zato so mu septembra prepovedali zapustiti Italijo za obdobje tridesetih dni. Ker se tudi po tem ukrepu ni pomiril in so ga spet zalotili pri nadlegovanju ženske, so ga aretirali. Zaprt je bil poltretji mesec, zdaj pa se je v zapor spet vrnil.
nova gorica - Ovadba
Zaposlena v Hitu osumljena zaradi ponarejanja listin
Novogoriška policija je zoper v Hitu zaposleno Matejo Lednik na okrožno državno tožilstvo podala kazensko ovadbo v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja ponarejanje listin. Lednikova je sedaj izvršna direktorica za pravno področje na Hitu in nekdanja desna roka bivšega predsednika uprave Hita Draga Podobnika. Podrobnosti o zadevi včeraj niso bile znane.
»V družbi Hit smo z omenjeno kazensko ovadbo seznanjeni, anonimnega pisma pa ne moremo komentirati,« so včeraj povedali Hitu. Včeraj je bilo namreč na naslove nekaterih medijev poleg omenjenega dokumenta policije poslano še anonimno pismo, ki naj bi ga napisali »zaposleni v Hitu«. Kot je razvidno iz policijskega dokumenta, ki je bil novogoriški enoti Sindikata igralniških delavcev Slovenije (SIDS) poslan že 15. decembra, je policija sum kaznivega dejanja preiskala na podlagi vloge, ki jo je podal SIDS-ov odvetnik. (km)
goriška - Karabinjerji
Prijavili tatici kozmetike, trčila avto in motorno kolo
Karabinjerji iz Tržiča so prijavili dve dekleti zaradi kraje. V nakupovalnem središču Emisfero so v četrtek popoldne opazili, da sta se dve dekleti sumljivo potikali med policami z blagom. Ko sta izstopili iz trgovine, se je izkazalo, da sta v torbici skrili nekaj kozmetičnih izdelkov v skupni vrednosti petdesetih evrov. Karabinjerji so ukradeno blago vrnili upraviteljem trgovine, zatem pa prijavili 19-letno in 25-letno dekle; obe sta državljanki Kosova, ena izmed njiju živi v Tržiču, druga pa v Trstu.
V Gorici pa so karabinjerji 22. januarja obravnavali prometno nesrečo. Na Trgu Saba sta trčila avtomobil in motorno kolo; Fiat Pando je upravljal 54-letni moški, z motornim kolesom pa se je peljal 14-letni mladenič. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljene prednosti; voznik je z avtomobilom zapeljal pred motorno kolo. Štirinajst-
letnik se ni uspel izogniti trčenju, padel je na tla in se lažje poškodoval. Z rešilcem so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi lažjih poškodb.
V prejšnjih dneh so karabinjerji obravnavali še en primer vožnje pod vplivom alkohola in eno krajo. V Ulici Aquileia v Gorici so v četrtek pod večer ustavili za pregled avtomobil, za volanom katerega je sedel 54-letni moški iz Tržiča. Karabinjerji so odredili preizkus alkoholiziranosti, med katerim je moški napihal 1,78 gramov alkohola na liter izdihanega zraka. Karabinjerji so ga nato prijavili zaradi vožnje pod vplivom alkohola, sočasno so mu seveda tudi odvzeli vozniško dovoljenje. Krajo so karabinjerji obravnavali v Gradežu. Prejšnjo noč so neznanci obiskali navtični klub Isonzo v Ulici Punta Sdobba, kjer so ukradli dva izvenkrmna motorja.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 25. januarja 2014
13
gorica-moš - Predvidoma spomladi izbira izvajalca, poleti začetek del
gorica
Dočakali bodo cesto nfvSt'
Z odobritvijo izvršnega načrta je bil na občini narejen še zadnji birokratski korak, ki bo omogočil izgradnjo nove ceste v goriškem predmestju. Ta bo povezala krožišče v Mošu, ki ga je pred nekaj leti med ulicama Codelli in Sport uresničila pokrajina, in tamkajšnjo obrtno cono z državno cesto št. 56, ki vodi čez Sočo proti Štandrežu. Nanjo čakajo predvsem prebivalci Moša in Ločnika, saj jih bo rešila težkega prometa skozi vasi, prispevala pa naj bi tudi h gospodarskemu in infra-strukturnemu razvoju območja, v kolikor bo zagotavljala hitrejšo povezavo med Gorico in Vidmom.
Na podlagi zadnjega občinskega sklepa bo letošnjo pomlad razpisana javna dražba za določitev izvajalca del, ki se bodo predvidoma začela poleti in bodo trajala dvajset mesecev, je nadaljnje korake včeraj napovedal župan Ettore Romoli. Izklicna cena znaša 6.412.232,42 evra, na občini pa računajo na popust, ki pri tovrstnih javnih delih niha med desetimi in sedemnajstimi odstotki. Vzporedno že potekajo priprave na odprtje gradbišča; v tem okviru si tudi prizadevajo, da bi preprečili nevšečnosti za kmete, ki imajo zemljišča na območju gradnje.
Nova cesta bo v večini speljana po ozemlju goriške občine. V dolžino bo merila 1.600 metrov, cestišče bo široko 10,50 metra. Uresničeni bosta dve kroži-šči, na lokaciji pri restavraciji Al Fogolar nadvoz in v bližini prvega krožišča v smeri Moša pa nov kmetijski podvoz. Ker bo cesta medobčinska, bo za njeno vzdrževanje skrbela deželna družba Strade FVG. Agencija ARPA pa bo opravila akustične meritve pred izgradnjo ceste in po njej.
Nova cesta v smeri Moša sodi v tretji sklop del v okviru obsežnega projekta, ki je Gorici že dal dva nova vhoda v mesto: pri ločniškem mostu čez Sočo in pri Štandrežu. Postopek za njeno izgradnjo se je zavlekel, ker sta občini Gorica in Moš morali poiskati najbolj primerno traso, nakar sta morali uskladiti regulacijska načrta, medtem se je državna zakonodaja spreminjala in je bilo treba upoštevati nova določila, morali pa so tudi počakati, da se na upravnem sodišču iztečejo postopki zaradi pritožb zoper razlastitve zemljišč. Preliminarni načrt je bil odobren leta 2009, dokončni načrt leto kasneje, v četrtek pa še izvršni načrt. Če odslej ne bo zatikanja, ki je pri javnih delih sicer fiziološki, bo nova cesta nared leta 2016, si nadejajo na goriški občini.
Del trase nove ceste v goriškem predmestju
CECILE KYENGE
Sinoči odpadel obisk ministrice v Gradišču
V Gradišču včeraj niso dočakali obiska italijanske ministrice za integracijo Cecile Kyenge. V Rimu se je zavlekla vladna seja, zato pa je ministrica zamudila letalo, s katerim bi priletela v Ronke ob 20.05. Ker je bilo Gradišče le prva etapa obiska v Furlaniji-Julijski krajini, pa se je ministrica vkrcala na letalo, ki je v Ronkah pristalo nekaj po 22.30. Ministrica se je zatem že sinoči odpravila na obisk središča Balduc-ci v Zuglianu pri Vidmu, kjer nudijo zatočišče petdesetim priseljencem in ki ga je dvakrat obiskal tudi Dalai Lama. Danes se bo ministrica udeležila posveta v Vidmu, zatem bo svoj obisk zaključila v Pordenonu. Verjetno najpomembnejši del obiska je zadeval ravno Gradišče in še zlasti tamkajšnji center za azilante C ARA. V mestecu ob Soči naj bi ministrico pričakal tudi protestni shod, vendar se je pod večer zbrala le peščica protestni-kov in še ti so odšli domov, ko so okrog 20. ure izvedeli, da ministrice ne bo.
Deželna odbornica o odvzemu rešilca
»Za ljudi ne bo nobene nevšečnosti, nihče ne bo ogrožen, saj ne krčimo storitev, temveč si edino prizadevamo, da bi jih izboljšali s povečanjem učinkovitosti osebja, sredstev in vozil, ki jih imamo na razpolago.« Tako poudarja deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca glede odvzema enega izmed reševalnih vozil goriškemu zdravstvenemu podjetju. Na zadevo smo v našem časopisu opozorili v četrtek, potem ko je deželni svetnik stranke Forza Italia Rodolfo Ziberna vložil svetniško vprašanje na to temo. »Rešilec, o katerem govorimo, ni vezan na urgentne prevoze, ki bodo seveda še naprej zagotovljeni štiriindvajset ur na dan,« poudarja Telescova in pojasnjuje, da omenjeni rešilec zadeva prevoze bolnikov iz ene bolnišnice v drugo ali pa iz bolnišnice na dom. Poleg tega od-bornica poudarja, da sprejeti ukrep ne bo vplival niti na prevoze, ki niso ur-gentni; njihova kakovost ne bo spremenjena kot tudi ne njihovo število. »V sedanjem obdobju splošne gospodarske krize si moramo prizadevati za izboljšanje naših storitev, kar lahko dosežemo le s povečanjem njihove učinkovitosti; le tako lahko kljubujemo znižanju finančnih sredstev, ne da bi hkrati ukinjali storitve,« zaključuje Telescova.
gorica - Prve ohladitve napovedujejo zimo
Še ne sneži, a so že na preži
Občina lahko računa na pet vozil, na uslužbence in na »četo« prostovoljcev - Za preprečevanje nesreč, zastojev in škode pa veliko lahko naredijo občani sami
Živosrebrni stolpec se je včeraj dopoldne spustil na 8 stopinj Celzija, pa so Go-ričani ugotavljali, da je končno nastopila zima. Temu je pritrjevala še okoliščina, da je Lokve pobelil prvi letošnji sneg. Na podlagi vremenskih napovedi sicer ni še pričakovati, da bo snežna odeja legla čez Gorico, kljub temu je občina v stanju pripravljenosti. Zato, da ne bo presenečenj.
Po zagotovilih odbornika za okolje Francesca Del Sordija bodo v primeru potrebe učinkovito odreagirali. »Naša dolžnost je odstraniti sneg samo z javnih površin. Na pločnikih pred hišami, trgovinami, garažami, vhodi na notranja dvorišča ... morajo poskrbeti stanovalci in zasebni lastniki, ki odgovarjajo pred civilnim in kazenskim so-
diščem, če se na primer pešec poškoduje zaradi padca, ker sneg ni bil odstranjen,« je včeraj opozoril odbornik in predstavil izpopolnjen priročnik, ki se ga bo občina držala v primeru sneženja. V njem so navedeni ulice in trgi, kjer bodo najprej ukrepali; prednost bodo seveda imele najbolj prometne ceste in tiste, ki povezujejo mestne četrti. Sledile bodo drugorazredne ulice. Skupno gre za okrog 60 kilometrov cest. Določili so tudi 45 lokacij javnega interesa, kjer bodo najprej počistili: pred sedeži institucij, šolami, bolnišnico, sodiščem, železniško postajo ipd. Med temi pa ni pokopališč, ki jih bodo v primeru obilnega sneženja zaprli, kakor ponekod že lani. Za preprečevanje nesreč, zastojev in škode veliko lahko naredijo obča-
ni sami, ki naj imajo na sebi primerno obutev in avto s snežno opremo, priporočljivo pa se je posluževati javnih prevozov in se ne odpravljati na pot s kolesom ali motociklom. Vsak lastnik hiše naj bo opremljen še z lopato in 5-10 kilogrami soli.
Za pluženje in posipanje s soljo ima občina na voljo pet ustreznih vozil različnih
velikosti. Po potrebi lahko dan in noč vpokliče na delo občinske uslužbence - po šest na izmeno -, ki se bodo lotili čiščenja cest. Na občini so tudi zbrali 37 prostovoljcev, ki se jim bodo pridružili na cestah, plačani pa bodo z vavčerji (deset evrov na uro); interesenti se lahko še prijavijo, obrazec najdejo na spletni strani občine.
nova gorica - Sprejet odlok o oddajanju urbanih vrtov
Bodo mestni vrtičkarji že to pomlad sadili in sejali?
Odlok ureja tudi sedanje vrtičke v mestu
Novogoriški mestni svetniki so na četrtkovi seji sprejeli odlok o urejanju in oddajanju urbanih vrtov v zakup. Občani naj bi z urejanjem vrtov lahko začeli to pomlad. Leto dni stara pobuda o ureditvi vrtov za potrebe meščanov se bo kot kaže vendarle uresničila.
Pobudo, da bi nezazidana stavbna zemljišča v mestu namenili vrtičkarjem, sta že pred letom dni podala svetnika Anton Peršič in Darinka Kozinc. Vse več občanov se namreč zanima za urejanje vrtičkov - nekateri bi se tega radi lotili iz ekonomskih razlogov, saj sta sadje in zelenjava vse dražji, drugi zato, ker cenijo kakovostno lastno pridelavo brez uporabe škropiv, tretji zaradi rekreacije oziroma terapevtskega in socialnega pomena.
Sedanjim trem lokacijam, kjer vrtički že obstajajo, a so zadeve tam precej neurejene - tako iz pravnega vidika kakor vizualnega -, se pridružujejo še dve novi lokaciji: pri policiji in ob potoku Kornu.
Na občini so se zadeve lotili lani. Skupaj s Fakulteto za arhitekturo so pripravili urbanistično delavnico o urejanju
vrtičkov v Novi Gorici. Do četrtkove seje pa ni bil sprejet še niti omenjeni odlok o urejanju in oddajanju urbanih vrtov v zakup, ki je predpogoj za izdelavo pravilnika, po katerem bodo zemljišča oddajali najemnikom. Kritik, da se stvari odvijajo prepočasi, na prejšnji seji v začetku januarja ni manjkalo, svetniki pa so imeli na pripravljeni predlog toliko pripomb, da so se odlok odločili vrniti v drugo branje.
Odlok so svetniki v četrtek vendarle sprejeli. Tako se v občini lotevajo urejanja vprašanja obstoječih vrtov - ti naj bi ne kazali več tako stihijske podobe, urejeni bi bili tudi najemni pogoji s tistimi, ki jih obdelujejo, saj so sedaj nekateri plačevali najemnino, drugi pa ne - in pa tudi vrtov, ki jih bodo uredili na novo.
Na februarski seji naj bi sledilo še sprejetje pravilnika, ki bo med drugim določal pogoje najema in cene. Nekateri svetniki predlagajo tudi, da bi občina do takrat uredila dva vzorčna vrta, kar bi najemnikom olajšalo odločitev za najem ter omogočilo predstavo o tem, kakšen naj bi bil videz urbanih vrtov. (km)
Prvi sneg na Lokvah
foto p.p.k.
Prvi sneg v letošnji zimski sezoni je vendarle zapadel tudi na Lokvah. Včerajšnje ohladitve so prinesle okoli deset centimetrov snežne odeje tudi na Trnovsko-banjško planoto. Ker pa je včeraj tudi pihalo, se moker sneg niti ni dobro oprijemal podlage, tako da je ponekod še vedno na površje kukala trava. Sankanja in drugih snežnih radosti si torej še ne gre obetati. Vremenoslovci sicer za danes popoldan napovedujejo lepo vreme, zato bo vsaj sprehod v snežni idili zagotovo prijeten. Sicer pa so bile včeraj na terenu službe Cestnega podjetja Gorica, ki so posipale in plužile zasnežena vozišča na višjih legah. (km)
1 4 Sobota, 25. januarja 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Ljubljanski rektor Ivan Svetlik na Sloviku
»Desetice niso dovolj,
V	••	I	v • •
ce nisi sposoben rešiti konkretnih problemov«
Ali je prihodnost res v znanju? Po četrtkovem srečanju z rektorjem Univerze v Ljubljani, prof. dr. Ivanom Svetlikom, zgleda, da je res tako, čeprav se v marsikateri državi tega ne zavedajo. Prijeten večer v priredbi Slovenskega izobraževalnega kozor-cija v okviru projekta Inkubator za mlade slovenske podjetnike v Italiji (ki ga sooblikujejo še SDGZ, Servis, ZKB in ustanova Incubatori FVG) je postregel z enournim rektorjevim predavanjem, ki so mu sledila vprašanja ne ravno številne publike, katere polovico so predstavljali univerzitetni študentje. Bivši minister v vladi Republike Slovenije je uvodoma kot primer dobre prakse omenil Južno Korejo, ki ima podoben BDP na prebivalca kot Slovenija, vendar se v njej osemdeset odstotkov mladih odloči za študij na univerzi, tudi proti plačilu. Azijska država zaradi tega nezadržno raste in vsako leto namenja univerzam milijonske vsote denarja za razvojne progra-
me. Če k temu dodamo, da ima v Koreji rektor višji družbeni status kot vladni ministri, je na dlani, da sta naša in njihova kultura na dveh povsem nasprotnih polih.
Prof. Svetlik se je nato bolj poglobljeno posvetil Sloveniji, kjer se ljudje več ukvarjajo z dnevnimi problemi in preteklostjo kot s prihodnostjo. Poleg tega v zadnjih letih prevladuje poseben »modus vivendi«, po katerem v Sloveniji iščejo v drugih krivce za neugoden položaj, imajo nerealen pogled na svet, ni prave vizije za prihodnost, življenje pa je pretežno hedoni-stično usmerjeno. Podobna načela verjetno ne veljajo le za Slovenijo. Predavatelj je bil kritičen tudi do univerzitetnega izobraževalnega sistema, saj daje preveliko težo znanju »kot informaciji«, ne pa znanju kot »razvijanju kompetenc«. »Veliko znanja lahko ljudje pokažejo v trenutku, ko je treba reševati konkretne probleme. Marsikdo pa ima lahko same desetice, z ve-
likimi težavami pa se loti konkretnih zadev. Treba bi bilo bolje razvijati kompe-tence v primerjavi z golim znanjem, kot počenjajo v skandinavskih državah. Delodajalci iščejo kompetence, ne pa znanja, naši diplomiranci veliko vedo, a večkrat ne obvladajo situacije,« je poudaril Svetlik. Tak sistem pa bi bil nedvomno zelo obremenjujoč s finančnega vidika, saj simuliranje konkretnih življenjskih primerov zahteva veliko investicij in delo v maloštevilnih skupinah.
Rektor Univerze v Ljubljani je prepričan, da je sedanji »bolonjski« izobraževalni sistem preveč razdrobljen in specifičen in ne nudi študentom splošnega znanja, ki ga potrebujejo za zaposlitev. V Sloveniji pa je na splošno povprečna izobrazbena raven prebivalstva nizka, izobraževalni sistem pa je premalo učinkovit, saj se preveliko poudarja formalno izobrazbo, ne pa znanja. Visoko inventivnost ovirajo niz-
Na srečanju z rektorjem
ka inovativnost, šibek prenos znanja in nizka stopnja podjetnosti. »Treba je poskrbeti, da znanje generira delovna mesta. Zaradi tega podpiramo inkubatorsko delo, saj mladim želimo pomagati pri ustanavljanju podjetij,« je še povedal Svetlik, ki je svoje predavanja zaključil z optimističnim po-
bumbaca
gledom na prihodnost. »Verjamem, da trditev "prihodnost je v znanju" drži. Treba pa bo še veliko storiti, da bo to tudi empirično dokazano, saj imamo zdaj le izjeme, ki potrjujejo pravilo. Boljši vsekakor najdejo vedno zaposlitev, vendar morajo v to vlagati veliko energij«. (av)
nova gorica - Urejanje mestnega središča
Kritik ne manjka
Na Bevkovem trgu v Novi Gorici že od začetka meseca ropotajo delovni stroji, polemike okrog urejanja mestnega središča pa ne potihnejo. Kritike te investicije so se pravzaprav začele še preden se je začela izvajati. Tedaj je bilo največ pripomb na račun potratnega, 3,6 milijonskega »lišpanja« mesta, ki da v kriznih časih ni najbolj primerno. Kljub temu, da je župan Matej Ar-čon že nekajkrat pojasnil kako in kaj, kritike ne potihnejo. Čeprav na dnevnem redu točke s to vsebino ni bilo, se je razprava na četrtkovem zasedanju mestnega sveta znova večkrat odvijala v to smer.
Za obnovo nekaj več kot 8 tisoč kvadratnih metrov mestnega središča bo občina odštela 2 milijona evrov, milijon je evropskih sredstev, skoraj 600.000 evrov pa prihaja iz naslova bančne garancije Eu-roinvesta. Župan je investicijo že večkrat utemeljeval s pojasnilom, da je infrastruktura pod Bevkovim trgom dotrajana in da jo je treba zato obnoviti. In ker bo mestno središče že »preorano«, bodo priložnost izkoristili še za ureditev ožjega mestnega jedra.
Najbolj vroča razprava o tej investiciji se je odvijala na decembrski seji novogo-riškega mestnega sveta ob sprejemanju ob-
činskega proračuna za letošnje leto. Svetniki so županu očitali, da je pogodbo o posegih v mestno središče z izvajalci že podpisal, šele nato pa so o proračunu odločali na mestnem svetu. Zadeva je skoraj že padla v vodo, saj je večina prisotnih vztrajala, naj se več kot 2 milijona evrov proračunskega denarja nameni za kaj drugega, denimo za razvoj gospodarstva in za odpiranje delovnih mest. Po večurnem dogovarjanju, ki je vključevalo tudi posvet župana in vodij svetniških skupin v županovi pisarni, je denar za obnovo centra mesta ostal v proračunu.
Tudi na zadnji seji je še bilo slišati očitke v to smer. Svetnik Valter Vodopivec je za spornega označil županov podpis pogodbe v vrednosti 3,6 milijona evrov. »Na dan podpisa je imel župan v veljavnih dokumentih zagotovljenih 205.000 evrov,« je opozoril svetnik, ki podpis ocenjuje kot skrajno nedopusten pritisk na svetnike »ali celo ha-zardiranje z občinskim proračunom«. »Kaj pa, če svetniki ne bi podprli te postavke proračuna,« se je spraševal Vodopivec in od župana zahteval tako odgovore kot predstavitev podpisane pogodbe.
Med spremembami, ki jih bo doživel Bevkov trg, je tudi prestavitev spomenika brigadirjem oziroma graditeljem Nove
Gorice. Gre za delo pokojnega akademskega kiparja Zmaga Posege, postavljen pa je bil ob 60. obletnici začetka gradnje mesta. Spomenik je sestavljen iz treh sklopov, ki ločeno stojijo na treh kamnitih stebrih, prikazujejo pa graditelje pri gradnji mesta. Obeležje je bilo postavljeno ob obzidje bližnjega parka, ob njem pa so namestili še dve kamniti klopi, z namenom, da tam postane prostor medsebojnega druženja meščanov. Skupaj z bližnjo maketo Nove Gorice in Ravnikarjevim citatom o gradnji ponosnega mesta, ki naj bi sijalo čez mejo, je spomenik tvoril vsebinsko zaokrožen prostor. Po novih načrtih pa je bil spomenik brigadirjem z Bevkovega trga odstranjen. Prestavljen bo ob fasado mestne hiše na ploščad ob restavraciji Vrtnica, ki se trenutno prenavlja.
Katja Munih
gorica-trst - Bianchini (SEL) na deželi
»Besed že preveč, cas je za dejanja«
Goriški občinski svetnik SEL Livio Bianchini se je v četrtek v Trstu sestal z deželno odbornico za zdravstvo Mario Sandro Telesca in v njej našel pozorno sogovornico. »Srečanje ocenjujem pozitivno, toda besed je že bilo veliko, preveč, čas je za dejanja,« je tržaški pogovor včeraj komentiral Bianchi-ni, od nekdaj najbolj vnet zagovornik goriškega zdravstva.
V Trst je šel zahtevat, da se preprečijo napovedani rezi v zdravstvo, saj v Gorici ni potrat, šel pa je tudi opozorit na že prejeta zagotovila o okrepitvi storitev. »V Gorici so operacije sive mrene na očesu možne le ob ponedeljkih. Od bivšega direktorja zdravstvenega podjetja Marca Bertolija sem sprva prejel zagotovilo, da bodo dodali še en dan, saj so čakalne liste dolge. Nato so me obvestili, da zaradi rezov dodatnega dneva ne bo. Odbornica Telesca pa je sprejela obvezo, da
bosta dodatni dan dobili bolnišnici v Gorici in Tržiču,« je vsebino srečanja povzel Bianchini, ki se je spet zavzel, da se v Gorici omogoči zdravljenje s trombolizo. O tem se bo izrekla strokovna komisija, je bil od-borničin odgovor. Sogovornico je še opozoril na položaj oddelka za duševno zdravje. »Gorica potrebuje zdravnika, ki bo oddelek ponovno postavil na noge,« je prepričan svetnik SEL. Poseben poudarek je bil namenjen čezmejnemu zdravstvu. »Kakor jaz vanj verjame tudi deželna odbornica,« je na osnovi izražene podpore ugotovil Bianchini in pristavil: »Če je vse to res, potem je čas, da iz obljub in zagotovil potegnemo dejanja.«
V ponedeljek se bo vrnil na deželo, kjer se bo na temo dela in zaposlovanja sestal z odbornico Loredano Panariti: »Vsak dan me na ulici ustavljajo ljudje - tako Bianchini -, ki v žepu nimajo niti evra.«
Spomenik brigadirjem bo prestavljen
foto k.m.
gorica - »Na kavi s knjigo« o Brdih in Bricih
Ne gre pričakovati Alojza Gradnika vsako desetletje
Vsebina monografije »Brda in Brici - Strokovni in znanstveni prispevki o Brdih« je v četrtek privabila kar petindvajset poslušalcev v tokrat tesen prostor na koncu Katoliške knjigarne. V zborniku, ki sta ga uredili Tanja Gomiršek in Danila Zu-ljan Kumar, najdemo na 345 straneh 21 prispevkov najrazličnejše vsebine, ki pa so bili že vsi zabeleženi v napovednem članku pred nekaj dnevi.
Med prijetnim kramljanjem sta urednici razčlenili vsebino prispevkov. Vsi so rezultat srečanja, ki je potekalo leta 2009 ob obletnici ljudskega Tabora v Biljani. Tabor so priredili zaradi osveščanja Bricev, ker se je romanizacijski val širil iz Furlanske ravnine v briške doline in holme. Imeli sta kar nekaj težav finančnega in organizacijskega značaja, a sedaj je bogat rezultat pred nami in ga lahko vzamemo v roke ter preberemo marsikaj pomembnega o Brdih.
Tokratno srečanje »Na kavi s knjigo« so razživeli nekateri prisotni avtorji: Branko Marušič, Vlado Klemše, Jurij Rosa, Marija Mercina in specifično sami urednici za
Rekordna udeležba na srečanju ob kavi v Katoliški knjigarni
bumbaca
svoja raziskovalna področja. Posegli so tudi udeleženci s problematiziranjem sedanjega stanja duha na ozemlju, ki gre od Gorice gor do Nadiških dolin. Na eni strani se je število izobražencev po drugi svetovni vojni občutno povečalo, Grad Dobrovo je dolgoročno kulturno žarišče, sicer pa
je zaznati na teritoriju nekakšno bahavo arhitekturo, ki nima kaj dosti skupnega z briško krajino. V ljudeh je čutiti manj zavzetosti za skupno in duhovno v nasprotju z individualizmom, sicer pa je tudi res, da ne moremo pričakovati kakšnega Alojza Gradnika vsako desetletje. (ar)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 25. januarja 2014
15
štandrež - Nocoj premiera
»Prav vsi smo pod kožo krvavi«
Štandreški gledališčniki so tudi v novo sezono stopili z vedrim razpoloženjem in svežim ustvarjalnim zanosom. »Trije vaški svetniki« je naslov najnovejšega odrskega dela, ki ga bo dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež pre-mierno uprizoril nocoj ob 20. uri v domači župnijski dvorani Anton Gregorčič.
Gledališko besedilo, ki je nastalo v nemškem prostoru, je bilo na Slovenskem prvič uprizorjeno leta 1931 v ljubljanski Drami. Avtorja slovenske priredbe sta Peter Militarov in Max Real, ki sta igri dali pridih humorne, satirične burke.
Na intenzivnih vajah, ki so potekale na predvečer generalke, smo se pogo-
Igra »Trije vaški svetniki« je ena izmed petih predstav letošnje abonmajske sezone, a je med najbolj pričakovanimi zaradi nastopa domačih igralcev
foto vas
vorili z režiserjem predstave Jožetom Hrovatom, poklicnim gledališkim igralcem SNG Nova Gorica in mentorjem pri štandreškem dramskem odseku.
V času »vitezovih« bunga bunga zabav in Hollandovih ljubezenskih afer je sporočilnost igre bržkone aktualna, saj v ospredje postavlja skakanja čez plot, ki se dogajajo v oblastniških palačah. »V uprizorjeni veseloigri sem dogajanje presadil v ožji vaški kontekst, kjer se vse vrti okoli Črne Lizike, prebrisane zapeljivke, ki se ji vaški politični veljaki - župan in njegovi svetniki - ne morejo upreti,« pravi Hro-vat in dodaja, da gre za uprizoritev dramskega teksta, ki se ga na slovenskih
odrih poredko igra. O delu z dvanaj-stčlanskim gledališkim ansamblom pa režiser ne prikriva zadovoljstva, saj je skupina izredno uigrana. Zelo so se izkazali tudi nekateri mladi igralci kljub temu, da so zaradi bolezni v ansamblu morali prekiniti vaje za skoraj dober mesec.
Na vprašanje, ali je vzbujati smeh edini namen komedije, Hrovat odgovarja: »Igra se s pomočjo zbadljive satire loteva razgaljenja političnih veljakov - tudi slovenskih -, katerih zunanji videz in obnašanje kažeta na nadpovprečno pametne in moralno čiste ljudi. To je nedvomno tarča posmehovanja. Veseloigra pa zna v končni fazi potegniti tudi svoj nauk. Iz-
kaže se, da smo vsi pod kožo krvavi ...«
Komedija »Trije vaški svetniki«, v kateri nastopajo Božidar Tabaj, Mojca Dolinšek, Roberta Marussi, Egon Cijan, Chiara Mucci, Marko Brajnik, Matej Klanjšček, Daniela Puja, Janez Zore, Ivan Jedrlinič, Marjan Brescia in Andrej Orl, je ena izmed petih predstav letošnje abonmajske sezone, na kateri se predstavljajo gledališke skupine iz Goriške, Tržaške, Slovenije in avstrijske Koroške. Obenem je med najbolj pričakovanimi zaradi nastopa domačih igralcev.
Premiera bo torej drevi, abonmajska ponovitev pa že jutri ob 17. uri ravno tako v župnijski dvorani v Štandrežu. (vas)
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »II castel-
10	magico«; 18.00 - 21.20 »The Wolf of Wall Street«.
Dvorana 2: 15.00 - 16.40 - 18.15 »A spasso con i dinosauri«; 20.40 »The Counselor - Il Procuratore«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.40 »Nebraska«; 21.45 »Zoran, il mio nipote scemo«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »Frozen -
11	regno di ghiaccio«; 18.00 - 21.20 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 »Nebraska«; 15.40 - 22.15 »Il capitale umano«. Dvorana 3: 15.00 »A spasso con i di-nosauri«; 16.45 - 18.30 »A spasso con i dinosauri« (digital 3D); 20.20 -22.15 »I, Frankenstein«. Dvorana 4: 15.20 - 17.20 - 20.00 -22.00 »Last Vegas«.
Dvorana 5: 15.00 - 19.50 - 22.10 »The Counselor -Il Procuratore«; 17.15 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«.
Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimoneja; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 25. januarja, ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Necjarinkolo »Pika Nogavička«; ob 10.30 in 16. uri »Zverjasec« (Julia Donaldson, Milan Dekleva), gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana. V ponedeljek, 27. januarja, ob 18. uri »Roka« (Miha in Maja Nemec), nastopa KD Teater na konfini in SNG Nova Gorica; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
fí Razstave
Gledališče
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 1. februarja »L'airone e il grande fiu-me«, 15. februarja »La grande foresta«, 22. februarja »La citta e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 27. januarja v
ODPRTJE RAZSTAVE »KAMNI SPOMINA« goriškega fotografa Joška Prinčiča bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici v ponedeljek, 27. januarja, ob 18. uri. Fotografa in njegovo delo bo predstavil kritik Saša Quinzi iz Gorice; na ogled bo do 10. februarja.
V GORIŠKI SINAGOGI bo ob dnevu spomina odprtje razstave v ponedeljek, 27. januarja, ob 17. uri. Razstavljali bodo udeleženci umetniških laboratorijev univerze za tretje življenjsko obdobje UTE iz Gorice; na ogled bo do 27. februarja.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: Kekec v Števerjanu v ponedeljek, 27. januarja, ob 17. uri; Mavrica v Bračanu v torek, 28. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 29. januarja, ob 17. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja za starše informativna srečanja s predstavitvijo izobraževalne ponudbe na posameznih vrtcih in šolah: osnovna šola na Vrhu 27. januarja ob 18. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bo-
do v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Ke-kec v Števerjanu v torek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; Mavrica v Bračanu v sredo, 29. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek,
30.	januarja, od 10.30 do 11.30.
DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formandum v Gorici bo 28. januarja od 14. do 18. ure v prostorih Best Western Gorizia Palace; informacije po tel. 0481-81826, go@ad-formandum.org.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: OŠ Zupančič v Gorici v četrtek, 30. januarja, ob 17. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v OŠ Zupančič v Ul. Brolo v Gorici v petek,
31.	januarja, od 8.30 do 10.00.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja s podjetjem Avrigo v dneh 14., 15. in 16. februarja Valentinov vikend v Termah Olimia v Sloveniji. Vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Korzo Verdi 51 v Gorici, ob sredah od 10. do 11. ure čimprej in najkasneje do 29. januarja. Podrobnosti in potek letovanja nudijo organizatorji na sedežu; na račun 100 evrov.
PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo).
Ü3 Obvestila
SPDG - smučarski odsek obvešča, da se bo v nedeljo, 26. januarja, začel tečaj smučanja v kraju Forni di Sopra. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri s parkirišča v Ul. Della Barca v Gorici. Priporoča se točnost.
PUSTNA SKUPINA KD Sovodnje vabi vse zainteresirane, otroke, mlade in odrasle, ki bi se jim želeli letos pridružiti na povorkah, da se prijavijo do
Drevi berlinski glasbeniki
V	goriškem gledališču Verdi bo drevi ob 20.45 nastopila skupina Berlin Comedian Harmonists, ki jo sestavlja šest glasbenikov. Ime so povzeli po skupini, ki je po Nemčiji nastopala vse do leta 1934, ko so jo nacisti razpustili.
Slovo od Micheleja Martine
Pogreb Micheleja Martine, ki je bil poslanec, senator in župan Gorice, bo danes. Krsto bodo pripeljali iz hiše žalosti v Ulici Montesanto 97 v Gorici v cerkev Sv. Ignacija na Travniku, kjer bo ob 11. uri žalni obred; sledil bo pokop na glavnem pokopališču.
Dokumentarec na Gradini
V	sprejemnem centru Gradina bodo danes ob 18.30 predvajali dokumentarec o rezervatu Doberdobskega in Prelosnega jezera, ki ga je v okviru niza »Colori« posnel deželni sedež RAI.
Slovesnost na Pedrovem
Na Pedrovem se bodo danes ob 11.30 spomnili tragičnih dogodkov z dne 26. januarja 1945. Osrednji govornik bo Angel Vidmar, podpredsednik združenja Sever; ob slabem vremenu bo tradicionalna slovesnost v kulturnem domu v Braniku. (km)
V Fari ruski samospevi
Mednarodna operna akademija Križ prireja nocoj ob 20.30 v občinski dvorani na glavnem trgu v Fari koncert »Ruskih samospevov ... in ne samo«. Nastopili bodo solisti z ruskih glasbenih univerz in konservatorijev ter mešani zbor akademije; vstop prost.
ponedeljka, 27. januarja, pri Anji (tel. 348-3245039).
DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE sklicuje redni občni zbor na društvenem sedežu na Palkišču v soboto, 1. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. Priložnost bo za poravnavo članarin, dobrodošli bodo predlogi za nove dejavnosti in pobude. Občni zbor se bo zaključil ob prigrizku s klobasami in zeljem.
H Prireditve
GORIŠKI GOSTINCI, PRIDELOVALCI GORIŠKE ROŽE in občina Gorica vabijo na pobudo »La Rosa di Gorizia a tavola!«, večerje, na katerih bo v različnih receptih kraljevala goriška roža. Ob posebnem jedilniku in krajevnih vinih bodo gostom ponudili tudi literarne trenutke s prebiranjem odlomkov iz raznih knjig, ki omenjajo Gorico; kulturno plat niza bo prirejal novinar Roberto Covaz: v restavraciji Majda danes, 25. januarja, v vinoteki in gostilni Val-dirose 26. januarja ter v gostilnah Primožič 31. januarja, Vecia Gorizia 31. januarja, Ca' Di Pieri 1. februarja, Al Fa-legname 6. februarja, Ai Tre Amici 7. februarja in pri Luni 9. februarja.
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi danes, 25. januarja, ob 20. uri na dan včlanjevanja na sedežu društva. Gost večera bo skupina žensk iz Štandre-ža, ki bo nastopila s skečem.
KULTURNI DOM GORICA, DIJAŠKI DOM IN SLOVIK vabijo na predstavitev knjige Cristiana Procenteseja z naslovom »Educazione e plurilingui-smo. Uno studio sul sistema scolasti-co spagnolo« v torek, 28. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Avtorja in knjigo bosta predstavili Matejka Grgič in Suzana Pertot.
DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE prireja v sredo, 29. januarja, ob 20. uri na društvenem sedežu na Palkišču srečanje z Brunom Santinijem in Mitjo Jurnom, s katerima se bodo pogovorili o pobudah ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne. Organizatorji vabijo vaščane, da se srečanja udeležijo z novimi idejami.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v četrtek, 30. januarja, ob 18. uri v Tu-movi dvorani KB centra na Korzu Verdi 51 v Gorici predavala psihologinja

Prosvetno društvo Štandrež Dramski odsek
Max Real - Peter Militarov Komedija
TRIJE VAŠKI SVETNIKI
Režija Jože Hrovat
Župnijski dom Anton Gregorčič v Štandrežu
Premiera: sobota,
25.	januarja 2014, ob 20. uri
Ponovitev-abonmajska: nedelja,
26.	januarja 2014, ob 17. uri
Informacije in rezervacije sedeža: Tabaj Božidar tel. 0481-20678 od 12. do 14. ure
Ester Ferletič o anksioznosti; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.).
0 Mali oglasi
POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo v dopoldanskem času kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok in kot hišna pomočnica; tel. 003864-0272290.
PRODAM lesene polizdelke - podesti in elemente za ograjo za izdelavo stopnic raznih lesnih vrst; tel. 0481882329 in 393-2989700.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Michele Martina (ob 10.45 iz hiše žalosti v Svetogor-ski ulici - Ul. Montesanto 97) v cerkvi Sv. Ignacija in na glavnem pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.30, Giuseppe Ti-baldi, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Leonilda Vanin vd. Capello (ob 10.50 iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ROMANSU: 14.30, Caterina Cumin vd. Candussi (iz Palmanove) v cerkvi in na pokopališču.
1 2 Sobota, 25. januarja 2014
APrimorski
r	dnevnik

aLU
»Rafa« Nadal tretjič v finalu
MELBOURNE - V polfinalu odprtega teniškega prvenstva Avstralije je prvi igralec sveta Španec Rafael Nadal premagal Švicarja Ro-gerja Federerja v treh nizih s 7:6 (4), 6:3, 6:3. V finalu bo Nadal igral z drugim Švicarjem Stanislasom Wawrinko, ki je že v četrtek ugnal Čeha Tomaša Berdycha. Za Nadala, lani zaradi poškodbe kolena v Avstraliji ni igral, je to tretji finale v Melbournu. Doslej je Nadal v Melbournu slavil le leta 2009, na turnirju za grand slam pa je s Federerjem zadnjič izgubil v finalu Wimbledona leta 2007.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Zmagali Italijanki Erranijeva in Vincijeva
MELBOURNE - Italijanki Sara Errani in Roberta Vinci sta zmagovalki odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu v konkurenci ženskih dvojic. Italijanki, ki sta v polfinalu izločili Slovenko Katarino Srebotnik in Čehinjo Kve-to Peschke, sta za naslov premagali rusko kombinacijo Je-katarino Makarovo in Jeleno Vesnino s 6:4, 3:6, 7:5. Erranijeva in Vincijeva sta tako uspešno ubranili lanski naslov ter drugič zapored zagospodarili v Melbournu.
formula ena
Ime bolida F14 T so
izbrali po spletu
alpsko smučanje - Nemka najhitrejša tudi v ženskem smuku v Cortini, Mazejeva sedma
Maria ne popušča
Slovenska smučarka Tina Maze v Cortini
CORTINA - Tina Maze je po šestem mestu na superveleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Cortini dAmpezzo na smuku osvojila sedmo mesto. Zmagala je Nemka Maria Hôfl-Riesch, druga je bila Tina Weirather iz Liechtensteina, tretja pa presenetljivo Avstrijka Nicole Schmidhofer. Druga Slovenka Maruša Ferk je tekmo končala na 18. mestu, Italijanka Daniela Merig-hetti pa je bila na koncu 8. Nemka, na četrtkovem superveleslalomu je zmago zgrešila za štiri stotinke sekunde, je s prepričljivo zmago še utrdila vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala in smukaškem seštevku. Mazejeva je z novimi 40 točkami trdno na šestem mestu v skupnem seštevku, v posebnem smu-kaškem seštevku pa je peta. Hôfl-Riesc-heva je vpisala še 27. zmago v svetovnem pokalu ter jubilejne 80. stopničke. Pred Cortino je v letošnji sezoni slavila še na obeh smukih v Lake Louisu ter se osmič zavihtela na oder za zmagovalke.
Mazejeva je smuk tako kot superve-leslalom začela kot 19. na startu, ob prihodu v cilj pa je za kasnejšo zmagovalko zaostala 92 stotinke sekunde, kar je bil takrat četrti čas. Črnjanka je bila počasnejša tudi od Američanke Stacey Cook in Av-strijke Anne Fenninger, ki sta smuk končali na petem in šestem mestu. Črnjanka je zmagovalni oder zgrešila za 17 stotink sekunde. Slovensko šampionko sta nato prehiteli Gutova in Weiratherjeva ter presenetljivo še Avstrijka Schmidhoferjeva (+0,75), ki se je na zmagovalni oder povsem nepričakovano prebila z ozadja. Tekmovalka, ki je bila lani prav v Cortini druga v superveleslalomu, je svoje druge stopničke v svetovnem pokalu osvojila z visoko startno številko 39. Drugouvrščena Weiratherjeva je zaostala 31 stotink sekunde, Gutova pa je po avstrijskem presenečenju stopničke zgrešila za pičlo stotinko.
Novih točk se je po 22. mestu na su-perveleslalomu veselila Maruša Ferk, ki je z 18. mestom, z zaostankom 1,63 sekunde si ga je delila s Švedinjo Kajso Kling in Madžarko Edit Miklos, vpisala najboljšo smukaško uvrstitev v sezoni.
Na progi Olympia della Tofane je po padcu odstopila zmagovalka četrtkovega superveleslaloma Avstrijka Elisabeth Gôrgl,
ansa
ki je bila med favoritinjami za stopničke tudi v smuku. Po prvih podatkih Avstrijka ni utrpela hujših poškodb.
V Cortini dAmpezzo bosta na sporedu še dve preizkušnji, danes je na vrsti smuk in jutri superveleslalom. Gre za tekmi, ki bi morali biti na sporedu v Gar-misch-Partekirchnu. Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju pa se bo ženska karavana ustavila še v Kranjski Gori, kjer bosta 1. in 2. februarja na sporedu odpovedana veleslalom in slalom za Zlato lisico.
moški - Slalom
Slovenca brez druge vožnje, Thaler tretji
KITZBÜHEL - Nemec Felix Neureuther je zmagovalec slalom-ske tekme za svetovni pokal alpskih smučarjev v avstrijskem Kitzbühlu. Drugo mesto je osvojil Norvežan Henrik Kristoffersen, ki je zaostal 57 stotink, tretji je bil »azzurro« Patrick Thaler (+ 0,82).Vodilni po prvi vožnji, domačin Marcel Hirscher, je v drugi vožnji naredil napako, povozil količek, se vrnil na progo in končal šele na 24. mestu. Slovencev v drugi vožnji ni bilo, Mitja Valenčič je nastop končal brez uvrstitve že po nekaj zavojih na prvi progi, drugi Slovenec Matic Skube pa je bil s 47. mestom prepočasen za finale.
Prireditelji so že takoj po tekmi v slalomu vse moči usmerili na sosednjo progo, saj je danes na sporedu ena največjih klasičnih dirk sezone, smuk s Streifa. V torek pa čaka slalomiste še zadnja preizkušnja pred Sočijem, slalom pod žarometi v Schladmingu.
nogomet - EP
Italija v prvem, Slovenija pa v tretjem bobnu
NYON - Evropska nogometna zveza je določila nosilce za žreb kvalifikacijskih skupin za evropsko prvenstvo leta 2016 v Franciji. Slovenija se je znašla v tretjem od šestih bobnov, skupaj s Srbijo, Turčijo, Izraelom, Norveško, Slovaško, Romunijo, Avstrijo in Poljsko. Branilka naslova Španija bo ena od devetih nosilk. Ob njej bodo v tej vlogi še Nemčija, Nizozemska, Italija, Anglija, Portugalska, Grčija, Rusija ter Bosna-Hercegovina. Žreb bodo opravili v Ni-ci 23. februarja, 53 ekip pa bodo razdelili v devet skupin, osem s po šestimi članicami in eno s petimi. Uefa je reprezentance razdelila v bobne glede na njihove količnike uspešnosti, v katerih so všteti dosežki po letu 2010. Na EP 2016 se bodo uvrstite prvo- in drugouvršče-ne ekipe iz vsake skupine, pa tudi najboljša tretjeuvrščena ekipa. Vse druge tretjeuvrščene se bodo v dodatnih kvalifikacijah borile za zadnje štiri vstopnice za prvenstvo, na katerem bo ob Franciji prostor še za 23 udeleženk.
WOKING - Naslednji teden se bodo v Jerezu začela prva uradna testiranja nove sezone svetovnega prvenstva formule 1. Večina moštev bo do takrat že predstavila svoje dirkalnike za prihajajočo sezono, nekateri pa so to že storili. Včeraj je novega MP4-29 (na sliki ANSA) predstavil McLaren, Ferrari pa za zdaj le ime bolida F14 T. McLaren je razkril novo orožje, s katerim bodo skušali vrniti ekipo iz Wokinga na pota stare slave. Ferrari bo prvo predstavitev (tako kot McLaren le na spletu) opravil danes, včeraj pa so v ekipi iz Maranella sporočili ime novega bolida. Prvič doslej so izbor prepustili navijačem, ponudili so jim pet možnosti, glasovanje prek socialnih omrežij pa je pritegnilo več kot 1.123.000 privržencev rdečih. Izbrali so ime F14 T, ki je le za nekaj odstotkov premagalo F166 Turbo, na voljo pa so bila še imena F14 Maranel-lo, F14 Scuderia in F616.
FINALE DANSKA - FRANCIJA -Rokometno EP, polfinala: Francija - Španija 30:27, Danska - Hrvaška 29:27, tekma za 5. mesto: Islandija - Poljska 28:27. Jutri: finale 17.30 Danska - Francija.
EA7 KO OB ZVOKU SIRENE - Košarka, evroliga: Efes - EA7 Milan 61:60 (Langford 18 za Milan, Planinič je odločilni koš dosegel v zadnji sekundi z metom iz okrog 25 metrov), Laboral - Olympiakos 70:89 (Begič 4 za Olym.), Kuban - Žalgiris 80:75.
NOGOMET - A-liga, danes: 18.00 Na-poli - Chievo, 20.45 Lazio - Juventus. B-liga: Trapani - Padova 2:1.
športni smerokaz - Kam in kaj konec tedna oziroma prihodnje dni ...
Ženska košarka ali moška odbojka? Dvoranski nogomet: Slovenija proti Italiji
PEŠ NA TEKMO ... Zadnji krog 1. dela ženske A2-lige - Quercambiente Interclub iz Milj in tržaški Calligaris igrata drevi zadnji krog prvega dela sezone. Obe ekipi sta si že pred časom zagotovili nastop v skupini za napredovanje (v to skupino se uvrstijo prve štiri ekipe od vsake od štirih skupin A2-lige), vendar je zadnji krog odločilen za prvo mesto severno-vzhodne skupine, ki omogoča igranje na finalnem turnirju italijanskega pokala za A2-ligašice. Kot prve bodo na igrišče stopile Tržačanke: Calligaris bo ob 18.30 gostil skromno Valmadrero. Obratno čaka ob 20.30 miljski Querciambiente zahtevni deželni derbi z videmskim Li-bertasom, ki ima trenutno na lestvici isto število točk (16) kot Tržačanke in Miljčanke.
NA IZLET ... Finale pokala Slovenije za moške - V dvorani Tabor v Mariboru bo jutri in v ponedeljek potekal zaključni turnir Pokala Slovenije za moške. Na njem nastopajo štiri ekipe. V jutrišnjih polfinalnih nastopih bosta stopili na parket najprej (ob 16. uri) ekipi ACH-ja iz Ljubljane in Calcita iz Kamnika, sledil bo (ob 19.30, neposreden prenos po Tv-Slo) dvoboj Salonit Anhovo - Lunos Maribor. Finale bo v ponedeljek ob 17.30 (ravno tako v neposrednem prenosu po Tv-Slo).
Alternativa 1: V nogometni A-ligi Juventus lovi drevi (ob 20.45) na Olimpicu proti Laziu trinajsto zaporedno prvenstveno zmago (bil bi rekord v zgodovini turinskega kluba), a kot nedeljski izlet predlagamo nam bližjo Verono. Domači Hellas bo (ob uri kosila, ob 12.30) gostil Romo. Gre za dvoboj dveh presenečenj letošnje sezone - Roma je prvi Juventusov zasledovalec, medtem ko je novinec Verona na začasnem šestem mestu - ki igrata zelo napadalen nogomet s postavitvijo 4-3-3.
Slovakinja Dominika Čibulkova
ansa
NA KAVČU ... EP v dvoranskem nogometu - V belgijskem Antwerpenu se bo v torek začelo Evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu (uradni naziv Uefa European Futsal Championship). Gre za deveto izvedbo prvenstva in na njem bosta nastopali tudi reprezentanci Slovenije in Italije. Žreb je nanesel, da sta se obe ekipi znašli v isti skupini, to se pravi C skupini, v kateri je še Azerbajdžan. Slovenija stalno rase in si je nastop na končni fazi EP-ja zagotovila že tretjič zapored, letošnji cilj pa je prva uvrstitev v četrtfinale, to se pravi vsaj drugo mesto v skupini. Najbrž bo za Slovenijo selektorja Andreja Do-
bovičnika odločilna tekma proti nekdanji sovjetski republiki. Tudi italijanski selektor Roberto Menichelli ne skriva ambicij. Italija je pred dvema letoma osvojila bronasto kolajno, enak rezultat pa je dosegla na svetovnem prvenstvu na Tajskem. Tekma med Italijo in Slovenijo, gre tudi za uvodno tekmo C skupine, bo na sporedu v sredo.
Glavni favorit za končno zmago je tudi tokrat Španija, ki je slavila tudi pred dvema letoma na Hrvaškem in je prevladala na kar šestih od dosedanjih osmih izvedb. Največ težav španski izbrani vrsti pa bi lahko povzročale reprezentance Rusije, Portugalske in Italije. V četrtfinale se uvrstita po dve ekipi iz vsake skupine. Finale (v soboto, 8. februarja) bo, kot tudi vse ostale tekme, v športni palači Antwerpen Sportpalais, ki sprejme do 15.000 gledalcev.
Alternativa 1: V Melbournu se zaključuje prvi letošnji Grand Slam turnir v tenisu, Australian Open. Danes zjutraj ob 9.30 bo na sporedu zaključni akt med ženskami. Gre za dokaj presenetljiv finale. Ne toliko zaradi prisotnosti Kitajke Na Li, ki je ta rezultat dosegla že v letih 2011 in 2013, kot za Slovakinjo Čibulkovo, ki je dosegla višek svoje kariere, saj se ni še nikoli doslej prebila do finala grand slam turnirja. Jutri ob 9.30 bo na vrsti še moški finale.
Alternativa 2: V Siguldi (Latvija) bodo danes in jutri podelili evropske naslove v sankanju na umetni progi. Med favoriti v moški konkurenci sta tudi juž-notirolska »azzurra« Armin Zoeggeler (naskakuje tretji evropski naslov) in David Fischnaller. Prvi spust v kategoriji moški posamično je na sporedu jutri ob 8.30. (I.F.)
/
ŠPORT
Sobota, 25. januarja 2014 1 7
Rezultati naših ekip v realnem času
Dobiš jih na www.primorski.eu gg
ali tudi preko twitterja
primor ski_sp ort |
: 9
nogomet
Goriške ekipe in Gaja danes, derbi v Dolini
Današnji dan bo nogometno obarvan. Na igrišče bodo stopile vse tri ekipe naših goriških društev ter gropajsko-padriška Gaja. V promocijski ligi bo Juventina v domačem Štandrežu gostila Ronchi, ki z 11 točkami zaseda mesta pri dnu lestvice. Rdeče-beli, ki se borijo za sam vrh lestvice, so proti moštvu Micheleja Leghisse favoriti. Trener Murra bo danes imel na razpolago vse svoje varovance. S popolno postavo bodo danes v Koprivnem (proti Isontini, 21 točk) nastopili tudi nogometaši Sovodenj, ki krvavo potrebujejo točke v boju za obstanek. »Čas je, da reagiramo in začenjamo zbirati zmage, drugače nam bo trda predla, saj smo že v drugem delu sezone,« je zaskrbljen športni vodja Robert Uršič. Zadnji konec tedna januarja se bo začel tudi drugi del 3. amaterske lige. Po daljšem počitku bodo že danes stopili na igrišče nogometaši Gaje in Mladosti. Obe ekipi bosta igrali na domačem igrišču. Gajevci bodo na Padričah gostili Vil-lanovo, Mladost pa Poggio. Trener Mladosti Vitturelli ne bo imel na razpolago diskvalificiranega Marusica in poškodovanega Mateja Ferletiča. Gaja pa bo igrala v popolni postavi. »Seveda ciljamo na zmago,« je napovedal odbornik gropajsko-padriškega kluba Valter Milkovič.
V	jutrišnjem 3. krogu elitne lige bo repenski Kras igral v gosteh v Manzanu. Proti Manzaneseju, ki ima 17 točk, so rdeče-beli v prvem delu prvenstva na domačem igrišču izgubili z 2:1. Radenko Kneževič, ki je včeraj praznoval 35 let (vse najboljše), in soigralci morajo odnesti domov vse tri točke, če želijo držati stik z vodilno Fontanafreddo, proti kateri bodo igrali v sredo. Prva na lestvici bo jutri gostila Virtus Corno.
V	promocijski ligi bo Vesna v Križu gostila Sevegliano. Ker je furlanska ekipa bližja dnu kot vrhu lestvice, ciljajo plavi na vse tri točke. Zanimiv in izenačen boj oziroma občinski derbi se obeta jutri v Dolini (v 1. AL), kamor prihaja Domio. V prvem delu je Breg tesno zmagal z 1:0. Primorec pa bo v Trebčah nove tri točke iskal proti Ponziani. V 2. AL čaka Zarjo gostovanje v Podgori. Medtem ko bo Primorje v 3. AL v prvem krogu prosto.
ODPRTJE IGRIŠČA - Danes ob 15.15 bodo slavnostno odprli prenovljeno nogometno igrišče ob državni cesti 202 na Opčinah. Igrišče od letošnje sezone upravlja novoustanovljeno društvo Alabarda Opicina-Opčine, ki ima uradni dvojezični naziv.
POLET KWINS NA OPČINAH PROTI ZADNJEMU NA LESTVICI
Polet Kwins bo v današnjem krogu A2-lige v hokeju na rolerjih drevi ob 20.30 na openskem Pikelcu gostil Modeno, ki je zadnja na lestvici. »Zmaga je imperativ, saj smo na papirju veliko boljši od Modene, ki skupaj z drugimi ekipami zaseda zadnje mesto. Smo v dobri formi. Ne smemo pa jih podcenjevati,« je opozoril steber openske ekipe Samo Kokorovec, ki ga sicer nocoj ne bo zaradi poškodbe komolca.
JUTRI V ZGONIKU DEŽELNI TURNIR V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS
V športnem centru v Zgoniku bo domači ŠK Kras jutri organiziral deželni turnir (Csi Fitet) v namiznem tenisu za mladinske in člansko kategorijo. Od 9. ure dalje se bodo za igralnimi mizami pomerili najprej najmlajši. Prvi del turnirja namenjen mladinskim ekipam se bo končal okrog 12.00. Člani in članice pa bodo na vrsti po kosilu. Drugi del turnirja se bo začel ob 13. uri.
C-LIGA: PRI BRIŠČIKIH TUDI SLOVENSKI BALINARJI
V državni C-ligi se bodo danes (14.00) pri Briščikih pomerili balinarji Portualeja in ekipe Tre stelle iz Ronk, pri kateri igrata nekdanja igralca gropajsko-padriške Gaje Dario Cal-zi in Zdravko Skupek. Nekaj nekdanjih igralcev Gaje igra tudi v vrstah tržaškega Portualeja. Tekma bo zgolj za prestiž, saj sta se ekipi že izognili zadnjemu mestu. Prvo srečanje v Ronkah se je končalo z zmago domačinov (12:10).
košarka - Jadran Franco želi podaljšati pozitivno serijo
Pohod proti vrhu
Nadaljevanje serije zmag bo za Jadran Franco eden izmed glavnih ciljev, ki jih želi doseči danes proti San Marinu (ob 20.30 na Opčinah). Zmaga bi za Jadran pomenila tudi korak proti vrhu lestvice, predvsem pa potrditev dobre forme. Gostje nekoliko nepričakovano zasedajo drugo mesto na lestvici (20 točk), saj jih pred prvenstvom niso uvrščali v prvi rang ekip, kot kaže pa so ujeli pravi ritem in formo. Nazadnje so to potrdili prejšnji teden, ko so premagali tudi San Ven-demiano, ki si z njimi deli drugo mesto z 20 točkami, v novem letu pa so kot Jadran še ne-poraženi. Od posameznikov izstopata beka Saccani (1984) in Bedetti (letnik 1993), ki sta nevarna v napadu (povprečno nad 12 točk) in pri skokih. Tekma na Opčinah bo obenem spopad med najboljšima obrambama prvenstva, Jadran je prvi, tik za njim pa je San Marino. »Proti taki ekipi bo treba čim manj grešiti. Že na prvi tekmi so vsako našo napako hudo kaznovali, « se spominja trener Mura. Ekipa je med tednom trenirala po ustaljenem urniku novega leta (štirikrat tedensko) v popolni postavi. Na Opčinah pa ne bo edino zanimivo srečanje tedna: napeto bo tudi pri San Vendemianu, ki bo gostil prvouvrščeni Me-stre (danes ob 21.00). Vrh lestvice bi se torej lahko po tem krogu zamajal. (V.S.)
DEŽELNI C- IN D-LIGA
Bor, Breg in Kontovel jutri
V deželni C-ligi se s pobudo Basket Day začenja drugi del. Tokrat bodo vse ekipe zaposlene med današnjim in jutrišnjem dnem v Gradežu. Bor Radenska bo igral ob neobi-
Jadranovec Matteo Marusič
arhiv
čajnem nedeljskem terminu ob 12.15 proti San Danieleju, ki je na prvi tekmi premagal borovce s 85:68. V vrstah Radenske se poškodb otepa Babich, trener Oberdan pa računa, da bo v nedeljo računal na vse igralce. Breg pa bo ob 20.15 igral proti močnemu Fal-constarju. Varovanci trenerja Valterja Va-tovca ne bodo imeli lahkega dela. Tudi Kon-tovel (D-liga) bo igral jutri. Varovanci trenerja Marka Švaba bodo gostovali v Vidmu. Odsoten bo le poškodovani Andrej Šušteršič.
ŠESTI ZAPOREDNI PORAZ SOKOLA, ZMAGA DOMA - Sinoči, D-liga: Sokol - San Vito 64:84 (Jevnikar 15, Vi-sciano 14); promocijska liga: Athletismo - Dom 55:64 (Abrami 34, Bernetič 8).
odbojka - V državni B2- in deželni C-ligi
Prve odločitve?
Pomembna dvoboja za Slogo Tabor in Olympio - Zalet pripravlja past Jutri
Med ljubitelji odbojke vlada danes precejšnje zanimanje: tako igralce Sloge Tabor v moški B2-ligi, kot odbojkarje združene goriške Olympie v deželni C in igralke Zaleta v ženski C-ligi čakajo pomembna srečanja. V državni B2-ligi bo danes Sloga Tabor že ob 18.30 gostovala v Trevisu. »Sisley je naš stari znanec. Pravzaprav so za naš odbojkarji iz Tre-visa zelo neugoden nasprotnik. Ne spominjam se, da bi jih kdaj premagali,« je dejal kapetan Sloge Tabor Ambrož Pe-terlin, ki je ta teden treniral le od četrtka, saj ga je - podobno kot Sirka - mučila gripa. »Kljub temu bom na razpolago trenerju Jerončiču, ki je tudi sam imel nekaj težav zaradi bolečin v hrbtu. Jutri (danes op. av.) sicer ne bo Bolognesija, običajne težave z ramo pestijo tudi Vasilija Kanteja, ki pa bo prav gotovo stisnil zo-
Naši oskarji 2013
v četrtek, 30. januarja 2014 ob 18.30 v dvorani ZKB na Opčinah
Vabljeni!

be,« je o stanju v moštvu povedal Peter-lin. Kaj pa Sisley? »So mlada in borbena ekipa. Fizično bržkone prekašajo vse druge. Njihovo glavno orožje je močan servis. Zelo pozorni moramo biti v sprejemu,« je še opozoril kapetan Sloge Tabor.
V	moški C-ligi, kot smo že bolj podrobno pisali v včerajšnji številki našega dnevnika, bo tekma kroga v Tržiču, kjer se bosta spopadla prvouvrščena Olympia in drugi na lestvici, Fincantie-ri. Združena ekipe Soče pa bo v domači telovadnici v Sovodnjah gostila tržaški Ferro Alluminio. V moški D-ligi čaka Slogo Tabor gostovanje v Pasian di Partu.
V	ženski C-ligi bodo odbojkarice Zaleta v Repnu gostile vodilni Libertas iz Trsta, ki je v letošnji sezoni izgubil zgolj tri sete. »Nasprotnice igrajo zelo dobro. Na papirju so glavne favorite za napredovanje v višjo ligo. Mi pa smo ta teden odlično trenirali, tako da bodo punce sproščene. Poskusili jim bomo zagreniti življenje,« je napovedal trener Zaleta Edi Bosich, ki bo imel na razpolago vse varovanke.
V	okviru 1. ženske divizije se bosta drevi v Repnu v slovenskem derbiju srečali ekipi Zaleta Kmečke banke in Zaleta Sloge. Zalet Kontovel pa bo pri Briščikih gostil Poggivolley.
Domači šport Danes
Sobota, 25. januarja 2014 ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.30 v Trevisu: Volley Treviso
-	Sloga Tabor Televita
MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Ferro Alluminio; 21.00 v Tržiču: Fincantieri - Olympia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet - Libertas TS
MOŠKA D-LIGA - 20.45 v Pasian di Pratu: Pasian
-	Sloga Tabor
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Poggivolley; 20.30 v Repnu: Zalet Kmečka banka - Zalet Sloga UNDER 15 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga Tabor
-	Torriana
UNDER 14 - 17.30 v Nabrežini: Sokol - Altura KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah:
Jadran Franco - San Marino
UNDER 15 - 16.00 v Štarancanu: Falconstar -
Jadran
UNDER 14 - 16.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom
-	Romans NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Ronchi
1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Koprivnem: Isontina
-	Sovodnje
3. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Villanova; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Poggio DEŽELNI MLADINCI - 17.30 na Proseku, Rouna: Kras - S. Andrea S. Vito
RAD IGRAM NOGOMET - Od 9.00 dalje v telovadnici v Sovodnjah za kategoriji U9 in U11 HOKEJ NA ROLERJIH
A2-LIGA - 20.30 na Opčinah, Pikelc: Polet Kwins
-	Modena TENIS
ZIMSKI POKAL ŽENSKE - 15.00 na Padričah (teniška igrišča pri Hudem letu): TC Triestina - Gaja
Nedelja, 26. januarja 2014 KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA - 12.25 v Gradežu: Bor Radenska
-	Monfalcone; 20.15 v Gradežu: Falconstar - Breg DEŽELNA D-LIGA - 17.30 v Vidmu: CBU - Kontovel UNDER 14 - 11.00 pri Briščikih: Kontovel -Libertas
NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Manzanu: Manzanese - Kras Repen
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Sevegliano
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec
-	Ponziana; 14.30 v Dolini: Breg - Domio
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Podgori: Piedimonte - Zarja
NARASČAJNIKI - 10.30 v Medeji: Pro Romans Medea - Juventina
NAJMLAJŠI - 10.30 na Proseku, Rouna: Kras -Montebello Don Bosco; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Azzurra - Juventina; 10.30 v Krminu: Cormonese - Sovodnje ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Zalet Kontovel - Azzurra
UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj: Zalet Barich - Zalet Sokol
UNDER 15 MOŠKI - 17.00 v Gorici, Spacapan: Olympia - Cervignano NAMIZNI TENIS
DEŽELNI TURNIR (Csi Fitet) - V športnem centru v Zgoniku (organizator ASK Kras): od 9.00 mladinske kategorije, od 13.00 člani
danilo bosari
Navdušuje ga MMA, pa tudi šah
Danilo Bosari, ki bo kmalu dopolnil 33 let, je športno pot začel kot odbojkar pri sve-toivanskem Boru, nato je veliko let igral košarko (Bor, Jadran, Inter 1904), vse dokler ni pred nekaj leti obesil športnih copat na klin. Pravzaprav jih je obesil za malo časa, saj je kmalu spoznal, da se brez »gibanja« ne počuti najboljše. »Zredil sem se za nekaj kilogramov in odločil sem se, da bom začel z vadbo MMA (Mixed Martial Arts ali v portugalščini Valetu-do). To je borilna veščina, ki jo sestavljajo različne borilne discipline. Do trenerja in učitelja Alberta Scodinija, ki vodi klub Viper Team v Trstu, sem prišel s pomočjo prijateljice. Ko sem začel z vadbo, sem v nekaj mesecih shujšal za dobrih 15 kilogramov,« se začetkov spominja Tržačan, ki se poklicno ukvarja s kreditnimi karticami (odgovoren je proti zlorabi).
Danilo pravi, da ta šport ni nevaren: »Močno se lahko poškoduješ, tudi ko igraš nogomet ali košarko. Vsekakor vsak posameznik sam odloča kaj in koliko bo pravzaprav vadil oziroma do kolikšne mere se bo boril. Doslej sem prejel le en hujši udarec, zaradi katerega sem moral mirovati nekaj časa. V glavnem sem se sparring partner in treniram. Nisem se še odločil za borbo v ringu. Treniram tudi do 4-/5-krat tedensko. Poleg tehnične vadbe veliko časa posvečamo tudi fitnesu. Sam pa tudi tečem. Velikokrat se na trening zapeljem tudi do Vidma.« O disciplini MMA pravi, da je zelo zahtevna, saj zahteva odlično fizično pripravo in veliko vadbe. »Treba je pač poznati prvine več različnih disciplin. S tem športom se ukvarja kar nekaj mojih prijateljev. Zanimivo pa je, da prihaja v Trst vse več športnikov iz Slovenije,« je še dodal Bosari, ki je pred leti končal znanstveni li-cej Franceta Prešerna v Trstu.
Danila navdušuje tudi šah. »Figure sem na šahovnici premikal že zelo mlad. Nekoč sem tudi tekmoval, bil sem mladinski deželni prvak in nastopil sem tudi na mladinskem državnem prvenstvu. Zdaj ne tekmujem več. .Šah v glavnem igram s prijatelji, saj me to sprošča. Je zabavno.«
Primorski dnevnik ste tudi vi!
Letošnjo naročniško akcijo opremljajo vaši posnetki s Primorskim dnevnikom.
Ne odnehajte! Vse najizvirnejše bomo objavili.
Tokrat je fotografijo prispeval Walter Malalan
100 odtenkov vsakdana
Vsak dan, zgodaj zjutraj, pred vašim pragom. Za le 0,76 evra. _ Samo Primorski dnevnik!
_naročniška akcija 2014
Celoletna naročnina: 230 €; to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost plačila naročnine v dveh obrokih (2 x120 €)
- za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko.
Celoletnim naročnikom tiskane izdaje Nekomercialna sporočila bo omogočen dostop do spletne izdaje in čestitke boste v Primorskem dnevniku
dnevnika brez dodatnih stroškov.
Primorski
"	dnevnik
lahko objavljali brezplačno.
info:
Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
(Zadruga
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 25. januarja 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija
20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
23.45 Film: Romy (dram.)
V^ Rai Due
7.00 Film: II fantasma del Pirata Barbane-ra 8.45 Inside the World 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Sulla Via di Damasco 10.30 Cronache Animali 11.30 Show: Mezzogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Serija: Squadra omi-cidi Istanbul 15.30 Film: Omicidio in prima serata 17.10 Sereno Variabile 18.05 90° minuto Serie B 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Razza Umana 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of Proof 22.40 23.45 Dnevnik in rubrike 23.00 Športna rubrika
Rai Tre
perpartes 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Talent show: Amici 16.00 Show: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Show: C'e posta per te 0.30 Speciale Tg5
O Italia 1
7.00 9.00 Dnevnik 8.25 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Orizzon-ti 10.55 Petrolio: Capitali in movimento 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Lineablu 15.25 Talk show: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 A Sua immagine 17.45 Pas-saggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Sogno o son desto
6.55 Nan.: Cyber girls 7.45 Nan.: True Jackson, VP 8.35 Nan.: Glee 10.30 Nad.: The Secret Circle 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Matrix Revolutions (fant., i. K. Reeves) 16.05 Film: Skyrunners 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Inkheart - La leggenda di cuore d'inc-hiostro
21.10 Film: Harry Potter e la pietra fi-losofale (fant.) 0.00 Film: DOA - Dead or Alive
La 7
LA
7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 20.30 Otto e mezzo 11.40 Serija: McBride 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: L'ispettore Barnaby 16.35 Nan.: Due South 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 21.10 Film: Il divo 23.25 Film: Ultimo tango a Parigi (dram.)
^ Tele 4
7.10 Nad.: La grande vallata 8.00 Film: Come persi la guerra 9.20 Macarietto soma-ro perfetto 9.30 Film: Come scopersi l'Ame-rica 11.00 Tg Regione - BellItalia 11.30 Tg Regione - Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 15.00 Rai Educational 16.55 Per un pugno di libri 17.55 Serija: Un caso per due 18.55 23.45 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Film: Indiana Jones e l'ultima crociata (pust.) 0.05 Un giorno in pretura
u Rete 4
6.50 Media Shopping 7.40 Nad.: Valeria medico legale 8.55 Nan.: Carabinieri 10.00 Donnavventura 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.00 Serija: Le indagini di Padre Castell 17.00 Film: Poirot e i quattro 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Serija: The Closer 23.15 Serija: Rizzoli & Isle
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Su-
7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.40 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Italia da sco-prire 8.05 Dok.: Il portolano 13.0017.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 16.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.20 Aktualno: Musa Tv 17.35 Happy Hour 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
Jf* Slovenija 1
7.05 Zgodbe iz školjke 7.30 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.45 Kviz: Male sive celice 10.30 Infodrom 10.50 Film: Pojoči petelin (anim.) 12.00 Kratki film: Kaj nam je bilo tega treba 12.15 Odpeti pesniki 12.20 Odd.: Moja soba 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Tednik 14.15 Prava ideja! 14.40 Dok. odd.: Sto dvajset let slovenskega planinstva 15.15 Al-pe-Donava-Jadran 15.50 Dok. odd.: Vdih drugega 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Človeški planet 18.30 23.55 Ozare 18.40 Risanka 18.55 22.40, 0.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.05 Film: Lea in Darija 21.50 Nan.: Življenje Tomaža Kajzerja 23.10 Nad.: Svet brez konca
(t Slovenija 2
7.30 Slovenski utrinki 8.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (m), prenos 10.10 0.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (ž), prenos 11.35 23.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (m), prenos 12.55 Posebna ponudba 13.10 Osmi dan 13.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (ž), prenos 15.40 Športna oddaja: Zima je zakon 16.45 Film: Poljubljaš kot bog 18.40 Osebnost Pri-
morske 2013 20.00 Novoletni koncert z Dunaja, pon. 22.35 Lynard Skynard - Ozadja glasbe 23.15 Odd. o modi: Bleščica
(t Slovenija 3
6.00 Sporočamo 13.30 Prvi dnevnik 16.30 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.55 Svet v besedi in sliki 21.10 Utrip 21.30 Žarišče 22.05 Tarča Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
C Koper
11.40 Alpsko smučanje 13.15 Infokanal 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.30 Biker explorer 16.00 Ciak Junior 16.30 Arhivski posnetki 17.20 23.30 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Avtomobilizem 20.40 Serge Lopez Trio 22.15 Pogovor z... 22.45 „Q"
^ Tv Primorka
11.0014.00, 17.00 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Preverjamo kakovost: Od vil do vilic 19.00 Pravljica 19.10 Duhovna misel 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Primorska znamenja 21.05 Med nami 22.00 Glasbeni večer
pop Pop TV
7.00 Risanke in otroške serije 10.10 Film: Dva tedna 12.00 Serija: Mentalist 12.55 Film: Ukradena identiteta 14.35 Serija: Opremljevalci v zasedi 15.00 Serija: Prenovimo kopalnico 15.25 Serija: Zvezda dizajna 16.25 Film: Frajerske superge 2 18.10 Serija: Okusi brez meja 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Hudičevka v Pradi (kom., '06, i. M. Streep, A. Hathaway) 22.00 Film: Dolga pot domov
Kanal A
6.00 Risanke 7.50 Serija: Uresničite sanje 8.25 Serija: Igrače za velike 8.55 Serija: Divji laboratorij Jamesa Maya 10.05 Serija: Preživel sem japonski kviz 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Nan.: Čarovnije Crissa Angela 13.10 Film: Vesele počitnice 14.45 Film: Glavni v hiši 16.35 Serija: Akcija 17.05 Serija: Rubikon 18.00 Svet - Povečava 18.30 Serija: Živali na delu 19.05 ŠKL - šport mladih 20.00 Film: Policijska akademija 3 21.25 Film: Brez ljubezni v Los Angelesu 23.10 Film: V dobrem in slabem
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.10 Malo za štalo, malo za hec!; 11.15 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena Janez Povše: Vsi smo mladi - radijska nad., režija Tomaž Susič - 5. del; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežem-odra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik,

Sobota, 25. januarja La 7, ob 23.25
VREDNO OGLEDA
Ultimo tango a Parigi
Italija, Francija 1972 Režija: Bernardo Bertolucci Igrajo: Romy Schneider in Marlon Brando
O filmu s katerim je Bertolucci definiti-vno zaslovel se še vedno veliko govori in pred nedavnim se je prav sloviti režiser javno opravičil že preminuli Romy Schneider za psihološko nasilje, ki sta ga nad njo izvajala z Marlom Brandom med snemanjem nekaterih scen.
Zgodba pripoveduje o Paulu, štiridesetletnemu Američanu. Njegova žena se je pred nedavnim samomorila in on se v težki depresiji sprehaja po Parizu. Istočasno dvajsetletna Francozinja Jeanne iz ugledne meščanske družine išče stanovanje, ker se bo čez dva tedna poročila z mladim filmskim režiserjem Tomom. Tom je površni filmofil, ki o Jeanne snema film, tako da ji s svojo filmsko ekipo sledi skoraj na vsakem koraku. Jeanne se odpravi na ogled velikega praznega stanovanja in v njem sreča Paula. Spregovorita nekaj besed in se, ne da bi se predstavila, prepustita silovitemu seksu. Dogovorita se za ponovno srečanje in si obljubita, da nikoli drug drugemu ne bosta povedala imena. Paul in Jeanne se še naprej srečujeta v stanovanju in čeprav govorita o sebi, nikoli ne povesta kdo in kaj sta. Zveza postaja vedno bolj intenzivna, do poslednjega tanga ...
vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suo-nati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 0 Sobota, 25. januarja 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Danes bo dotekal suh zrak; jutri se bo čez našo deželo od severa pomikala oslabljena vremenska motnja.
Povsod po deželi bo jasno vreme. Ob morju bo zjutraj pihala okrepljena burja, podnevi pa bo nekoliko oslabela. Na območju Trbiža bo zjutraj sprva prisotna nizka oblačnost, ki se bo čez dan razkrojila.
Danes bo na Primorskem precej jasno, burja bo slabela. Tudi drugod se bo jasnilo, a bo predvsem v osrednjih in jugovzhodnih krajih ostalo precej nizke oblačnosti. V Prekmurju in ponekod na Štajerskem bo še pihal severovzhodnik.
Povsod po deželi bo prevladovala spremenljiva oblačnost. Ob morju bo pihala zmerna burja. Možne bodo kratkotrajne krajevne padavine. Dnevne temperature bodo nižje.
Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Možnost padavin bo majhna.
i= £ Sonce vzide ob 7.34 in zatone j g ob 17.01 i Dolžina dneva 9.27
Luna vzide ob 1.44 in zatone ob 11.50
Danes bo vremenski vpliv močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki.
Danes: ob 3.41 najvišje 31 cm, ob 12.01 najnižje -28 cm, ob 19.11 najvišje 5 cm, ob 22.37 najnižje -1 cm. Jutri: ob 5.05 najvišje 33 cm, ob 13.05 najnižje -39 cm, ob 19.49 najvišje 15 cm.
Morje je razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje C.
Kanin - Na Zlebeh . . .390 Piancavallo...... . . . .160
Vogel ................170 Forni di Sopra .......170
Kranjska Gora.........30 Zoncolan............180
Krvavec...............60 Trbiž .................100
Cerkno..................0 Osojščica ............120
Rogla..................35	Mokrine .............250
Justin Bieber aretiran zaradi hitrostnega dirkanja Jennifer Lopez, Pitbull in Claudia Leitte po poti Shakire
MIAMI - Ameriška policija je v četrtek zaradi hitrostnega dirkanja in vožnje pod vplivom alkohola v letovišču Miami Beach na Floridi aretirala kanadskega pevca Justina Bieberja (na posnetku Ansa). Gre za zadnjega v nizu škandalov, povezanih z Bieberjem. Prejšnji teden je policija preiskala njegovo razkošno domovanje v Los Angelesu, potem ko naj bi pevec, ki je prodal več kot 12 milijonov plošč, metal jajca v sosedovo hišo in povzročil za več tisoč dolarjev škode. Policija je ob tem tudi zasegla prepovedano drogo in aretirala Bieberjeva sodelavca. Kanadski pop zvezdnik se je na naslovnicah tabloidov znašel tudi med nedavno turnejo po Avstraliji, ker naj bi na steno v hotelu narisal grafite.
RIO DE JANEIRO - Glasbeni koncern Sony je v četrtek sporočil, da bodo uradno pesem letošnjega nogometnega svetovnega prvenstva v Braziliji »Mi smo eno« skupaj izvajali ameriška pevka Jennifer Lopez, njen rojak in raper Pitbull ter brazilska pevka Claudia Leitte (zadnja dva na posnetku Anse). Generalni sekretar FIFA Jerome Valcke upa, da bo uradna pesem letošnjega mundiala ponovila priljubljenost uradne pesmi svetovnega prvenstva pred štirimi leti v Južnoafriški republiki »Wa-ka Waka«, ki jo je - v sodelovanju z domačo skupino Freshly-ground - zapela Shakira, znana kolumbijska pevka.
frankfurt - Storilca aretirali, šlo pa naj bi za maščevanje
Dva mrtva pred začetkom obravnave na sodišču
FRANKFURT - V napadu na sodišču v nemškem Frankfurtu sta bila včeraj ubita dva človeka. Šlo je za obračun med tremi udeleženci na neki obravnavi, policija pa je napadalca kmalu po dejanju aretirala v bližini sodnega poslopja. Do napada je prišlo okoli 8.45, ko so se pred sodiščem zbrali trije moški, ki naj bi se udeležili skupne obravnave, povezane s smrtonosnim napadom z nožem iz leta 2007. Napadalec je prišel zadnji in nemudoma začel streljati. Enega moškega so streli pokosili na mestu dogajanja, drugi pa je pobegnil v stavbo sodišča. Napadalec ga je ujel in najprej ustrelil, nato pa še zabodel. Žrtvi sta 50-letni in 45-letni moški, eden je umrl na licu mesta, drugi pa kmalu po napadu v bolnišnici. Storilec, 47-letni moški, je nato pobegnil in odvrgel orožje. Policija ga je kmalu izsledila in aretirala.
Motiv za napad ni znan, preiskovalci pa sumijo, da gre za maščevanje. Po poročanju nemškega časnika Spiegel sta bila oba ubita leta 2008 na prvi stopnji oproščena odgovornosti za smrtonosni napad leta 2007, saj sta se sklicevala na silobran. Tožilstvo se je sicer na odločitev uspešno pritožilo, danes naj bi se postopek nadaljeval. Preiskovalci menijo, da je želel napadalec oba moška sam kaznovati za zločin.
Forenziki na kraju napada pred frankfurtskim sodiščem
ansa
Trije mrtvi zaradi snega in slabe vidljivost v Indiani
CHICAGO - Na glavni avtocestni povezavi med Chicagom in Detroitom v ZDA je v četrtek popoldne prišlo do hude prometne nesreče, v kateri so umrle tri osebe, več kot 20 pa je bilo poškodovanih. V verižnem trčenju je bilo udeleženih več kot 30 vozil, od tega polovica tovornjakov.
Nesrečo je povzročil nenaden močan nalet snega pri mestu Michigan City, 100 kilometrov vzhodno od Chicaga v zvezni državi Indiani, ki je zmanjšal vidljivost in poslabšal vozne razmere. Zaradi nesreče je bilo več sto ljudi več ur ujetih v avtomobilih na cesti pri minus 12 stopinjah Celzija.
HRVAŠKA - V karlovški župniji Završje
Verniki duhovnika obtožili oderuštva
ZAGREB - Verniki so duhovnika Filipa Vicica (na posnetku) iz župnije Završje pri Karlovcu obtožili oderuštva, ker je na oglasni deski pri cerkvi svetega Marka izobesil seznam vernikov in zneske, ki so jih namenili za duhovnika in cerkev, je poročal včerajšnji Večernji list. Čez seznam je nekdo z rdečim sprejem napisal »oderuh«.
Večina vernikov iz Završja in okoliških vasi je za duhovnika namenila med 50 in 400 kun (6,5 in 52,5 evra), medtem ko je manjše število vernikov darovalo denar za cerkev, nekateri tudi 500 kun (65 evrov). Verniki so ocenili, da je objava seznama z imeni in priimki ter zneski za duhovnika in cerkev skrajno neprimerna poteza, ki je tudi v nasprotju z nauki Cerkve. »Župnik je lahko srečen z vsako kuno, ki jo dobi, posebej v teh težkih časih. Vsak lahko prispeva kolikor lahko, so pa tudi takšni, ki nimajo nič,« je dejala starejša vernica za zagrebški časnik. Meni, da bi morala Cerkev pomagati revnejšim vernikom, ne pa kopičiti denarja, in da je župnik z objavo seznama revnejše vernike »pribil na križ«.
Podobnega mnenja so tudi ostali verniki, ki trdijo, da je pater Vicic »navaden poslovnež«, navaja časnik. Opozarjajo, da Vicic dodatno zaračunava tudi vse ostale duhovniške storitve, kot so pogrebi. Pobira celo »zvonarino«, ki za vsako verno družino pomeni 50 kun letno. Kot dodajajo, je Vicic tudi na mašah pogosto govoril o stroških projektov, ki jih izvaja.
Duhovnik trdi, da verniki želijo vedeti, koliko denarja zbere in kako ga potem porabi. Poudarja, da zneske daril objavlja zaradi transparentnosti že leta, da bi se izognil komentarjem o nenamenski porabi denarja.
Nadrejeni Vicicu niso bili obveščeni o potezah župnika. Povedali so, da se nihče izmed vernikov zaenkrat ni pritožil nad jim, sicer pa poudarjajo, da sami ne objavljajo javno seznamov prispevkov vernikov.
V hrvaških medijih so v zadnjem času večkrat odprli temo socialne občutljivosti Cerkve v času gospodarske krize ter porabe cerkvenega denarja in plačevanja davkov.
Neodvisni saborski poslanec in upokojeni duhovnik Ivan Grubišic je sprožil tudi pobudo o uvedbi cerkvenega davka, ki zaenkrat ni dosegla širše javne razprave. (STA)