25 Slov Pediatr 2014; 21: 25-31 Strokovni članek / Original article KAKOVOSTNA ZDRA VSTVENA OBRA VNA V A OTROKA Z GLA VOBOLOM QUALITY HEALTHCARE OF THE CHILD WITH HEADACHE S. Poljanšek, B. Župančič Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija IZVLEČEK Mnogi otroci trpijo zaradi glavobolov. V večini primerov glavobol pri otrocih pozdravimo hitro, običajno celo brez zdravil. Vedno moramo njprej pojasniti vzrok. Morda ne gre le za »primarni glavobol«, torej glavo- bol kot bolezen. Glavobol je pogosto posledica druge zdravstvene motnje in takrat govorimo o sekundarnem glavobolu (1). Z ustrezno zdravstveno oskrbo otroku in njegovi družini omogočimo kakovostno življenje. Naučimo jih, kako se spopasti z glavobolom in kako lajšati bolečine. Svetujemo predvsem izvajanje nefar- makoloških ukrepov, s čimer pomembno zmanjšamo uporabo zdravil. Ključne besede: glavobol, otrok, kakovostna zdravstvena oskrba. ABSTRACT Many children suffer from headaches. In most cases the headache passes quickly, usually even without medi- cations. First of all it is very important to find the cause of the headache. Perhaps it is not just a “primary headache”, which means headache as a disease. If the headache is a consequence of some other medical condition, it is referred to as “secondary headache” (1). With quality healthcare we make it possible for the child and his family to have a better quality of life. We teach them how to cope with the headache, and how to relieve pain, mostly with non-pharmacological measures thus reducing the use of medications. Key words: headache, child, quality healthcare. UVOD Glavobol je motnja, zaradi katere otroci, mla- dostniki in odrasli pogosto obiščejo zdravni- ka. Je vzrok približno desetine vseh pregle- dov v splošnih ambulantah in približno petine pregledanih v specialističnih nevroloških am- bulantah na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Zlasti ob kroničnem poteku pa glavobol pred- stavlja tudi veliko stisko za otroka in njegovo družino kot tudi zdravnika, ki mu je zaupana skrb zanj (2). 26 Slov Pediatr 2014; 21 Družina prizadetega otroka pogosto pričakuje pre- več − da bo medicina izumila čudežno zdravilo, ki bo povsem ublažilo otrokove težave. A se izkaže drugače. Zdravila kljub naši veliki želji ne prinesejo vedno olajšanja. Zlasti primarni glavoboli zahtevajo tudi veliko aktivnega sodelovanja, tako s strani bol- nika kot tudi njegove družine (2). Glavoboli pri otroku in mladostniku so pogosta in pomembna zdravstvena težava, ki je obremenjujoča tako čustveno in časovno kot tudi finančno. Zaradi pogostosti močno obremenjujejo tudi delo strokov- nih služb. Boljše poznavanje glavobolov omogoča bolje prilagojen način obravnave, s katerim lahko učinkovito skrajšamo trajanje glavobola in prepre- čimo napredovanje bolezni v kasnejšem življenju. V zadnjih desetletjih najnovejše slikovne metode omo- gočajo hitro in natančno diagnosticiranje relativno redkih oblik organskih glavobolov, ki so posledica resnih bolezni in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Na voljo so nove in učinkovite metode lajšanja bolečin, vendar je na področju razumevanja glavobolov pri otroku še veliko neznank (3). Leta 2013 smo na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo obravnavali 142 bolnikov z glavobolom: 71 bolnikov z diagnozo glavobol, 12 z diagnozo akutni glavobol, dva bol- nika s kroničnim glavobolom, 10 bolnikov s tenzij- skim glavobolom, 14 bolnikov z migreno, 9 bolni- kov z migreno z avro, 15 bolnikov z glavobolom in pridruženimi boleznimi (vrtoglavica, kolaps, akutna okužba dihal, OSAS, epilepsija, stanje po VP drenaži, utrujenost, presinkopa, pareza) in enega bolnika s po- stinfekcijskim glavobolom. 7 bolnikov smo ponovno sprejeli z enako diagnozo, enega bolnika pa že trikrat. OPREDELITEV GLA VOBOLA Glavobol je pogost simptom in vzrok ponavljajočih se bolečin v otroškem in mladostniškem obdobju. Pogostost glavobolov različnih oblik je pri starosti 7 let 31−51 %, pri starosti 15 let pa kar 57−82 %. Glavobole razdelimo v dve večji skupini: primarne glavobole in sekundarne glavobole. Med primarne glavobole uvrščamo migreno, tenzijski glavobol, Hortonov glavobol (glavobol v refalih), paroksiz- malne hemikranije, nevralgijo in druge primarne glavobole. Sekundarni glavoboli so glavoboli, ki so posledica ali spremljajoči pojav drugih bolezni, npr. poškodbe glave ali vratu, bolezni žil, okužb, mož- ganskih tumorjev, bolezni oči, nosu, sinusov, ustne votline in drugih delov obraza, psihiatričnih motenj ipd. Pri bolniku s primarnim glavobolom se lahko razvije sekundarni glavobol, na kar posumimo pred- vsem ob spremembi prejšnje oblike glavobola ali po- javu nove oblike glavobola. Pri opredelitvi glavobola nam pomagata predvsem anamneza, ki je usmerjena v izključevanje možnih sekundarnih vzrokov, in na- tančen klinični pregled. V redkih primerih je glavo- bol simptom, ki ogroža življenje in potrebuje takoj- šnje dodatne preiskave in zdravljenje (4). Pri opredelitvi vrste glavobola nam je pomoč predv- sem izčrpna anamneza. S sistematičnim vrednoten- jem značilnosti glavobola se nato odločamo glede nadaljnjih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. Pri pridobivanju anamneze uporabljamo vprašanja odprtega tipa, ki ne vsiljujejo odgovorov (4). Podatki, ključni za opredelitev vrste glavobola, so: otrokova starost, koliko časa že ima glavobole in kako so se začeli, prebujanje zaradi glavobola ponoči, umeščenost glavobola, jakost glavobola, značaj bolečine, trajanje bolečine, sezonsko pojavl- janje glavobolov in vpliv počitnic, druge zdravstve- ne težave, simptomi in znaki ob glavobolu in ob odsotnosti glavobola, vpliv telesne dejavnosti na bolečino, jemanje analgetikov, vrsta uporabljenih analgetikov, drugi ukrepi za odpravo bolečine, dru- žinska in socialna anamneza (5). PREISKA VE Fizikalni pregled obsega telesni pregled, merjenje krvnega tlaka, nevrološki pregled in pregled očesne- ga ozadja. Glavobol, ki se pojavi nenadno in je mo- čan ali se pojavlja vedno pogosteje, zahteva nevrora- Slov Pediatr 2014; 21 27 diološko obravnavo. Pri otroku z vročino in nejasnim mestom okužbe ali ob sumu na meningitis moramo opraviti preiskavo likvorja. Pri pozitivnih meningeal- nih znakih, zastoju na očesnem ozadju, akutnih mo- toričnih znakih ter motnjah zavesti opravimo tudi ne- vroradiološko preiskavo. Računalniško tomografijo glave (CT) ali magnetnoresonančno slikanje (MRO) glave običajno napravimo pred lumbalno punkcijo, razen ob sumu na akutni meningitis (4). KAKOVOSTNA ZDRA VSTVENA OBRA VNA V A OTROKA Z GLA VOBOLOM Skrb za otroka s kroničnim ali akutnim glavobolom je za medicinske sestre in druge zdravstvene delav- ce poseben izziv. Scham (1995) je opredelil štiri na- čine, s katerimi si medicinske sestre pomagajo pri zagotavljanju ustrezne obravnave otroka z glavobo- lom. Medicinska sestra naj bi otroku in staršem oz. skrbnikom priskrbela tudi ustrezno strokovno lite- raturo o primernem ravnanju in življenjskem slogu bolnikov z glavobolom. Skupaj z otrokom in njego- vimi starši oz. skrbniki skuša odkriti možne sprožil- ne dejavnike glavobola. Otroku in staršem svetuje pisanje dnevnika glavobolov. Z otrokom in družino ostaja v rednih stikih in tako ugotavlja, ali je zdravl- jenje učinkovito oz. povzroča neželene učinke. Na ta način se zmanjšata potreba po profilaktičnem zdravljenju in pogostost obiskov pri osebnem zdrav- niku ali specialistu (6). Dostopnost zdravstvenega osebja ter učinkovita komunikacija in empatija so namreč ključni dejavniki za kakovostno obravnavo otroka z glavobolom (7). Ameriška akademija za nevrologijo (American Academy of Neurology) je oblikovala načrt lajšanja glavobola pri otrocih in mladostnikih, ki temelji na nekaterih splošnih načelih in je usmerjen k različ- nim ciljem (8). Poudarja, da naj bo načrt vedno pri- lagojen posamezniku in njegovim simptomom. Zah- teva sprotno preverjanje učinkovitosti zdravljenja in poudarja dejavno vključevanje bolnika in svojcev v izbiro načina zdravljenja. Pogosto moramo namreč preizkusiti številne načine zdravljenja, preden ugo- tovimo, kateri je najbolj ustrezen (9). Nefarmakološki ukrepi pri obravnavi otroka z glavobolom Pri zdravljenju otrok in mladostnikov z glavobolom so pogosto učinkoviti že nefarmakološki ukrepi, zato jih je smiselno preizkusiti pred uvedbo zdravljenja z zdravili (9). Pri tem sta odločilni preventivna vlo- ga (zdravstvenovzgojno delo) in kurativna vloga medicinske sestre. Medicinska sestra mora poznati potrebne ukrepe in jih na ustrezen način predstaviti otroku in svojcem oz. skrbnikom. Pri tem si lahko pomaga z izvedbo različnih delavnic in izobraže- vanj. Bolnika in starše pouči o dejavnikih, ki lahko sprožijo glavobol (npr. spremembe v ritmu spanja in budnosti, nezadosten vnos tekočine, izpuščanje obro- kov, stres v šoli, spori v domačem okolju, strahovi ipd.). Glavobol lahko sprožijo tudi šolska neuspe- šnost, tako pri branju, pisanju, in računanju kot pri drugih šolskih nalogah. Bistveno je, da otrok in starši prepoznajo svoje meje in jim prilagodijo življenjski slog. Jemanje zdravil naj omejijo na najmanjšo mero, kar pomeni, da jih uporabijo le takrat, ko drugi načini lajšanja glavobola ne pomagajo (10). V nadaljevanju predstavljamo pomembnejše nefar- makološke ukrepe, ki se jih poslužujemo pri otroku z glavobolom. Pisanje dnevnika glavobolov Redno pisanje dnevnika glavobolov lahko učin- kovito pomaga pri prepoznavanju povzročiteljev glavobola. Pripomore k vzpostavitvi ustreznih življenjskih navad, ki vključujejo rutinski vzorec spanja, prehranjevanja in dela (9). Spanje Otrok naj bi ponoči spal 8−10 ur, pri čemer sta od- ločilna redno odhajanje v posteljo in redno vstajan- 28 Slov Pediatr 2014; 21 je (ob določenih urah). Ritem odhajanja v posteljo in jutranjega vstajanja lahko nekoliko prilagodimo le ob koncu tedna, vendar naj bi v nedeljo zvečer ponovno vzpostavili ustaljen tedenski urnik (11). Najstniki lahko ob koncu tedna spijo dlje, vendar kljub temu svetujemo, da vsaj za kratek čas vsta- nejo ob siceršnji uri (umivanje, zajtrk), nato pa še malo poležijo (12). Pred spanjem skušamo zagoto- viti mirno okolje; predvsem majhni otroci naj bi se izogibali branju knjig in gledanju filmov z grozljivo vsebino (9). Otrok, ki ga muči glavobol, naj gre zve- čer v posteljo bolj zgodaj. Če glavobol mine v pol ure ali preneha po ležanju oziroma spanju, jemanje analgetikov ni potrebno (10). Ustrezno prehranjevanje Otroci naj bi hrano uživali v petih dnevnih ob- rokih. Ob manjšem številu obrokov namreč lahko nastopi znižanje ravni sladkorja, ki je pogost vzrok glavobolov (13). Izogibali naj bi se hrani, ki doka- zano sproža glavobol (čokolada, agrumi in sir, tudi jogurt, ocvrta hrana, glutamat, aspartam in alko- holne pijače). Odsvetujemo uživanje kofeina, ker povzroča motnje spanja in vpliva na razpoloženje ter posredno povzroči glavobol (14). Svetujemo, da otrok popije dovolj tekočine. Če namreč telesu pri- manjkuje vode, jo začne črpati iz možganov. Pri tem se vname strahoten boj, saj možgani ne smejo ostati na suhem. Kako hud je ta boj, razkrije prav glavo- bol. Zato v prehrani otrok z glavobolom ni prostora za preslano, premastno in preveč začinjeno hrano, ki organizem še dodatno izsuši ter za nameček tudi dodobra zakisa. Pravzaprav organizem najbolj zaki- sajo živalske beljakovine, ki se jim lahko zopersta- vimo le z zadostnim uživanjem bazičnih živil, kot sta sadje in zelenjava (15). Najstniki naj bi popili 2−3 litre tekočine na dan (11). Previdni pa moramo biti pri izbiri pijače, saj je znano, da različni aditivi in umetna sladila v kupljenih pijačah sprožajo gla- vobole (16). Pri preprečevanju glavobola so lahko učinkoviti tudi različni prehranski dodatki (17). Telesna dejavnost Zelo pomembna je tudi redna telesno dejavnost, ki dokazano blaži posledice stresa, sprošča mišice in poveča raven endorfinov (15). Svetujemo 30 mi- nut sproščujoče telesne dejavnosti 3−7 dni v tednu, najbolje v družbi prijateljev, sorodnikov in znancev oziroma oseb, s katerimi se otrok dobro počuti (9). Izbira ustreznih dejavnosti in stvarna pričakovanja Prevelika pričakovanja in pritisk na otroka glede šolskega uspeha ali izvajanja neštetih interesnih de- javnosti za otroka pomenijo izjemen stres, ki lahko privede do pogostih glavobolov. Vsekakor odsve- tujemo pretirano obiskovanje obšolskih dejavnosti (9). Med dolgotrajnim delom oziroma učenjem naj otrok narediti več krajših odmorov. Pri bolečinah v glavi, ki so posledica napetosti, pogosto pomagajo tehnike sproščanja (10). Aromaterapija Pomirjujoče vonjave, kot so sivka, pepermint in druge, lahko ob glavobolu delujejo zelo pomirjujoče in so hkrati tudi povsem neškodljive (16). Zdravstvenovzgojno delovanje Staršem pojasnimo, da je bolje, če se na glavobol odzovejo »pretirano« kot prepočasi. Zato naj nikar ne oklevajo in vsekakor čim prej poiščejo zdrav- niško pomoč. Če je glavobol zelo močan že, ko se pojavi prvič, če se pojavlja ponoči ali se stopnjuje ter ob bolečini v točno določenem delu glave, naj starši nujno obiščejo zdravnika. To velja tudi, če se bolečina spreminja ali ob pojavu močnih ali ne- navadnih spremljajočih simptomov. Z zdravnikom naj se posvetujejo tudi, če se bolečina kljub jeman- ju analgetikov ne pomiri. Ti simptomi sicer lahko pomenijo le virusno okužbo, a so včasih vendarle lahko znak resne okužbe, npr. bakterijskega menin- Slov Pediatr 2014; 21 29 gitisa ali celo tumorja na možganih. Zato je bolje, da smo pretirano previdni in tako ne spregledamo resnega vzroka otrokovega glavobola (10). Obravnava otroka z glavobolom po procesni metodi dela Če moramo otroka zaradi vztrajanja glavobolov sprejeti v bolnišnico je pomembno, da medicinska sestra opravi vse potrebne, njej zaupane naloge. Bolnika opazuje, vzpostavi venski pristop, spremlja vitalne funkcije, poskrbi za predpisano intravensko zdravljenje, bolnika spremlja in sodeluje pri preis- kavah. Poskrbi za miren in zatemnjen prostor in skr- bi za zadovoljevanje otrokovih življenjskih potreb. Z zdravstveno nego bolniku pomagamo, da čim prej doseže čim boljše zdravje. S strokovnim znanjem se medicinska sestra vključuje v proces zdravstvene nege: ugotavlja potrebe, načrtuje zdravstveno nego ter jo izvaja in vrednoti. Medicinska sestra pri ugotavljanju potreb spozna specifične bolnikove potrebe. Pri otrocih in nevrolo- ških bolnikih so pomemben vir informacij tudi svoj- ci in podatki obstoječe dokumentacije (18). Izhodišče za postavitev negovalnih diagnoz je ugo- tavljanje bolnikovih potreb. Bolniki z glavobolom pogosto tožijo za težavami, ki jih povzročajo boleči- ne. Zaradi bolečin nimajo teka, ponoči slabše spijo, so utrujeni, imajo slabšo orientacijo in ravnotežje, občutijo slabost, moti jih svetloba ter so pogosto celo depresivni. Medicinska sestra zbere podatke o bolniku, jih analizira in postavi negovalno diag- nozo. Podatki zajemajo osnovne podatke (ime, prii- mek, starost, spol, itd.) ter socialne podatke (šola, obšolske dejavnosti, družina, družinski odnosi, samospoštovanje). Poleg osnovnih podatkov pa moramo za oblikovanje negovalne diagnoze tudi ugotoviti, pri katerih življenjskih aktivnostih bolni- ka glavobol najbolj obremenjuje in kaj mu povzroča največ težav. Medicinska sestra si pri tem pomaga s shemo 14 temeljnih življenjskih aktivnosti po Vir- giniji Henderson. Da pravilno postavi potencialne in aktualne negovalne diagnoze, medicinska sestra potrebuje sposobnost opazovanja, komunikacije in analiziranja. Pri bolniku z glavobolom se negoval- ne diagnoze najpogosteje nanašajo na težave, kot so bolečine v glavi, slabost in odpor do hrane, motena samooskrba, motnje gibanja in vrtoglavica in slabše sporazumevanje (19). Načrtovanje se prične, ko medicinska sestra spozna bolnikove potrebe po zdravstveni negi. Medicinska sestra postavi cilje, ki so splošni in specifični ter kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni. Pri postavl- janju ciljev in načrtovanju dela medicinska sestra upošteva bolnikove potrebe na eni strani in razpo- ložljive vire na drugi strani (18). Cilj je opis telesnega, duševnega in socialnega stan- ja, ki ga želimo doseči. Pri bolniku z glavobolom so naši cilji: • bolečina bo zmanjšana, • bolnik bo zaužil nekaj hrane, • sporazumevanje bo izboljšano, • gibanje bo stabilno (preprečevanje padcev); • bolnik bo bolje razpoložen (19). Izvajanje zdravstvene nege je izvajanje posegov, ki vodijo k specifičnim ciljem. Zajema vse, kar me- dicinska sestra stori za bolnika, da bi dosegla za- stavljene cilje. Pri izvajanju mora nenehno kritično presojati situacijo, saj se včasih lahko potrebni ukre- pi spremenijo (20). Dejavnosti, ki jih izvajamo pri glavobolu: • pogovor z bolnikom in njegovimi svojci (sku- šamo ugotoviti, kaj je pri otroku sprožilo glavo- bol, kakšno hrano je jedel, s katerimi dejavnost- mi se je ukvarjal itd.); • beleženje značilnosti glavobola (trajanje glavo- bola, vrsto bolečine, mesto bolečine in intenziv- nost bolečine) (13); • namestitev bolnika v ustrezen položaj; • zagotavljanje mirnega in zatemnjenega okolja; • zaposlitev bolnika in odvračanje od bolečine; 30 Slov Pediatr 2014; 21 • dajanje analgetika oziroma izvajanje drugih na- činov zdravljenja po naročilu zdravnika; • spodbujanje h gibanju na svežem zraku; • spodbujanje k pitju tekočine; • zračenje prostora in zagotavljanje počitka; • ocenjevanje bolečine s pomočjo lestvic za mer- jenje bolečine (V AS, lestvica obrazov itd.). Pri vrednotenju primerjamo doseženo stanje in za- stavljene cilje. Če ciljev nismo dosegli, analiziramo naše delo in skušamo odkriti morebitne napake. Če smo cilje dosegli, je bila zdravstvena nega uspešna in učinkovita. Pri vrednotenju si pomagamo z načr- tom zdravstvene nege, ki je osnova za ocenjevanje uspešnosti in dosežkov (20). ZAKLJUČEK Glavobol je eden najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika. Zdravljenje glavobola poteka vzročno in simptomatsko (21). Starši, ki pripeljejo otroka k zdravniku, želijo pred- vsem zagotovilo, da glavobol ni simptom ogroža- joče bolezni. Čeprav večina glavobolov ni znak težke bolezni, pa moramo vedno pomisliti na redke vzroke sekundarnega glavobola. Z dobro anamnezo in telesnim pregledom lahko skupaj z usmerjenimi preiskavami v večini primerov že na primarni ravni pojasnimo naravo otrokovega glavobola (4). Pri zdravljenju je pogosto potrebno sodelovanje star- šev, bolnikove okolice (šola, sorodniki), psihologa in osebnega pediatra. Dobra kazalnika uspešnosti zdravl - jenja sta izboljšanje šolskega uspeha ter boljše počutje otroka v družini in družbi sovrstnikov (22). Medicinske sestre lahko z znanjem, s strokovnim pristopom in s kakovostno zdravstveno obravnavo veliko prispevamo h kakovosti življenja otrok z gla- vobolom in njihovih družin− tako pri preprečevanju kot tudi pri zdravljenju. Multidisciplinarnih timov, ki bi obravnavali samo otroke z glavobolom, v Slo- veniji še nimamo. Smiselno je, da bi razmišljali tudi v tej smeri, saj število bolnikov z glavobolom ne- ustavljivo narašča. LITERATURA 1. Anon. Glavobol pri otrocih, 2013. (citirano 27.4.2014) Dosegljivo na: URL: http://babybo- ok.si/novice/glavobol-pri-otrocih.html 2. Krajnc N, Rener Primec Z. Predgovor. V: Re- ner Primec Z, Krajnc N. Obravnava glavobola pri otroku in mladostniku. Ljubljana: Sekcija za otroško nevrologijo Slovenskega zdravniškega društva, 2011: 5. 3. Ravnik IM. Pogled na glavobol danes. V: Re- ner Primec Z, Krajnc N. Obravnava glavobola pri otroku in mladostniku. Ljubljana: Sekcija za otroško nevrologijo Slovenskega zdravniškega društva, 2011: 7-9. 4. Krajnc N. Opredelitev glavobola in diferenci- alna diagnoza. V: Rener Primec Z, Krajnc N. Obravnava glavobola pri otroku in mladostni- ku. Ljubljana: Sekcija za otroško nevrologijo Slovenskega zdravniškega društva, 2011: 19- 28. 5. Mlakar A. Glavobol tenzijskega tipa. V: Rener Primec Z, Krajnc N. Obravnava glavobola pri otroku in mladostniku. Ljubljana: Sekcija za otroško nevrologijo Slovenskega zdravniškega društva, 2011: 53. 6. Scham I. The role of the nurse clinician inre- current childhood headache. AXON 1995; 16: 83-5. 7. Rosenblum RK, Graham Fisher P. A guide to children with acute and chronic headaches. J Pediatr Health Care 2001; 15 (5): 229-35. 8. Silberstein SD. Practice parameter: Evidence- -based guidelines for migraine headache an evi- dencebased review: Report of the quality stan- dards subcommittee of the American Academy of Neurology. Neurology 2000; 55: 754-62. 9. Gunner KB, Smith HD, Ferguson LE. Practice guideline for diagnosis and management of mi- graine headaches in children and adolescents: Part Two. J Pediatr Health Care 2008; 22(1): 52-9. Slov Pediatr 2014; 21 31 10. Krkoč V , Župančič N. Nefarmakološki ukrepi ob kroničnem glavobolu. V: Rener Primec Z, Krajnc N. Obravnava glavobola pri otroku in mladostniku. Ljubljana: Sekcija za otroško ne- vrologijo Slovenskega zdravniškega društva, 2011: 77-86. 11. Powers SW, Andrasik F. Biobehavioral treat- ment, disability, and psychological effects of pediatric headache. Pediatric Annals 2005; 34: 461-5. 12. Unger J. Pediatric migraine: Clinical pearls in diagnosis and therapy. Consultant for pediatri- cians 2006; 5: 545-51. 13. American Headache Society. Headaches in children, 2011. (citirano 27.4.2014) Dosegljivo na: URL: http://www.achenet.org/resources/ headaches_in_children/#prevent 14. Lewis DL, Yonker M, Winner P, Sowell M. The treatment of pediatric migraine. Pediatric Annals 2005; 34: 449-60. 15. Dimic A. Nad glavobol s kozarcem vode ali korenčkovega soka, 2012. (citirano 27.4.2014) Dosegljivo na: URL: http://druzina.enaa.com/ Zdravje/Zdravo-zivljenje/Nad-glavobol-s-ko- zarcem-vode-ali-korenckovega-soka.html 16. Lee D. Complementary therapies and coping tools for children with migraine, 2013. (citirano 27.4.2014) Dosegljivo na: URL: http://www. achenet.org/resources/complementary_therapi- es_and_coping_tools_for_children_with_mi- graine/ 17. Winner P. Headaches in kids: What parents can do to help, 2009. (citirano 27.4.2014) Doseglji- vo na: URL: http://www.achenet.org/resources/ headaches_in_kids_what_parents_can_do_to_ help/ 18. Tetičković E. Klinična nevrologija. Maribor: Obzorja, 1997. 19. Martinac K, Protulipac D, Belovic N. Uloga sestre u lječenju i njezi bolesnika kod glavobo- lje - 3. kongres medicinskih sestara i tehničara Hrvatske za neurologiju. Zagreb: Udroga me- dicinskih sestara in tehničara za neurologijo, 2009: 39-42. 20. Pajnkihar M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 1999. 21. Kržan M, Budihna M, Stanovnik L. Farmako- loški vidiki zdravljenja. V: Rener Primec Z, Krajnc N. Obravnava glavobola pri otroku in mladostniku. Ljubljana: Sekcija za otroško ne- vrologijo Slovenskega zdravniškega društva, 2011: 69-76. 22. Ilič M. Glavobol je pri otrocih vse pogostejši. (citirano 27.4.2014) Dosegljivo na: URL: http:// www.times.si/zanimivosti/glavobol-je-pri-otro- cih-vse-pogostejsi--NONE-52181fc9d5.html Kontaktna oseba / Contact person Saša Poljanšek, dipl. m. s. Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvoj- no nevrologijo Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana Bohoričeva c. 20 SI-1000 Ljubljana Slovenija Email: sasa.poljansek@kclj.si Prispelo / Received: 29. 4. 2014 Sprejeto / Accepted: 12. 5. 2014