Kako sem nosil ,,Alelujo".
^HH^ I o jc bilo tistikrat, ko sem še nosil hlače-dokolenke in Širok IfflNHHj     J     slamnik in gladko, mehko srajco. Tudt v šolo sem že liodil.
H^ljB^P____           Nekega leta je bil Miklavž prav dobre volje, pa mi je
raKflHK^^jMEi   prinesel lcpo, črno torbico z veliko, rdečo rožo na zu-|HpWj|^^^^^   nanji strani in z dvcma ruinenima jermenoma,   ki sem ¦j^v^^^     ^^§1   ju vrgel preko ramen, ko je bila ura tri četrt na devet H^/^rša^g^^^         ter je btlo treba ubrati pot proti Šott. ^Bfc^as^r. ^^^Tl^Msa           y gojj   sem   vedno   sedel v prvi  klopi,   ker  sem
bil majlien in Šibak. Drugi moji součenci so bili že večji, ker so pasli krave in skrivoma pekli krompir. Moje součenke so mi tudi že vzrasle preko glave, ker so hodile na potok po vode in k mesarju po govedine. Moji souČenci so danes Že gospodarji in moje součenke gospodtnje. Imajo vsak svojo hiŠo1 z dvoriščem in hlevom, par volov in mnogo kokoši in velikega petelina in morda še kaj drugega. Jaz imam samo tinto in pero in papir, da vam pišem te-le reči. E, bil sem svoje dni šibak in majhen, in zato je danes vse tako narobe!
Pa se mi je dobro godilo tiste dni. Starši so skrbeli za jed in obleko in toplo odejo, kadar so bile mrzle noči; a jaz sem pazil, da mi ni bilo treba prevečkrat v kot na kolena aii opoldne mesto k polni skledi kam v tcman kotec. Kadar se jc pa vendarle kaj takega pripetilo, sem se izmuznil' k stari materi, ki so pekli kruh in žemlje. In stara mati so me nasitilt ia potolažili, in tako je bilo vse dobro!
NiČ me pa ni bolj jezilo, nego kadar me je uvrstil gospod učiteij v šoli pri petju med dekleta. Vsi dcčki so stali sami zase in so peli drugi glas, a jaz sem moral med dekleta in sem pel prvi glas. SouČenci so nie poglcdavali postrani in naravnost in preko ram, kakor je že ravno naneslo^ in to me je jezilo. In tako me jezi še dandanes ta ali ona reč.
5*
-&    76    hs-
Kadar sern šel z mamo v cerkev k maši ali v nedeljo popoldne k večernicam, sem pogledaval izza molitvenika tjakaj k oltarju, kjer so gorele sveče in kjer je pozvanjal z lepim, glasnim zvončkom ministrant Ministrant bi bil rad! To je bila moja uajsrčnejša želja: da bi bil ministrant, in sicer tisti prvi, vdliki, v najdaljŠem rdečem krilu, v beli, s Širokimi Čipkami obŠiti srajci in z rdečim, z zladm tralcom obrobljenim ovratnikom, tisti ministrant, ki je pomagal oblačiti gospoda prošta, ki je prižigal sveče, kadar ni utegnil cerkovnik, ki je pozvanjal pred oltarjem, ki je imel — kratko rečeno — med ministranti prvo in zadnjo besedo. Ah, ko bi mogel biti vt-iiki mini-strant! Pottej pa bi se jaz posmehoval svojim součencem ter jih gledal postrani in naravnost in preko ram, kakor bi že ravno naneslo.
In to željo sem razode! svoji mamici.
Moja mamica je bila tako dobra! In tudi moja dobra mamica si je želela, da bi bil jaz ministrant.
Io nič ne vem,                                                        nistrant   bom«,   sem
kako  se  je   zgodilo,                                                        klical hlapcu na dvo-
da mi je prinesel ne-               ^^                                      rišču. »Ministrant
kega   dne  cerkovnik               ^P      ^Hj^^                   bom«,   sem   zaklical
tisto knjižico, kjer so                         JS^^l^                očetu, ko se je vrnil
napisane   vse   molit-            ^V_    ^fi^^u&              opoldne  iz  pisarnice
vice, ki jih mora                '^^H^^^^ft                  domov.     »Ministrant
znati ministrant. »Ka-                       japTgjgfcJ^                      bom«, sem klical
dar se to naučiš,  pa                     wrjMi\.   _-.^          pred hiŠo in po trgu.
se  oglasi pri meni!«         ^^^^^^^tJMj 1^2?^.         »Ministrant bom«,
mi je dejal cerkovnik.        Š^JŽ^^vlS'*/ M i^^Wh^      sem oznanjal otrokom
Moje mlado živ-           '^^&^^^m         ^^^      v ^°^* ^elel sem sto-
Ijenje je obsvetila ne-            ^SEc^JSL^^^^*^^         P^' visoko gori v
opisna sreča.                                      ^Vm.                     zvonik,   da  bi  klical
»Ministrant                                  L/Ya                     lz  ve^'^'h   )in   in  da
bom«, sem klical svo-                y           gjf                     bi   plaval   moj   glas
jima sestricama. »Mi-                                                        preko dolin in gričev:
»Ministrant bora!«
In kmalu je vedeia vsa Metlika: »Ganglov bo tudi ministrant!«
*             *
*
In bil sem ministrant, velik in ponosenl PrejŠnji včliki ministrantt ki nas je ravnal v žagradu, nas uliljal in suval, če mu nismo vsega storili po volji, se je Šel učit črevljarstva, in cerkovnik je postavil mene na njegovo mesto. Prevzel sem njegove posle z vso resnostjo in z vsem dostojanstvom. Moji podložniki so me morali sluŠati in se mi pokoravati v vsem in vsakem. Za plačilo sem jim delil obrezke oblatov, ki mi jih je daroval cerkovnik. Kadar sem bil posebno milostljiv, sem dovolil temu ali onemu, da je mini-striral na desni strani in zvončkljal z lepim, čistim zvonČkom, Kadar je bilo , kje kaj zaslužka,  sem se seveda  najprej sam potrudil zanj.  Bil sem majhen
^Rjem  kraljevstvu.    ||!)iyU9y^^fE|wi|^|R    Gospoda, ki bo vstal
^Eko gora prvi po-    nUrmffMfijWmM!jmmMlPi     molitev  nedolžnega
^Hikozelene lističe.     f^iWKiM^^^^wMilwJ^     menčki so se izgub-
^^Hika noč. Lepa je    lUllffl jltfli'                               ^*     stečih žarkih  jutra-
J^Bi in  vesela,   ne-    iHitUKljir              -^^^^^_~           nje6a solnca-
sela   že   zaraditega,    SjJjjljijjJ       /jMJ^^&ČBb^      plapolale   sveče  na
ker sem bil jaz ve-     4f|M$|||       fJjSSSHvSi     visokih   oltarjih,   in
liki    ministrant    in     !]fl™{|W|       V\V\S^^H     &'as  orSe' Je hučal
ker sem bil  izbran,     fl|]| lfl'Vl/i       ^i^* ^ift^BI     po velikem prostoru.
da   bom   nosil   pri     ^lj^f/ljfej'!,      ftišju    MwB     'z glo^okih   duš je
procesiji   »Alelujo«     CMiK^^SjkS^S^^S^*      kipela veličastna pe-
— saj veste: Jezusa,     jfoSSjujS&IViT i  |i 1ffP»jf     sem:    "Gospod    je
izrezanega   iz   lipo-     ScpCrtTBHlll'     VlMf   I /lW      vsta' °d smrti!« Ta
vine  in   odetega  v     yRjfcLr\I3y]Cnv     ^jffp*/// m[     pesem je   trepetala
rdečo tkanino, z        m/Jt ^   T^flTHlk   Irrlv ' f M     skozi   odprta   vrata
zlatim vencem okolo     Cfltt*   fl^fl l'l llVvrm\\     ^^     'n   °kna   venkaj   v
glave,   z   vihrajočo     (K!j|  1r||l'|l|»jl tltiVS^     pomlajeno   prirodo,
zastavico v levici in     B^^^D   w \ri\YlHmW ftim      *Ja   v   s'nJe   višave,
s privzdignjeno des-    ^ jL-^ii   n~\ffl///I ll\ ¦!¦     v   nedogledno   da-
nico, na katere dlani       \fi-w    fl   1jE/^l B|\hV        'Jav0 — 'n vse"
se  rdi  globoka ze-     LirtC      fc iflOM&^H w^k       povsod, po polju in
vajoča rana.               ^JI^*      S ll Ll^^^^^L^^fV     njivah,  po lozah in
Še nikdar prej       u»*     r||ll ^^^^^^^    travnikih je grmelo
in še nikoli pozneje     t-MSfc    ^^ l^^&^k    ^^^^k^^     v   navdušenih   gla-
niso peli velikonočni     W rn^J p f«M^^^      ^^^^B     sovih:   »Gospod   je
zvonovi   tako   lepo     Ljtj5^ ¦L iral im^ *^^^^^^8     vstal od smrti! Ale-
kakor takrat, kosem     trtll^'1 fc w*\ f!w^7^^^^S9     luja!«
vstal in se napravljaL     f^ rA       V f$y lijmjif ^H^^l'            -^ meni so se
k proccsiji. Njih glas     vL JSfL   APviSl^J mfi^M     tres'e roke, ko sem
je plaval kakor mo-     |!"^\iM^i JV' '^r^MMmm  M     sprejelvanjesvojega
gočna, čudovito       fflt^M&fŽvS! ulfrm  M\     ^°2a-   Visoko   sem
ubrana pesem preko    jflf wf4&&m\3P&*tfif M\ Ui     dvignil»Alelujo«,ko
metliških   streh   tja    $f—&S&frm \uaWlJ^KM     se Je  za*e'a  Pomi-
daleč,   daleč,    tako    S>^ Y^^LKWl7a ¦    kati iz cerkve pro-
silno daleč. Od vseh     Sl^ifiprCZl/ ¦J^V5l!j_i     cesija,   visoko   sem
strani   so    prihajali     |LJW> ^^MjW ][/V^i W     jo dvignil in jo nosil
ljudje  in   se  zbirali     Sl*^Sj5lTuw^r * «   Hf ^l     ponosno in ponižno
pred pozlačenim nebom, odkoder so se širili dišeči oDiaki i-radila in odkoder so žuboreli srebrni glasovi mehkih zvončkov. A jaz sem nosil svojega Boga ponosno in ponižno s čistimi rokami.
A meni so se tresle roke, ko sem nosil svojega Boga. Nad nama so se zgrinjali godba in petje, zvonjenje in molitev, žvrgoljenje ptičev in vonj prvih cvetov in grom topiČev, a jaz in moj Bog sva bila tako sama med seboj . . .
Nosil sem svojega Boga in ga molil in prosil z vdanirn srcem sreče in blaginje za dobre svoje starŠe, za svoji sestrici, za svoje učitelje in za vse Jjudi in vse stvari na vsem širokem svetu. RoJce so se mi tresle, a nisem čutil trudnosti v njih. Visoko sem držal svojega Boga, in moje srce se je pogovarjalo z njim . . . In zdelo se mi je, da se giblje Njegova prebodena desnica, da blagoslavlja vso vetiko množico, ki se je gibala pred nama in za nama v slovesnem izprevodu tja po ulicah metliškega mesta. Bandera so se rahlo zibala v mehkem dihu jutranjega zraka, a moje srce je čutilo božji blagoslov . . .
Stopali srno počasi, korakoma . . . Tam, kjer se je zavila procesija in krenila zopet proti cerkvi, sem se ozrl v desno stran. Za nebom so stopaie ženske. Razporedile so se bile v dolgo vrsto. Imele so sveče in molke v rokah, in pridušeno Šumenje je odmevalo iz njihovib vrst. In tam, kmalu za nebom sem zagledal njo —• svojo mater in tik nje obe svoji sestrici, In naži pogledi so se srečali. In moji sestrici sta se ozrli v mater in kmalu potem sta pokazali z drobnima desnicama name kakor bi hoteli reči: »Glej, mama! Ta, ki nosi »Alelujo«, je naš!«
V meni je nekaj zatrepetalo,   nekaj   kot   neopisno   veselje,   kot   velika,     j neizrazna sreča. Občutil sem, kako mi sili nekaj mokrega v oči in iz oči na lica in z lic tja k mojemu Bogu.
Moje roke so se ga oprijele tesno in krčevito, kakor da bi se ga hotele oprijeti za vedno in ga ponesti v tihi, predragi očetov dom in ga vzett z doma na široko cesto življenja in ga imeti vedno pri sebi ia s seboj.
In moja duša se je ovila okrog Njega v iskreni molitvi . . .