142
Ocetic in poročila o publikaciiali in razstavah
ARHIVI XVI 1993
Erna Umek; Erhergi in dolsuki arhiv, 2, del, Ariiiv kepublike Slcvei'ije. Ljubljana 1992, str 251-56?
V zadtvem letniku Arhivov (XV, št, 1-2, Ljubljana 1992) smo poročali o prvem d?iu inventarja dolskega arhiva, drugi, V je izšel v letu 1993 (z letnico 1992), pa obsega popise arhivov druiin Breekcrfcld, üallcnberg in Raigersfcld ter naknadno naideno gradivo druž ne Erberft. Po sherni, k' je bi a v rabi v tedanjem arhivu LRS, je dr. Umekova razvrstila gradivo v skupine: normi1 a, dominiealiii, njptical ., iusti, t<_]ia, korespondenca, familiiria ter posebno u dejstvo vanje. V dodatku je objavila tudi rekonstruiran popis listil m rokopisov, ki ih je hrani i v svoji zbi ki v grrkdu na Dciu Jožef Kal a sane Erberg jn so danes v zbirk, listffl oz. rokopisov Arhiva Republike Slovenije. Preko 80 strani obsegajoče, zelo podrobno sestavljene osebno t krajevno kazalo se nanaša na pnpise v obih delih in močno olaiSnc isknnie.
Za zaključek l želeli ponovno peudaiit* da bo o^avljer inventar dragocen in neobhodno potreben pripomo£ek vsem, ki se bodo kot zgodovinarji ali dru<r strokovnjaki ukvarjali z zjjodofino Kranj ;kc v času od 16. de 18 stoletja.
J ni c ¿on lar
Andrej Studen, Pedenarca, kscl, kelncrca, žnidar. Soči al nozgodo vinska anali -,a izvora m poklicne strukture stanovalcev izbrnniu ljubljanskih ulic iz let 1869-1010, Zgodovinski arlii r I jub'jana, Gradivo i razprave 13, Ljubljana 1993, 228 strani
Potreba po biva nji i kot "totalni družbeni fenomen" [M, Mauss) je neposredne a'j posredne peve-zana z vsemi drugimi zivlienjskimi področji človc ka. zato je v ok iru množiec fenomenov, ki so zarisovali človekov vsakdanjik v preteklosti, t^di preučevanje bivanja in stanovanjslcc kulture izredno pomembno. Ne le zaradi tega, ker e bivanje "eon-ditio humana'1 in kot tako ena izmed temeljnih komponent vsakdanjega življenja, ampak tuti zarad tega. ker - enako kot cela vrsta dmžbe:.,h fenomenov - spada v sfero "zgcdnvine samoumevnosti", ki se mnogim raziskovalcem žal se vedno zdi tri lalna .i? bL:arna.
Av.orju pričujoče knjige sc očitno problematika bivanja in stanovanjska kulture ni zdela bamlna. Čep rav se je letil teme, s katero se slovensko zgodovinopisje ni preveč ukvarjalo, se ic pogumno spopadel z množieo arhivskega gradiva in poskušal pieditaviti podobe stanovanjske kulture Ljubljane v
času pospeicnc industrializaciji; ir uroanua, ije Pri tem se ie oprl predvsem na oririnzlne statistične pipisc prebivalstva Lj ibliane, k. so h i :vod'i v letih 1R69 1810, 1890, 1900 in I91(.' Naznanilee (Anie^ezettel) in ovojne pole ('Jmsehlagsbogen) omenfenih ljudskih Šteti' ki so ib zgodovin? ji doslej uporabli ili predvsem za ngotavlianjij nacionalne strukture Ljubljane, so namreč prvovrsten vir za prouČevan-e Številnih področi Človekovega 'jivanj'., vil, i tudi raziskovalcu zgodovine bivanjskega vsakdarjika v druf,i pelovi ;i 19 in na začetku 20. stoletja nudi obilo podatkov.
A vsak, ki se "spopade" s tolikinj ) mno*ieo arhivskega gradiva, se mora nn.no omejiti, saj bi obdelava eelotnoga gradiva ljudskih Šteti' med 1869 in 1910 zahtevala dnlgnletno in načrtno ler z računalnik podprto delo vccjcga teama razi ikovalcev, (Verjetne je na kaj taksnega v naiih razmerah težko računat:, čeprav je znano, da predstavlja "prani'itcrial" ljudskih štetij v Ljubljani iitdi v širiem srednjeevropskem prostoru pravo redkost.) Tudi av tor pričujoče raziskave je svojo pozornost usmeril le na pet .zbranih ljubljanskih bivanjskih miijejev. Ulice oziroma mestne predele je izbral tako, da reprezentativno ilustrirajt tri'štiri tipe po kakovosti raz l:čnih b vaniskih ambientov (Stari trg, Gosposka uli[ ca, Franca Jožefa cesta današnja Cankarjeva, Svete ga Petra ec.ita - današija Trubarjeva n Poljanska cesta) hkraM pa prestavljajo po socialni sesta i raznolike mestne četrti Vsebinsko pa se jc omejil na raziskavo dveh pomembnih notranjih dejavnikov Človekovega bivanja ^ zvora in poklicne strukture prebivalstva) ki sta izredno pnme.Tibnc za razu-mevanie vseh značilnost) n posebnosti določenega življenjskega okolja.
/,e izvor prebivalcev nam v veliki meri prbliža podobo življenjskega prostora, kjer so se le ti za stalno ali le začasno naseli Se več pa nam o bivanjskem miljeju peve socialna stiuktura stanovalcev, ki se ji lahko na pod!ag; omenenega arhivskega gradiva najlaže pi bližamo z analizo podatkov o poklitu pret ivaleev. Poznavanje pokliene stmk-ture prebi alstva v določenem bivanjskem m.ljcju je namreč za poznavanje stanovanjske kulture šc kako pomembno. Kuj1 Če poznamo pokhe pesameznega stanovalca, poznamo do neke mere tudi njegov druibe..i status, ta pa nam jc v ve ¡ko pomnč pii razkri anju podobe stanovanjskega standarda raz ličnih slojev prebivalstva. (Mimogrede že sam besednjak pokli;cv, ki ga lahko zasledujemo v raziskavi. je izredno zammiv, saj kaže, dE so skupaj s pokiiei v teku desetletij izpiti'i j porabe tufl v obravnavanem obdobju otičajni lokalni zrazi zatve: npr. ksel, komi, lerfant, žnidar, pedenarca itd.)
Studnova knj'ija (gre za dopulnj;no magistrske nalogo, ki jo je obranil ma;a 1991 na Oddelku za zgodovino Fuozofskc fakultete v Ljub'jan.)., : metodološko in vseoinsko tip' ina vzorčna raziskava fcase study), ki nam nuai odgovare na številna vprašanja v zvezi s proecsi modcmizaeiie v Liubiian'
Analiza izvora prebi val ccv nam potrjuje staro domnevo, da so se v teku proetsa urbanizacija v
ARHIVI XVI 1993
Ocene in poročna o publikacijah in razstavah
143
Ljubljano pripeljeva!i piedvsem pr.seijenci s Kranjske (doseljevanje iz ostalih slovenskih dtžel j j bilo zancmarliivo) in daje bil sam proccs pr seljevanja iz različnih sodnih okrajev Kranjske izredno dinamičen ter raznolik. Podobno kot pr ostilih slovenskih mestih je največ priseljencev izviralo i z sodnih okrjev v neposredni okolici Ljubljane (rui-več jih ;e Viilc iz sodnega okr:ja Ljubljana okolica ter sodr ih okrrjev v bližini drielnega giavnega mesta Kam: iik, Brdo, Kranj Škofja Lok?, Vrhnika, Litiju td.), najbolj intenzivno pris-:ljevar'c pa je potekalo z ozem'ja Gore:ijske. (Doselitveru tokov: z Dolenjske in zlasti Notranjske so bili pieccj Šibkejši.)
Zanimivo jc, da seje veČine priseljencev naselila v ljubljanskih predmestjih (velika večina na Spodnio Poljansko ccsto) in (prcccj manj) v predelu starega mestnega jedra (Stari trg, Gospcjka uJ-ca), zane m arij: v pa jc bil delež priseljencev na Cest' Franca Jožefa v novem predelu mesta. Takšna notranja razporeditev priseljencev pa c bila sevedr v tesn zvezi z njihovim družbenim položajem, ki ga lahko razbc.emo s pomočjo poklicne strukture prebivalcev.
Stndriiiva študij,I i.-sno pokaže, da j.= "1 vsak vzorec poseljen z različnimi družbenni slo ji. Na splošno rečeno so na Spodnji Poljanski cesti pre vladava]- predvsem nižji drjžbeni sloji, na področju notranjega mesta srednji, na Cctti Franca Jožefa (v novem predelu mesta) pa skoraj izključno pripadniki visjili slojev V ulicah s kakovostnejšimi, večjimi ;n dražjimi stanovanji (npr. na Cesti Franca Jožefaj jc bii ddež zaposlenih žensk nizek, £tev'1o vzdrževanih prebivalcev pa nasprotno izredno visoko Med podnijjmnil i so prevladovali zaposleni v obrti in industriji. Predmestja so imela št vedno pretežno kmečki Eri2ča_ čoprav ie delež zaposlenih v kmetij Jtvu stalne, padal.
Seveda pa |C biila za vsakega med vzore; zna. čilna še lastna notrania, hierarhično ureisna sociJna struktura, v oKviru katere so se tako viiji kot tudi srednji in nižji, sloji prebivalstva drl:,i naprej v zgornje a spodn;e, višjr in nižje sloje in tudi znotraj le-teh sa se p; iavljalu nadrljme aei:tve iif razlike
(""oprav rezultati Studnove vzarčne ana'ize tako glede, 'zvora kot tndi pokricne stn'kture prebivalstva - niro presenet^ivi, pomen njegova knjipa prvo stvarno analitično potrditev stanja, o katerem smo doslej le domnevali. Njen pomen p? jc še nekolike večji. Vsem, ki se bjdo ukvarjali z zgodovino urbanizacija in z njo pov^zai imi problemi, lahko sluii kot izhodišče nadaljrmh razskav ■ tako v metodološkem kot tudi v vsebinskem oriru. Zaradi tega velja Zgodovinskemu arhivu Ljubljana dati vse pr; znanje, daje Studnovo studijo uvrstil v svojo zbirko in jo s tem predstavi) širši strokovni ;svnosu.
Janez C vi m
Judita -ga: Zdravstvene in higienske razmere v Ljubljeni (1^95-1910), Zcodov«nski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 12, ljubljana 1993, 133 str
Knjiga Judi te Šega obravnava zdravstvene m higienske razmere v L ubijan: v času popoUesne preriove, m ^icer na dveh ravneh, na en' strani s predstavitvijo organizacije in modernizacije zdravstvene službe, pri čemer z ohranjenimi statisti ¿ujmi podatki ilustrira splošne zdravstvene razmere v mestu, na drugi s p lkazom mestne higiene ir sprememb v mestni infrastrukturi od pre:;tatic z vodo m kanalizacije do javnih kopališč, pokopi 1 iških zadev in predpisov, ki so zadevali prjs'.jjnos»i in zadolžitve danes že kar pozabljenega mestnega konjarja, po domače imenovanega "šintar1'. Avtorica ie svojo razpravo utemeljila v mestnem arhivskem gradi n in ujpela * tega izluščit vrsto zanimivih, v zgodovinopisju slovanske prestolnice ao mere Še neza-bcležcni'1 de ;tev., k: živo ponazarjaj" relati>'nost dolžine časa in ponovno opozarjajo na to, du ie stoletje lahko kratka in v isti sap. dolga doba, saj se zdi L ubijnna izpred sto let skozi zorni kot tedan ih ¿dravstven ,i in IngiensLih razmer kot mtisto iz nekega drugega sveta, aaleČ oddaljenega od tistega, v katerem živimo.
Ljubljana je leta 1895 - kot je znano ■ dobi.a novo in moderno boln. ¿o z vsemi potrebnimi kliničnimi addslki, hkrati pa so v mestu v času, ki ga obravnava knjiga, delovali tudi še razni privatni sanator" n ambulante. Toda ob tem jo bila rešilna postaja ustanovljena šele leta 1900 in tedaj je Ljub 'iana dobila tudi prvi rezilni voz. vse do preloma stoletia so piškodivanc in bolnike po mestu in do bolnišnice je nosili na nosilih in vozili v dvo-kolnicah. Število zdravnikov in zobozdravnikov v mestu je od leta 1895 do 1909 naraslo od 25 na 47, pri čemer ne rasti števua zdravniškega osebja ustrezala tudi rast števua prebivalstva ir bolnikov, ned vomno jc p ri povečanem števiiu bolnikov treba upoštevati, da seje izboljšala tudi "tpistrac' a bolnih in bolezni. Toda v ;sti sap, je kranjska prestolnica šele leta 1 909 podprla piedlog o uvedb1 mesta mestnega šolskega zdravnika, ki bo nadzoroval zdravje učencev ter zdravstvene in higienske razmere v mestnih iolah in zasebnih vzg< ]nih zavodih Otroci so se 5j naprej rojeva!. doma "a v domači oskrbi pr bab: ;ah. saj se j e še v začetku 20. stoletia ¿a porod v porodnišnici odločala le vsaka peta ženska, umrljivost dojinčkav pa je bila še ob koncu 19, stolet;a okoli 35%, kar je vsekakor ve.iko. 1ri končno med boleznim* k so mestnemu fi7ikatu povzročale posebne skrbi in k.t so bile pomemben vzrok umr Ijivosti liubl/mskili meščanov, so bile še vedno predvsem otroške in nalezljive bolezni: mestni fizik se je licer tolaži!, da bi bile lahko negativne posledice mestnih higienskih razmer še slabše, toda to ne spreminja dejstva, da so otroci kljub cepljenju še dalje v 20. stoletji.- obolevali za davico, ošpicami in ikrhtmko, da seje v mestu še leta 1910 pojavila