Rešitev demanta v enajsti številki. Braslovče. Prav so ga rešili: Vanda Ilešič, učenka III. b liceja v Ljubljani; Saša Knaus, učenka III. razreda v Trstu: Milica, Vladkp in Slavko Valenčič v Trnovem; Anica in Božidar Černej v Grižah rii Celju; Boris Zajec, dijak I. e realke v Ljubljani; Franica Urankarjeva, učenka IV. razr. II. odd. v Št. Jurju ob Taboru; Vlasta Rajšp, učenka III. razreda v Ormožu; Mici Krule), učenka VI. razr.,v Sevnici; Živko Šumer, učenec IV. a razreda v Škofji Loki; Milica Kranjc, ufenka III. razreda meščanske šole v Mariboru; Marica Eržen v Trstu; Stanko Skok, učenec v Domžalah; Vladko Porekar, učiteljiščnik prvoletnik, Ciril Porekar, dijak — 285 .^- II. gimnazijskega razreda, Angela Porekar, gojenka ženskega učiteljišča, vsi v Mariboru; Matevž Štebih in Peter Trstenjak, učenca na Humu pri Ormožu; Cirila Brezovnik, učenka VI. razr. v Vojniku; Zvonko Bizjak, dijak v Šmartnu ob Paki; Maks Farkaš, učenec V. raz-reda pri Sv. Lovrencu Sl. gor.; Fr. Ferd. Urbanc, učenec IV. razr. c. kr. vadnice v Ljubljani. D n nn Primere iz živalstva v našem govoru. neko ulico, kjer je bil odprt kanal, in ga vrgla noter. Ko je čez nekaj časa začel Vsi narodi na svetu se v svojem go- iskati izhoda, je zašel v kanalih, ki držijo voru radi poslužujejo primer iz živalstva. na vse strani. Od tega časa je blodil po V zadnjih časih tožimo, da je življenje pasje umazani vodi, splezal zdaj na desni, zdaj slabo, kadar se nam pa kaj važnega posreči, na iev; z;d _ v vednem strahu, da se one- pravimo, da smo na konju. In marsikdo se svestj jn v un,azani vodi utone Hranil se potem postavlja kakor petelin na gnoju. je z odpadki, ki so plavali v kanalih, in se Marsikak star osel ni boljši od mladiča, ki je komaj ubranil podgan. Ko je čez dolgo mu raste šele prvi mah. Kdor pride zvečer gasa dospel do nekega izhoda, ni imel več z opico domov, ima drugi dan raačka in se toliko moči| da bi bil spiezal po železni le- zvija kakor črv, dasi je drugače mocan ka- stv; navzgor. Milanski policiji se vsa stvar kor medved. Junaki so pogumm kakor Ievi, zd; zagonetna in je uvedla obširno pre- bojazljivec pa pred lastno senco beži kakor iskavo. zajec, dasi je drugače počasen kakor polž. Ni posebna umetnost iz tnuhe napraviti ko- Koliko porabijo v Evropi kruha. nja. Zagovednih ljudi je povsodi dobiti. Marsikdo spi kakor medved, medtem ko Na leto porabi Nemcija 57,613.000 met. drugi dela kakor konj in je marljiv kakor st°tov žita, Angleška 73,944.000 met. st, čebela. V iezi postane človek rdeč kot ku- Francoska 98,432.000 met. stotov, Italija han rak, če nima ravno polževe krvi. Lisjak 64,448.000 met. st, Avstro-Ogrska 57,120.000. je navadno po mačje priliznjen. Marsikdo met. st, Rusija 178,400.000 met. st. m Span- je ubpžen kakor cerkvena miš, pa se ven- ska 40,167.000 met. st. dar napihuje kakor žaba. Gorje mu, kogar . črv v duši gloje! Pasja ponižnost je dosti- z«ve zrakoplovne umetnosti. krat v zvezi s kačjo strupenostjo. Krade L- ,Standards oroč da je od leta kakor sraka in se pocuti v zaporu kakor do konca L tembraJ tekočega nba v vodi. Poje kakor slavcek, drugace , . , . smrtno Lsrečilo 333 ose*b# je pa neurona goska; brenci, kakor sili muha Na Posameziie države ^dpade žetev: Fran. v vrelo kaso. Orlovski nos je mnogim vsec, .. *» Nemčjja 6g Am^rika 51 A ,iJ4 oslovska usesa pa niso nikomur v cast 37J Italjja 23 ^usija 21 Avstro-Ogrsk! 8, Kdor macko v vreci kupi, stou potem dosti- š;jca 6 Be,<'¦¦ 5 Gr^ija 4 Jap^nska in, krat razocaran in zmesan kakor tele pred Argentii;ija %>3} RuffiunJija in Kitajska po novnni vrati Kdor je zdrav in lacen, je ka- |razilija, peru, Holandska in Čria gora kor volk, kaksna razvajena gospica pa samo l pokuša kakor ptiček. Kdor ne krha svojega " jezika, mora dostikrat osramoeen utihniti in Zanimiva lastnost čebel. se uraakniti kakor polit kužek. Nekateri ljudje so zviti kakor kača ali vsaj kakor Nekateri ucenjaki trdijo, da imajo ce- kozii rog, nekateri so pa krotki kakor iagnje bele nenavadno mocno vonjalo, ki z njim< in golob. začutijo cvetice v daljavi poldruge angleske milje. Zdaj pa je dokazal učenjak Gaston, Mesec dni v podcestnih kanalih. Bonnier v Parizu, da čutijo čebele cvetice le na majhno oddaljenost, a da imajo pošt- Iz Milana v Italiji poročajo, da so v njm golobom podoben smisel. Svojo trditev ondotnih kanalih zbiralnikih delavci slučajno je podprl z dokazom, ko je vzel čebeli vid: naleteli na kakih 18 let starega fanta, ki je ;n VOnjalo, pa je vkljub temu priletela na- bil čezinčez pokrit z nesnago in tako shuj- 2aj v dve angleški milji oddaljen panj. šan, da ga je bila sama kost in koža. Spra- vili so ga v bolniščnico in ko so ga osnažili Povprečna teža možganov. in okrepčali z vinom in jedjo, je nesrečnež prišel toliko k sebi, da je mogel govoriti. Slonovi možgani tehtajo 467 gramov, Povedal je, da se piše Francesco Islando in kitovi 245 gramov, človeški pa 138 gramov. da je slikar. Dne 6. septembra je bil prišel Konj iraa 57 gramov, gorila 42 gramov, v Milan in ker ni imel preobilih sredstev, orangutan 39 gramov, ovca pa 13 gramov je mislil čez noč prenočiti v mestnih nasa- težke možgane. Ako primerjamo človeško dih; legel je ondi na klop in zaspal. Spe- težo s slonovo ali kitovo, pa vidimo, koliko čega sta ga napadla dva moška, ga popol- razmeroma večje možgane ima človek, ka- noma oplenila, nato ga pa siloma vlekla v kor ti dve največji živali na zemlji.