Za poduk in kratek čas. Cesar v Poličanah in Slatini. Ceaarjevo potovanje na Slatiao: Veselje, da aas presvitli c.esar obiščejo tudi Slatino, je bilo v tukajšaji okolici nepopisljivo in hitro je bilo vse na aogah pripravljati se na spodoben sprejem. Dae 10. julija si pa lehko videl že vjutru cele Poličaae s kolodvorom vred v najlepši obleki. Vsak si je prizadeval po svoji moči okinšati svojo hišo, ia cesta od koldvora skozi Poličane bila je podobua krasnemu drevoredu, posuta z belim peskom noter do Slatine. Poaebno lepo okinčaa bil je kolodvor ia pa obče znana, ljubezajiA-a hiša Hartner-jeva, pred ktero je človek aehote obstal ter obcudoval krasne veace in okusno dekoracijo. V torek 10. julija popoldan točno 3/46 prisopiha med pokanjem raožnarjev cesarski vlak; ljudstva se je vse trlo želao videti preljubeznjivega vladarja, dobrotljivega cesarja. Iz vagona izstopivšega cesarja pozdravi g. Mahorič v imenu občin. iz okolice, in potem nagovorijo presvitli cesar zbraao duhovščino prav ljubeznjivo, zahvaljevaje se za lep sprejem, ter imajo skoro za vsakega duliovnika prijaznih besed. Potem vsedejo na voz ter se med buruimi živijo-klici peljajo proti Poličanara, kjer Jih pri okusaem slavoloku pričakuje šolska mladina z ogromnim številom Ijudatva. Solarji se kar tlačijo k vozu ia cesar sami pomigacjo kočijašu naj postoji. Smebljajoč aprejmejo krasea šopek, kterega Jim poBiidi učenka J. G.; povprašajo g. aadučitelja po šolskih razmerah, in potem aaprej proti Slatini. 15 vozov Jih spremlja ia kaj lepo je bilo glcdati dolgo vrsto krasaih domačili vozov z uniformiranimi kočijaši. Lahko 8i videl maraiktero solzo vesolja na licih prostega ljudstva, ki se je prav izvrstao obaašalo in še daleč za Njimi pošiljalo srčae pozdrave ia gromovite živijo-klice. Celi pot do Slatiae je bil okiačan z lepimi slavoloki, posebao na Pečici, kjer je Sladkogorska duhovščina s šolsko mladino pozdravila ljubeznjivega vladarja. Napisi so bili vai aloveaski razua Slatinskega, ki je bil latinski. Slatina je bila v najlepši prazničai obleki, z dolgimi zastavami, in nikjer ni bilo videti nespodobaih ,,frankfurtcrc". Sprejeti so bili z navdušenimi živijo-klici, razun nekteriL judovskib ,;hoch", ktere so pa kmalo čisto zadušili krepki živijo-klici vrlih Slatinčaaov ia dragih sosedov Hrvatov. Takega veselja krasaa Dravinjska dolina še ni doživela ia vsak pokazal je po avoji moči svojo Ijubezea ia vdaaost do presvitlega cesarja! Bog aam Jih ohrani še mnogo. mnogo let! Drugi daa na vse zgodaj pregledali so vso Slatino, ia ko pridejo v hišo, kjer se polnijo flaše, zapojejo domaca dekleta v narodni obleki, ljubo pesem ,,Po jezeru". Ceaar postojijo in veselega obraza poalušajo milo doneče glaae sloveBakih deklet. Ob 8. zapustijo Slatiao ia ae odpeljajo v Smarije, kjer so bili neizrekljivo lepo sprejeti. JProaimo do aedelje popisa, ker še aimamo aobeaega iz Šmarije. Ured.] Cesarjev sprejera na Slatini 10. julija je rea bil sijajen aepričakovauo. K temu je bilo raaogo sodeiovalo, kojim vsim hvala gre aamreč: deželai zbor pa odbor glede stroškov. Slatiaa, vsa okolica, na tisoče zbraao ljudstvo ia smo menili, da jih je bilo 8000, nmogo odličflih hrvačkih goatov — pa kaez dr. Alfred Windischgratz, ki je nalašč za par dai zborovaaje českega deželnega zbora zapustil, da se kot višji dedovai deželni nadkonjušaik štirski ia spodaje-štirski rogački veliki poseatnik udeleži ceaarakega sprejema. Ker je ta gospod zravea svote za stroške še Bočevo goro, kar je maogo atalo, razavitliti dal, mu gre še poaebna hvala! Slatina je bila slavnostno okinceaa ia plapolala je na široko zastava na zastavo, štirake pa avstrijske, slavolok pred Le:taerjevo goatilaico je stal nad 400 fl. Cesar se pripeljajo ob 7*8- uri zvečer. Nastalo je veaelo vrišanje pa nazdravljanje, da je bilo kaj! Nemci so klicali ,,hocli", Magjari ,,eljen", šolaka mladost, Hrvati pa Slovenci ,,živijo". Cesar ogledajo aajprvlje skupno požarao stražo Krapinsko hrvačko, Rogačko Slatinsko ia nekaj Kozjanske, kakor so pravili, zatem atopijo z voza pred svojim staaovanjem ia tukaj jili pozdraviprvog. dr.Waniscb viiaeau deželaega odbora; zdaj obrnejo se cesar k aastavljenim deputacijam, pristopijo k duhovačiai, ki je bila nastavljena v korskih srajcab. med cerkvenimi zastavaaii: prečastiti g. dekaa Rogački pozdravijo ceaarja v imenu duhovščine, ter jih zagotovijo najzveatejše udanoati. Cesar ae milostao zahvaljujejo ia razgovarjajo z g. govornikom vprašaje, kako daleč je Rogatec odstraajea, ao li vsi gospodje duhovaiki iz okolice; rečejo, da jih prav veseli, da so se gospodje v takem številu znajdli (15) ia rečejo, da se gospodom zahvaljujejo lepo. Zdaj se pokloni Slatiaski sreajski zastop, dalje Rogački magistrat, okrajai zastop; potem predstavi c. kr. aameatnik aodaika Rogačkega, s kojim ae cesar marljivo pogovarjajo, pokloni se še ravnatelj Slatinski, pa oba zdravaika, grof Palfi, hrvacki sosedai veliki posestnik in stotaik zasebae krajae straže, gospa grofica Palfi na levi rami imajoč aopek aarodaih rož z dečki siaovi v Barodao-hrvački obleki, zadnjič pa Alfred kaez dr. WiBdischgratz v opravi nemškega viteza kot častai člaa. Zdaj aledi cesarski obed, b kateremu so bili povabljeai iz Slatiae: č. g. nadžupaik pa gospudje: Slatinaki ravaatelj, oba doktorja zdravaika pa župaa; iz Rogaca č. g. dekan pa gospodje: c. kr. aodaik, župaa, načelaik okr. zaatopa. Po obedu je bila razavitljava hiš pa umetna bengaličaa razavitljava vseh okoliščaih gor in gričev, kar vae je bilo kaj izvrstno izpeljaao. Lahko se torej ume, da je bilo vse zadovoljno z lepim cesarskim sprejemom, ki je v naši domači zgodoviai z zlatimi črkami zabeležea. Cesar so podelili Slatiaskemu direktorju zlat prataa in deaaraičf rju zlato iglo. Smešnica 36 Ritmeister pride po daljem odpustu zopet k svojim dragoaarjem. Močao se razsrdi, ko vidi dragoaca slabo jahati. Nevoljen mu pravi: kako se držiš grdo na koaji, vse si zopet pozabil; kaj bi s teboj počel? Gospod ritmeister, odgovori dragoaar, spustite me domov!