m ^f-i ž u r" yn Leto XVIIL, št. 7$ joruvuistvoi -jurnjajia, ojntgcva Ulica 0 — Telefoo flt «122, «128, 8124, 8126, 8120. Inseratru addeieJu LJubljana, Bela* Durgova oi. 8 — rei 3802, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ŠL U — Telefon BL 8458. podružnica Celje: Kocenova oL 8C. S Telefon St. 190, ftačum prt poŠt. Cefc. zavodih: Ljub-IJana St. 11.842, Praga Oslo 78.180, W1en St 105241. i. ™ t t:; aTT^ Ljubljana, četrte* L aprila 1937 \ k < * * Ji 44510 Cena 2 Din Izhaja vsak dan "azen ponedeljka. Naročnina znata mesečno Dtn $a Inozemstvo Din «0.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6, Telefoo 8122, S123, S124, 3125, 8128. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Ste*. Telefon št_ 65. Rokopisi se n« vračajo. Pred beograjsko konferenco Letošnja konferenca Male antante, ki se začenja danes v Beogradu, pada v čas, ko je pozornost evropske politične javnosti še vedno obrnjena k nam. Podpis prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo, še bolj pa sklenitev sporazuma med našo kraljevino in Italijo, sta bila dogodka, ki ju niso mogli prezreti nikjer v Evropi. Zlasti sporazum z Italijo še vedno povzroča med-narodno-politična razglabljanja z najrazličnejših vidikov. Mnoge sodbe so se glasile in se glasijo v pravcu, kakor da bi pomen j al ta sporazum razrahljan je dosedanjih mednarodnih zvez Jugoslavije, zlasti tudi razrahljanje tako trdne tvorbe Male antante. Zaradi tega je razumljivo, da je vsa mednarodna pozornost obrnjena na konferenco, ki se danes pričenja v naši prestolnici. Vsa naša javnost pa je prepričana, da konferenca ne more in ne bo prinesla nikake senzacije, marveč da bo enako kakor vse dosedanje samo potrdila neomajnost te naše glavne mednarodne politične osnove. Mala antanta je bila ustvarjena iz potrebe in z namenom, da garantira z izidom velike vojne in osvobodilne akcije ustanovljeno stanje v podunavskem bazenu. To je bil in je ostal njen glavni smoter. Preko tega pa je z velikim uspehom izvajala zastopstvo vseh treh Članic na zunaj, zlasti pred svetovnim forumom Društva narodov. Težila je za čim najbolj pozitivnim u velja vi j en jem zveze v mednarodno političnih odnošajih in se zlasti aktivno udejstvovala v vseh mirovnih akcijah. Ti skupni cilji in ta skupna prizadevanja so povzročili, da so se države Male antante navezale druga na drugo mnogo tesneje in prisrčneje, kakor vidimo to pri drugih državnih zvezah. Povezane niso le s pisanimi pogodbami, marveč še bolj s skupnim duhom in z zavestjo skupne usode. Zato je njihova zveza prestala marsikatero težko preizkušnjo in se zmagovito upirala vsem neštetim viharjem, ki ij mje bila že izpostavljena. A tudi vsaka njenih članic je imela v njej močno in neprecenljivo oporo Naj opozorimo samo na leto 1932.. ko je bila naša država sredi opas-nih mednarodnih viharjev in ko sta jo njeni zaveznici z reorganizacijo Male antante. izvršeno po iniciativi našega pokojnega Velikega kralja in sedanjega češkoslovaškega prezidenta dr. Beneša, tako učinkovito podprli. Samo iz te tesne medsebojne povezanosti se dajo razumeti veliki uspehi, ki jih je Mala antanta dosegla kljub vsem oviram in nasprotstvom. Mala antanta leži med tremi velikimi silami, Italijo, Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, in sicrr v taki legi, da ima vsaka od treh njenih članic opravka z eno od velesil. Odno-šaji dc njih pa niso predstavljali vselej razveseljivega stanja. Danes je že nekoliko odmaknjeno v pretek^st, kako težavno je bilo sprva razmerje Rumunije do Sovjetske Rusije zaradi Besarabije, saj se je včasih zdelo, da je mirna likvidacija spora skoro nemogoča. Toda tudi razmerje naše kraljevine do Italije je bilo dolga leta vse prej nego razveseljivo. Mala antanta v svoji skupni politiki takrat ni mogla drugega, kakor da je težila za tem, da bi se odnošaji do velesil izboljšali. Toda vendarle je prepuščala svojim članicam, da uredijo svoje zadeve na zunanjo stran same. J,fala antanta kot celota se v te spore ni mogla in ni smela angažirati; za tako funkcijo je bila celotna situacija pre-lomplicirana. Rumunija je uredila svoj spor z Rusijo, kar je pomenilo veliko olajšanje položaja in ojačenje celote treh zaveznic. Češkoslovaški posebej je še omogočilo zvezo s Sovjetsko unijo. Sedaj je Jugoslavija uredila z beograjskim sporazumom svoje razmerje do Italije, že poprej pa utrdila prijateljske odnošaje z Bolgarijo. Tudi ta dva sporazuma nista in ne moreta biti v nasprotstvu z duhom in cilji Male antante. Sporazum z Italijo celo izrecno poudarja, da v nobenem pogledu ne posega v doslej objavljene mednarodne obveze obeh podpisnic, torej tudi ne v zvezno pogodbo Male antante. V tem smislu je dal de-cidirane izjave pri proračunski seji v senatu tudi odgovorni voditelj naše zunanje politike, ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ko je na vprašanja in pripombe govornikov podčrtal, da ostaneta osnovi naše mednarodne politike sle jkoprej pakt Male antante in pakt Društva narodov. Kar se torej tiče sporazumov z Bolgarijo in Italijo ter njihovega vpliva na Malo antanto, prav nič ne dvomimo, da fco beograjska konferenca prinesla po-ncvno zadoščenje prebivalstvu vseh treh zavezniških držav in razočaranje vsem onim, ki iščejo v vsakem dogodku utehe svojim željam, da bi se ta zveza kct najjačja garancija resnične samostojnosti članic vsaj oslabila, če že ne razbila. Brez dvoma pa bo na posvetovanju zavezniških zunanjih ministrov govora tudi o vplivu obeh omenjenih sporazumov na madžarski revi-zionizem, ki se v enaki meri tiče vseh treh držav Male antante. Zagotovitev IZREDNO ZANIMANJE ZA KONFERENCO MALE ANTANTE Zaradi sporazuma med Jugoslavijo in Italijo gleda vsa evropska javnost z veliko napetostjo na beograjska posvetovanja Beograd, 31. marca. p. Za konferenco Male antante, ki se bo začela jutri v Beogradu, vlada v vse,- jugoslovenski, a tudi inozemski javnosti izredno zanimanja. Dopisnik velikih evropskih listov, ki 60 bil; prišli v Beograd ob obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. so po večini ostali tu, da bodo poročali še o posvetovanjih Male antante. Poleg njih pa eo prispeli še nekateri novi Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta hi rumunsiki zunanji minister Antonescu prideta v Beograd jutri zjutraj. Dr. Krofta je odpotoval iz Prage danes popoldne, Antonescu pa iz Bnkarešte že zjutraj. Iz Beograda sta se jima danes odpeljala nasproti češkoslovaški jn rumunski poslanik skupno z zastopniki našega zunanjega ministrstva. Prva konferenca med vsemi tremi zunanji- la. Popoldne se bodo posvetovanja nadaljevala. Dr. Krofta bo ostal v Beogradu do prihodnjega tedna, ko se bo pridružil Bprem-stvu prezidenta dr. Beneša, Porabil bo ta čas za obiske nekaterih svojih tnanoev. vmes pa bo priredrl tudi eno ali dve iavni predavani, eaj je na glasu kot ugleden zgodovinar in strokovnjak za mednarodna vprašanja. »Dve nalogi" Bukarešta, 31. marca. g. O zasedanju Male antante v Beogradu piše >Lupta<: Beograjska konferenca Male antante ima dvojen pomen. Predvsem mora ojačiti solidarnost v Mali antanti. Dalje mora uvesti akcijo za reorganizacijo podonavskih držav. Pri tem sc morajo izločiti vse znemb na mejah Jugoslavije. Jugoslavija Je skupno z Bolgarijo s prijateljsko pogodbo likvidirala dolgoletni spor med obema narodoma. Pred nekaj dnevi se je redilo tudi drugo težko vprašanje Jugoslavije, vpraSanje neurejenih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Tudi med Ru-munijo in Poljsko je prišlo do praktičnega oživljenja stare zvezne pogodbe. Vidi se, da morejo posamezne države Male antante po svojem zemljepisnem položaju poleg politflce kolektivne varnosti čuvati tudi svoje posamezne interese. Tako ima češkoslovaška skupno s Francijo pakt o medsebojni pomoči s sovjetsko Unijo, Rumunija istotako kakor Francija svojo zvezo s Poljsko in sedaj je tudi Jugoslavija zagotovila mir s svojimi sceedi, Naravno je, da. bo zasedanje sveta Male antante v Beogradu odobrilo nove korake posameznih članov za mir. Od beograjskega zasedanja ni pričakovati nobenih senzacij. Konferenca bo zaradi obiska predsednika dr. Beneša pri knezu-namest-liiku Pavlu dobila svoj višek v manifestaciji bratske zvestobe sorodnih in zavezniških narodov ln držav. Ta manifestacija ne bo nov dogodek v odnošajih med narodi Male antante, temveč samo potrditev in ojačenje obstoječih dejstev. Beograjska konferenca more prinesti aamao "to senzacijo, da bodo vsi oni. ki še vedno računajo z diferencami v tej državni zvezi, razočarani«. Poljska sodba o beograjskem sporazui mi mini3tri bo že jutri dopoldne Opoldne j hegemonistične tendence katerekoli vele-bosta ministra zavezniških držav sprejeta v I sile. Erez dvoma je, da bo Mala antanta avdienrai od Nj. Vis. kneza namestnika Pav- izpolnila obe nalogi. Spored za obisk prezidenta dr. Beneša Beograd, 31. marca. n. Na programu prvega dne bivanja prezidenta češkoslovaške republike v naši prestolnici je velika vojaška parada pred Narodno skupščino, nato kosilo pri knezu namestniku Pavlu, avdienca ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča in diplomatskega zbora pri prezidentu dr. Benešu, zvečer pa diner s simfoničnim koncertom in slovesen sprejem v starem dvorcu. Drugi dan bo posvečen v bistvu pieteti. Prezident dr. Beneš bo posetil kraljevsko grobnico na Oplencu tn spomenik neznanega junaka na A vali. Zvečer bo priredil češkoslovaški poslanik dr. Girsa slavnostno večerjo. Tretji dan svojega bivanja v jugoslovenski prestolnici si uo prezident dr. Beneš ogledal znamenitosti Beograda in nje- gove okolice ter sprejel različne osebnosti v avdiencd. Zvečer se bo nato vrnil v Prago. Po dosedanjih pripravah je sklepati, da bo sprejem prezidenta dr. Beneša v Beogradu naravnost granddozen. Na poti od kolodvora do palače, kjer bo ložlral prezident, bodo tvorili špalir vojaki, šolska mladina, Sokoli in različne organizacije. Vse hiše bodo okrašene s češkoslovaškimi in jugoslovenskimi zastavama. Dr. Hodža obišče Bukarešto Bukarešta, 31. marca. o. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Mnlan Hodža bo na ni mu nek j narodni praznik dne 10. maja vrnil obisk ministrskemu predsedniku Nikoli Tatarescu. Naziranje praških Varšava, 31. marca. AA. Poluradna >Ga-zetta Pol»ka< prinaša uvodnik pod našlo« vom >Jugoslovenska realistična po'.;tika« in pravi, da poljska javnost z velikim in iskrenim zadovoljstvom beleži italijansko-jugo-slovanski sporazum. Oba naroda ki sta po več letih medsebojnega nesporazuma vendar našla pot k sodelovanju, uživala na Poljskem velike 6;mpatije. V beograjskem sporazumu vidimo odstranitev enega izmed najbole-stnejših trnov iz političnega organizma Evrope. Pred nekaj leti je kazalo, da se spor med obema državama ne bo dal drugače urediti kakor z orožjem. Primer Poljske, ki je prva začela neposredna pogajanja za ureditev eosedstvenega razmerja, 6e uveljavlja. Italijanskosjugosloveneki sporazum je pomemben prispevek k mjru v eni izmed najobčutljivejših točk, kakršna je Balkanski polotok. Sporazum je uspeh obeh držav. Pred nekaj leti je imela Jugoslavija samo rumunsko mejo. Po zaslugi dosledne politike se je Jugoslavija približala Bolgariji, popravijo se je razmerje z Madžarsko in zdaj je sklenila pakt prijateljstva z Italijo. Jugoslovensko-italijansko kulturno društvo Beograd, 31. marca. o. Znana književnika Marko Car in dr. Prohaska sta dala inicijativo, da bi se v Beogradu ustano- vilo jugoslovensko-italijansko kulturno društvo. Za svojo idejo sta pridobila več svojih prijateljev. Snoči so se prvič sestali in sklenili, da se ima že nocoj vršiti ustanovni občni zbor novega društva. Namen društva naj bi bilo pospeševanje kulturnih stikov med Jugoslavijo in Italijo. Naša parlamentarna delegacija v Rimu Rim, 31. marca AA. V zvezi z zasedanjem odbora medparlamentarne unije, ki se začne jutri, 1. aprila so se v imenu jugoslovanskega narodnega predstavništva pripeljali v Rim poslanci Nikola Preka, Ivan Mohorič, dr. Vjekoslav Mi-letič, dr. Dragan Damič in Mita Dimltri-jevič ter senatorja dr. Miroslav PloJ ln dr. Oton Frangeš. Senator dr. Ljubomir Tomašič se pripelje v teku današnjega dne. Predsednik narodne skupščine Ste-van čirič se mudi v Rimu že od 25. t. m. Trgovinski dogovor med Italijo in ČSR Rim, 31. marca. g. Zunanji minister grof Ciano in češkoslovaški poslanik Svalkovvski sta danes podpisala dogovor za izmenjavo blaga med Italijo in češkoslovaško. službenih km,,gov Poraz FraffiCovih čet Z beograjskim sporazumom se je ojačil položaj Jugoslavije in s tem tudi Male antante — Od konference Male antante ni pričakovati nikakih senzacij pri Pozoblanci Praga, 31. marca. br. Politični krogi v Pragi poudarjajo važnost prihodnjih dni v Beogradu, kjer se bo sestal stalni svet Male antante, nato pa bo sledil obisk predsednika češkoslovašKe republike dr. Edvarda Beneša. Ta važnost ni pomembna samo za ožjo rodbino Male antante. temveč vzbujajo beograjski dogodki gotovo tudi največje zanimanje vse mednarodne javnosti. Ravno zadnje dni je bil Beograd v središču zanimanja evropske javnosti, ko je bil podpisan gospodarski in politični sporazum z Itaiijo. češkoslovaška je mogla pozdraviti ta sporazum že iz tega vzroka, ker se je z njim ojaiil položaj enega člana Male antante. a s tem posredno tudi potložaj Male antante sploh. Obnovitvena volja Male antante je ob tej priliki ravno tako prišla do izraza, kakor ob priliki razgovorov r-imunskega, ministrskega predsednika Tataresca s češkoslovaškimi državniki, kj so se vr5"li skoraj istočasno, kakor obisk grofa C^xna v Beogradu. češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je danes odpotoval v Beograd. Dr. Krofta in rumunski zunanji minister Antonescu, ki prispe istotako jut "i. v Beograd, se bccta že jutri dopoldne sestala z jugoslovanskim ministrskim pied-sectoikom in zunanjim ministrom dr. StCjadinovičem k prvi konferenci stalnega sveta Male antante. Pojutrišnjem zvečer se bo o posvetovanjih objavil komunike. Dr. Krofta bo ostal v Beogradu do prihoda predsednika dr. Beneša ter se bo potem pridružil njegovem« spremstvu. Praga, 31. marca. g. Nocojišmji »Pr&ger Predse« piše o beograjskem sestanku Mate antante med dragim: »Od zadnjega zasedanja sveta Male antante je prišlo do dveh važnih izpre- Ofenziva republikanskih čet na španskem jugu se z uspehom nadaljuje — Razbremenitev pri Pozoblanci Nepričakovan razpust Japonske zbornice Nova etapa v japonskem notranjepolitičnem razvoju Tokio# 31. marca. AA. Na predlog min. predsednika Hajašija je mikado podpisal ukaz o razpustu parlamenta. Nove volitve bodo ob koncu aprila Vlada je objavila, da je bila prisiljena predlagati cesarju razpust parlamenta, ker se je prepričala, da mnogi poslanci ne kažejo zadostnega razumevanja za resnost sedanjega položaja, ki zahteva soglasnejšega sodelovanja med parlamentom in vlado prav v interesu povzdige obstoječih meja pomeni negacijo revi-zionističnih aspiracij, ki so se s toliko trdovratnostjo vedno znova priglašale ravno iz Budimpešte. Nič nas ne more motiti, ako bi se morda pojavila temu nasprotna tolmačenja, kakor da gre za resignacijo revizionizma le na eni strani, z namero, da se na ta način o jači na drugih dveh straneh. Take razlage, ki se pojavljajo v raznih oblikah že mnogo let in so bile vedno naperjene zoper kompaktnost Male antante, so prepo-ceni, da bi jih mogel resen politično misleči človek jemati v poštev. Mala antanta je preveč izkušena zveza, da bi ji mogla tako kratkovidna koncepcija motiti politično obzorje. Konferenci zunanjih ministrov Male antante bo sledil službeni obisk poglavarja bratske češkoslovaške države v Beogradu. Ze to dejstvo samo, ki daje sestanku in posvetovanjem ministrov poseben poudarek, je najboljši znak, da beograjska konferenca ne more in ne bo prinesla ničesar drugega kakor novo manifestacijo dosedanje solidarnosti Male antante. % , parlamentarnega življenja. Sistematska obstrukcija nekaterih poslancev je preprečila pravočasno odobritev nekaterih važnih ukrepov, predlaganih v interesu državne obrambe in zboljšanja gospodarskega stanja Nezadostna iskrenost nekaterih poslancev preprečuje gibanje, ki se širi po deželi ln ki zahteva preureditev parlamenta. Na koncu svojega poročila poziva vlada ljudstvo, naj sodeluje z njo. da bo mogla premagati sedanje težkoče. Razpust parlamenta je Zbudil veliko presenečenje, ker je Hajašijeva vlada še nedavno poudarjala, da hoče sodelovati s strankami. S svoje strani Je zahtevala sprejetje zakona o gospodarskem nadzorstvu, o agrarni reformi, volilnega zakona in zakona o varovanju vojaških tajnosti. Razpust parlamenta sta zahtevala vojska in mornarica. Borba proti vplivu militaristov Tokio, 31. marca. w. Nepričakovani razpust japonskega parlamenta pomeni novo etapo v notranjepolitičnem razvoju, ki je v zadnjih mesecih večkrat povzročil krize ter pred nekaj meseci izzval padec Hirotove vlade. Borba strank je naperjena predvsem proti prevladujočemu vplivu vojaštva v vla-dj. KJtiub načelni popustljivosti v raznih točkah se tudi Hajašijc.i vladi ni posrečilo doseči sporazuma. Okoliščine pri bližnjih volitvah fco za vlado precej nejasne. Ako bi stranke še dr-.lje vztrajale na svojem odklonilnem stalile. tudi nove volitve najbrž ne bodo do vedle do, ugodnejšega položaja vlade, če ji ne bo Uspelo ustanovita nove vladne stranke, ki bi Sa z močnim volilnim geslom v volilno borbo V ostalem je tsreba računati z možnostjo odstopa Ha-jašijevega kabineta takoj po volitvah. Andujar, 31. marca w. Republikanske čete so snoči v naskoku zavzele kraja Alcaracejos in Villa Nueva lel Duque ter ujele mnogo nacionalističnih vojakov, po večini Maročanov. P&leg tega so za plenile veliko množino vojnega materiala. Na-ci>naliisti so pobegnili proti jugu ter pustili na bojišču mnogo mrtvih. Prvi kraj je 13, drugi pa 17 km zahodno od Po-zoblance. Republikanske čete so zavzele vse določene postojanke in je b""la preti-ofenziva nacionalistov takoj odbita. Mesto Pczoblanca je sedaj zelo olajšano pritiska, kd so ga izvajali nanj nacionalisti. Nacionalisti priznavajo poraz Madrid, 31. marca. o. Po informacijah agencije »United Pressc so se pričeli nacionalisti po porazu pri Pozoblanci v silnem neredu naglo umikati. Republikanci so jih neprestano zasledovali. Nacionalisti so bili prisiljeni k umiku, ker je nastala nevarnost, da bi jih republikanci obkolili in odrezali od njihovega zaledja. General de Liano je podal o tem zelo značilne izjave. Dejal je, da je bilo mestece Pozoblanca po topn'3tvu popolnoma razdejano in da nacionalisti že zaradi trga niso imeli nikakega razloga več, da bi ga nadalje branili. Zasedli pa so vse vrhove okrog mesta in se utrdili posebno pa pri Vili Nuevi in Alcaracejosu. Republikansko vojno poročilo Madrid, 31. marca. br. Na aragonski fronta po republikanske čete uničile del municij-eke tvornice nacionalistov. Francova letala po skoraj vso noč bombardirala predmestja Madrida. , , Snoči je bilo po radiu objavljeno naslednje uradno poročilo: V odseku ob Guadalajarf le bilo samo nekoliko streljanja iz topov. Republikansko topništvo je uničilo več sovražnih balerin. Na desnem krilu so republikanci izvrši i več patroinih pohodov in niso opazili ničesar posebnega V ostalih odsekih utrjujejo republikanci svoje postojanke. Mnogo vojakov je oreSlo na našo stran. Na fronti ob Pozoblanci so se nacionalistične čete morale umakniti na zelo slabe postojanke. Opoldne je madridski obrambni odbor obiaviJ naslednji komunike: Ko so republikanske čete zavzele Mi; ralrio na guadalajarski fronti, so z naskokom zavzele več postojank velike strateške važnosti, ki obvladujejo sovražne črte. Republikanske eekadrtfje so obstreljevale sovražno zaledje v pokrajini Guadalajari in Saragoesi. V pokrajini A vili so republikanske baterije obstreljevale uporniške pošto-j&nkc Boji na severu Bajonne, 31. marca. w. Kakor javlja tiskovni urad baskovske vlade, so republikanske čete na santanderskl fronti napadle celo vrsto krajev, ki so važne strateške postojanke. Boji so bili kronani z uspehom. Ena kolona je prodrla 5 km, draga pa 3 km daleč v provinci Burgoe. S francosko španske meje, 31. raarca. n. D očim je bilo na mairiski in guadalajarski fronti danes razmeroma mimo, so prešle vladne čete iz Bilbaoa nepričakovano v napad proti Burgosu. Poveljnik severne republikanske vlade poroča: »Za-rrdi naraščajoče demoralizacije nacionalističnih čet" smo prešli v protinapad v smeri na Burgos«. Republikanske čete so po dosedanjih poročilih 95 km severno od Burgosa ter prodirajo sedaj po glavni cesti proti glavnemu stanu nacionalističnega generala Molle. Postranske kolone prodirajo po cesti drugega reda ki vodi od severa proti Burgosu. Letalski ftapadi Salamanca, 31. marca. o. Nacionalisti so v pretekli noči nenadoma napadli republikansko letališče pri Andujaru. Po podatkih pilotov je bilo ob tej priliki uničenih 12 republikanskih letal. Tri velike nacionalistične vojne ladje so snoči napadle CaPtellono in tudi Valencijo. Raztrelile so dve tovarni letal ter valen-ciisko vojašnico, v kateri je bila zbrana vsa garnizija. Ubitih je bilo večje število republikanskih vojakov. Pred novim napadom na Madrid Madrid, 31. marca a »United Press* poroča: Na raznih frontah so bSj odbit; napadi republikanskih čet. Nacionalisti bo krepko utrdili 6votje pozicšje na vseh frontah. V odseku Gua/lalajare je biio opaziti močno premikanje čet. Pri vasi Lotillo fe šesta divjzija generala Ara ude odbila oddelek astairskih rudarjev, ki so se popravljali za nanad na nacionalistične postojanke. Tudi kolone mednarodne brigade eo ee morale vrniti v neredu. Iz stalnega, čeprav počasnega izboljša-vanja vremenskih prilik je mogoče sklepati, da se pripravljaijo zopet operacije večjega obsega proti Madridu. Mehiški protest v ženevi Ženeva, 31. marca, a Delegat mehičko vlade pri Društvu narodov je danes izročil v generalnem tajništvu no^o mehiške vlade, kj protestira proti nekaterim evTOvpekim velesilam zarad.; njihovega vmešavanja v špansko državljansko vojno. Mehiška vlada naglaša, da bi že kot članica Društva narodov ne smele nastopiti proti zakoniti re-puNikanski vladi v Španiji. Vse članice Društva narodov se morajo zavzeti za to, da se čim prej konča bratomoreka vojna v Španiji, kj se lahko nadaljuje le s finančno pomočjo nekaterik evropskih velesil. Evropske velesile skušajo sedaj celo s pomorsko blakado onemogočiti zakoniti španski vladi, da bi si oskrbela orožje in druga sredstva za obračun z uporniki. Treba bi bilo jasno začrtatj mejo med napadalci in napadenimi in vsi prijatelji miru bi se mora* li odločno postaviti ob bok napadeni stranki ter ji nuditi vso gmotno in moralno pomoč. Le tako bi bilo mogoče doseči, da s® prepreči popolna katastrofa španskega naroda in civilizacije. Mi Glovanni Maracchi o novem položaju Mnenja In sodbe fašističnega voditelja in poslanca v P ulju — Pomen jamstva za medsebojne meje — Kak bo položaj s stališča obmejnega prebivalstva Giovanni Maracchi, direktor puljskega lista »Corriere Istriano« in poslanec v fašističnem parlamentu, je napisal v svojem listu daljši članek o beograjskem sporazumu pod naslovom »Trajno prijateljstvo«:. v informacijo naše javnosti posnemamo nekaj njegovih zanimivih tolmačenj beograjskega sporazuma, kolikor gre za položaj našega obmejnega prebivalstva v Italiji in znana zagotovila o medsebojnem spoštovanju obstoječih meja med obema državama. G. Maracchi proslavlja sporazum kot »zgodovinski dogodek evropskega pomena«. Nastali položaj ne bo več mnta-gcmizem« ali »italijansko-jugoslovenski konflikt«, temveč ltalijansko-jugosloven-sko prijateljstvo in italijanskcvjugosloven-ska solidarnost. Za to je bil potreben čas, potrebno je bilo vestno izpraševanje vesti. Sedaj je po AJussolinijevem receptu dosežena ena iz med dilem; »Med Italijo in Jugoslavijo je mogoče samo prijateljstvo ali sovraštvo...« Premaganja takih težkoč pa niso zmožne demokracije, temveč samo t. z. diktature, tcrej močne in avtoritativne vlade, kakršno, sta naža in jugoslovenska. Rima ni pri tem vodilo načelo »Divide et impera!« temveč načelo »Druži in vodi!« G. Maracchi analizira nato podrobno vsebino političnega sporazuma in se pri tem posebno ozira na določbe o medsebojnem jamstvu sedanjih meja ter o pobijanju vsakršnih akcij, ki bi bile v nasprotju s sedanjim stanjem. V tej zvezi piše dobesedno: »Ta točka je morda za čustvo nas Julijcev, ki smo po zgodovinskih dogodkih globoko vezani na Italijane v Dalmaciji, nekoliko žalosten glas. Toda le za naše čustvo, ne za naš politični razum., ki ga v tej obmejni pokrajini nikdar nismo pogrešali. Dobro namreč vemo, da bi glavnih sadov morebitnega razdruženja Jugoslavije ne pobrala Italija: bili bi kvečjemu v korist obema narodoma, ki danes s Srbi sestavljata jugoslovensko nacijo, Slovencem in Hrvatom. Toda tudi neodvisnost teh dveh narodov bi bila le prehodnega značaja, ker bi ju, komaj razdružena od jugoslovenske skupnosti, usoda sama nujno vrgla v naročje širše podunavske konfederacije; konfederacije, o katere končni obliki nam nekatera gibanja zadnjega časa ne dopuščajo nikakih Iluzij. Obnovljena bi bila stara habsburška Avstrija, dasi morda v federativni obliki, Itako r si jo je bil zasanjal Franc Ferdinand. Daljnovidna italijanska politika se ne more pomišljati v izbiri med habsburško konfederacijo, ki bi mejila z Italijo od švicarske meje do Zadra, in jugoslovensko drža»o, ki se dotika naše meje ?e z majhnim sfisekom svojega ozemlja fn katere polit&tao težišče je na Balkanu. Ta &rši vidik jadranskega problema sta nedvomno imela pred očmi te dni oba pogodbenika, ker bi si brez tega ne mogli razlagati obsežnosti in globine prevzetih obveznosti. Nova usmeritev italijanske po ( litike je imela za Jugoslavijo le najugodnejši vpliv. G. Maracchi prehaja nato na položaj naših rojakov za mejo in ugotavlja: V tej luči širokega in vedno bolj intimnega bodočega sodelovanja italijanske in jugoslovenske poiitike se seveda tudi problemi obmejnih con kažejo v povsem novi luči Smatramo namreč, da je danes italijanska in fašistična zgradba, v kateri se kaže in se razvija življenje Julijske Krajine, dovolj trdna in usj>ešna, da nam ni treba z zaskrbljenostjo gledati na nove direktive, ki jih je fašistična vlada hitela določiti z namenom, da bi kolikor se nje same tiče, ustvarila v obliki otipljive stvarnosti one »nove baze« medsebojnega zaupanja, ki tvorijo bistveno osnovo pakta. Svet se prav gotovo ne bo podrl, nadaljuje g. Maracchi ta svoja izvajanja, ako se bo kak ubežnik (fuomscito), ki je že pred leti zbolel za domotožjem po hribčkih in morju te naše sončne Istre vrnil k svojim sorodnikom. Našel jih bo kot »balilla«, videl le lepe nove ljudske kot »balilla«, videl po lepe nove ljudske šole, ki jih je ustvaril fašizem, spoznal bo Dopolavoro, slišal bo govoriti o sindikatih, ki ščitijo pravice delavcev brez nepotrebnih stavk; našel bo kanale in druge melioracije tam, kjer sta bila malarija in močvirje; pri vodnjakih z 'iktor-skim snopom pa se bo lahko naužil sveže vode, ki jo je podaril Duce tam, kjer je biLa nekoč za ljudi tn živali na razpolago samo skupna voda iz smrdečih mlakuž. Skratka, videl bo, kako mati Italija s tisočerimi koristnimi ukrepi pomaga vsemu ljudstvu z namenom, da ustvari z ognjevitostjo vere in navdušenja novo civilizacijo fašističnega ljudstva Zato se ničesar ne bojimo. Brez nesporazumov seveda ne bo šlo, kakor ni šlo brez njih ob sklenitvi konkordata med fašistično Italijo in Vatikanom. Toda zaradi tega še ne bo zmanjšana vrednost te nove medsebojne usmeritve med obema rodovoma, ki se stikata in živita na Jadranu. Ko se bo ves jugoslovenski narod, potem ko bo razbil ubijajoče cepitve, napajal ob najbližji in najsvetlejši izmed vseh civilizacij, rimski civilizaciji, in bo sredi te luči še vedno kak slepec, toliko slabše zanj: izgnanec že vse od danes, bo pač ostal izgnanec za vse življenje in tujec svojim lastnim krvnim bratom na tej in na oni strani meje. Istrski Italijani pa, ki se prav nič ne kesajo, da so krčili pot nacionalni nestrpnosti, gledajo sedaj, ko so izpolnili svojo dolžnost in za vedno s cementom svoje nezlomljive vere zagotovili itslijanstvo svoje zemlje, preko stare pregraje. Oni vidijo danes Italijo takšno, kakršno so si zasanjali v davnih dneh osamljenosti in težkega pričakovanja, Italijo, ki je postala danes sijajna, svetla stvarnost, Italijo, ki razprostira svoja krila k novim obzorjem sile in moči, kakršne bi si prej niti ne drznili predstavljati. To je Italija, ki napolnjuje srce nas Julijcev, čudovita stvarnost Mussolinije-vega genija. Strahovita razkritja o Sramazcmih Kakor je znano, imamo tudi v Jugoslaviji masonske lože. Mnogi prostozidarji zavzemajo tudi v JRZ odlične pozicije. Vendar od časa do časa čujemo zlasti iz slovenskega glasila JRZ ostro kritiko na račun framazonskih lož in ponovno smo celo čitali, da spadajo framazom med najhujše sovražnike našega naroda in posebno še Slovencev. Kako blagohotna in obzirna pa je bila dosedaj ta kritika iz Kopitarjeve ulice, se šeie sedaj vidi. V resnici se namreč krijejo za raznimi predpasniki velikih in malih mojstrov masonerije naravnost strahovite reči. Najnovejša raziskovanja, ki jih objavlja velikonočni »Slovenec« preko cele strani, so dognala, da vse, kar je svoječasno razkril rajnki Taxil, daleč zaostaja za kruto, lahko rečemo, krvavo resnico. »Slovenec« je svoje senzacionelne informacije prejel od nekega afrikanskega mi-sionarja, ki je na tajinstven način spovedal spokorjenega framazona, obsojenega od svojih sobratov na smrt Po tej izpovedi zasledujejo masonskt strahovite cilje. Nasprotnike prostozidarstva morijo brez prizanašanja. Spokorjeni framazonski grešnik je povedal, da je'dobil od svoje lože med drugimi tudi nalog, umoriti zelo spoštovanega in bogaboječega prelata. Toda uprl se je. In kdor se pri masonih upre umoru, tega po statutih čaka neizbežna smrt. In tako se je tudi zgodilo. Morilske metode so v prostozidarskih organizacijah tehnično posebno dovršene. Framazoni se poslužujejo nalašč v to svrho izdelanih železnih viličastih klešč Te klešče se zasadijo v vrat žrtve m stisnejo, tako da oba konca preščipneta vse glavne žile Spokorjeni fra-mazon je sam moral s temi kleščami poslati na oni svet več ko 50 ljudi. Kdor je obsojen od framazonske lože, temu ni pri-ziva in pomoči. Tudi z begom se ne more rešiti, kajti pasti framazonske tajne družbe p< postavljene po vsem svetu in kdor jim ne uide v Parizu, tega prestrežejo framazoni v Beogradu ali pa v Ljubljani. Afrikanski misijonar, ki je uredništvu »Slovenca« vse to tako lepo popisal, je prisostvoval tudi velikemu framazonskemu sestanku. Prostozidarji pri takih prilikah niso oboroženi s kleščami, nego z desert-nimi noži, žlicami, čašami in podobnim mani opasnim orodjem. V krasni dvorani, čije okna so bila trdno zavešena. je dišalo po različnih jedilih. V srebrnih samovarih je zaduhal strokovnjaški nos »Slovenče-vega« poročevalca kitajski čaj. Neka posebnost so bile buteljke, zelene, rdeče, modre. lila. skratka vseh barv. ki so pričale o velikem razkošju. Veliko gospodov in gospa je prihajajo in spet odhajalo Eni so jedli in pili. drugi pa so se pomenkovali. Tu se je manjši skupina živahno prepirala, tam je spet stal posameznik ves zatopljen v premišljevanje »Slovenčevemu« kores-ponaentu so gospodje tn gospe hoteli po-streči Toda odklonil je vse in se pripravil na odhod. Zavezali so mu oči ter ga v kočiji odpeljali zopet v svobodo.,. Nekaj dni potem je afrikanski misijonar v mrtvašnici ogledoval trupla, ki so jih potegnili iz reke. Med njimi je spoznal tudi truplo spokorjenega framazona in zagledal na njegovem vratu dve rani, dokaz, da je bil umorjen s framazonskimi kleščami. Toda v Parizu očividno na take malenkosti ne dajo mnogo. Na misijonarjevo vprašanje, kaj je s tem truplom, je paznik mrtvašnice hladnokrvno odgovoril: »Ta človek je bil potegnjen iz reke. Gotovo je utonil.« Vse to se je zgodilo in se dogaja v sredi žarišča zapadne kulture, v prosvitljenem Parizu. Mraz pretresa človeka, ko pomisli, da so člani teh framazonskih lož ljudje iz najvišjih intelektualnih in družabnih krogov, ir ne morda apaši in gangsterji. Tudi spokorjeni framazon Teodor je spadal v te kroge, saj je imel »zlato, z briljanti posejano uro«. Ce so v Parizu razmere tako strašne, kako mora biti šele n. pr. pri nas, ki smo morda manj kulturni in manj civilizirani. Klešče naših framazonov imajo gotovo namesto dveh kar tri vilice in ne preščipnejo samo glavnih, temveč tudi vse postranske žile. Res je, da pri nas poznamo nekoliko spokorjenih framazonov. Toda oni živijo očividno še vedno v svetem strahu pred statutarnimi posledicami, ki bi jih zadele, ako bi povedali, da so morda sami, če ne v 50 slučajih pa vsaj v 10, morali uporabljati strašne klešče. Bojijo se, da bi nekega dne njihova trupla morali potegniti iz Save ali Ljubljanice in bi tudi naš stražnik v mrtvašnici, zamišljeno zroč njihove strašne rane na vratu, hladno krvno rekel: »Potegnili smo ga iz vode Vtopil se je!« In še gospod žajdela bi prikimal. Sam Boe ve, kaj bi rad »Slovenec« dosegel s takimi bedasto krvavimi storijami. Kaj so res med njegovimi čitatelji ljudje, ki mu jih verjamejo? In če so, kaj si bodo mislili, ko je vendar »Slovenec« že ponovno zelo lepo in pohvalno pisal o raznih ju-goslovenskih framazonih. Novi naš poslanik v Vatikanu v avdienci Rim, 31. marca. AA Kardinal državni tajnik msffr. Paoelli je v iunenu papeža sprejel novejra jucoslovenskega poslanika pri Vatikanu Nikolo Miroševiča-Sorda ki mu je izročil svoje poverilnice. Po avdienci je kardinal državni tajnik vrnil poslaniku Mi-roševiču obisk. Beležke Polemika o volitvah v delavske zbornice V novem finančnem zakonu je tudi pooblastilo ministra socialne politike, da izda nove določbe za ustroj, sestavo in poslovanje delavskih zbornic ter spremeni tozadevne sedanje določbe zakona o zaščiti delavcev. Ko je o tem govoril pri proračunski razpravi v senatu, je minister socialne politike rekel, da so funkcijske dobe sedanjih vodstev delavskih zbornic že potekle, preden je on postal minister socialne poli tike, novih volitev pa še ni razpisal, ker so »skoraj vse zbornice mnenja, naj se volitve ne Izvajajo«, zlasti zbornici v Splitu in v Ljubljani sta prosili, naj se volitve Se ne izvedejo. V mariborski »Delavski politiki« ugotavlja sedaj delavska zbornica v Ljubljani, da je centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu v imenu vseh zbornic že meseca februarja v posebnem dopisu predlagalo ministrstvu socialne politike, naj razpiše redne volitve v delavske zbornice, ker je mandat starim zastopstvom že potekel. Predstavka centralnega tajništva delavskih zbornic dalje opozarja, da so se volitve v zbornice izvedle tudi pod režimom diktature in da delavci vsako leto redno volijo svoje zaupnike. Vse to se je izvršilo in se vrši brez vsakršnih Incidentov, pa tudi sedaj ni nobene nevarnosti, ki bi narekovala, da se volitve ne izvedejo. Končno so predlagale delavske zbornice, naj bodo volitve v mescu aprilu ali maju. Sestanek šefov beograjske opozicije listi poročajo, da je za 15. aprila sklican v Beogradu sestanek šefov vseh treh političnih skupin, ki tvorijo beograjsko združeno opozicijo. Demokrate bo zastopal Ljuba Davidovič, zemljoradnike Joca Jovanovič, staroradikale pa Miša Trifuno-vič. Posebno pozornost pa vzbuja napoved da se bo sestanka osebno udeležil tudi sivolasi radikalni voditelj Aca Stanojevič. Iz njegove udeležbe sklepajo, da bo šlo za važne odločitve. Splošno se misli, da bodo na sestanku razpravljali in sklepali o predlogu Ljube Davidoviča, naj se vse tri skupine strnejo v tesnejšo politično formacijo. ki naj bi se imenovala »Demokratska zajednica«. Pribičevičevd in KDK Na shodu pristašev bivše HSS v Sarajevu, o katerem smo na kratko že včeraj poročali, je poslanec dr. Sutej omenil tudi vesti, da se zagrebški pribičevičevci pod vodstvom g. Vilderja oddaljujejo od dr. Mačka in se na lastno pest pogajajo z JRZ. Energično je demantiral te in slične vesti ter zatrdil, da je SDS slej ko prej zvest tovariš HSS v kmečko-demokratski koaliciji. Ko je g. Vilder v Beogradu obiskal predsednika vlade dr. Stojadinoviča, mu je stališče SDS označil točno tako, kakor je na znanem brežiškem sestanku označil dr. Maček stališče HSS. »Samouprava" se pritožuje nad intrigami Beograjska »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, je zcpet napisala uvodnik, v katerem se pritožuje, kako skušajo politični nasprotniki, »neznatni ostanki reakcije«, z govoricami in spletkami prikriti uspehe, ki sta jih v notranji in zunanji politiki dosegla dr. Stojadinovič in njegova vlada. List pravd, da se »kakor vsaka nelojalna in nelegalna akcija, tudi ta akcija ne vodi jasno in odkrito, marveč se zateka v mrak klevet in intrig«. Vendar je »Samouprava« prepričana, da akci ja ne bo imela nikakega uspeha, kajti »danes, ko javno mnenje vse Evrope soglasno izreka priznanje voditelju dr. Milanu Stojadiinoviču ter njegovemu modremu in napornemu delu, stoji ta skupina preživelih in odvrženih politikov zmedena in poražena jeze in sramu«. Svoj uvodnik zaključuje »-Samouprava« takole: »Naš narod je izrekel svoje zaupanje JRZ in voditelju dr. Milanu Sto-jadinoviču. Izrekel je s tem tudi definitivno sodbo o ljudeh, ki menijo, da se da z intrigami in prišepetavanjem zopet priborita izgubljeni teren. Zato vse ono, kar danes delajo, samo pospešuje njihov ko- nec«. Iz prometne službe Beograd, 31. marca, p Za poverjenika v 6. položajni skupini pri železniški direkciji v Ljubljani je bil imenovan višji pristav inž. Viktor Meliva. Upokojena sta strojevodja Jakob Trtnik in upravni uradnik pri železniški direkciji v Ljubljani Ivan Koleno. Premestitev Beograd, 31. marca, p Iz finančnega ministrstva je geometer Mirislav Lorber premeščen h katastrski upravi v Ljubljani. ( 1 I Zadnja pot dr. L. Pivka | Novi zagrebški župan Poročali smo že, da je za župana zagrebške mestne občine imenovan član državnega sveta dr. Teodor Peičič. Župansko mesto je bilo izpraznjeno nad pol leta, odkar je odstopil prejšnji župan Rudolf Erber. Dolgo časa so se vršila pogajanja, da bi prevzel županstvo kak politični človek. Ko so poganjanja ostala brezuspešna, je bil za župana imenovan dr. Peičič, ki je na glasu odličnega upravnega uradnika. Po rodu je iz Belovara, služboval pa je pri hrvatski deželni vladi. Že pred vojno je bil veliki župan v Belovaru. Po prevratu je bil inšpektor v notranjem ministrstvu, pred par leti pa je bil imenovan za ciana državnega sveta, našega vrhovnega upravnega sodišča. Zagrebški listi so sprejeli njegovo imenovanje brez komentarjev. Državna dotacija primorski banovini Finančno ministrstvo je potrdilo proračun primorske banovine. Znižalo ga je za okrog 10 milijonov, tako da znaša sedaj 49 milijonov dinarjev. K tem izdatkom bo država prispevala 30 milij. dinarjev, dočim so lastni dohodki banovine iz doklad in trošarin preračunani samo na 19 milijonov. Državna dotacija je zvišana za toliko, da banovini ne bo treba pobirati zaradi prevzema vzdrževanja osnovnih šol nikake posebne šolske doklade, kakršno so morale uvesti nekatere druge banovine. Novi proračun dunavske banovine Poročali smo že svojčas o diferencah, ki so nastale med bai^ko upravo v Novem Sadu in finančnim ministrstvony ker ministrstvo ni hotelo odobViti od banskega sveta sklenjenega banovinskega proračuna v znesku 190 milijonov dinarjev. Uvedena pogajanja so dgvedla do rezultata, da je bil proračun znižan za preko 50 milijonov dinarjev tako da znaša sedaj 134 milijonov /iJanovinske doklade znašajo 10°/«. posebni šolska doklada 15% in zdravstvena doklada 44/o, tako da znašajo vse banovin- 4 r Maribor, 31. marca. Mračni dan zakasnele zime je delal danes vtis, kakor da odraža bolest in žalost, s katerima sta se Maribor in po svojih zastopnikih vsa nacionalna Slovenija poslavljala od narodnega borca in javnega delavca dr. Ljudevita Pivka. Pred mrtvaškim odrom v Narodnem domu, kjer je počivalo Pivkovo truplo, so ves dopoldne defilirale množice Mariborčanov in okoličanov, da se še po-slednjič poslove od splošno priljubljenega in spoštovanega, tako prerano umrlega dr. Pivka. Ob odru je stala sokolska straža z golimi sabljami, ves vestibul pa je bil obložen z venci in šopki, ki so jih v zadnji pozdrav prinašali prijatelji in znancu Ob odru so bila številna pokojnikova odlikovanja, priča njegovega dela in njegovih žrtev za narod in domovino. Ob vznožju je bil prislonjen krasen venec mariborskega Sokola I., katerega ustanovitelj je bil dr. Pivko in starosta vse do smrti. Poleg drugih so poklonili vence dr. Albert Kramer, bivši župan dr. Lipold. češkoslovaška vojska, čsl. legionarji, sokolska župa v Mariboru, centrala JČ-lig v Pragi, Udruženje do-brovoljcev, Savez SKJ, banovinski in sr&-ski odbor JNS itd. Pred Narodnim domom Pogreb je bil ob 16., že dobro uro poprej pa so se začele zbirati pred Narodnim domom množice žalnih gostov. Kljub slabemu vremenu m neprestanemu deževju je obširni prostor pred Narodnim domom občinstvo docela napolnilo Ko se je užaloščena rodbina še zadnjič poslovila od pokojnika, so prinesli Sokoli krsto v vežo Narodnega doma, kjer so opravili duhovniki pogrebne molitve. Nato je h krsti pristopil predsednik mariborske posojilnice dr. Viktor Kac, ki se je poslovil od pokojnega dr. Pivka v imenu posojilnice. Poveličeval je pokojnikovo delo na zadružnem polju in se mu zahvalil za ves trud, ki ga je vložil v teku svojega dela polnega življenja tudi za procvit mariborske posojilnice, te mogočne slovenske trdnjave v predvojnih bojih proti nemškemu navalu. Starosta mariborske sokolske župe dr. Milan Gorišek je orisal pokojnikovo delo v Sokolu ter podčrtal zlasti njegovo vzgojno delo pred vojno v našem Sokolstvu ob severni meji. Omenil je tudi vtis, ki ga je vzbudil v vseh nacionalnih krogih na bivšem Štajerskem Pivkov junaški podvig pri Carzanu, orisal njegovo delo kot staroste Sokola, sokolskega ideologa, voditelja, predvsem pa vzgojitelja sokolske mladine. Po govoru dr. Milana Goriška je zapel pevski zbor »Jadrana« «Umrl je mož«. Nato je zapel žalostinko še mariborski šolski zbor. Žalni sprevod Nekoliko pred pol 17. se je razvil pogrebni sprevod, ki je krenil ob gostem špalir-ju nepregledne množice od Tattenbachove ulice preko Glavnega trga in državnega mosta vzdolž PobreSke ceste tja do pokopa-išča. Na čelu sprevoda je korakala fanfara sokolske konjenice, na to je sledil križ, za njim je nosil oficir pokojnikova odlikovanja. Sledile so sokolske delegacije s erasnimi venci, nosilci neštetih drugih vencev, med njimi venca češkoslovaške vojske, carzanskih Pivkovih legionarjcv in čeških legionarjev. Za vojaško godbo je stopal del častne čete, dobrovoljci s svojim praporom. Sokoli v krojih in v civilu, god-?a »Drave«, rezervni oficirji, Majstrovi borci in vse mnogoštevilne nacionalne organizacije, šolska mladina in pevci, duhovni ci. Ob krsti je šla častna straža dobrovolj-cev in Sokolov, za krsto globoko potrti člani pokojnikove rodbine, zastopniki oblasti, raznih stanov in organizacij. Med drugimi so spremili dr. Pivka na njegovi zadnji poti mestni poveljnik general Milenkovič, dr. Kramer, ravnatelj dr. Mastnak kot zastopnik prosvetnega načelnika, banske uprave, g. Pintar kot zastopnik zbornice za TOI, mestni župan dr. Ju-van, policijski šef dr. Trstenjak, bivši pod-ban dr. Pirkmajer, bivši župan dr. Lipold. narodni posianci Rajko Turk, Pleskovič, ki je s Sokolom Cepinom in Grobelnikom zastopal celjsko soKolsko župo, Lukaeič. Pre-koršek, Gornjak in Koman, bivša narodna poslanca in pokojnikova tovariša Rasto Pu-stoslemšek in Lovro Petovar, mnogoštevilne sokolske deputacije, med njimi za ljubljansko sokolsko župo Flegar, Lubej in Janez Poharc, za zvezo dobrovoljcev prof. Jeras in Žagar, za ptujskega Sokola dr. Senčar in dr. Šalamun, za Sokola v Vuh-redu Peter Mravljak, za sresko organizacijo JNS za mesto Maribor poleg dr. Li-polda še dr. Lasič, za Sokola v Vuzenici dr. Pregelj, za Sokola v Ljutomeru dr. Stanjko, za Sokola v Ormožu dr. Ban, za Sokola v Slovenski Bistrici dr. Pučnik, za Sokola v Slovenjgradcu Rojnik, za Sokola v Konjicah dr. Sbrizaj, za Sokola v Rušah direktor Krejči, za celjsko gimnazijo direktor Mravljak. Polnoštevilno je bil v sprevodu zastopan tudi oficirski zbor. Sledila je nepregledna množica pokojnikovih znancev in prijateljev, ob zaključku pa drugi del častne vojaške čete ter sokolska konjenica. Govor dr. Kramerja Ob prihodu na pokopališče je razantna salva častne čete pretresla ozračje, prapori, ki so se razvrstili ob sveži gomili, pa so se globoko sklonili. Po molitvi, ki jo je opravil magdalenski prvi kaplan g. Cafuta ob asistenci gg. dr. Meška in Schondorferja, je kot prvi izpregovoril poslovilno besedo ravnatelj Grčar kot zastopnik dobrovoljcev. Slavil je pokojnega dr. Pivka kot ata-mana v carzanski noči in kot preprostega, toda vzornega državljana v svobodni Jugoslaviji Kakor se je v carzanski noči boril proti zunanjemu sovražniku, tako se je kot svoboden državljan in Jugosloven boril proti vsem notranjim oviram. Nato je spregovoril bivši minister senator dr Kramer, ki je med drugim izvajal: Težka dolžnost mi nalaga, da izrečem prijatelju in tovarišu dr Pivku zadnje besede v slovo v imenu njegovih političnih sodelavcev in prijateljev. Iz vseh krajev Jugoslavije, iz vseh delov našega naroda, se zbirajo danes tužne misli ob tej krsti. Junaški zastavonoša naše jugoslovenske ideje, neumorni borec za edinstvo. iskren ske doklade največ 29°/« v avtonomnih mestih, ki imajo svojo zdravstveno službo, pa celo samo 10%. i Bi tovariš v delu, zvest tn srčni prijatelj v radostnih in žalostnih dneh, je odšd iz naših vrst V teh težkih časih ko jugoslovenska misel bolj kakor kdaj potrebuje vernikov in borcev, nas zapuš&a eden izmed tistih, ki so vanjo verovali z vsem ognjem svoje duše, zanjo delali z vso silo svojih zmožnosti se zanjo žrtvovali z vso vdanostjo optimizma. naših vrstah. Tvoja preprosta živa beseda naših vrstah. Tvoja priprosta živa beseda in tvoj vzgled sta tebi m stvari, ki si jo zastopal, pridobivala srca in zaupanje. Bil si nam primer nesebične in neomajne požrtvovalnosti. Hvala ti za tvojo možato zvestobo. Kakor si bil zvest ideji, tako si bil zvest svojim sodelavcem. V veselih in težkih dneh, v zmagi m poraza, si bil ti vedno enak. Tvoja beseda, enkrat dana, je veljala za vedno. Stisk tvoje tople roke je obvezal za vselej, pogled tvojega iskrenega očesa ni dopuščal nobenih dvomov. Hvala ti za tvoj vedri optimizem, za ta blagoslov od Boga obdarjene duše. Kolikokrat si nas v.najtežjih trenutkih bodril in vračal z novimi energijami na delo. Hvala ti za tvojo vero, ki ti je dajala sile za žrtve. Ni bilo sovraštvo proti tlačitelju, ki te je dvignilo v rovih pri Carzanu v herojsko vi:ino. Bila je le vera v sveto jugoslovensko stvar. Ta vera v idejo te je privedla, da si položil na žrtvemik svojo glavo in usodo vseh. ki si jih ljubil, odločen za mučeništvo in smrt, da doprineseš svoj delež k odrešonju svojega naroda Tvoja neomajna vera v jugoslovenstvo ti je odredi'.! mesto v tvojem političnem delu in ti je omogočila, da si vztrajal v burji sovraštva in klevet, ki so bile za tvojo občutljivo dušo groznejše nego vihar granat na bojnih poljanah. Bil si nam vzor skromnosti in nesebičnosti. Bil si srečen, če si mogel opravljati kot politični delavec, kot narodni poslanec politično prosvetno delo med narodom ter se brigati za skrbi in težave naših ljudi. Ti si tudi tedaj pokazal kako nerazrušno je malo podrobno delo povezano z največjimi voditeljskimi stremljenji. Bil si dostikrat v svojem srezu agitator in organizator. Bil si v Carzanu vojskovodja in v parlamentu je tvoja beseda dobivala tehtnost državnika. Bil si Jugosloven, kakršni bi morali biti mi vsi, ki pripadamo zedinjenemu narodu. Bil si baš zato tudi dober Slovenec, da ga boljšega težko najdemo med nami. Vse, kar je plemenitega in dobrega v našem slovenskem narodu, je bilo oličeno v tebi in tvojem delu. Od onih početkov, ko si organiziral slovensko Narodno odbrano* pa do tvojega udejstvovanja na širokem polju jugoslovenske politike, vse to delo je en sam dokaz, kako krepko je slovenski interes zasidran in očuvan v jugoslovenskem edinstvu. V dobi, ko se majejo toliki moralni temelji naše družbe, si proti vsem slabostim dajal primer odločnosti in doslednosti. Ti nisi poznal nc oklevanja in ne oportunizma. Dragi prijatelj in tovariš! Za teboj se zapirajo vrata večnosti. Glej tam onkraj groba dvigajo roke svojemu staremu a tarnam. v pozdrav junaki tvojega bataljona, da te odvedejo v armado tisooev in sto-tisočev, j i so krvaveli in umirali za Jugoslavijo. Vsa ta vojska te pozdravlja. Eden najboljših si med njimi! Ali vidiš, kdo te tam od daleč pozdravlja? Oni drugi, ki je, kakor ti, gorel v veri za naše zedinjenje, ki je v notranji borbi tvegal vse, kakor si ti zunaj na fronti tvegal vse. Dva. ki sta svojo dolžnost do kraja izvršila: ti in Gregor Žerjav, dva, ki nam za vedno ostajata zgled nacionalnih borcev. Slovo sodelavcev V imenu realne gimnazije, na kateri je poučeval pokojni dr. Pivko, se je poslovil ravnatelj dr. Keric, ki je poveličeval dr. Pivka kot vzornika v delu, tveganju in mišljenju, kot svetovalca, odličnega, vzgojitelja in pomočnika. Dr. Koubnik iz Prage se je poslovil od dr. Pivka v imenu čeških carzanskih junakov. Dr. Lipold se je v prisrčnih besedah poslovil od svojega zvestega, odkritega in plemenitega tovariša v imenu starešinske zveze Jadrana. Dr. Lasič, pokojnikov sošolec iz dijaških let, je naglašal kakor je dr. Pivko neumorno delal v prid Družbe sv. Cirila in Metoda, vadniški učitelj Kotnik se je poslovil v imenu hvaležnih bivših dr, Pivkovih dijakov, dr. Vekoslav Kukovec pa je proslavljal dr. Pivka kot neutrud^ nega propagatorja češkoslovaško-jugoslovanskega zbližanja. Mohorko se je poslev vil v imenu sokolske družine, ki ji dr. Pivko ni bil samo starosta, ampak pravi družinski oče z vedno prijaznim in ljubeznivim smehljajem na licu. Zastave in prapori so se sklonili nad grobom, iz ogromne množice pa je pretresljivo zaoril trikratni vzklik: Slava! Vojaška godba je odsvirala žalostinko, pevci »Drave« pa so pod vodstvom zborovodje g. Horvata odpeli Galusovo žalostinko »Oj veliki Bog« in »Oj Doberdob«. Mrak je že legal na zemljo ko so se začele množice razhajati in ko so začele padati prve grude na krsto, ki hrani dragocene zemeljske ostanke velikega borca in carzanskega junaka. Iz notarske službe Beograd, 31. marca. p. Za notarja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je imenovan notar Ivan Hanžič iz Velikih Lašč V Velikih Laščah ga je zamenjal notar Karlo Jagodifi od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Nov grob Včeraj, v sredo, je preminil v Črnomlju trgovec in posestnik g. Avgust Kane, ustanovitelj in dolgoletni predsednik posojilnice v Črnomlju ter zaslužni zadružni delavec. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. Vremenska napoved Zemunska: Razvedrjtev v severovzhodnih krajah s prečeši močno košavo. V ostalih krajih po večini oblačno, nekoliko dežja v jugozapadnem delu. Temperatura se bo ne* '••oliko dvignila. Dunajska: Temperatura se bo dvignila, najbrže še zelo oblačno, na vzhodnem robu AJtp morda Se padavine. K današnjemu sestanku Male antante y Beogradu - Dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister žrtvah plazu pod Storžičem Usodne podrobnosti, ki so povzročile smrt devetorice Ljubljana, 31. marca- Vsa poročila, ki jih je naš dnevni tisk prinesei o katastrofi pod Storžičem, so se vsaj od daleč nujno dotaknila tudi vprašanja o lormalni krivdi za strahotno uničenje devetih mladih, dragocenih življenj. Razume se, da o tej stvari ni snogoče izrekati kake odločne sodbe, dokler ne bodo poklicane instance izvedle izčrpne in vsestranke preiskave, vendar pa je že danes mogoče opozoriti — in to je brez dvoma tudi dolžnost časopisja — ;oa nekatere okoliščine, v katerih je do .'katastrofe prišlo. Trditi, da bi bilo »v toliki žalosti kar odveč vprašanje, kdo je (odgovoren za devet mladih življenj«, bi bilo brez dvoma znamenje malo prelahke vesti in malo prepovršnega čuta za ■vzroke in posledice, za krivdo in kazen. Pod belo rušo pod Škarjevim robom je zaspalo tudi nekaj otroških življenj in če bomo dozorelim možem priznali pravico, da si po prosti volji izbirajo pot v smrtno nevarnost, bo treba vsekakor zastaviti Vprašanje, kdo je ctrokcm in mladoletnikom dovolil pot na smrtni start. Formalno je vsa zadeva na dlani. Tek-Jiia se je vršila pod okriljem tržiške podružnice SPD, njen predsednik in tajnik sta bila na terenu in sta osebno vodila organizacijo. Pred pričetkom se je med udeleženci razvila debata o tem, ali naj tekmovalci startajo ali naj rajši tekmo ©puste. Trezne glave, ki jih, kakor je razvidno iz dosedanjih poročil, tudi med udeleženci prireditve in med funkcionarji samimi ni manjkalo, so opozarjale na nevarnost plazov. Brat starterja, Adolf Primožič, je prejšnji dan pri treningu sam naletel na manjši plaz in je tovariše svaril. V borbi med treznim razumem in pre-gorečo, vse graje vredno vnemo za senzacijo športnega doživetja je v fantih zmagala slednja. Vodstvo tržiške SPD je kot organizator prireditve v teh razmerah zagrešilo neodpustliivo napako, da je dalo sklepanje o tem, ali naj se tekma vrši ali odloži, iz svojih rok in je tako vse breme svoje težke odgovornosti prevalilo na šibka ramena razgretih, mladih športnikov, ki 3i pričakovanega užitka niso dali niti za minuto prikrajšati. Med nesrečniki, ki so si s takšno formalno in moralno povsem nedopustno odločitvijo izbrali smrt, je bil tudi komaj 15-let|ti dijak Adalbert Ahačič, edino upanje siromašne predilniške delavke, a med njimi je bil tudi 34-letni Vinko šarabon, ob čigar truplu danes joče obupana vdova in troje nebogljenih sirot. Vse to so mnogo pretežke reči. da bi mogli resignirati ca vprašanje o krivdi, ki ga bodo morale razčistiti ne samo planinske in smučarske instance pred svojimi forumi, temveč se bo morala ukvarjati z njim tudi policijska in sodna oblast. Med poznavalci planinstva in smučarskega športa je že od vsega početka vzbudilo precejšnje začudenje tudi dejstvo, da se smučarska tekma prireja pod okriljem podružnice SPD. Tudi oddaljenemu opazovalcu utegne biti znano, da naši planinci na svojih zborovanjih in v svojih spisih stalno poudarjajo, da SPD ni ni- kakšna športna organizacija in se po svojem duhu in po svojem poslanstvu od takšnih organizacij bistveno razlikuje. Ko se je v zadnjih letih tako na široko razmahnila zimska turistika, bi se kakšnemu laiku sicer utegnile zabrisati meje med nalogami planinstva in športa, društva sama pa so ta področja zmerom strogo razmejevala in športne prireditve v gorskem snegu so zmerom pripadale kompetenci Zimsko-športne zveze. Tekma pod Storžičem predstavlja v tem pogledu karakteristično osamljen primer, ki mu je prav zaradi tega treba posvetiti najstrožjo pozornost. Zastopnikom reševalnega odseka SPD, ki se z ostalimi tovariši mude pri reševanju trupel izpod belih ruševin, bo pripadla naloga, da preiščejo tudi vse važne okoliščine, v katerih je do tekme in do katastrofe prišlo, in glavni odbor SPD bo moral poskrbeti za ukrepe, ki bodo v bodoče za zmerom preprečili podobne nesreče v gorah. Nocoj se je sestal na svoji seji tudi odbor osrednjega društva SPD v Ljubijan:, da od svoje strr -ni prouči ves primer in dd nekaj stvarne pobude za sklepe, ki naj bi jih potem glavni odbor uveljavil za vse podružnic«. Praksa, ki so jo vse edinice SPD izvajale že doslej, naj bi dobila tudi sankcije v pravilih: podružnice SPD, ki so bile doslej včlanjene v Zimsko-sportni zvezi, naj bi nemudno izstopile in naj bi se v bodoče nikoli več ne lotevale prireditev, ki imajo kakorkoli športni značaj. A ko smo že pri grajanju nekaterih usodnih podrobnosti, ki so devet mladih življenj zagrnile v beli grob pod škarjevim robom, naj opozorimo še na nekatere nič manj težke pogreške, ki so bile gotovo do neke mere krive, da ponesrečencev ni bilo več mogoče rešiti. Nekaj minut po 12. je plaz devetorico podsul in ob 14. je bil glas o nesreči v Tržiču. Bilo je pač časa dovolj, da bi prva smotrno opremljena reševalna ekspedicija lahko prispela pod Storžič že do noči, pa čeprav bi bilo treba reševalce vabiti iz Ljubljane in z Jesenic. Toda videti je, da pri odgovornih činiteljih v Tržiču ni bilo pravega smisla za resnobo trenutka ne plemenite pripravljenosti za skromne gmotne žrtve, ki bi fantom pod Storžičem lahko pomagale nazaj v življenje. V Ljubljano je vest o katastrofi prišla menda samo po vnemi nekaterih zasebnikov, ki so iz najpri-mitivnejšega človečanskega čuta smatrali za svojo dolžnost, da alarmirajo Javnost in skllčejo ljudi na pomoč. Tudi zavoljo tega, ker se instance niso čutile poklicane, da vzamejo iniciativo resno v roke, je pod belo rušo ob škarjevih pečeh za zmerom tako tragično ugasnilo devet življenj. Smrt pod plazom na Okrešlju Ponesrečenka Je Hermina Brisova iz dradsa Celje, 31. marca. Kakor gmo včeraj na kratko sporočili, se je velikonočni ponedeljek pripetila tudi na Okrešlju nesreča radd snežnega plazu. V zadnjih dneh je telefonska zveza s Solčavo prekinjena. ker je sneg potrgal žice, zato smo dobili kratko obvestilo šele danes s celjskim avtobusom. V Friachaufovem domu na Okrešlju je preživela praznike družba petero ljudi, katerih prihod je še pred prazniki javil mariborska odvetnik dr. Fran Pichler z opazko, da so inozemci, starejši gospodje in ena dama. Ti turisti so se v ponedeljek okrog 13. vračali z Okrešlja prot: Logarski dolini. V žlebu nad slapom Savinje (komaj kakih 15 minut pod Frisehaufovim domom) jih je presenetil snežni plaz, ki je »polzel s pobočja izpod Mrzle gore. štirje turisti izmed katerih je plaz enemu odnesel smučke in nahrbtnik. ao se v zadnjem trenutku umaknili, snežne mase pa so zajele, odnesle a seboj in zasule gospodično Kermino Brixo>vo, doma iz Gradca. Tovariši ponesre&enke so pozvali pomoč. še pred večerom je začela iskati po nesrečenko reševalna skupina pod vodstvom oskrbnika Frischaufovega doma Jake Robnika. Sodelovali so: Miha Ples-nik% vednik in član reševalne službe SPD, nadalje Franc Plesnik, Jože Tisovnik, Janež Žebot, N. Lovretič, Janez Logar, Franc Logar, Jurče Logar in dva druga reševalca. Temna noč, pa tudi nevarnost grozečih plazov je delo ustavila, pač pa so reševalci nadaljevali z iskanjem v torek ob pol 5. zjutraj. Posluževali ao se sond ;n lopat. Po 10-urnem delu so naposled ob 14.30 našli ponesrečenko. Zakopana je bila 5 m pod snegom. glavo obrnjeno navzdol, na nogah smučke, v rokah smu-ške palice. Takoj so odnesli truplo v Logariko dolino odkeder je bilo na saneh prepeljano v solčavsko mrtvašnico. (Sedaj nam je znano le to. ker nismo mogli dobiti telefonske zveze niti s Solčavo niti z Mariborom). Rešitev iz velikega plazu sta Peci Maribor, 31. marca. V vrsti številnih nesreč na planinah med velikonoJuirmi prazniki je beležiti tudi snežni plaz, ki ie na Peci zajel skupino mariborskih .smučarjev. Na velikonočni ponedeljek ob 12. se je namreč podala skupina mariborskih smučarjev, med katerimi je hila tudi neka doma, iz Uletove koče. vračajoč se v dolino. Nekako na sredini poti pa je nenadno zgrmel proti dolini ogromen snežni plaz, ki je potegnil s seboj znanega mariborskega nogometne ga vratarja Evalda Korena in sina hra-nilničnega ravnatelja Rudolfa Poiaka iz Maribora. Korena je plaz najprej zajel in ga potegnil s seboj v dolino kakšnih 100 m. Korenu pa se je z naporom vseh sil posrečilo, da se je vzdržal na površini in bi bžla katastrofa najbrža neizogibna, če bi ne bil v zadnjem trenotku zagrabil za Victor Antonescu, rumunskl zunanji minister IZPUŠČAJE, PRIŠČE KOŽNE NEČISTOSTI pri dojenčkih, otrocih hi odraslih odstranjuje uspešno BABTMIRA C R E M E Dobiva te ■ eemo Din 10., ▼ lekarnah ln drogeri jab Pogled v Nemčijo 3. Na velesejmu, na manifestaciji, na koncertu v Lipskem — Kje so moji inženjerji? — In pa: — Zdaj zagrabimo prvi milijon brezpo-selnin! — Tako je Hitler pred štirimi leti zavrtel kolo nemške industrije. Šest milijonov brezposelnih je takrat čakalo na delo in kruh. Dvanajst milijonov delovnih ur je dotlej šlo leto za letom v izgubo. Danes so v Nemčiji še vedno trume brezposelnih. Toda porazgubljene so med delovno množico in preskrbljene s podporami. Nikdo v Nemčiji ne strada — s tem se najbolj ponašajo — in izven industrije so našli celo vrsto možnosti, da bi zaposlili še poslednje brezdelne roke. Letošnji velesejem v Lipskem je moral pred svetom pokazati, kako se je dvignila nemška produkcija v štirih letih Hitlerjevega vladanja. Velikanske so bile priprave. Priznati pa je treba, da mogočna reklama ni varala in da je posetnik resnično dobil širok vpogled v nemško tehnično ustvarjanje. Prav posebno pa je tudi lahko spoznal ali vsaj zaslutil, kaj se na skrivnem snuje v nemških laboratorijih. šestnajst tisoč strojev od najmanjših do pravcatih gigantov so spravili na prostrano razstavišče, katerega glavna os te-V ?rati vjaškemu spomeniku bitke na- Dr. Kamil Krof ta, zunanji minister čsSB rodov. Komur je bil čas za ogled le kratko odmerjen, se še malo ni pomudil ob poljedelskih in drugih vsakdanjih strojih, razpostavljenih na prostem, po tratah. V ogromnih paviljonih pa je morda postal na galeriji, da kolikor moči, v celem zajame sliko silovite dinamike, simfonijo neskončnega brnenja in nezaslišanega ritma. Večina orjaških strojev, motorjev in turbin ni bila napravljena zgolj za ogled, marveč po naročilih iz raznih daljnih krajev, zlasti iz Južne Amerike. Tako je hotela Nemčija neposredno tudi manifestirati, kako si osvaja tržišča onkraj oceanov. Toda poleg Dieslovih motorjev, ki so dan za dnem peli svojo hrumečo pesem z močjo 1500 HP, so se našle na lipskem velesejmu tudi prikupne tihe idile. »Zidajte s steklom ln celuloidom!« se je glasil poziv modernega stavbarstva. Postavljena je bila ljubka hišica iz stekla, opremljena pa s celuloidom. Ali pa: »Keramika naj vam pomaga ustvariti dom!« In vstopili ste v prijazno vilo, zgrajeno iz samih rjavih keramičnih delov vse do poslednjega umivalnika. Plinarne so na najučinkovitejše načine kazale uporabnost plina v obr ti, Industriji in gospodinjstvu. Fotoama-terji so se imeli nagledatl novih Robotov in zlasti še barvanih fotografij! Vnetim poslušalcem gramofonov in radija se je med zmedo nemških šlagerjev veselo oglašala na uho tudi slovenska, zdaj menda že mednarodno uveljavljena himna ljubljanskih gospodičen iz Mladike: namreč Usta o preljubem sv. Lenartu, ki ima majčkeno faro pa mnogo deklet. . . Kaj je s televizijo, me vprašujete. Ne, te pa ni bilo na razstavišču, marveč v poštnem uradu sredi Lipskega. Za tri in pol marke ste lahko govorili tri minute z Berlinom in pri tem občudovali svojega prijatelja živega na podobi. Ce niste imeli znanca v Berlinu, se je tam stavil na uslugo poštni uradnik, da se je z vami televizijsko po govoril. Prav gotovo, poštni urad v Lipskem je s televizijo napravil zelo dober posel. In kemija? Da so bili na ogled okusni modni izdelki iz svile, napravljene iz mleka, in da so Nemci s stekleno nitjo ustvarili že marsikaj praktičnega, to utegne zanimati dame. Toda posebno pozornost je zaslužil majhen, a zelo lično zgrajen paviljon »Venditor«, ki ga qe postavila tovarna umetnih snovi iz Troisdorfa pri Kel-morajnu. Temu podjetju pritiče velika naloga, da ob prizadevanju Nemčije po avtarkiji ustvari mnoge nove snovi, za katere Nemčija nima surovin. Tovarna je ustvarila presenetljive novosti, ki niso nadomestek, marveč resnično nove tvorbe, ki bodo v marsikaterem pogledu izpreme-nile sliko nemških stanovanj in podjetij ter skušale prodreti tudi na zunanji trg. Tovarna v Troisdorfu je zrasla v zadnjih letih v velepodjetje, okrog katerega je nastalo celo novo delavsko mestece. Troli-tan, pollopas, mipolam, trolitul, trolitax, lignofoi — tako se glasijo skrivnostna, var- neko drevo ki si tako rešil Shrtjenje. Nevarnost za Poiaka ni bila tako velika, kor ga Je plaz zasul le do višine pra, tako, da se Je lahko sam izmotal lz nevarnega položaja. Ostali člani skupine ao bili nekoliko zadaj, tako da jih k sreči ni zajel plaz, ker bi sicer lahko bila katastrofa neizogibna. Ostalo pa jim je precej strahu po dogodku, ki so mu bili priča. Umrla je najstarejša Ljubljančanka Ljubljana, SL marca. Danes popoldne so izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti spremili k Sv. Križu najstarejšo Ljubljančanko tn obenem najstarejšo prebivalko zavetišča Sv. Jožefa. K počitku je odšla ga Terezija Kantova, ki bi letošnje poletje dopolnila 96. leto. Gospa Terezija se Je rodila 80. junija 1841. posestniku Janezu Pšenici to. njegovi ženi MM. lojeni Bervčevi v Koroški Beli. Poročila'se Je 17. januarja 1864. z bivšim oskrbnikom graščine Loke g. Primožem Ramtam, kl Je umrl že dne 25. Januarja 18&4. r fikofji Loki^ T starosti 85 let Sivolasa žena [je bila mati pokojnega slovenskega župnika v Kairu iz pozneje splošno znanega priljubljenega vojnega superiorja Huberta Ranta ter ge. Celesti-ne Franchettijeve, soproge uglednega obrtniškega organizatorja in brivskega mojstra v Ljubljani. V visoki starosti ni bila osamljena, njena sestra v Koroški Beli šteje 93 let. Vse do nedavnega se je po-kojnica dobro spominjala mladčh let, ni pa mogla več .slediti dogodkom današnjih dni. še pesebno se ni mogla navaditi na nc-vi denar. Seveda, saj je svoj čas plačevala deklam po 3 goldinarje na mesec in jih je za božič nagradila s parom čevljev, pa so ostale pri hiši po 10 let in še dalje. VL-oka leta so ji vzela vid in sluh, telesno pa je šele zadnji čas povsem epe-šala in se zdaj mirno preselila v večnost. Fraisk Sakser Ljubljana. 31. marca. Davi je umrl v št. Vidu nad Ljubljano g. Frank Sakser, ki si je postavil trajne iopom.en.ke svojtti eipo^oboiosti, evoje neumorne delavnosti in svoje dobrotljivosti med našimi rojaki v Ameriki in tudi v svoji stari domovini. Dosegel je visoko staros-t 83 let in vse njegovo življenje je bilo pojvečano požrtvovalnemu delovanju ki je tesno zvezano z naš;m izseljenskim žuvljem v Ameriki. Frank Sakser se je v Ljubljani v Narodni tiskarni izučil tiskarske obrti, potem pa se je podal v Ameriko. V tujini je odlično uveljavil sveje fposobnosti. V raznih poklicih se je udejstvoval^ naposled pa je v NewyoTku ustanovil svojo banko in temu podjetju pridružil še lastno tiskarno, v kateri je začel pred 45 leti izhajati slovenski dnevnik »Glas naroda«, ki zavzema še danes ugledno mesto med časopisjem naših rojakov v Ze-dinjenih državah. Ne samo kot podjetnik, temveč tudi kot človekoljub se je g. Fran Sakser zaslužno udejstvoval. z največjo požrtvovalnostjo pa je skrbel za revne rojake v stari domovini. Bil je med najuglednejšimi delavci »T^cugo-ia^e Reliefa« stveno zaščitena imena iz nove alkimistič-ne delavnice nemškega Fausta. S pomočjo premoga, smole, apna in bogve kakšnih katalizatorjev ustvarjajo snovi, ki so popolnoma slične lesu, toda trše od jekla, dalje na oko povsem enake celuloidu, toda trpežnejše od pločevine, ustvarili so platno, ki naj popolnoma nadomešča usnje. Ne samo vzorci teh novih snovi, plošč, cevk in ležajev, marveč tudi okusni izdelki za gospodinjo in dom so bili razstavljeni in nikakor jim ni bilo mogoče odrekati lepote. Zgovoren predstavnik tvrdke iz Troisdorfa nam je razlagal sestavo posameznih snovi in kar žongliral z učenimi formulami. Jaz pa sem bolj od vseh njegovih učenih razlag ujel besedo Poljaka, ki je stal v gnječi pred mano in polglasno rekel tovarišu: »To nam pokažejo, — a kje je vse tisto, kar skrivajo!« Vsepovsod po Nemčiji se danes glasi klic po vrnitvi kolonij. Iz vsakega knji-garniškega okna se ti zablesti nasproti rdeč naslov knjige o nemških kolonijah. Pri vsakem pozdravnem nagovoru, kjerkoli so tujci zraven, izzveni beseda v tožbo o pomanjkanju surovin in o potrebi kolonij. Da, tudi v zasebnih razgovorih boste prav gotovo prej ali slej čuli besede: »Seveda, ko pa nimamo kolonij!. . .« Tako je bilo razumljivo, da so ob velesejmu, ko se je v Lipsko nateklo nad 33.000 tujcev z vsega sveta, priredili veliko manifestacijo, na katero so poklicali za glavnega govornika poslanika Joahima von Ribben- ki Je po svetovni vojni priskočil rojakom na pomoč. Izdatno pomeč je naklonil tudi najrevnejšim rojakom -slepcem in v prvi vrsti as Je treba zahvaliti njegovi požrtvo valnosti, da je bil nabran sklad od pol (milijona dtamrjev za dom slepcev v Ljubljani Leta, 1926 pa je bal g. Sakser med prvimi, Id ©o se spomnili poplavljencev v stari slovenski domovini. Rdečemu križu v LJubljani je poslal izdatno pomoč v znesku 200.000 Din. Ko je prihodnje leto obiskal Ljulbljano, ga je Rdeči križ odlikoval 8 svojim najvišjim odlikovanjem velikim križcem. Izročtev odlikovanja Rdečega križa Je bila združena z lepo počastitvijo zaslužnega rojaka. Pred leti je g. Frank Sakser prepustil svoja podjetja v Ameriki svojemu sinu ter se s svojo sestro naselil v št. Vidu nai Ljubljano. Kupil si je hS REK'H sprejema mehko in Skroblieno perilo v najlepšo izdelavo Iz LirjMjaiae n— Pavel Franoaljski. bolgarski gost slikar. bo imel odprto svojo umertn.ško raz* stavo v Jakopičevem paviljonu zadnji dan v petek. Vabimo vse, da si prireditev pred zaključkom še ogledajo. NAŠ ŠLAGEE Žene zamorejo po večkratni nosečnosti z dnevno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjen je črevesja in urejeno delovanje želodca. — »Franz-Josefova« voda — je davno pre-skušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl. reg S. br. 16. 485/36 vse desnice so iztegnjene v pozdrav (Angležinje sodelujejo, sugestivno vpliva zaključek zlasti na ženske), vsa množica prepeva ob spremljevanju godbe obe himni. še enkrat pozdrav Ribbentroppu, ki z dvignjeno desnico zapušča dvorano. Potem se počasi razhajamo, zadovoljni, da smo enkrat videli nemški način manifestiranja, ki je resnično v marsičem originalen. Ampak naj ne pozabim še ene manifestacije, ki je bila gotovo vsem najbolj všeč. To je bil veliki koncert v slovečem Gewandhausu, zraslem na ruševinah nekdanjega doma lipske oblačilne stroke v koncertno palačo svetovnega slovesa. Her-mann Abendroth, naslednik proslavljenih mojstrov Brahmsa, Mendelssohna, Niki-scha, Furtwanglerja in drugih dirigentov, katerih imena sicer niso z zlatimi, pač pa z bakrenimi črkami zapisana na častni tabli v foyerju Gewandhausa, je dirigiral uverturo k VVeberjevi operi »Euryanthe«, Beethovnovo arijo »Ah perfido«, Wagner-jevo nežno idilo o Siegfriedu in pet pesmic Josefa Marxa. Pela je romunska komorna pevka Viorica Ursuleac z berlinske državne opere in žela mnogo toplega priznanja. Po odmoru je Abendroth dirigiral še Brahmsovo simfonijo St. 2. Po zmagovitem koncu se odobravanje tritisočglave množice dolgo, dolgo ni poleglo. A tudi vrata na hodnike se dolgo niso odprla. Kajti kon cert je bil posetil tudi minister dr. Goeb-bels z velikim spremstvom dostojanstvenikov. Zato so možje od SS zastražili vse izhode ln hodnike, dokler ni minister varno oddirjal v avtomobilu... j Filme ta fotoaparate skrajno znižali in sicer: Cadet Bos vel. 4.5 x 6 s tremi filmi samo Din 99*— s tremi filmi samo Baby Brovvnie......Din 96.— Jiffy . . ......Din 150 — Balda ali Kodak z opt. 1:6.3 Din 324.— Balda .... z opt. 1:4.5 Din 420.— Balda Compur . z opt. 1:4.5 Din 810.— Foto Tourist LOJZE ŠMUC LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA & u— Sopranistka Anita Mezetova in pianist Pavel Šivjc koncertirata d.evi ob 20. v velik; filharmonični dvorani. 0 konceitnem nastopu sijajne pevke gdč. Mezetove smo poročali že včeraj, danes pa ee ozremo na spored, ki ga bo odigral pianist Sivic. Na koncertu imamo Busonijevo predelavo dveh Bachovih skladb in prav Busoni je znan kot najiboljši prireditelj del odličnega mojstra za klavirsko igro saj je bil sam znamenit pianist. pedagog in dirigent. Dalje igra g. Sivic dva poema d nekega skladatelja Skriija-bina, ki spadata med poslednja njegova dela in sicer poem »Maska« in »Odtujenost«. Na tem koncertu pa se tudi poklonimo manom pravkar preminulega poliskega skladatelja Szvmanovskega. G. Sivic nam zaigra njegovo »Šeherezado«, ki je pisana v orientalskem slogu in spada v srednjo stvariteljsko dobo slavnega poljskega mojstra. Tako nam bo nudil koncert poleg prelepih pesmi in arij v odlični izvedbi gdč Mezetove tudi nekaij klavirskih skladb v izvedbi Pavla Šivica, ki je priznan naš pianist. Na koncert opozarjamo, sedeži v knjigarni Glasbene Matice. Modni salon ANKA PUČNIK SELENUURGOVA UL. 1. izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških in dunajskih modelih. oaaoLjUDDanaaDDDDaDDaaDDDDonD Zora Zarnikova je vedno sprejeta z največjimi simpatijami, saj je gdč. profesorica znana povsod, kjer je nastopila kot odlična naša pianistka. V Ljubljani nastopi v ponedeljek 5. t. m. na čelo-koncertu, ki ga ta vaja skupno s čelistom Bogom Le-skovičem. Čeprav umetnica samo spremlja skladbe za čelo na klavirju, ni njeno sodelovanje spremljevanje v navadnem pomenu besede, temveč je njena igra prava umetnost ki stopa prav tako v ospredje kakor inštrument, za katerega so v glavnem pisane melodije. Oba umetnika — čelist Le-ekovic in pianistka Zora Zarnikova eta naša roraka, zato še prav posebno opozarjamo na niun nastop v ponedeljek oh 20. v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matice. n— Občni zbor Zveze gospodinj bo 15. t. m. ob 16. v društvenih prostorih, Gradi šče 14. n— V*gojni večeri s& starše bodo v tednu po belj nedelji, od 5. do 10. aprila, vsak dan ob 20. na osnovni Mi v Spodnji Šiški. Namen teh večerov je, da seznanijo starše z važnimi vprašanji duševnega življenja telesne rasti in vzgoje otrok, ki jim žrtvujejo v ljubezni svoje življenje jn delo. a jih često premalo poznajo, da bj jim mogli nuditi prave vzgojne pomoč; ▼ razvojnih težkočah in nevarnostih. Tečaj v obliki predavanj in prostih razgovorov priredi »Pedagoško društvo v Ljubljant«. Predavanja bodo v naslednjem redu: 1.) O bodočno sti naše mladine (prof čopič Venčeslav); 2.) Govorne težkoče mladine (strokov, učitelj gluhonemnice Mazj Vilko); 3.) Du« ševnj razvoj mladine (prof. Černej Anica); 4.) Telesno razvojne težave in nevarnosti mladosti (zdravnik dr. Ms Franta); 5.) Vzgojne težkoče rodbine in doma (prof. dr. Gogala Stanko); 6.) Kaj vpliva na šolski uspeh i/n neuspeh (prof. dr. Ojvald Kari). K udeležbi eo iskreno vabljeni starši in prijateljti mladine! u— Udruženje jugoslovenskih inženjerje v in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na XVIII. redni letni občni zbor, ki bo v petek 16. t. m. oh pol 20. v društvenem lokalu v Ljubljani. Komrresni t-rg 1 - H. u— Društvo »Tabor« Drevi ob 20 30 član skj sestanek v kemitekj predavalnici realko v Vegovi ulici. Na dnevnem redu so društvene zadeve in predavanje prof Filipa Terčelja o temi »Kriza idealizma«. Prijatelji društva vabljeni! — V 6oboto 10. t. m. ho nastopi] društven: pevski zbor z vokalni koncertom z boiraf.im skrbno iz,branim sporedom. Priiateljj lepe pesmi naj ne za-mudi'0 te prilike! Koncert bo Oh 20. v dvorani Trgovskega doma v GreKdo je pa^a? (Bchon) | ZARADI VELIKONOČNIH PRAZ- S S NIKOV IZIDE »DRUŽINSKI S j TEDNIK« MESTO V ČETRTEK. £ I V PETEK 2. t. m. ZJUTRAJ. S u— Tradicionalna elitna prireditev s plesom ljuhjjanskih konservatoristov bo 10. t. m v vseli prostorih Kazine. Društvo je zaprosilo za pokroviteljstvo Nj. Vis. kneza Tavla. Prosimo druga ljubljanska društva, da ne bi prirejali na ta dan večjih prired -tev. n— Družabni večer Sokola Ljnbliana- ^'ška. Drevj ob 20 priredi šišenski Sokol za svoje članstvo in za po niem vpeljane goste družabni večer s plesom, na katerega vse bri.teko vabimo. Vstopnine ni. u— Mika\ma družabna prireditev bo v soboto ob 20. pri Mikliču: dužabni večer Društva prijateljev Slovenskih goric. Geslo dneva je: Frieki vkup. toda dobro došli so tudi drugi. Spored obsega razne zabavne točke. Pridimo! n— Združenje trgovcev v Ljubljani sklicuje za četrtek 8. t. n:. ob po1 8. zvečer v prostore Trgovskega doma o! ni zbor Pomočniškega zbora. Dne^nj red: poročili predsednika združenja in zasiopnka Pomočniškega zbora, sprejetje novih pravil, slučajnosti. Trgovski fotrudniki se vabijo, da se občnega zbora v čim večjem številu ude-leže. u— Občni zbor moške in ženske šentpe« terske podružnice Družbe sv. Cirila jn Me« toda bo v soboto 3. t. m. ob 20. v prostorih gos ji ki e Zupančič, Jegličeva c. 15. Iskreno va'>l.jeni vsi rodoljub; in rodoljubkinje! u— Sokolsko društvo Ljubljana;šška pri redi jutri v petek 2. t. m. ob četrt na 2t-predavanje : Razvoj gledališča. Predaval bo predavatelj ZKD g. šest Osjp. Po pre« davamju film »V zla t'h okovih«. u— Turni tečai SPD ^e zaradi sedanjih snežnih razmer p-Hožen na čas od 11. do 18. t m. Prijave sprejema SPD v Ljubljani. u— Bufet »Rjo« v Šelerburgovi toči izvrstno zagrebško p:vo črno in belo. vedno sveže! Vrček 4.50 Din. It Celja e— Umrljivost. V marcu je umrlo v Celju 37 oseb (nasproti 38 v lanskem mar« cu) in sicer 19 v mestu in 18 v javnj bol« nišnici. e— Žrtve napadalcev. Ko se je vračal 25-letai Ivan Verdev iz Studenc pri Veliki Pirešjci zvečer iz gostilne, ga je napadel nek; moški, ga udaril z drogom in ga mox-no poškodoval pa glavi. V ponedeljek je neki fant s Tinskega pri Zibik; v prepiru udaril 25-leinega Večna maska« s Petrom Peterse-nom in tednik, ob 18 30 matineja: »Vojni poročevalec«. KINO METROPOL, danes ob 16.15 in 20.30 »NOC S CESARJEM«. — Ob 18.15 »OSAMLJENO SRCE« (Ave Marija). — Predstava po znižanih cenah. Iz Maribora a— Novi poveljnik 32. topniškega polka. Te dni odpotuje na evoje novo službeno mesto v Boko Kotorsko vršilec dolžnosti poveljnika topniškega polka, podpolkovnik Maksim Erič, ki si je v nacionalnih krogih mariborskega prebivalstva stekel mnogo simpatij in spoštovanja. Za poveljnika 32 topniškega polka j« imenovan polkovnik Hilar. kj je svojčas že služboval v Mariboru in ki si je s svojim korektnim nastopom pridobil priljubijeno«! v vseh krogih nacionalnega Maribora OdhaiaioČemu podpolkovniku M Eriču želijo na novem službe« nem mestu čim lepših uspehov. a— Deset let upravnik poŠte Maribor 8. Danes praznuje inšpektor g. Anton Kleni enčič desetletnico, odkar je upravnik kolodvorske pošte v Mariboru. Ze zgodaj je zavzemal v svoji uradniški karieri odgovorna mesta. Poštna uprava ga je določila že pred svetovno vojna da je pripravljal kandidate v poštno-offriantekjh te&jih za uradniški poklic. Ob prevratni dobi je bil elavljenec pojnofndk generala Maistra in predsednika Narodnega sveAa dr. Verstov-ška. Kolodvorska pošta pod njegovim vodstvom uspešno napreduje. Slavljenec ne zamudi nobene prilike, kjer je treba kakega izboljšanja. Omenjamo tu samo preuredi« fev uradnih prostorov in ureditev blagaj« niškega poslovanja. Poznamo ga kot tihega in skromnega delavca Svojih načrtov nikoli ne obeša na veliki zvon, zato zasluži njegovo delo, da ga tembolj cenimo. Slavljenec je dal nred šestim; letj idejo za ustanovitev poštarske godbe. Svojim podrejenim uslužbencem je dober in pravičen predstojnik. Njegovo priljubljenost je potrdila sinočnia navzočnost osebja pošte Maribor 2., ki je priredilo svojemu upravniku skromno slav-nost pri »Balonu«. Slavljencu na čast so bj-le izrečene lepe naniitnice. Med gotorj je igrala pošlarska godba. Slavljencu želimo, da bi vodil kolodvorsko pošto z uspehom še mnogo let! a— Spored predavanja prof. L. M. Sker-janra v Ljudski un verzi 2. aprila obsega skladbe novejših francoskih skladateljev Debussvja. Faurčja. Sčvčraca. Milhauda in Rave-ia Ta imena predstavljajo iz-bor najboljših francoskih skladateljev novejše dobe, od katerih sta po^bno slavna po=tala Debnesv im Ravel. k: sta trotovo narboli zna^Mna komponista kar fh je novejši čas nroduciral Prof škerja- - bo irvaial skladbe navedenih avtorjev, kj v Mariboru in deloma v vsej Jugoslaviji do«le; še niso bile javno 'zva-iane ter bo obenem v predavanji oo^al pregled o danili francoske klavirske v novejšem času. a— Priro<*oslovno društvo sr>oroča, da ie (T. Pp<»Un'iSo.V Viktor, profesor realne fflm-na7j:e v priboru, društveni poverjenik za M ar? bor član' in naročnik-' > tv.Vesa« ter * P riro delovnih razprav« dr.he prj njem vsa poia«p^a »n nlnčajo l?Vo 4am članarino, narn^r *no itd 3_ Slovensko obrtno drn?tr»» vabi obrtnike k udeležbi vebkepa obrt- tabora v LiVnmeru. ki bo od 3. do 5. atvda Udeleženci se nai takoj prijavno v pisarni Obrtnega društva v Mariboni Vetriniska ulica 11T Ob zadostnem številu udeležencev bo društvo naročilo avtobus za nedeljo 4. aprila. Vožn:a z avtobusom bo sftala 55 Din. Odhod jz Maribora, hotel >Ore-l«, ob 7 zjutraj. a_ Hotel »Orel" otvarja danes svoi kabaret in variete. f-brani rodbinski artistični prnrfT-am; zna«; trn »3 T>op'ngB« m čarov- n:l--i,'iri'->n:s* Mr W«»ndl*nd. Smmm KINO IDEAL | PANES! DANES! K; | KAREL MAY M i »Skozi pististjo« i n Pustclovni film poln napetosti ln S P romantike orijenta k § Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. a Iz Kranla r— Poleg vinske razstave bo na gasilskem večeru v soboto vzbujalo največje zanimanje žrebanje treh dobitkov med katerimi-' je prveca naklonila uprava zdravilišča •Patina-Radenci v obliki 7 dnevnega brez-n d katerim: ho prva odločala za Slatino Rr^enci. Občinstvo opoznramo. da 1'stke dobro shrani. tz Zagorja z— Mezdno gibanje rudniških apnenifar, jev. V petek popo'dne je bil v kjnu »Triglav« dobro obiskan sestanek apreničarjev ki so za posl j eni pri apnenicah Trboveljske premotrokopne družbe. Na sestanku sta med drugimi poročala tudi tajnik ZRJ g. Arh in tajnik JSZ c. Rozman iz Ljubljane. Gre za novo kolektivno posodbo. Kakor znano se je apneničarjem toliko znižal zaslužek, da se komaj preživljajo. Ker ie delo apne-ničarjev sezonsko, torej delaio le izvesta e mesece, je za nie veliko vprašanje, s čim ee nai polem preživljajo, ker si ne morejo nič prihraniti. Zagotoviti bi jim bilo treba p,talen zaslužek po sezoni. Kot sezonskim delavcem pa jim gre višja mezda kakor drug m. Upravičene so zahteve, da bodi najmanjša dnevna mezda 24 Din in da se popravijo krivice onim. ki fo že desetletja v službi apnenic s plačo kopačev, pa so bili odpuščeni m na novo sprejeti z manjšo plačo. Prej je mel vsak kurjač peč; še svo-iega pomočnika, zdai pa vse delo opravljajo kurjači sami. in to z man'£o plačo. Upamo, da bo TPD sor-eiela upravičene zahteve delavstva ter jim priznala višii zaslužek. Iz Ljutomera lj— Združenje trgovcev bo imelo redno letno skupščino v četrtek 8. aprila ob pol 10. v dvorani Posojilnice v Gornji Radgoni. Dnevnj red običajen. Udeležba za vse člane obvezna. li— Obupa! je. V viničarijš g. Mirka Šu-maka v Gresovčaku se je na velikonočni ponedeljek obesil viničar Ivan Halec. star 55 let. Opoktae ie še v redu poobedoval. potem pa, ko so domači zapustili hišo, je šel v shramlK), kier so ga potem našli obe« šenega za tram. Lan; na pomlad mu je bi« la umrla žena, na koncu poletja pa 6e je znova poročil z žensko srednjdh let. Zdaj na se je iz neznanega vzroka poslovil od življenja, najbrž v trenutku duševne zmedenosti. KINO TEL. 21-24 MATICA MLADOST KRALJICE Jenny Jugo — Friedrich Benfer TEl. 22-21 UNION Benjamino Gigll GLAS SRCA Geraldina Katnikova. Premiera velikega filmskega dela JETNIKI S HUDIČEVIH OTOKOV v glavni vlogi Warner Baxter Čitajte roman v podlistku Slovenskega doma. Na splošno željo danes nepreklicno zadnjikrat, matineja ob 14.15 uri Shir!ey Temple ANGEL AERODROMA Iz živlienfa na dežel7 MALA NEDELJA. Na cvetno nedeljo je bil pri nas občni zbor krajevne organizaci« je JNS. Navzočjh je bjilo 72 članov, ki so si iz dobrih in marljivih gospodarjev izvolili odbor, čigar sestava jamčj za požrtvovalno nacionalno delo Na zborovanje je priše] tu« tu posl. Avgust Lukačič ter podal zanimivo poročilo o političnem položaju jn o najnovejših političn h dogodkih. Njegova izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. MALA NEDELJA. Na belo nedeljo 4. t m. ob 15. vprizjor; Sokolsika četa v svojem domu narodno veseloigro »Micjki ie treba moža« v prleščini. Zaključek priešiko gostovanje PR EV ALTE. Na veliko soboto popoldne je iztrgala smrt iz na-e srede našega občin« skega tajnika g. Mulerja Franja v 52. letu starosti. Oni. ki so se boril; za svobodo Koroške. se ca gotovo spominjajo, ko je kot nesebičen narodnjak delal za blagor Koroške in Korošcev. Po nesrečnem plebissftu je prevzel službo občinskecra tajnika v Pr»-valjah, kier se je marljivo jrlasbemo udei-stvoval. Naiboli pa je bil delaven v gasilstvu prevaliskega sreza. ki ea bo bridko pogrešalo. Vsej rodbini naše iskreno sožalje, n'emu pa bodi lahka eruda! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrtek 1. aprila: Zadnji signal. Red Četrtek. Petek 2. aprila: zaprto. Premiera L. Fodorjeve »Mature« bo predvidoma v tekočem tednu. Dejanje te igre ima za snov dogodke na dekliški gimnaziji. V igri obravnava avtor razmerje strogih in dobrih profesorjev napram učen kam ter daje vpogled v mentaliteto njihovih vzgojnih nazorov. Delo bo zrežiral g. Ciril Debevec. OPERA Začetek ob 20. url Četrtek 1. aprila: Vesela vdova. Izven. Cene od 30 Dir navzdol. Petek 2. aprila: zaprto. Sobota 3. aprila: La Boheme. Poletni abonma C. Gostuje gdč. Anita Mezetova, članica beograjska opere. Gostovanje sopranistke gdč. An i te Mezetove v Puccinijevi »La Boheme« bo v soboto 3. aprila za poletni abonma, ki nosi oznako red C. To je prva predstava za ta abonma. Gdč. Mezetova, ki je absolventka ljubljanskega konservatorija in se je v Ljubljani že ponovno odlikovala s svojimi nastopi, ki so ji obetali lepo pevsko kari-jero, je v letih, odkar je angažirana na beograjski operi, napredovala v vseh ozi-rih. Partija Mimi se prav posebno prilega njenimi kvalitetam in ji daje priliko, da uveljavi vse svoje pevske in igralske vrline. Otroško opereto »Pekov Miško« bodo izvajali kot matinejo ob pol 11. url dopoldne v operi, dne 4. aprila. Člani omladta-skga gledališča iz Zagreba (učenci srednje šole in učenci ljudske šole) igrajo večino vlog v opereti, le pekarja in njegovo ženo igrata gosp. Rutič ter ga. Ebrič-Frličeva. Libreto za opereto je spisal Robert Neu-gebauer, sedmošolec, glasbo je skompo-niral Milan Asič, maturant in študent zagrebškega konservatorija, scenograf pa je Valter Neugebauer, četrtošolec, ki igra tudi eno izmed glavnih vlog. Zagrebške kritike so polne hvale za to prireditev, ki je imela predvsem velik moralen uspeh, obenem pa je odkrila nekaj prav talentiranih mladih Igralcev. Režijo operete je vodil gosp. Viktor Leljak, ki je član zagrebške drame. Otroške zbore je naštudiral učitelj Julij Ričl, narodna kola pa ga. Tanja Ma-nola. Cene za matinejo so znižane od 24 do 2 Din. ft ENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 3. aprila. »Kdo je papa?« (Bichon), premiera. Nedelja. 4. aprila. »Kdo je papa?« (Bichon). MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 1. aprila. Rdeči nageljni. C. Petek, 2.: Zaprto. (Gostovanje v Ptuju), ^obota. 3.: Dr. Gostovanje Mihajla Marko« viča. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 2. aprila ob 20-: Dr. Gostovanje »Narodnega eledališča« iz Maribora. Dnevi žrebanja h razreda 34* kola državne razr. loterije SE BLIŽAJO Kdor si želi nabaviti v tem kolu srečko, J|J|J P O H 1 t 1 ker bo prodaja za I. razred zaključena ^ j 2 P f i 1 to je dan pred prvim žrebanjem. Srečke dobite z najbolj vestno in točno postrežbo pri Zadružni hranilnici v Ljubljani, Dalmatinova 6. Srečke dobite tudi v oglasnem oddelku »Jutra« v Selenburgovi ulicL Vse izžrebane številke bomo objavljali v časopisju. — Obveščali bomo tudi pismeno svoje kupce za vsak dobitek. Gospodarstvo Organizacija kontrole izvoza Uredba o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Na osnovi § 78 finančnega zakona je trgovinski minister dr. Vrbanič izdal že dolgo napovedano uredbo o organizaciji Zavoda za pospesevaanje zunanjt trgovine. S to uredbo se postavlja ta zavod na novo podlago s posebnim ozirom na njegovo funkcijo v zvezi s kontrolo izvoza. Po novi uredbi je zavod ustanova trgovinskega ministrstva, ki ima nalogo, da izvaja odredbe trgovinskih pogodb in sporazumov, ki se nanašajo na zunanjo trgovino in spadajo v pristojnost trgovinskega ministrstva; da izvršuje zakonske predpise in naredbe, s katerimi se urejuje zunanja trgov na, v kolikor je to urejevanje poverjeno zavodu; da v sporazumu z Narodno banko vrši kontrolo nad kompenzacijskimi posli z inozemstvom; in da vrši gospodarsko informativno službo in ostale posle, predvidene z zakonom o ustanovitvi zavoda. Odseki za kompenzacije, živino, sadje, opij in les Z novo uredbo se ustanavljajo tudi važni odseki, in sicer L odsek za kompenzacijske posle, Id bo v sporazumu z Narodno banko odobraval kompenzacijske posle z inozemstvom in vodil nadzorstvo glede pravilnega izvajanja. 2. odsek za živino in živinske proizvode, ki bo prevzel posle dosedanjega urada za kontrolo izvoza živine in bo izvajal avtonomne in pogodbene predpise glede izvoza živine in živinskih proizvodov. 3. odsek za sadje in za povrtnino, ki bo vodil kontrolo izvoza sadja, povrtnine in njihovih izdelkov. 4. odsek za industrijske rastline in op j, ki bo Izvajal mednarodne sporazume in zakonske predpise, ki urejujejo izvoz teh predmetov 5. odsek za gozdne proizvode, ki bo vršil posle zavoda v zvezi z izvozom lesa m gozdnih izdelkov. Uvedba odseka za gozdne proizvode kaže, da se bo vendar uvedla kontrola izvoza lesa, ki bo poverjena temu odseku. Pri posameznih odsekih bodo ustanovljeni posebni strokovni odbori, ki jih bo postavil trgovinski minister iz vrst predstavnikov zainteresiranih ministrstev in gospodarskih organizacij. Trgovinski atašeji Posebno važna je določba člena 6.. ki pravi, da bo ime! zavod pri diplomatskih predstavnikih naše države v inozemstvu v važnejših trgovskih središčih svoje organe, in sicer kot trgovinske atašeje. Ti trgovinski atašeji bodo imenovani z odlokom trgovinskega ministra v sporazumu z zunanjim ministrom. Za trgovinske atašeje bodo imenovani samo stalni uradniki zavoda s strokovno izobrazbo in z znanjem tujih jezikov Po potrebi bo trgovinskim atašejem dodeljeno tudi pomožno osebje. Atašeji in pomožno osebje bodo poleg rednih prejemkov dobili še posebne doklade za delovanje v inozemstvu, ki jih bo odredil trgovinski minister v sporazumu s finančnim ministrom. Trgovinski minister bo v sporazumu z zunanjim ministrom predpisal še podrobnejše določbe o položaju, delovanju, o dolžnostih in pravicah trgovinskih atašejev Posebni prispevki za izravnavo izvoznih dobičkov Za kritje stroškov, ki so v zvezi s kontrolo izvoza ali uvoza posameznih proizvodov, bo zavod pobiral posebne takse pri izdajanju izvoznih oziroma uvoznih dovoljenj. Te takse bo predpisal trgovinski minister v sporazumu s finančnim ministrom. Pri izvozu posameznih proizvodov, ki je zvezan s posebnimi pogodbenimi ugodnostmi, bo zavod lahko pobiral poseben prispevek za izravnavanje trgovskega dobička. To pomeni, da bo zavod maksimiral dobiček izvoznikov pri izvozu takih proizvodov, ki nudijo glede na pogodbene ugodnosti možnost prodaje po napr* zasigu-ranih cenav v okviru kontingentov Uredba določa, da bo višina tega prisnevka in način pobiranja predpisal trgovinsk* minister v soglasju s kmetijskim minstrom in ministrom za gozdove in rudnike Iz te določbe se da sklepati, da je predvideno pobiranje takih prispevkov tudi ori izvozu lesa v okviru kontingentov Dohodki od teh prispevkovt, bodo služili za pospeševanje in podpiranje izvoza dotičnih predmetov. Za podDiranje izvoza posameznih proizvodov bodo služili tudi dohokdl oo preferenc po določbah trgovinskih sporazumov, ki jih bo trgovinski minister v sporazumu s finančnim ministrom stavil na razpolago zavodu. Uporaba sredstev, ki se bodo stekala iz takih prispevkov, se izjemno ne bo vršila o določbah zakona o državnem računovodstvu. Banovinskl pr©rachsn in h&nmimke davščine Banovinska šolska doklada 26% Finančni minister je z odločbo od 25. marca t. K odobril novi proračun dravske banovine skupaj s pravilnikom k temi: proračunu. Ker stopi dne 1 aprila novi proračun v veljavo objavlja ».Služben' li&t< dravske banovine v svoji včerajšnji številk; i>r? i'" nik o banovinskcm proračunu dravske oa-novine za ieto w'38. medtem ko 'in sre-viknj de1 banovinskega preračuna objav« ljen kasneie- Proračun znaša 140.9 milijona Din (za le-1936/37 je znašf.l 127.0 milijona Din). Splošna bano?in«ka doklada k neposrednim davkom osi-ne kakor doslej 50%. enako se bo pobirala dosed.^a 5% nadomestna cestna doklada in v združenih dravskih občinah 5% zdravstvena doklada. Ker ie baiiO vina prevzela od občin (razen od avtonomnih mest) vzdrževan ie osnovnih šol, se Ik> v novem proračunskem letu pobirala ludi nova šolska doklada na neposredne davke. Ta ie bila prvotno previden a v višini 35% z donosno 163 milijona Din. finančni minister pa je doklado znižal na 28% z dono5 som 12.2 milijona Din, ker se K- ostanek do vsote 16.3 nr Uicma Din kril iz donosa nov h t-kupnih banovinskih trošarin. Med splošnimi določbam' pravilnika je no« va določba, po kateri in?a'o organi, ki jim je poverjeno pobiranje banovinskih troša; rin pravico do nagrade, ako so odkril; tihotapstva. Ta na?r«da znaša eno četriino dejanske p'a?ane kaznj. Banovinske davščine Banovinske trošarine na alkoholu« pijačo ostanejo v dosedanji izmeri (60 Djn od hI piva. 5 Din od behtolitereke stopnje pri rumu. likerjih in špiritu in 400 Din od vsakih ICO kg e«enc. ekstratk'ov in eterskjh olj z alkoholom). Banovinska trošarina na oglijkovo kislino in umetne brezalkoholne pijače ostane v glavnem nespremenjena, le da se odslej plača od kapsljev za proizvodnjo brezalkoholnih pijač z uporabo >Sparkle'« steklenic po 1 Din od komada in od tabled »Clio«, »M a rso« in tem podobnih po 0 25 Din od komada (doslej v obeh nrimer h 5 Din od kg). Nadalje ostane nespremenjena banovinska trošarina na mineralne vode (0.20 odn. 0.30 Din od steklenice), banovinska trošarina na kvas (4 Din od kg) in banovinska trošarina na bencin (100 Din od 100 kg) Doseda« n;e ostanejo tudi stopnje banovinske tro?a» rine na električni tok za razsvetljavo (20 nar od kwh-pri cenj toka do 4.99 Din m 15 par pri ceni toka preko 4-99 Djn. medtem ko se or; ceni 7 Din trošarina ne plača) Dodana ;e le še določba, da se trošarina ne plača od električnega toka za razsvetljavo električni central. Trošarina na pnevmatko ostane v dosedanji izmeri. nova ie le določba, da je trošarino Plačati v celoti do 15 januarja oz. ob prijavi, če ne presetra zneska 200 Din. Nespremenjene so nadal;e določbe glede banovinske davšč;ne na plesne prireditve-na^ podaljšanje polici i^ke ure in doklade k državni taksi na vstopnice. Pri banovinski davščini na lovišča. lovske karte in ribolove je _ pri nespremenjenih davčnih stopnjah važna nova določba, no kater: «e plača na lovske karte, ki se Izdajo o(] 1. ian. do 31 marca 1938 le 50 Din takse (namesto 100 Din) in da se tudi na mesečne lovske karte. izdane v tem času pobira le polovična taksa. V dosedanji višin; se pob;ra tudi banovinska taksa na šoferske legitimacije jn 2% banovinska faksa od prenosa nepremičnin. Pri taksi od prenosa nepremičnin pa je spremen:enn določba glede takse, ki se pla« ča od odsfonov nepremičnin v javne nam^s ne Pri takih preno-ih se taksa ne pobira le tedaj, če je odston brezp^čen ali če odškodnina ne presega 1090 Din Nespremenjena ostane nadalje banovinska 100 odstotna doklada k državni dopolnita! pre- nosni taksi, 1% banovinska taksa na zavarovalne premije, 20% banovinska doklada k državni osnovni taksi od dediščin ter bano* vinska taksa na posest in nošenje orožja. Nekoliko se spremenjene določbe glede banovinskih administrativnih tak«. Kakor doslej se pobira v banovjnskih pos,:h 50% doklada k istovrstni državn; taksi no tar. post. 25., 33.. 41., 42.. 43., 47., in 48, ter 100% doklada po iar post. 29 Nova pa je določba, da se Za vloge, priloge odgovore in pritožbe po tarifnih postavkah 1-, 2., 5. in 6. zakona o taksah plačuje v samoupravnih poslih namesto državne tak se banovinska taksa v višinj istov tne državne takse (te državne takse s«? kakor znano z novjim proračunom zvišajo za 100%). V splošnem pa se pobira, kakor doslej. H-Vo banovinska doklada k državni taksj po tarifnih številkah 8., 90.. 91 in 92. zakona o taksah Končno ostanejo nespremenjena banovinske takse od živinskih potnjh listov. V splošnih določbah je nov predpis, da se povračilo banovinsl;;h davščin lahko zahteva le v roku 180 dni od dne. ko so bile davščine preveč ali požrešno plačane, oziroma ko je bil predmet izvožen }z dravske i banovine. Zneski pod 10 Din se ne vračajo. Proračun bednostnega sklada Obenem z gornjim pravilnikom je objavljen tudi pravjiLnk o proračunu bednostne« ga sklada, ki znaša 6.85 miliiona Din (za leto 1936/37 je znašal 5.85 milijona Din). Tudi izredna davščina delodajalcev in delojemalcev za bedinostnj sklad ostane nespremenjena Nova pa je določba, po kateri znaša 1% davščina delodajalca v primeri, kjer se nslužbenski davek plačuje z davčnimi kartami (za hišno služinrad^ letno 25 Din. V tem primeru se banovinska davščina pobere v banovinskih kolkih hkrati, ko se izda davčna karta. Nova ureditev plačilnega prometa z Nemčijo Zadnje mesece je bil naš izvoz v Nemčijo staino večji od uvoza iz te države Zato so bila vplačila v Berlinu v kliringu znatno večja od vplačil v Beogradu in je naš saldo nepretrgano naraščal. Ker je ta tendenca naraščanja trajala še nadalje, je bilo treba plačilni in v zvezi z njim tudi trgovinski promet z Nemčijo postaviti na osnovo, ki ne bi samo preprečila to naraščanje salda, temveč bi tudi sedanji saldo postopno znižala in odstranila sleherno možnost novega naraščanja. Pri pogajanjih, ki so se vršila že delj časa sporazumno z vsemi prizadetimi čini-telji v Berlinu, je bil te dni dosežen araž-ma, ki ustreza naši žeiji po znižanju sedanjega salda v nemškem kliringu, odnosno po odstranitvi možnosti novega naraščanja. To je bilo potrebno posebno glede na množine žita, ki jih moramo dobaviti Nemčiji na podlagi dresdenskega dogovora, in glede na druga naročila na podlagi tega dogovora. Vplačila v Berlinu za poravnavo našega izvoza v Nemčijo se bodo v bodoče ravnala po vplačilih v Beogradu. Naša vplačila za uvoženo nemško blago bodo služila kot merilo za naš izvoz v Nemč:jo. Tako bo zagotovljeno ravnotežje v plačilnem prometu. Dokler se ne zniža klirinški saldo, ki je nastal zadnje mesece, se bodo vplačila v Beogradu za naše državne do-bavke uporabila za znižanje salda in ta vplačila ne morejo služiti kot osnova za izvoz našega blaga, tako da se bo s temi vplačili saldo zniževal. Razen tega morajo biti vplačila v Berlinu za 10% nižja od vplačil v Beogradu, kar bo prav tako pripomoglo k znižanju salda. S tem aranžmanom se neposredno regulira tudi ponudba nemških čekovnih mark ' na našem deviznem trgu in spravi v stalno razmerje s povpraševanjem, kar bo nedvomno pripomoglo k stalnejgi tendenci te- čaja nemške marke na našem tržišču. Pričakovati je, da bo po tem aranžmanu, ki stopi v veljavo 1. aprila, večina težav ▼ nemško-jugoslovanskem kliringu odstranjena. Naš izvoz v Nemčijo bo v bodoče slonel na realnejši osnovi. Stal bo v tesnejšem razmerju z našim uvozom lz Nemčije, odnosno s plačili za ta uvoz. V onem obsegu, v katerem bo naše gospodarstvo absorbiralo nemško blago, se bo razvijal tudi naš izvoz v Nemčijo, kajti v klirinškem sistemu se izvoz plača z uvozom blaga iz prizadete države. Ta država izpopolnjuje dres-denski dogovor in začasno spreminja nekatere njegove določbe. Uvedba turističnega dinarja 1 funt 250 din Iz BeogTada poročajo da je finančni minister izdal odlok o uvedbi turističnega dinarja. Osnova za relacijo turističnega dinarja nasproti drugim valutam bo tečaj 250 Din za angleški funt. Ker je tečaj funta v privatnem kliringu stabiliziran na višini 238 Din bodo tore; inozemski turist; dobili za 5% vi^ji tečaj nego znaša tečaj na svobodnem trgu. Ta turistični dinar bo velial samo za turiste iz neklirinškjh držav, ki bodo s eeboii prinesli svobodne devize. Za turiste iz klirinških držav pa turistični dinar ne bo veljal. Vprašanje ugodnosti za, turiste iz klirinških držav bo urejeno za vsako državo po-sebei. Tako je Nar. banka v sporazumu s finančnim ministrom za ne miške turiste do'o-čila z velijavnostjo do 30 junija t, 1. tečaj 14 Din za marko pri potovalnih čekih in kreditnih pismih nemških turistov. Nemškim turistom ki po tu :e jo v našo dTfavo bo letos na razpolago 10 milijonov mark (140 mrlijonov Din). Naša trgovina z Italijo Italija zopet objavlja statistiko o zunanji trgovini Po podatkih naše carinske uprave se je naš izvoz v Italijo v februarju nekoliko dvignil in je znašal 33.5 milijona Din nasproti 32.7 milijona Din v januarju. 26.7 milijona Din v decembru in 14.3 milijona Djn v novembru Naš uvoz iz Italiie pa je znašal v tem mesecu 47.4 milijona Din nasproti 43.9 milijona Din v januarju. Naša trgovina z Italijo je bila tudi v februarju pasivna. Od začetka lanskega oktobra je zna,šal naš izvoz v Italijo 141.2 milijona Din. uvoz pa 188.9 milijona Din, tako da smo bilj pasivni za 47.7 milijona Din, kar je tudi povzročilo nastanek našega klirinškega dolga na novem klirinškem računu. Seveda pa v teh številkah ni upoštevana vrednost ime pšenice, kj smo jo izvozili preko Brajle in so io kupili Italijani proti plačilu v devizah. Po informacijah iz Italije smo na ta način izvozili v Italijo že za 49 milijonov lir pšenice (za 113 milijonov Din). Italijia jo kakor znano v jeseni 1935 prenehala obi? vi jati podatke u zunanji trgovini. Sedai prvikrat zopet objavlja te številke. V prvih dveh mesecih t. 1. je znašal italijanski izvoz 1096 milijonov lir (lani 378). uvoz pa 15Pi milijonov (lani 9S5). tako da je bila bilanca pa«'v na za 595 milijonov fG07). Od izvoza odpade 340 milijonov (220) na izvoz v italijanske kolonije od uvoza j ki 34 milijonov (20) na uvoz iz teh kolonij. Gospodarske vesti = Povišanje eene želein tudi v Jugoslaviji. Železarski kartel je sklenil povišati cene železa za 40 par pri kg. Prav tako je sklenil povišatj cene žice in žebljev za 20 par, kar da s prejšnjim povečanjem skupaj 44 par pri kg. Borze 31. marca Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 7.99, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238 V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.00 in v grških bonih po 31.6250, medtem ko so se klirinške nakaznice na lire nudile po 2.25. Nemški klirinški deki stanejo v Beogradu 12.1316 in v Zagrebu 12.1150 odn. za konec aprila 12.10, za konec maja 12.1450, za konec junija 12.16 in za konec julija 12.21. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca nadalje prijazna in je prišlo do prometa v Vojni škodi po 411 (v Beogradu po 411), nadalje v 7% Blairovem posojilu po 87 in v delnicah PAB po 196. Devize Ljubljana. Amterdam 2395.66 — 2410.26, Berlin 1758.53 — 1772.41, Bruselj 736.70 — 741.76, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.51 — 215-57, Newyork 4343.50 — 4379.81, Pariz 201.05 — 202.49, Praga 158.54 — 153.64, Trst 229.44 — 232.53. Curih: Beograd 10, Pariz 20.18, London 21.4575, Newvork 439, Bruselj 73.90, Milan 23.10. Amsterdam 240.3225. Berlin 176.55. Dunaj 80.25, Stockholm 110.6250, Oslo 107.8250, Kobenhavn 95.80, Praga 15.31, Varšava 83.20, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 411 — 413, za junij 412 bl„ 4°/« agrarne 52.50 — 53.00, 6% begluške 75.50 den., 6% dalm. agrarne 74 den., 7% invest. 88 den., 7% Drž. hip. banka 99 — 103. 7% Blair 87 — 87.25, 8% Blair 95.50 — 96.50; delnice: PAB 196 — 198, Trboveljska 250 — 300, Šečerana Osijek 200 — 250, SečeTana Veliki Bečkerek 800 bi., Dubrovačka 320 den., Ocean ia 250 den.. Jadranska 400 — 450, Gutmann 42.50 — 50, Narodna šum-ska 20 bi., Osiječka ljevaonica 165 — 190, Danica 40 bi. Beograd. Vojna škoda 410 — 411 (411), za april—maj 410 den., 4% agrarne 52.50 — 53, 4% severne agrarne 52.25 den. (52.25), 6% begluške 76.10 — 76.50 (76.25), 6% dalm agrarne 74 — 74.25 (74.25). 7•/• stabiliz. 87.75 den., 7°/« invest. 87.75 — 88, 7% Drž. hip. banka 98.50 — 99.50, 7% Blair 87 — 88. 8% Blair 96.25 — 96.50 (96.50), Narodna banka 7240 — 7350i PAB 199 — 200 no- _ 201). Žrebanje: 14« in iS« aprila 1937 SREČKE državne razredne loterije Glavni dobitki od 3in 1,500.000.— „ 1,200.000.— „ 1,OOG.OOO.— so bili zadeti DEVETKRAT na pri nas kupljene srečke. A. REIN IN DRUG IHca 15 ZAGREB Gajeva 8 POZNANA VZORNA IN SOLIDNA POSTREŽBA 1 -f Novosadska blagovna borza (31. marca) sremska 178 — 180. slavonska 178 — 180. banatska 1"6 — 180, baška. potiska 188 — 190. Oves: baški. sroimski, slav. 102.50 — 105. Rž: baška 144 - 146. Koruza: baška in sremska 93 — 94 banatska 91 — 92. Moka: bašlka jn banatska >0g« in »Ogg« 255 — 265 »2« 235 — 245, »5« 215 — 225; »6« 185 — 195; >7« 155 — 165 »8« 107.50 — 112.50. Otrobi: baški, bana teki 86 — 88. Fižol: baški beli brez vreče 240 — 245. " BOMBAŽ + Liverpool. 30. marca. Tendenoa mirna. Zaključni tečatji: za marc 7.58 (pre šnjij 7.71), za julij 7.83 (7.76). za dec. 7-58 (7.53). + Newyork. 30. marca. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za april 14.73 (14.32). za julij 14.55 (13.96). za dec. 13.80 (13.45). AD TURISTIČNI Trije iz plazu, dva v grob Močno južno vreme povzroča nove plazove in onemogoča izkopavanje — Na obisku pri reševalcih — Pretresljiv pogreb prvih dveh žrtev Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 31 marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 143.50, za julij 129.25, za sept, 126; koruza; za sept 110 + Winnipeg. 31 marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 148, za fuiij 144.25, za okt. 129.50. Tržič, 31. marca. Kakor smo že poročali, se je pravo reševalno delo pričelo sinoči, čim so prišli vojaki-planinci iz škofje Loke pod Stor-žič. Načeli so plaz od spodaj in so razkopavali po 12 metrov dolge in po 2 metra široke jarke. V plaz, ki je dolg 600 metrov in širok 40 do 60 metrov, so izkopali do danes opoldne okrog 30 jarkov. Že pri sinočnjem izkopavanju so izkopali trupli Vinka šara bona in Bertla Ahačiča, ki so ju še v teku večera prenesli do koče. Našli so tudi že Jožeta Mladiča in sicer okrog pol 22. ure, a je bilo prepozno za izkop in so prenehali z delom. Danes so tudi Mladiča izkopali in potem vse tri mrliče prenesli v mrtvašnico v Lomu, k cerkvi sv. Katarine. Tam so počakali na krste in ko so bile te pri-nešene, so mrtvo trojico v teku popoldneva odpravili v Tržič, kamor so jih prinesli nocoj in jih položili na mrtvaški oder v novem občinskem domu. Danes takoj popoldne je nastopila tako velika nevarnost plazov, da so morali prenehati z raz-kopavanjem. Močna odjuga je povzročila, da so plazovi grmeli z vseh strani. Pod Storžičem je zuaj snežilo, zdaj spet deževalo. Ce se ponoči ozračje ne bo shladi-lo, bo reševanje tudi v naslednjih dneh skrajno tvegano, se pravi: onemogočeno. Reševalci taborijo v pia.išarskih k_>čah, ki so last kmetov iz Loma. Na nizpolago jim je tudi planinska koča, kjer ima SPD točilno pravico in kjer je več sob. Pod streho so vsi. Za častnike in del vojaštva je industrijec Gassner odstopil svojo lovsko kočo, ki je le 10 minut oddaljena od ostalih koč. Vojaki in ostali reševalci so do dopoldne imeli seboj mrzlo prehrano, popoldne pa jim je bilo dostavljeno vse potrebno. Kakor rečeno, je pri reševanju zaposlenih 53 vojakov ter okrog 40 Trži-čanov ln Lomljanov in gasilci iz Bistrice. Reševalna dela vodijo dr. Bogdan Bre-celj, Cop in Hudnik. Spodnji del plazu je že ves prekopan, vendar pa še ne ves preiskan. Toda če bo odjuga trajala nadalje, bodo novi plazovi prekrili vse odprtine in bo delo v veliki meri zaman. Trije odkopanci so ležali 300 metrov nižje od prvih dveh, že na koncu plazu. Vsi trije so precej potolčeni, tako Ahačič po obrazu, Mladič ima zlomljene ude, šarabon je pobit po glavi. Našli so jih med vejami. Cela debla so bila v plazu, ta so jih pri silovitem kotaljenju pobila. Reševalci, ki so z vso voljo zastavili lopate, da rešijo mrtve tovariše iz plazu, so danes ob silni odjugi že obupavali in močno dvomijo, da bo mogoče izkopati še ostale štiri Žrtve. Morda bo sploh treba pokojnike prepustiti usodi pod plazom tja do pozne pomladi, dokler ne bo solnce razkrilo plasti in posijalo na pokojnike. Nikakor pač ni mogoče zaradi onih, ki so že zasnuli večni mir. izpostavi ia ti nevarnosti življenj mladih vojakov, ki so sicer skrajno volani in jih tudi največji napor ne utrudi. Fantje so iz raznih krajev Jugoslavije in so si med ostalimi reševalci pridobili polno simpatij. Pogreb, ki je globoko ganil ves Tržič Prva dva, ki sta. se mrtva vrnila v dolino, Miro Ovsenek in Rudi Plajbes, sta bila danes ob pol 14. uri prenešena izpod domače strehe v novi občinski dom, kjer je dala občinska uprava v dvorani pripraviti mrtvaški oder, na katerem je prostora za šest krst. Dvorana je lepo okrašena s črno draperijo, z venci in cvetjem. Pokojnikoma so poklonili vence: občina, športni klubi, tovarne, SPD in svojci. Ko je ob pol 18. uri nastopil čas pogreba, se je pred občinskim domom zgrnila 2000 glava množica iz Tržiča in okolice. Samotno industrijsko mestece pač že dolgo ni videlo tako velikega pa tudi ne tako ganljivega pogreba. Na zunaj je Tržič izpričeval svojo žalost z neštetimi črnimi zastavami, iti se vi je jo prav z vseh hiš, pri pogrebu pa so vsem pogrebcem solze zalivale oči. Sedem duhovnikov pod vodstvom župnika Vovka je opravljajo žalne obrede. Iz Kranja je prispel počastit žrtve planin sreski načelnik Gašper Lipovšek, nadalje se je uvrstil v nepregledni žalni sprevod župan Janez Majeršič z vso občinsko upravo in odborom; zastopani so bili vsi uradi s starešino sreskega sodišča dr. Sfiligojem na čelu, osrednji odbor SPD je zastopal ravnatelj Vrhovec iz Ljubljane, v sprevodu so bili orožniki, graničarji, predstavniki OUZD. Vodstvo tovarne Glanzmann & Gassner se je udeležilo pogreba z inž. Sukom na čelu, vodstvo Peko z ravnateljem Pircem. dr. Ahačič in ravnatelj Elsner sta zastopala obe tovarni kos, nadalje je bilo v sprevodu vse industrijsko uradništvo in menda prav vse delavstvo Tržiča. Zastopana so bila planinska društva iz Tržiča, Kranja in od drugod, športni klubi iz Tržiča, Kranja, Radovljice in Jesenic. Krsti so nesli smučarji v dresih, spremljali pa so jih člani športnih klubov v športnih oblekah. Močna deputacija gasilcev s^ je udeležila pogreba z zastavo, nadalje sta bili v žalnem sprevodu zastavi Orla in Prosvetnega društva sv. Jožefa. Tudi mladina meščanske šole je počastila oba pokojnika. Cerkvena godba je vso pot igrala žalne koračnice. Cerkveni pevci so zapeli pred občinsko hišo »Človek, glej .. .< Sprevod se je pomikal proti cerkvi, kjer so pevci zapeli žalnico >Nad zvezdami...« Posebno pa je vse pogrebce ganila večno lepa »Vigred...«, ki so jo pevci zaneli ob grobu. Tu se je v imenu katoliške mladine poslovil župan Majeršič, za Katoliško prosveto pa zasebni uradnik šmi-tek. V poznem mraku so se pogrebcl razhajali. Tn spet se je napolnil ves tržiški trg. Razburjenje te še vedno veliko, vse še govori o nesreči. Komaj so se vrnili od pogreba so mnogi spet hiteli v novi občinski dom, da nokropHo ostale tri žrtve, ki so jih reševalci med pog^eb^m položili skupno na mrtvaški oder. Bdeli bodo ob njih vso noč. Gospa Brixova bo prepeljana v Gradec Gradec, 31. marca. Na Okrešijchyju, bodo policijo oborožili z novim orožjem, ki pa ne bo povzročalo smrti. Mislijo n. pr. na orožje, ki bo oddajalo izstrelke iz celuloida. Druga priprava bo pršila neko novo snov, ki ostaja dolgo v zraku. Mislijo tudi na uvedbo bomb s solzljivimi plini. Bivši angleški kralj Edvard VHI. zapušča te dni graščino v Enzesfeldu, kjer je bil doslej gost barona Rothschilda in se seli v vilo Appesbach pri Sv. Volbenltu bliža Salzburga. Vilo je najel za mesec dni. Zanimivo je, da je vila Appesbach bivša gostilna »Pri belem konjičku«, ki je dala snov za istoimensko burko ln opereto Premog v Abesiniji Ležišča antracita 200 km od Adis Afcebe Iz Adis Abebe poročajo, da so kakšnih 200 km severozapadno od tega mesta, v salalskem okrožju, italijanske vojaške ekspedicije odkrile znatna nahajališča antracita. Kvaliteta tega premoga se l;ih ko primerja z najboljšimi premogovnimi vrstami na svetu. Odkritje je uspelo eni izmed »letečih kolon«, ki sestojijo iz belokožcev in domačinov. Ta kolona je prejela od Gra-zianija nalog, naj ponese italijansko za- stavo v te kraje, kamor še ni stopila noga belega človeka. Vojaki so ob povratku pripovedovali, da segajo premogovne plasti v salalskem okrožju mestoma do površja. Prinesli so s seboj preizkusne kose, ki so jih v Adis Abebi kemično preiskali, pri čemer so ugotovili, da gre res za najboijši premog. Maršal in podkralj 'Graziani je poslal sedaj v to okrožje strokovnjake, da bi proučili možnost izkoriščanja teh premogovnih nahajališč. Letalska nesreča v Ameriki Pri Pittsburgu je strmoglavilo na tla potniško letalo, ki je prihajalo iz New Yorka. Deset potnikov in trije člani posadke so ostali na mestu mrtvi. Katastrofa se je zgodila baje zavoljo okvare v motorju. Vseh 13 mrtvecev so našli v notranjosti letala, ki ni bilo zgorelo. Ribe ulovile ribiča V nekem dunavskem prekopu pri Baji na Madžarskem sta dva ribiča ujela v svojo mrežo izredno število rib. Poskusila sta mrežo dvigniti z vsemi silami, pri tem sta se malo preveč nagnila, tako da sta izgubila ravnotežje in so ju ribe potegnile v globino, kjer sta utonila. Smrt neguševega zaupnika »Daily Express« poroča iz Adis Abebe, da so tam ustrelili bivšega zaupnika ne-guša Haileja Selasieja in nekdanjega abe-sinskega zastopnika v ženevi, Voldeja Manama. Pravijo, da gre za umor. Z mečem islama na konju S potovanja Mussolini ja v Libijo objavljajo italijanski listi to-le zanimivo sliko, ki kaže diktatorja v trenutku, ko vihti po zraku meč islama Svoji k svojim! Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To je PER10N pralni prašek — naš slovenski izdelek. En letnik hcžsjo prihraniti — Nič več francoščine — Nazadovanje ženske izobrazbe Nemško ministrstvo za narodno vzgojo Je izdalo obsežno odredbo, ki daje nemškim. srednjim šolam popolnoma novo smer. V bode/če bo možka mladina v Nemčiji posečala lahko tri tire splošnih srednjih šol, tako zvano višjo šolo (Ober-schule), dalje »Aufbauschuie« in gimnazijo. Višja šola bo obsegala šest razredov in bodo morali imeti vsaj eno v vsakem kraju z višjimi šolskimi tipi. Ustrezala bi nekako našim realnim gimnazi im. V prvem razredu bodo začeli tu s poukom angleščine, v tretjem z latinščino in šele v predzadnjem razredu bodo poučevali še en tuj jezik. S četrtim razredom se bo ta šola cepila v dve veji, v jezikovni in v znan-stveno-matematični. Učenci bodo sami določali, v katero stran se tu obrnejo. Aufbauschule, nekakšna višja meščanska šola, bo obsegala isto tako šest razredov in bo nadaljevala delo šestrazredne osnovne šole. Ta vrsta šol bo vzorec za tako zvane »šole Adolfa Hitlerja«. Gimnazijo označuje nova odredba izrečno za stransko obliko višje šole. V njej bodo za- Avto porušil hišni vogal čenjali v prvem razredu s poukom latinščine, v tretjem z grščino in v sedmem (kajti imela bo sedem razredov) z angleščino. Francoščina, ki je bila doslej na nemških gimnazijah na drugem mestu, bo tu popolnoma odpadla, kakor jo je novi režim iz nemških šol sploh skoraj popolnoma izrinil. Dekleta bodo obiskovala samo dva tipa srednjih šol, višjo šolo in Aufbauschule. Učni načrt bo tu nekaj drugačen nego na moških srednjih šolah. Kot tuja jezika prideta v poštev samo angleščina in francoščina, dočim latinščina in grščina popolnoma odpadeta. Iz tega je razvidno, da novi režim dekletom ne namerava več nuditi možnosti za gimnazialni študij in gimnazije za dekleta sploh odpadejo, že doslej se je hitlerjevski režim trudil na vse načine, da bi omejil ženski študij. Se pred kratkim je izdal odlok, po katerem bodo abiturientkam od Velike noči prihodnjega leta dalje izdajali zrelostna spričevala sploh šele tedaj, če bodo mogle dokazati, da so delovale po dokončani srednji šoli leto dni v kakšni gospodinjski šoli ali pa v kakšni tuji družini s številnimi otroki kot — služkinje... V Nemčiji naj bi torej ženske, kar se tiče njihove izobrazbe, nazadovale za kakšnih petdeset let. Odredba vsebuje seveda polno vmesnih določb, ki naj bi uravnale prehod k novim šolskim oblikam. Nje glavni smoter pa je, kakor vse kaže, poleg splošne reorganizacije ta, da bi se prištedil en letnik srednje šole, in to je spet v zvezi s tem, da so mladi moški v Nemčiji po dovršeni srednji šoli dolžni opravljati dve in polletno vojaško in delovno službo. 700 dinarjev 10 dni maj — junij stane bivanje Slovo od Enzesfelda — Sprejem v St. Wo!£gangu »Prijatelj, poglej, tam se bliža velika ladja...« »Molči in mi rajši povej, kadar b j videl cestno železnico!« V Berlinu-VVeissensee se je primerila neobičajna prometna nezgoda. Neki tovorni avtomobil se je na ovinku ulice s takšno Bilo zaletel v vogalno hišo, da se je zrušil zunanji zid od temeljev do vrha. K sreči ni bilo človeških žrtev v Radenskem zdravilnem kopališča Vse vračunano: stanovanje (sobe po lastni izbiri v vsaki vili ali Terapiji!, hrana (običajna ali dijetna), zdravniški pregled in od njega predpisane zdravilne kopelji, velika analiza seči, vse takse, postrežba, če je potrebno tudi pregled z Rontgenom. Zahtevajte prospekte! Na velikonočno nedeljo se je vojvoda NVindsorski poslovil od Enzesfelda. svoieg.i dosedanjega bivališča v Avstriji, da se preseli v novo vilo. k; jo ie naje! prj St. Wotf-gangu na Salzburškem. Slovo od Enzesfelda je bilo kaj prisrčno, kajti vojvoda se ie bi] prebivalstvu zelo priljubil Ljudem, k t 6i niso moglj odreči, da bj mu ne priredili pcslovilne podokniee. se je vojvoda zahvalil s kratkim nagovorom, nato je razdelil mnogo darov med služabiništvo in kriminalne uradnike. k: so ga bili za časa njegovega bivanja v enzesfeldskem gradu čuvali. Naslednji dan pred poldne se ie že pripeljal v St. Wolfgang, kier ga je prebivalstvo spet pozdravilo z godbo, cvetlicami in Nov proces v zvezi z gospo Simpsonovo 6. aprila se bo vršila v Londonu, kakor poroča-jo tamkajšnji listi, prva razprava v tožbi, ki jo je vložil ločeni mož ge. Simpsonove, Ernest Aldrich Simpson, proti pol-kovnikovi žsni Ivi Sutherlandovi. Ga. Suth erlandova je baje v nekem javnem lokalu kritizirala dogodke okrog ločitve ge. Simp sonove, in sicer v takšnem tonu, da je smatral Simpson to za osebno žalitev in je vložil tožbo. glasnimi vzkliki. Zanimivo je, da je prišlo v ta kraj tega dne posebno dosti angleških izletnikov i.n letovišča rje v s svojimi avtomobili. Avstrijski listi priobčujeio ob tej priliki zaninwvo statistiko poštnega urada v En« zesfeldu, ki kaže, kakšen promet je vladal tam v času, ko ie vojvoda bival v gradu barona Rothschilda. Samo za vojvodo je poštni urad dostavil jn odpremil 21.000 pis sem in 700 brzojavk, telefonskih pogovorov pa je biJo nad 3000. A N E K D O T A Pri velikem turnirju v Nottinghamu je hotel neki gledalec na vsak način odigrati partijo z Aljehinom. »Dobro dam vam stolp naprej.« je dejal bivši svetovni prvak. »Kaj še, saj niti ne veste, kako igram!« je dejal oni užaljeno. »Baš zato. Če bi vam ne mogel dati stolpa naprej, tedaj bi vedel,« je dejal Aljehin. VSAK DAN ENA Sergej Eppich: Prvi april je kadetu glavo obril •. • Vesela zgodba s poti v Buenos Ayres Za kadeta je bila ta zgodba tragična. Bil je fant od fare, slovenske gore list. Da ste ga videli v luki umitega v lepi obleki — atletsko razvitem suknjiču — na lovu za eksotičnimi lepoticami! Južni zefir se je poigraval z njegovimi svetlimi svilenimi Kodri. In s kakšnimi kodri! Zaradi njih je odlašal vojaščino. Zdaj pa jih je vzel 1. april. Takole je bilo. »Karampana« je počasi plula v ekvatorskih vodah. Enolično so potekali dnevi. Nič ni bilo romantike, pa tudi sveže hrane in hladne vode ne. V soparni noči se je naš kadet premetaval po ozki mornarski postelji. Umit ni bil, ker še ni bila sobota, obrit ni bi!, ker je bilo do luke še dobrih 10 dni vožnje. Toda njegovi kodri a-Ia Shirlev Temple so širili prijeten vonj po kolonjski vodi in bili skrbno zavarovani z mrežico Lovil je zrak kot riba na suhem in žalostno zrl v zračnico, ki je bila, ža! zamašena s starimi hlačami, da podgane ne bi prihajale v kabino. Polagoma se mu zapirajo oči Zadnji pogled ve lja prazni rumovi steklenici, ki žalostno binglja od stropa. Skoda' Da je steklenica prazna? Tudi! Toda misli! sem Škoda, da ni namesto steklenice rajši koledar visel tam. kajti bi bil potem moi kadet videl, da je 31. marec, kateremu sledi 1. april. Tako pa je mladi mož zaspal v grešnem poželjenju po rumu. ★ Da boste lahko sledili razvoju »usodnih« dogodkov, ki so se odigravali naslednji dan. vam medtem ko kadet spi, razložim, kako na oceanu lovimo ribe. Z ene strani ladje štrli vodoravno nad morsko gladino nekaj metrov dolg kol. Na njegovem koncu je privezana kakih 40 m dolga močna vrv, ki vleče za seboj v morju velik železen trnek, ovit z belo krpo v obliki ribe. Včasih se zgodi, da se vjame nanj do 70 kg in tudi še težja tuna. Večkrat pa tudi na celi vožnji ne viamemo ničesar. Ker pa je trnek daleč za brodom in v morju, bi se ne vedelo kedaj se riba vjame. Zato so si bistre mornarske glave izmislile tale patent. Visoko gori na zadnjem jarbolu je obešena prazna petrolejka kan-gla na precej tanki in slabi vrvici, ki je v zvezi z ono močno vrvjo, ki vleče trnek Riba. ki se vjame, vleče v smrtni borbi z vso silo za vrv. ki pa seveda to zdrži. Ne zdrži pa ona tanka, ki se utrga, da kangla z velikim ropotom trešči na železno palubo. Alarm! To je vesel dogodek ko se vsa posadka s huronskim vpitjem' »Ribaaa. Ribaaa!« zbere ob kolu in začne vleči vrv k brodski ograji. ★ Prvoaprilsko jutro je na poveljniškem snostu našlo v službi dva moža: prvega častnika in kadeta. V svitu ekvatorskega jutra sta opazila izreden pojav Za brodom se je v morju, kjer se približno nahaja trnek, premetavala neka stvar, — najbrže riba. — To bi bilo v redu, toda da je kangla še vedno vrh jarbola, to je bilo sumljivo. Ker pa se zgodi včasih, da se pri manjših ribah kangli ne zdi vredno pasti raz jar-bol, — naša dežurna nista hotela izpustiti prilike, — da sta prva zaplenila ribo. Zato sta zmagoslavno rjoveča: »Riba, ribaa!« skočila k vrvi m jo začela vleči. V svoji gorečnosti nista opazila, da sta sama lahko zmagovala delo. za katero je treba včasih deset ljudi. Ravno o pravem času se je zbral dober del posadke še zaspanih oči in v negližejih vseh vrst. da je bil priča imenitnega prizora, ko sta taraskonska lovca izvlekla — veliko suho polenovko, kateri je iz žrela visela z žico privezana tobačna pipa. Njen leseni obod pa je krasil vžgan napis: 1. IV. 1936.« Brod pa ne bi bil brod, če bi naša junaka že v teku dopoldneva ne bila izvedela. da jima je to zagodel kuhar na povelj-nikovo pobudo. Prvi častnik je bil namreč Bakran. A o Bakranih je znana ta-le: Neki lastnik ladij je zbira! posadko za brod. Ko se mu je ponudil neki Bakran, pravi le temu: »Dobro, vzamem te in dal ti bom celo dva goldinarja več. — kajti Bakrani so dobri pomorščaki. — toda ne smeš brontolati (zabavljati)!« Bakran se odreže: »Sjor. magari četiri fiorina manje. ma ču brontolat!« Taki so bili Bakrani pred 50 leti in taki bodo vedno Tak je bil tudi naš prvi čast-uik. In seveda sta bila njegovemu zabavljanju najbolj izpostavljena kuhar in poveljnik. Poldne! Po krovu posedajo mornarji in kosijo: Konservirano meso. lečo in konser-virani zeleni fižol. Konserve, konserve! Po morju pa plava na tone svežega ribjega mesa. Žgočo vročino in duhamorno tišino pretrga znani zvok. Kangla je padla z jarbola! Toda. ne boš. boter' Danes se nikomur ničesar ne verjame. Posebno pa kangli nel Mimo žvečijo pomorci dalje svojo konservirano hrano. Zadaj na trnku pa vleče brod tedaj zares kar 60 kg tunine. To pot je na mostu drugi oficir. Sam je. Z čen skoči na palubo, vleče za vrv in vpi-čen skoči na polubo, vleče za vrv in vpije, naj mu vendar pomagajo, kajti zdaj je zares riba. Le težko se za to odločijo mornarji, ker mislijo, da ga je zadela solnča-rica. In vendar! »Hura! Ribaa!«... Za večerjo bo slasten brodeto s polento. Vsi so veseli — le jutranji žrtvi še vedno mislita na revanžo. Popoldne! Spet je na mostu prvi oficir, ki ima službo od 16. do 20. Mornarji tolčejo po raznih kotih rjo, virtuozno pljuvajo čez ograjo, zraven pa zdehajo in se bore s spancem. Pes in maček prijateljsko Iiže-ta mlako tunove krvi. Ob kuhinji se menita poveljnik in kuhar. Zadovoljna sta s plenom »Če vjememo še eno tako, smo z mesom preskrbljeni skoro do Buenos Aire-sa.« In glej! Kakor naročeno, kangla spet zagrmi na krov. To pot sta prva pri vrvi poveljnik in kuhar. Od mesta, kjer se je alarmna vrvica »pretrgala«, zbeži vitka postava in poišče zavetja na poveljniškem mostu, da bi se z drugimi zarotniki skupno veselila nad uspelo osveto. Mornarji pa pod poveljnikovim vodstvom vlečejo, vlečejo... in privlečejo — prazen trnek. Ali iz kuhinje je že tako mamljivo dišalo po brodetu. da so se to pot »potegnjeni« kmalu pomirili. Le poveljnik hodi dolgih korakov po krovu in poskuša najti onega, ki je kangli pomagal z jarbola. To mu ni uspelo, pač pa je ob jarbolu, kjer je bila vrvica pretrgana, našel kadetov žepni nož. Porazen corpus delietil Večer. Zvonec na mostu bije šesto uro. Takrat ima najprijetnejši zvok. Minil je dolg naporen dan« prišel je čas večerje. Da- našnja večerja pa je že kar banket. Pri kuhinji sedi na malem sodčku postava. Obraz je skrit za ogromnim kupom zlato-rumene polente. Materialistično nastrojena duša te postave ne sluti nevarnosti, ki se ji bliža v osebi poveljnika ladje. »Nož ste izgubili, mister kadet!« Seveda jc mister kadet vsaj toliko pometen kakor mister brodski maček ki v primeru de-liktov ali konfliktov s kuharjem zbeži na jambor. Kakor bi trenil, se je tudi kadet znašel v varni (relativen pojem!) višini jambora. Toda polente, žalibog, ni mogel vzeti s seboj. Ta je bila sedaj močno orožje v rokah nasprotnikovih. Zapovednik ni bil parlamentarec, ampak mož dejanj. Prvi kos polente je zletel v morje. Po krovu pa je kapal čudoviti brodet Milo je gledal z jambora kadet Ko pa je imel za prvim kosom leteti še drugi, je njegov tek zmagaj nad strahom. Začel se je spuščati z jambora. Svetli kodri so vihrali v morski sapici. Zadnji pozdrav! Kajti komaj je stopil revež na krov, ga je zgrabila ena roka, druga pa je s škarjami začela pustošiti po džungli njegovih las. Pravici je bilo zadoščeno in ob jambor se je žalostno nanašanja! z grozno razdejano frizuro in povešeno glavo jadni Miloš. Ecce hotno! Vendar se je kmalu lotil ostankov svoje tako drago plačane večerje. Seveda ni mogel ostati kar tako z glavo, ki je bila podobna gorenjski gmajni, še isti večer jo je popolnoma obriL Seveda potem v Buenosu Airesu s svojo aerodinamično linijo glave ali z Golovcem, kot sem jo imenoval jaz« ni imel nobenih casanovskih uspehov. Žalostno je hodil po velemestnih avenijah in premišljeval o zgodovinskem dejstvu, da imajo majhni vzroki lalricp mr like posledice I a. n t 43 Spomini ek&ceCettce ffllufootovceva o tn a n »Koliko časa se prav že poznata z Virginijo?« j« vprašala. »O, ne še dolgo, čeprav se mi zda, kakor da bi se poznala od nekdaj«. . v . Culica je prikimala. »Virginija je pametna,« je dejala. »Takrat v Koromandiji je bila svojemu možu baje kar sijajno v pomoč. Po vsaki ceni je hotela, da bi napravil kariero — ia vem, zakaj.« »Ker ga je imela rada«, je rekel Anthony, srepo gledaje predse. »Ne, ampak zato, ker ga ni imela rada. Razumete? Prav zato je delala vse, kar je mogla, da bi ga — odškodovala. Takšna je«. »Videti je,, da se krepko zanesete na to, kar pravite«. Anithony se je obrnil in jo pogledal. Culitčine ročice so krepkeje prijele za vodilo, in odločno je potisnila obradek naprej. »Vem, kako je. Ko se je omožila, sem bila še na pol otrok, a poznam jo in slišala sem marsikaj. Tom Reve! je bil vanjo blazno zaljubljen — Irec, veste, zelo 1b Vlrgtaija je bila de taiko mlada — komaj osemnajst let Dala se jte zamamiti njegovemu oboževanju hi mu je bila dobra kaikor angeli — vse drugačna, loaikor bi bila, če bd ga bfla ljubila. Zakaj Virginija je tudi polna htsdičkov. A zdaj uživa svojo prostost in ne bo je lahko pripraviti do tega, da bi se je odrekla. O, že cestne železnice! Kje naj vas odložim?« »Na vogaftu Hydovega parka, če vam je prav«. Cez četrt ure se je Anthony v taksiju pripeljal na Viktorijino postajo iin kupil vozni listek za Dover. Ko je dospel tja, je naglo krenil iz kolodvora, nato se je pa mahoma vrnil in vprašal nekega nosača, ali m« more opisati pot v Hurst-mere, Langly Road. Hoje je bilo precej, zakaj Hurstmere je bila zadnja hiša te ceste, ki vodi daleč iz mesta. Stala je čisto zadaj na velikem, zanemarjenem vrtu. in ko se je Anthcxny prepričali, da ni nikogar videti, je hitro smuknil skozi zarjevela vrtna vrata ter ubral pot proti hiši, plazeč se po grmovju in za drevjem, namesto da bi hodil po privozu. V tem je opazil tršatega moža, ki je stopil izza vogala, mirno zavil okoli hiše in spet izginil. Anthony je sam pri sebi pokimal. »Straža«, je zamrmral in ubral isto pot kakor mož. Hišni zid je bil na njegovi desnici, in po nekaj korakih je zagledal širok svetlobni sij ter začu! moške glasove, ki je bilo razločno slišati njih razgovor. Da, Ido m je mbWho jjulifiat otan h st šku, je mogel celo pogSedati noter. Okrog velike mize se je naslanjafla četverica šhokoplečih dedcev ogrskega tipa in drva majhna, živahna moža, ki so vsi govorili po francosko, ta bolje, oni slabše. ' . »Mojster utegne vtsak trenutek priti«, je rekel eden. >Saj je že čas«, je zarenčal drog. »Kaj vse hi bili lahko opravili v teh treh dneh, namesto da čakamo«. »Lepo reč bi bili dosegli, bedak!« se je porogai eden izmed žrvosrebrnih Francozov. »Kvečjemu bi vas bila policija začopatila, gorile neumne«. »Hoho!« je zarjovel neikd dolgin. »Znamenje Rdečega popka bi rad na grlo, kaj?« »Eh kaj«, je menil drug. To so neumnosti. Vsi moramo delati, kar nam ukaže kralj Viktor« . Zdaj je Anthony začul vračajočega se stražarja in se potuhnii za grm. »Kdo je to?« je vprašal neikdo v sobi. »Carlo, ki hodi okrog in pazi«. »A, tako! In kako je z ujetnikom?« »Po tistem udarcu na glavo se mu počasi vrača zdravje«. Anithony se je tiho splazil d-lje, nato pa zamišljen obstal. Predstavljal si je, kako Imenitno bi bilo, če bi jo mogel tej tolpi prav korenito zagosti. Tedaj mu je udaril na uho pridušen jek od zgoraj. Pogledali je kvišku. Jek se je ponovil. Hitro je wget oŠ okoli sefoe. (Mo fe til Se oa oni shrani hiše. Tedaj je prijel za staro, močno bršljanovo vejo, po bliskovo splezal do zaprtega oflma in ga brez težave odprt z orodjem,, ki ga je imel v žepu. Trenutek aii kaj je vlekel na uho. Nato se je spretno zavihtil v sobo. Na postelji v kotu je ležal mož, in ko je Anthooy posvetil nanj z žepno svetiljjko, je zagfledal obvezano glavo fci bled, tujski obraz. Mož je imel roke in noge zvezane in mu je ves zbegan strmel naproti. Anthony se je sklonil Čezenj, a v tem je začul za hrbtom sum; nagilo se je obrnil in hotel seči v žep. A že je zaklical rezek glas: »Roke kvišku, sinko! Mene se najbrže niste nadejali, a po naključju sem v Londonu še ujel vaš vlak«. Bil je Hiram F&h, M je smehljaje se stal med vrati in držal v roki velik, višnjevkasto se leske-čoč samokres. * KaHdh trideset ur po tem dogodku so sedel! lord Caterham, Culica in Virginija po kosilu v knjižnici in s skrbijo ugibali, kaj bi se bilo utegnilo zgoditi Anthonyju, da ga toliko časa ni na izpregied. Tedaj je vstopal sluga in naznanil Lemoina. »Prosim, ne zamerite, če motim«, je vljudno rekel Francoz, » a štel sem si v dolžnost, da vas obvestim o nekih nedavnih, mučnih odkritjih« »Mislili smo si že, da se mora goditi nekaj zs* gonetnega«, je potrto odvrni] lord Caterham. Tudi za pomlad kupite pH „PAULIIKU" LJUBLJANA, KONGRfcSNl TRG 5 KJER DOBITE NE SAMO ELEGANTEN KROJ, TEMVEČ TUDI DOBRO BLAGO IN NAJBOLJŠO IZDELAVO V DAMSKIH PLAŠČIH, KOSTUMIH IN PAL~TOJIH. pregled h zagrebškega gledališča Ko je Pecija Petrovič pred 35. neti stopil v hrvatsko književnost, je tedanja moderna propagirala napredni realizem; v-njenem duhu piše jubilant še do današnjega dne svoj novele in drame. Petrovič je prvi pisal drame in komedije iz kmečkega življenja, kar je bilo tedanjemu gledališkemu občinstvu nekaj novega V svojih delih je populariziral življenje v liških vaseh in v gozdovih Gorskega Kotarja. Toda Pecijin realizem je samo folkloristi-čen, v današnjem socialnem smislu je to prav za prav nacionalni romantizem. Motiv njegovih del je vedno erotičen, in tako eo njegovi kmetje bolj poetizirani. To mu j-i kritika zamerila. Kot poklicni gozdar je imel prilike spoznavati razmere na vaseh med kmetskim ljudstvom. V hrvatski literaturi je bil poleg Pecije gozdar še znameniti Josip Kozarac. Najprej je Pecija izdal knjigo novel in humoresk »Ispod naših brda« in potem po vrsti dramska dela; tako je letos že petnajstič stopil z dramo ali komedijo pred zagrebško gledališko publiko. Mnoga njegova dela so na repertoarju na Češkoslovaškem in na hrtaskih diletantskih odrih v Južni Ameriki V nekaterih njegovih prvih dramah je igral tudi glasoviti Borštnik, njegova režiserja sta bila Josip Bach in Joža lva-kic. Petrovičevi deli >šuma« in »Mrak« sta dobili Demetrovo nagrado. Komedija »Pljusak« je dosegla lepe uspehe tudi v inozemstvu. Ostala njegova v Zagrebu upiLzorjena dela so: Rkač, Ruška, Suza, Vragolije, Cvor, Stojanda Zemlja, 3:1, Mača. Pismo, Bečaruša. S svojimi številnimi draraatskimi deli je Pecija desetletja zabava] hrvatsko gledališko publiko Sodi med najbolj plodne pisatelje scenskih del. Tudi svojo jubilejno dramo »U starom gnijezdu« je konstiuiral na dosedanji romantični način. Je to zgodba liškega »Amerikanca«. ki je bil dolga leta z doma, in ko se je nekega dne vrnil je njegova žena imela izvenzakonskega otroka, kar ga je hudo razočaralo. Prvi hip misli na maščevanje, naposled pa razume svojo ženo, ki je otroka vzgojila kot njegova in ji vse oprosti. Tako ima tudi ta zgodba happy end. V vlegi »Amerikanca« je gostoval prvak sarajevskega gledališča Širna Ilič, ki je znal dobro zadeti jdškega poštenjaka. Njegovo ženo je umetniško odlično igrala prva tragedinja zagrebške drame Vika Podgorska. Režija Viktorja Beka je b la popolnoma primerna. Po krajšem premolku se je zopet oglasil Petar preradovič ml., urednik »Mor-genblatta«, z lahko salonsko komedijo »Najboija ideja tetke Olge«. Med njegovimi prejšnimi komedijami je imela ogromen uspeh »Razumijemo li se?«, ki je šla čez več kakor 40 inozemskih odrov. Avtor zna izborno z duhovitimi dialogi zabavati publiko, čeprav je njegov teaterski stil konzervativen in njegovi problemi že nekoliko zastareli. Vendar so življenjski nasveti Preradovičevih starih, izkušenih dam, še vedno zanimi-vi, četudi niso originalni. V »Tetki Oigi« smo dobili zopet vzorni teater, ki odlično ustreza družabnim komedijam zrelega gledališkega pisatelja in je tudi n avišini podobnih inozemskih del. Avtor je nasprotnik eksperimentiranja ter se giblje samo po starih, dobro znanih poteh. Glavno so mu ljudje, ki si po njegovem mnenju želijo samo malo osebne sreie m ki so vedno isti. V njegovem najnovejšem delu vidimo mladega znanstvenika in njeigovo ženo, ki mu je hkrati asistentinja, kako proučujeta etrurski tekst zavoja tkzv. zagrebške mumije, ki je najbolj vredni predmet tukajšnjega ameološkega muzeja, in o kateri je že pisal zastopnik modernega angleškega romana Huxiey. Zakonca sta se tako poglobila v znanstveno delo, da popolnoma pozabljata na svoje zakonske zadeve, in njuna dobra teta Olga je resno zaskrbljena za usodo tega zakona. Zato povabi k sebi svojo nečakinjo filmsko igralko in njenega moža. takisto filmskega režiserja, da Di izzvala v učenih zakoncih nekoliko ljubosumnosti in tako rešila njun zakon. Toda sredstva tete Olge se kažejo skoraj premočna, dva zakona prideta v vprašanje, dckler se naposled vse srečno ne razplete in po najboljši ideji svoje tete postaneta docent in njegova soproga srečen par. Režija mojstra Hinka Nučiča je kakor vedno vestna in solidna. popolnoma je zadel pisateljeve intencije ir poleg tega sijajno pedal epizodno vlogo univerzitetnega profesorja. Komedija je napisana za veliko umetnico Milico MihiČič, prvovrstno salonsko damo, ki je kljub skoraj že petdeset- ^ letni gledališki karieri na višku svojih ' uspehov Bila je izvrstna kot duhovita in spenorana stara dama. Najnovejša domača revijalna opereta »Tu je sreča« je dosegla pri publiki in kritiki ogromen uspeh. Je boljša od mar- sikatere inozemske operete in tako dobra, kakor so na pr. Benešove operete. Zopet dokaz, da to, kar znajo inozemski avtorji, znajo takisto naši domači skladatelji in libretisti. Skladatelj te operete je mladi, talentirani glasbenik Eduard Gloz, ki ga pozna vsaka naša in inozemska kapela po njegovih številnih šlagerjih Menda ni domačega komponista moderne vedre glasbe, ki bi tako prodrl po vsej Evropi kakor Gloz. Libretista sta Markez in Oreškovič, ki sta prikazala zagrebško izletniško nedeljo v Samobor in Mokrice. Posebno popularnost je dosegel šlager »Samoborec«, ki je oda izletniškemu vlaku. Glasbeno je konstruiran na ritem vlaka Pod vodstvom režiserja Dubajiča se vrsti vseh 11 slak prav s filmsko hitrostjo, tako da občinstvo kar ne pride do sape. Gloz išče elemente svojah šlagerjev v ljudskih melodijah, in v tem je tudi njihova vrednost. V opereti se precej govori tudi kajkavsko narečje zagrebške okolice. Vsebina je zelo živahna n zabavna, a par-titura inter©3antna in vendar ne preten-ciozna. Veliko vlogo igra seveda tudi balet s številnimi nastopi pod veščim vodstvom Margarete Froman Kar se tiče libreta, so sicer teksti šlagerjev in pesmi dobri, samemu scenskemu delu bi se pa moglo marsikaj očitati »Tu je sreča« bo sreča tudi za gledališko blagajno. Književni kenkurzi Matice hrvatskih gledaliških prostovoljcev, najvažnejše hrvatske diletantske družbe — ki je postala slavna zlasti po uspešnem nastopu na berlinski olimpiadi z narodnima plesi — so odkrili že marsikateri mladi ln nadebudni talent. Tako je na drugem konkurzu Matice nagrajena folkloristična komedija »Malik«. delo mladega literata iz Hrvatskega Primorja živka Copa, ki je bil doslej le malo znan. V svojem prvem scenskem delu se bavi avtor z ljudskim praznoverjem v svojem rojstnem kraju; to praznoverje je simbolizirano v krotkem strašilu »maliku« ali vragu v fraku. Kot začetno delo je komedija izredno dobro konstruirana ter drži ves čas publiko v napetosti. Z »Malikom« je hkrati obega-čena tudi čakavska književnost, znana posebno po delih Car-Emina Režijo je vodil Binički ob sodelovanju ansambla, ki je sestavljen iz igralcev in diletantov. Vsi sodelavci so bili res na svojem mestu. »Malik« je lahka ljudska igra, primerna zlasti za diletantske odre Mladi Cop je dosegel brez dvoma lep usipeh, in če upoštevamo da ima že sedaj pripravljeno v rokopisu dramatizacijo Ilijade in Odiseje ter dramo o banu Jelačiču, tedaj je zelo verjetno, da se bo uspešno afirmiral v hrvatski literaturi. O. A. Zapiski V članku »Nas Gospud Je od smerti stwal« v velikonočnem »Jutru« je ostalo več tiskovnih napak, glede katerih izjavlja pisec članka g. dr. Čerin, da ne odgovarja zanje »Monumenta artis slovenicae« prinašajo v najnovejšem (3.) snopiču francosko besedilo razprave dr. Franceta Steleta »Slikarstvo 17. stoletja« in reprodukcije slik 27-36. Med njimi so: Metzingerjev Sv. Frančišek Sal. Glava sv. Katarine in sv. Janez Nepo-muk. Aniona Cebeja Vnebovzetje, Fr. Je lovska Sv. Družina. Fortumata Berganta Oljska gora in sv. Bernard a Corleone, dve skici Leopolda Laverja in Sv. ELizabeta Franca Mihaela Straussa. »Monumenta« iz» hajajo pri Akademski založbi v Ljubljani. Drngi zveiek »Umetnosti«, novega časopisa, ki ga izdaia Bibliofileka založba v Ljubljanf v redakciji MiVte Maleša, dr. R. Ložaria in Franceta Gorseta, je izšel za veliko noč. Kot umetniško prilogo prinaša reprodukcijo Maleševega lesoreza Puškin. Na uvodnem mestu je objavljen Klopčičev lepi prevod pesmi šestnajstletnega Puški* na »Razum in ljubezen«. Nato karakterizira Maleš umetnižk značaj Puškinovih risb. V nadaljnjem je v celoti natisnjeno predavanje kritika in dramaturga Josipa Vidmarja o Puškinu. Prav srečna le bila misel, da prinese »Umetnosit« odlomke iz slikarskih spominov češkega slikaria in skladatelja Ludvika Kube. ki opisuje tudi Ažbetovo So!o in omenja nekatere na5e slikarje. Josip Slovnik je zastopan s »Pismom iz Dfle-seldorfa«, kj sicer ni spisano revialno, ven dar je dokaj zanimivo glede na vsebino in in na avtorja. Pesniško vsebino tega zvez« ka krasno izpopolnjujejo tercine Alojza Gradnika »Kmet govori Bogu«. V rubriki Iz umetniškega sveta je obilo informativnega in kronističnega drob ža; pri tem kažejo uredniki, da niso brez humorja in ironije (glej zadnji dve eodbi o »Umetnosti«). Težišče lepo opremljenega zvezka je seveda ▼ ilustracijah. Zastopani M Zoran Muštf (Ka«tMj8ka krajina). Olaf Globočnik (Za* bava). Nikolaj Pirnat (Maksim Gorkij in Don Kihota vozijo v kletki po deželi). Ra doje Hudoklin (dve plast ki). Viliem Aba Nov£k (Ob Tisi). France Gonše (Krokarji). Ljubo Babič (Miroslav Krleža). Kare] Tirak (Ples, Pot skozi oljčni gaj). Miha Ma!e? (Tiger, Lastna podoba. Adam in Eva), Goj-mir A. Ko? (Vrtnarjeva hčerka), B. Jakac (Laponec iz Kantokeina), Alojzij Kogovšek (Prebujajoča), arh >tektj ing. T. Štrukelj, ing. Lado Kham- ing. Omahen-Serainik, Ivan Ka« (Sitara dubrovniška ulica) in Raj-ko Šubic (Študija). T Zmagovalec slavne A&mire pri nas V nedeljo ob 15.30 na igrišču ob Tyrševi cesti ligaška tekma Gradjanski : Ljubljana Pred izletom v Split in Beograd, kamor mora Ljubljana v prihodnjih nedeljah skoraj brez nade na uspeh, se mora to nedeljo pomerita z zagrebškimi »purgerji« na svojih tleh. Nedvomno bi se moglo trditi, da smo imeli v Ljubljani najlepše nogometne igre baš z Gradjansk/m. Po vseh računih je treba precej pričakovati zmago »purgerjev«, ne smemo pa pozabiti na preteklost, ko je Gradjanski v borbah z Ilirijo in Primorjem na naših igriščih skoro vedno »potegnil kratko«. Ali bo Ljubljana lahko priredila tako presenečenje? Od vseh nedeljskih tekem je najvažnejša prireditev v Ljubljani. Oči Splita in Beograda so to pot obrnjene v Ljubljano, želeč zmago naš'm ligašem ki bd mogla morda še zaustaviti zmagonosni pohod puTgerjev. Po ugodnem rezultatu proti osiješki Slavi ji se nam zH, da Je Ljubljana vzela ligaško tekmovanje s prav resne strani. Klub je svoje igralce temeljito pripravil za nedeljsko veliko berbo. Eno lahko zaupamo. da bo nastopila kompletna. Z elitno četo bo zastopala barve Ljubljane proti »modrim« iz Zagreba. Prepričani smo, da bodo fantje to pot zaigrali ter unionski trafika. dokazala, da Ljubljana ne zaostaja za Zagrebom. Tudi purgerji se zavedajo važnosti nedeljskega srečanja. V Ljubljana nastopijo kompletni. Urh, Bivec, Hiigl, Kovačevič, Jazbinšek, Kokotcvič, Medarič, Antolko-vič, Lešnik, Djanič in Pleše so imena, ki nudijo zadostno garancijo, da bodo v igro vložili ves elan ter v pošteni borbi skušali utrditi svoj položaj na vodilnem mestu v tablici. Važnost tekme je torej velika in prepričani smo, da bodo vsi, ki pričakujejo lepo in ostro borbo, prišli sigurno na svoj račun. Prvič v zgodovini slovenskega nogometa bomo videli na zelenem polju italijanskega sodnika, kar nam daje dovolj jamstva, da bo vodstvo igre v rokah objektivnega in nezainteresiranega strokovnjaka. Tekma bo Ob 15.30 e predtekmo Ob 14« Prodaja vstopnic za tekmo trfbunskflh sedežev in navadnih stojišč bo od danes dalje v trgovini »Alpina«. Tyrševa c., v trgovini Banjai, Miklošičeva cesta in v V nekaj vrstah Razen ljubljanske tekme med Gradjan-skim in Ljubljano bo to nedeljo nastcpčlo tudi vseh ostalih osem ligaških klubov. V Beogradu bodo imeli dvojni spored, in sicer med Jugoslavijo in osiješko Slavijo ter BSK in Haškom, v Zagrebu srečanje med Hajdukom in Concordijo, v Sarajevu pa med domačo Slavijo in Baskom. Igralec beograjske Jugoslavije Lojan-čič, ki se je tako »odlikoval« na znani tekmd med Jugoslavijo in Ljubljano v Beogradu, je bil na zadnji seji kaznovan 3 tritedensko zabrano igranja Ker velja kazen od dneva suspenzi je, bo Lojanč č najibrže kmalu »zunaj«. Slalom klub 34 je za praznike zaključil zimsko seziono s tekmo v smuku z Gale-tovca in tekmo v slalomu na Gorjušah, kjer Je zapadlo 80 cm svežega suhega snega. Snežne razmere so bile torej idealne, le snežni metež je deloma oviral tek movalce, ki so biM sami Juniorji in mladina. Klubska prvak v smuku je postal med juniorji Milan Boltauzer v času 3:14, med mladino pa Jury Franc v času 3:34. V slalomu je pri juniorjih zmagal Mirtič Milan v času 1:39, pri mladini pa Dvore-nik Branko v času 1:58. Za kombinacijo je dosegel prvo mesto pri juniorjih Boltauzer Milan z 200 točkami, pri mladini pa Abram Franc s 198.91 točke. Tekmovanja se je udeležilo 16 tekmovalcev. Strokovno propagandni pododbor save-za športnih savezov v Zagrebu je pregledal dela, ki jih je na svoj razpis za najboljša radio predavanja in najboljše član ke o športu (samo za naraščajnike) prejel od udeležencev razpisa. Vsega je imel v oceni 11 elaboratov za radio predavanja in štiri naraščajske članke o športu. Pododbor je sklenil nagraditi štiri radio predavanja (s po 300 Din), med njimi predavanje g. Boža Kramaršrča iz Ljubljane z naslovom: »Zakaj šport, zakaj plavanje, zakaj crawl«. Naraščaje! so prejeli dve nagrada po 150 Din. med njimi pisec članka »Šport — življenjska potreba kulturnega naroda«, dijak Pirec Ladislav iz Vira pri Domžalah. Staničeve koče v Krma poslaiti do jutrj ob 18. v Poznejše prijave se ne Kredarice odn. Prijave je treba eavezno pisarno, bodo upoštevale. Pred senioreko tekmo bo izven konkurence tudi damska tekma z mednarodno udeležbo. Podroben razpis je bil v našem listu že objavljen SK Reka: Drevi ob 20 redna seja uprav* nega odbora v gostilni konzuma na Glin-cah. — (Smučarska sekcija) Sestanek drevi ob 20. v gostilni Konzum, Tržaška cesta. Obenem poslovilni večer članov, ki odhajajo k vojakom. Vsi in točno! SK Slavija. Drevi ob 20. sestanek vseh nogometašev. Ob 20.30 redna odborova seja. V petek od 17. dalje na igrišču Jadrana trening za vse igralce pod vodstvom trenerja. Vsi točno in zanesljivo! Zveza slovenskih lahko atletskih klubov. (Službeno). Seja tehničnega odbora bo jur. tri v petek ob 18. v klubski sobi kavarne Union. Po seji tehničnega odbora seja upravnega odbora ob 18.30. Tajnik I. Radio Četrtek, 1. aprila Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila — 13-15: Plošče. — 14: Vreme, borza. — 18: Operetna glasba (Radio orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kola-rič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvesrtila. — 19.30: Nac. ura: Južna Srbija v anitični dobi. — 19.50: Plošče. — 20: Zabaven program — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Magistrov tercet. Beograd 18: Skladbe za čelo. — 20: Pester program. — 22.20: Orkestralna glasba. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.35: Zborovsko petje. — 19.50: Koncert orkestra in solistov. — 21: Simfoničen koncert. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.30: Lahka glasba — 21: Violinski in klavirski kon« cert — 21-50: Sitraussova glasba — 22.45: Ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16.40: Ura pestre glasbe. — 17.20: Pesmi. — 17-40: Klavirske skladbe. — 19.10: Pobesnela plo« šča. — 20.20: Program za 1. april. — 21.30: Koncert po željah. — 22.20: Nadaljevanje koncerta. — 23: Plesna muzika. — Berlin 18: Iz zvočnih filmuv. — 1915: Koncert orkestra Jn solistov. — 20.10: Večer smeha ia dobre volje. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Munchen 18: Pester program. — 1915: Koncert orkestra. — 20.10: Premos iz Berlina. — 22.30: Schubertova komorna glasba. — 28.20: Prenos iz Stuttgarta. mm •AV.'.•*■•». - ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE, GORICANE IN MEDVODE d. d. v Ljubljani javljajo v svojem in svojih nameščencev imenu žalostno vest, da je gospod Janez Trampuž delavniški mojster tvornlce celuloze v Goričanah v torek, dne 30. marca 1937, ob pol 20. uri preminuL Pogreb njegovih zemeljskih ostankov bo v petek, dne 2. aprila 1937, ob 15. url iz goričanske tovarne na pokopališče v Sort. Vedno neumornemu, zvestemu ln zaslužnemu Botru dniku, ki je od leta 1875. dalje deloval v prospeh naših podjetij, ohranimo trajno časten spomin. LJUBLJANA, dne 31. marca 1937. Slnlbene objav® S. 0. pri L. U. P. 1.) Na prihodnjo sejo, ki bo v četrtek dne 1. IV. se vabijo: ob 18. ss. Kos, Erlih in Kušar, ob 18-30 pa 6S. Vidne in Betetto. — 2) Iz spiska sav. sod mikov se črta ss. Seitl Franc iz Celja Podrobna utemeljitev pismeno potom poverjeništva. — 8.) Podaljša ee rok za prijave sodniških kandidatov do dne 10-aprila t. L Po tem roku se prijave ne bodo več sprejemale. — 4-) Opozarjamo ee klubi, ki prosijo za svoje tekme sodnike izven te» ritorija LNP, da morajo zadevne prošnje predložiti g. o. vsaj 8 dni pred tekmo. Za* kasnele prošnje bodo zavrnjene. — 5.) U. o. fe odobril nov taksni pravilnik za eodni-ke. Ljubljansk sodniki ga dobe v pisarni LNP osta.lim bo dostavljen po poŠti. Triglavski dan. JZSS ponovno opozarja klube in tekmovalce na tekmo v smuku s Triglava, ki bo to nmieUo na soaoft nroci • Naša velika spomladanska akcija traja zelo kratek čas! Izkoristite priliko! Ta praktični KADET-BOX foto-aparat obenem s tremi ISOCHROM filmi, dobite pri vsakem fototrgovco. OGLASI Službodobi Beseda 1 Din lavek 8 Din. f» Šifro lajanj« naslova S Ca. Najmanjši znesek 17 Din. Kuharico starejšo, zdr«vo. zmoino ▼■»eh hišnih dri, ».prejme mirna stranka. Naslov t Tseii poslovalnicah Jutra. frfcJ5-l Dobro strojepisko »dado, zmotno vseh pisarniških poslov, po moinostd veščo nemščine. sprejme 1. naja advokaf oa deželi. — Prednost ima Sokolica. Ponudbe pod »Zanesljiv* 800« s sliko* r.a osri. o Šifro »Ji 1» jsnje našlo** 6 Din; oaj manjši tnasek 13 Din Brivski pomočnik dober delavec, z odsluženo vojaščino išče primerno na-meščenje. Ponudbe g pogoji poslati na i' eta - Tomie. brivski pomočnik. Dti^rar<«i. 6Ž05-2 Kuharica srednjih le' vsestransko gospodinjsko izobražena, — išče službe pri boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poo >Pxiv3tna kuharica«. 6^9-3-3 Hotelska sobarica z znanjem več jezikov, išče mfsto. Ponudbe pod »Gr-m tud za sezijo« n« ogl. odd. Jutra. Br*«-,:.. . I>iu. late« b D.U. u lifro *li •iskanj* ni pod Vfro »Dober zaslužek«- 6313-3 i Beseda l Din, davek S Din za šifra ali dajanj« oaslova 3 Din. Najmanjši znesek O Dm. Mlado Rusinjo iščem za konverzacdjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Rusin;a<. 6290-4 Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvbidailja poučuje prof dr. Svoboda, Tavčarjeva 1. 6296-4 Rrodam: Beseda 1 Din, davek 8 Din. za Šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din- Leseno lopo 6X5 kv. m, c oj eko pokrito, prodam. Naslov v vseh posJo-nunicah Jutra. «581-« Vinske trte Srnina, frankraja, por ta ga.! ka, kraljevina, rizling. buj-gundec. muškat zlabtnina Alfus - Ali po 1 Din iima naprodaj fcrsn«« Perle Jan ko, Svibno. p. Radeč« pri Zid. mosta. 6286-6 Rolleicord H 6 X 6 kamere, najnovejši model »pt 3-5 Zeisa, s torbo, kompletnim priborom in Optochrom avtomat za razvija-nje. vse poginoma novo. prodam 7« znižano ceno. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 6t*7-6 »Cito« tehtnico, nerabljeno agod do prodam. Ponudb? pod »Priložnost« na ogl. odd. Jutra. S400-6 Kolesa^ Kolesa nemških znamk od Din 50: naprej 9€ ioba v največji izberi prj NOVA TRGOVINA. TyrJeva 30. mn-n rfoseOx . S OiD. » šifr. i lajanje oa«;ova 3 D:n Najmanjši znesek Dm Moderno spalnico novo lz orehove korenine z garancijo, poctnl prodam. Zavodnii. Brod 23. St. Vid nad Ljubija no. 5S7D-12 Spalnico fino. svetlo, trd les. prodam za 3/KX) Din. Smole. Stari trg -24, L nad. 64,411-12 G. Th Rotman: Profesor Eizgec gre poteva^fe okoli sveta -A ^šBttfM, t i m 63 Ra\Tiatelj ie kar divjal. Vsa hvaležnost ga je minila! Strahovito poškodovanega »Pu!exa« je dal zanesti pred mestna vrata. Zno išo se je, in naši trije svetovni potniki So žalostni in potrti sedeli zraven zvestega letala. Vso tisto noč so morali prebiti pod milim nebom'. .. Stroji tfeseca . Du. lavek g Din. za Šifra ali lajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tsesek 17 Dia. Poljsko kovačnico (FeldscUmjxK), dobro ohranjeno, strojček ta TTtanje železa, event i vdelanim motorčkom teir raisno kiju čavničarsko orodje, knpim, Ponudbe stavit na: Peter Kobal. Kraai. 8918-38 £232251 Beseda 1 Din, davek S Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. AL). PLANINŠEK Ljubljana Beethovnova nI. 14/1. Telet on 3im1» h. posta je nakup It prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje Informacije daj< brezplačno 39 16 Bančno kom« zavod MARIBOR, Aleksandrova ul. 40, Vam izvrši nakup ali prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov najvestneje ln najbolje. Za odgovor Din 3.— v znamkah. Hranilne knjižice Kmetske posojilnic« ljubljanske Vam takoj Tnovči ta gotovino AL PLANINŠEK, Ljubljana. Beethovnova uL 14/L 6282-16 Tovarniško poslopje vodnim pogonom 9v KS poleg električnega daljnovoda Velenje, » Uiti ni Ljubljane oddal'eno J km od postaje, »delam v najem, oziroma iščem kompa-njona ca astanoritev industrije. Interesenta požljite ponudbe na edd. Jutra pod mačko »Nova .ndit-strija« 8993-16 Beg. br. 2007/32 2 hranilni knjižici ' sneskn 60.000 Posojilnic« Stari trg pri Lota. prodam ali vzamt-m t zameno hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Lastna vloga«. 6300-16 Knjižico Obrtne banke d> 70.000 Din kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Takojšnje plačilo«. 642816 No. 1807/1-37. RAZPIS Občina HRASTNIK-DOL srez Laško razpisuje prvo javno zmanjševalno OFERTNO LICITACIJO v skrajšanem roku za spodaj navedena dela in dobave pri zgradbi delavske stanovanjske hiše v Hrastniku. 1. Zidarska dela; 2. Mizarska dela; 3. Tesarska dela; 4. Električna Instalacija; 5. Vodovodna instalacija; 6. Pleskarska dela; 7. Slikarska dela; 8. Ključavničarska dela; 9. Kleparska dela; 10. Steklarska dela. Kompletni razpisni pripomočki se dobe od 1. aprila 1937 dalje med uradnimi urami v občinski pisarni v Hrastniku. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do dne 15. aprila 1937 do 10. ure dopoldne v občinski pisarni v Hrastniku, kjer se takoj nato vrši javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb. Uprava občine si pridržuje pravico oddaje razpisanih del ne oziraje se na najnižjega ponudnika. Uprava občine HRASTNIK-DOL, dne 30. marca 1937. Posojila dob« državni ln samoupravni uslužbena v Ljubljani v goto vin- -n blagovnih bonlb. »Her mes« Informacije: Tav ftarjeva 2. 87-16 Dragocenosti Vsakovrstno zlato capo)« o» a»)višj» mu ČERNE • juvelii Llnbljaoa. VVoftov. olie* i. S4B Lokali Dvosob. stanovanje oddam 1. maja. Zatočka 10, Frster. 63W-3i Besed* 1 Dsn. torek 3 Dm. sa šifro ali lajanj« naslova 9 Dia. Najmanjši meeek 17 Dm. Dobroidočo trgovino na sel« prometnem kraju, takoj oddam proti mali odkupnin*. Vprašati Marija Faswald, Trg svobode % Maribor. 9HM-19 Dvosob. stanovanje takoj oddam. Gledalska ulica 12, IV. nadstropje. 0413-3! Enosob. stanovanje lepo, oddam. Rožna dolina, Cesta XL, St. lft. StlH-a Stanovanje 2 sob oddam za 1. april as Poljanski oeso. Poizve se v Prečni ul. 6. am^i MjIIMM Beseda 1 Dta, lavek 8 Dtn. za šifr. sli lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih in stanovanjskih tri tsr vil i m s naprodaj gradbeni strokovni izobraienr. posredovalec Kuna ver Ludvik. Cests 38. okt. št. 6. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni oenitelj ta nasvete brezplačno na razpolago. 69-30 Dvosob. stanovanje viaakopritli&M, i vsemi pritikhnami, elektrika, vodovod, nekaj vrta, oddam v Mostah, Poljeka po< gp, RajSp. 6413-21 2 dvosobni stanovanji in prazno sobo, oddam. — Karlovška c. 38. 0442-31 Dvosob. stanovanje solnčno, v L nadstopju — oddam na Oestš 20. okt. (R/iimskj cestš) št. 33. «36-31 odda Beseda 1 Din, lavek 8 Dm u šifr. ali lajanj« naslova 8 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 4-sobno stanovanje lepo, v vsemi prltlkllna. mi (razen kopalnice), od dam za maj. A. Kune. Gosposka ul. 7. 5856-21 Lepo stanovanje 4-sobno, t w« komfor-toan, oddam. StrdSca 34. ©430-31 [Sobo odda I Beseda 1 Dm. davek 8 Din. i za Šifro sli lajanj« naslova 1 Obrt Gumbi - plise en tel, ažur predtisk. meno-grame, hitro iivTŠi Matek & Mikeš, Ljubljana, pole« hotela Štrukelj. 85-30 F najem Izredna prilika! Trgovina i železivno dobro vpeljana v večjem mestu Slo-vernj«, oddam v najem, eventuelno prodam, zaradi odpotovanja. Ponudbe o« ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod značko »Solidno podjetje«. 6432-17 Lepo stanovanje enoeobno, predsoba, kabinet in pritiklice, oddam takoj aK za maj'. 432 Din. Naislov v vseh posJovalni-oah Jutra. «34-31 Stanovanje 3 sob, kabineta, kopalnice, terase, oddam v vild pod Rožnikom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ©i-36-31 Dvosob. stanovanje oddam L maj-.. Bolgarska ulica 3l/L M16-21 3-sobno stanovanje renovirano, pl"n. kopalnica. •>ddom za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6406-31 Pomlad prihaja! A.<$ E. Skabernč Ljubljana Prazno sobo s posebnim vhodom g stopnic, oddam takoj sli pozneje. Langvsova ul. 17 (Morje). 6409-^ Lepo zračno sobo strogo sepamanim vhodom, poceni oddam za takoj. Franc Vrenk Dolenjska cesta 18. 6289J3 Opremljeno sobo solnčno, partetirano, oddam gospodični za 300 Dan Rožni ulici 17/L nadttr. Eventualno klavir. 4629-23 Sobo lepo opremljamo, s posebnim vfcodom, oddam bdjši osebi. Naslov y vsefc po-siovalnicah Jutra. m31-33 Din. NajmanjM 17 Din. znesek Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam 1—2 osebam, evenu hrano. Nebotičnik V. nadstr. Moi-as Lepo sobo opremljeno, » posebnim vhodom, oddam na Taboru boljšemu »tainemu gospodu. Vrhovčeva ul. 9/1, desno. MITISB Manjšo sobo opremljeno, s vbodom ts veže, tekoj oddam. Rožna ulica 19. S406-33 Opremljeno sobico malo, oddam v oentro. — Beethovnova ul. 9/1. Sobo vffloo, opremljeno, s dvema posteljama, v sredini Ljubljane, takoj oddaim. — Vprašati; Salendrova 6/HI. JU L Vsaka beseda S Din; davek 8 1» ta tajanja nafikrva 5 Din; najmanjši sneset Din. Manon mlada. n«j&ku£etna, žaii spo- znati de Grijeja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manon«. 6410-3* I Trenškotl, veternl| suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparlce, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh! iHOHNER1 nojpop&tnejŠG hc*r>monike sveta r«EJ«ftftLf10 ZASTOPSTVO _ JCHIiElVER, a izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke se morejo dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih srečk, ki jih ima skoro vsak večji kraj. Pobližja navodila s loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobite na sahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Z nakupom srečk državne razredne loterije pomore vsak posameznik, poleg osebnih koristi, ki jih lahko ima, obenem narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji ln Invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk razdeli sorazmerno v prej navedene svrhe. *3rejuje Davorin Ravijeiu Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolt RibaflBA - ■ ............ d** J.'