Za poduk in kratek čas. Kruci v Veržeji. Za Turki so Slovencem ob Ogerski meji aajvec straha ia škode delali Kruci, to ao bili prvotao ogerski križari, ki bi morali iti v sv. deželo se bojevat zoper Turke, pa so rajši doma ia po aoaedaib krajih ropali ia plenili; pozaej pa so s tem imenom zvali vse ogerake rokovajače ia tolovaje, ki so prišli na Štajarako pleait. Razume ae, da so Kruci prišli tudi v Veržeje, ker ta varoš leži blizu ogerake meje to straa Mure. Vržeaci pa ao ae izvratno branili Krucev, tako da, je sam cesar Jožef I. v listini, pisaai v Beču, dae 27. novembra 1706 pohvalil ajibovo vstrajaoat, hrabrost ia požrtvovalaost. Kar ljudstvo o teh praskah s Kruci pripove duje in kar mu je v pismih shranjenih v Veržejskem zborniku o tem ohranjeno, zbrano in zabilježeno je v aasledajih vrstah. Kompanija Veržejskih strelcev, o kateri se že v liatiaah od 1. 1550 govori, ia katera pa je zdaj le še za parado bila je svoje dai jako potrebna, da so se zamogli braaiti proti Turkom ia Krucem. Za časa, ko so se Veržeaci a Kruci bojevali, imeli so Veržeaski atrelci zlasti dva, izvrstaa ia sloveča vodja, aamreč nekšega Copora ia Štefaaa Ropoša. Copora je bil bojda rojen v biši štv. 72, ki zdaj dobaja Aatoau Ostercu, po domače Škofleku. Bil je pre sodar, ia silao močea ia srčea vin nosil je železrto arajco ali oklep. Se slavaejši od Čopora je bil Štefaa Roposa, ia ljudje še o jijem vejo tudi več pripovedovati, kakor o Čopori. Bil je bojda doma aa poaestvu Aatona Koroša, štv. 28. Od ajega še ste obraajeai dve piaaii ia več podpisov. Pod pisaval se je Stephaaus Ropuscba; pisal je jako Jičao, veeiaoma latiBaki. Brž ko ae je študiral v Varaždiaa, potem pa je študije popustil ter ae je doma ožeail. Prva žena mu je bila Urša Lovreačič, a druga Magdaleaa Gaberc Po tem aoditi, kar Ijudje o njem govorijo, bil je jako sreea ia zvit. V bojih s Kruci je kazal imiogo vojaškega taleata ia posluževal se je vseh aredstev, moči in zvijače. zato 80 se ga Kruci jako bali. Tudi ob je bojda nosil železao arajco, jezdil je konja plavca ia kakor Ijudstvo pravi, bil je zmrzBJea, da se ga krogle aiti prijele niso. Enkrat je zmagal Ropoša Kruce pri Meki, to je kraj med Veržejem ia Krapjem. Izvedel je aamreč. da Kruci grejo od Razkrža proti Veržeju. Urao zbere oa Veržeaake strelce ia kdor se mu je še hotel pridružiti ter je pelje proti Krapju. V grmovji pri križepotji, kder se križate ceste od av. Križa ia z Boroveo proti Krapju, razstavi ia akrije Ropoša avoje krdelo, potem pa 8am jezdi aaprej po cesti proti Krapju. Predstraže Kracev ga vatavijo ia ga vprašajo, kdo da je ia kam gre. Oa reče, da je poslaaec z Veržeja ia hoče z Djihovim vodjem govoriti. Ropoša ai mogel z lepa Krucev pregovoriti, da bi se vraili, češ, da morajo v Veržeji obedovati. Ropoaa je moral kraj njibovega vodja jezditi. Ko pridejo Kruci do Meke, spodbode Ropoša svojega plavca ia iz grmovja pri križepotji plaae ajegovo krdelo aad Kruce, ki so jim kmalu pete pokazali ia bežali proti Krapju ia Nemščaku. Maogo Krucev je bilo ubitih, maogo pa se jih je v Muri potopilo, ko ao se boteli čez Muro rešiti. To je bila bitka pri Meki. (Dalje prih.) Smešnica 12. Pri Becem kmetu so luščili bučaice ter so ai vmes kako resaičao, pa tudi kako izmišljeao pripovedovali. Prišla je beseda na strahove, aa duše, ki prihajajo z onega sveta aazaj. Ta in oni je celo trdil, da je že aam slišal duše raajcih proaiti pomoci. ,,jaz pa", reče v tem stari Vrbaaek. ,,jaz ae verjamem tega, saj ae pravi, da je Bog aeizmerao bogat. Ni torej verjetao, da ima duša aa oaem svetu tako pri alabem, da bi mu ubajale".