Z razsipnostjo ni mogoče ustvariti boljših življenskih pogojev Dasiravco bi bilo dobro, da pogledamo varčevanje kot ekonomski pojcm tudi z zgodovinskega stališča. ne bomo v na-slednjeoj ugotavljali razvoja ideje var-čevanja v prvotni družbeni skupnosti: v suženjstvu, fevdalizmu in nazadnje kapi-talizmu, teinv»č se bomo takoj dotaknih varčevanja v današnjem družbenem rcdu, v socializmu. V državi, osvobojeni fašističnih osva-jalcev, izkoriščevalcev in špekulantov, v državj uspešnih delovnib akcij na obnovi in izgradnii, kakršnih doslej ni poznala naša zgodovina. pristopamo k Štednji z rcepopustljivo rcsnostjo in zaupanjem v družbeno moč Toda vsi vemo, da so ra-zen udarniških dejani naših delavcev, mladine tn ostalcga delovncča Ijudstva, potrebne še mnoge druge mere, če ho-čemo čim bitreie dvigniti naše gospodar-stvo na višjo stopnjo. Era naibolj po-membnih mer je zbiranje in smotrno raz-porejanje lastnih srcdsfcv, polrebn;h za našo izgradnio in nadalinie razvifanje proizvodnje. Nc bomo čakali poraoči od zunaj, marveč dclamo na tem, da zgra-dimo našo državo z lastnimt sredstvi. Držeč se tega načela in sledeč našim patriotskim čustvom, moramo gledati, da ta lastna sredstva za velikanski, s petlet-nira načrtom pTcdv;.dcni razvoj našajja gospodarstva stalno povečujemo To bomo dosegli z paidoslednejšim izvaianjem varčevania, tako s pazljivim ravnaniem z ljudsko iraovino, kakor tudi z goje-njem in šir/enjem Ifudske denarne šied-njc, s čiraer se oiuo^oča široko sodelo-vanje vsega prebivaUtva v pridobivanju denarnega fonda, potrebnega za tz^radnjo države in izboljšanje življenjskih pogo-jev delovnih liudi Doscženi uspchi treh let prve pctlstke dovolj jasno govore, da jc ravno splošno ljudsko varčevanje znatno doprineslo k orcsničcnju nmogih nalo^ pred postavlie-nim rokom. Razločno je pokazalo, kaj pomeni varčcvanje v naši novi ljudski 6tvarnosti in kakšno vlogo je odigralo v industriji, rudarstvu in ostalih gosoodar-skih panogah. In prav zato. okoriščajoč se s tem izkustvom in da če pospGŠiroo razroj našejja socializma, mora varčeva-njc preHi v kri vsakogar v zavcst sleher-nega dclovnetfa človeka, da tnu bo vsako-dnevna misel in vzpodbuda pri iskaniu novih momeniov varčevanja. ne varče-vania na račun utesnitve dnevcih potrcb žirljenja, temveč varčevanja, ki izhaja iz Rorctnosti opravlianfa kakršne«*a koli dela, iz iznajdliivosti, iz prihranjevanja materiala itd. Za izvajanie varčevanja )e 5e niz na-činov, toda pri vsch teh tnožnostih var-čcvanja \e nuino, da omenimo tudi vla-ganie v na5e dcnarne zaivode. čeprav mi-nimaln-h zncskov. Vsi ti mali znc«;l:i, za riosamczr.ika siccr nsobčutni, bt predstav-liali kot seSMevek osjromno vso^o gotovine, ki bi se porabila za dvijj našerfa Sospo-darstva in bi ne bila tnrtev kapital. Te vsote. inve«tirane v velika dela, prispe-vaio direktro k pospe?evanju proizvod-nje, naprcdku jfo^podnrske^a življenja, mcdtem pa so vlosje vedno varne, ker iamči zaaje državn, ki garantira obcncm se ncorncieno izolačevanie prihranicnih zne?.kov in čuva vso tajnost vloij Ker je pri oas denar fnfitrumeni, s ka-terim sc meriio z delom proizvodcnc vrcdnostt, a prav tako se varČRvaoie — v kakršni lcoli obliki s»e poiavlfa — iz-raža v denarjti. ie treba podtVtatt. da služi^o v naši novi družbsni urcditvi dc-nar in o«*ali ekonomski faktorii izlfliučno le liudpkcmu tjospodarstvti in spložncmu napredku. nc pa mo^očc tank^mu sioju kapitalis^ov j;a izkoriščanje človcka po človeku. Od tod ima denarno varčevanie pod današnjimi pogoji poscben karakter in služi v splošnoljudske koristne na-mene. V prvi vrsti jc značiljvega pomcna var-čevanjc na podeželju, kjcr obstojajo zanj vsi pogoji Kmetje prodajajo svoje pro-izvode in razpolagajo tako z znatnimi vsotarai denarja. Če b\ se (a dcnar izven obloka bolj in bolj kopičil pri njih, bi io šlo na škodo vrednosti denarja Tisti del gotovine, ki ]e izvcn obtoka. oztroma ki trcnutno ni potreben lastniku. {Ja lahko kmstje najbolie izkoristijo z vla-^anjem v zadruge ali na hranilne knji-žice. Samo na ta način bodo zadrage mogle dvjrfnili Ickalno gospodarstvo na dežcli, s temt denarnimi sredstvi lahko povečajo blagovni promet, razširijo svoje dclovanjc in ustvarijo boljše pogojc za življenje zadrugarjcv Dobri pogoji za dcnarno varčevanje obstojajo tudi v mcstih. Delavci industrij-sk;h podictij in oslalih obratov imajo do-volj možnosti, da s tckmovanjem, preko-račevanjeni norra, aovatorstvom itd. pri-merno zaslužtjo. kar jim bo omogočilo, da od časa do časa oddvoje del svojc^a zaslužka in ga vlože v svojo hranilno bla-gajno ali državne hranilne ustanove. Tako naložen denar bo verčevalcc lahko 8 pri-dom uporabil, ko nastopi dejanska potre-ba. Hranilna kniižica mu bo omotjočila nakup blaga in življeniskih potrebščin, mu bo služila pri letnetn dopustu, pri dvi^u svojega gospodarstva, pfi Studii« niei?ovih otrok in še neftctih dru^ih pri-merih. Iz razpravljanega vprašanja ljudskega denaitiega varčcvanja sledi, da z varčc- vanjem doscžemo sroio osebno pViprav-ljenost in gmotno oporo za slučaie ne-nadnih in neodložljivih potreb, posrcdno pa z vlaganjem iz proraeta izločene^a de-narja v naše kreditne ustaaove uspešno korictimo izgradnii in napredku liudske-ga jjospodarstva. Z vlajjanjem gotovine na hranilne vlogfe se zavarujemo torcj na cni strani pred slučajnimi neprilikami, na dru^i pa podpiramo tzvajanjc načrtnega gospodarstva. Tako si pomarfamo v pr-vcm primeru, v drugem pa skupnosti in preko nje tudi scbi. obenem pa smo do-segli najvišjo stopnjo varnosti vloženih zneskov, kajti doma shranjen denar ni nikoli zavarovan pred raznimi nesreča-mi: pred tatvino, požarom in drugimi iz-nenadenji Shranjevanje denarja doma ni donosno, arapak postaja mrtvo sredstvo; poscbno škodliivo pa je tako varčcvanje za gospodarstvo. Tako varčujcio samo Jjudje, ki ne čutifo s skupnostjo in se nc ravnajo po zakonih kolektivne korist-nosti, ker odtegujejo derar iz prometa, katcremu jc namenjen Če se s takim varčevanjem ali bolje rečeno skrivanjem denarja odvzame gospodarstvu preveč gotovine, je država prisiljcna izdaiati novc količinc novčanic, kar je pa nujno v zvczi s padceni kupnc moči denarja, Da ponovijno — splošno koristen. va-rcn tn kulturcn način shranjevanja pri-hrankov jc vlaganjc na hranilno knjižico hranilnih ostanov. Te hranilnc usianove so: Narodna. banka FLRJ z vscmi svojimi podružnicami, vse poStc, hranilne bla^aj-ne pri podjetjih. Koinunalnc banke, Kra-fcvne hranilnice in krcditni odsekt kme-tijskib zadrug. I. L.