Za naše vinogradnike. (Govor poslanca J. Žičkarja v deželnem zboru dne 18. februvarija 1898.) >Visoka zbornica! Z ozirom na poročilo deželnega odbora stran 54. in 55. o njegovem delovanju si usojam najprej svoje začudenie izraziti nad tem, da se na prošnje 463 vinogradnikov za brezobrestna posojila iz brežiskega okraja v letu 1897. ni oziralo in so se prošnje vseh prošnjikov odbile. Cudim se dalje opazki na straui 55. poročila deželnega odbora, da se je prošnjikom iz okrajev Sevnica in Kozje posojevalo na oral le po 150 gl., med tem ko so prošnjiki iz drugih krajev prejemali kot brezobrestno posojilo po 250 gl. na oral. Ker ne najdem ne v poročilu deželnega odbora o njegovem delovanju, ne v poročilu vinorejskega odseka nikakega pojasnila, zakaj se je s prošnjiki iz teh irnenovanih okrajev drugače ravnalo pri oddajanju brezobrestnih posnjil, kakor s prošnjiki iz drugih okrajev dežele, prosim, da se mi stvar tukaj v visoki zbornici pojasni. V obče moram reči, da dobivajo štajarski vinogradniki mnogo težje brezobrestna posojila za popravo svojih vinogradov, kakor vinogradniki po drugih deželah. Na Spodnjem Avstrijskem je predlagal leta 1897. znani poslanec Richter, naj dežela 150.000 gold. odloči v brezobrestno posojilo. Z ozirora na to, da je država za leto 1897. le 80.000 gl. obljubila v ta namen, se je sicer Richterjev predlog odklonil; vendar se }e sklenilo, naj Spodnja Avstrija za brezobrestna posojila da znesek s 100.000 gld., ker je gotovo pričakovati, da bo tudi država dala enak znesek. Leta 1897. je bilo torej na Nižjem Avstrijskem 200.000 gl. odločenih za brezobrestna posojila. Majhna in ubožna kranjska dežela je 1896. leta 285 vinogradnikom razdelila za brezobrestna posojila znesek 45.424 gld. in 1897. leta 337 vinogradnikom 55.550 gld. Polovico te svote ie plačala dežela, polovico država. Razun tega je prejelo 1896. leta 59 ubogih vinogradnikov na Kranjskem 557 gld. podpore in 1897. leta 57 lastnikov vinogradov 600 gld. podpore. Polovico teh svot je darovala država. Na Štajarskem se najbrž še na to ne misli, da bi čisto ubogi vinogradniki mogli dobiti enako podporo. Da bi se leta 1898. na Kranjskem mogle prav znatne svote kot brezobrestna posojila dajati, je letos deželni zbor kranjski sklenil, da si vzame kranjska dežela na posodo znesek 10.000 gld. Obresti tega izposojila ima plačevati tamošnji deželni kulturni fond. Ker je kranjski deželni zbor vlado prosil, naj mu za leto 1899. v ta namen podeli 50.000 gld., ker bi tudi dežela dala enak znesek, je iz tega razvidno, da se bo leta 1899. na Kranjskem znesek s 100.000 gld. razdelil v brezobrestna posojila. Visoka zbornica! V celo enakih razmerah, v katerih se nahajajo vinogradniki na Kranjskem, so tudi v obilnem številu vinogradniki na Štajarskem. Sami so prerevni, nekateri čisto izsesani, in tako si sami ne morejo pornagati. Izdatnejšo pomoč morajo dobiti od kod drugod! Koliko stori v tem obziru — saj je to vsem gospodom znano, Francoska, da se vinogradnikom pomore in koliko žrtvuje v ta namen tudi sosedna Ogerska! Naša državna polovica stori v tem obziru vse premalo. Razun tega imamo 2 državni postavi in sicer ono od 3. oktobra 1891, St. drž. zak. 150 in državno postavo od 28. marcija 1892 št. 61, kateri se morata spremeniti. Med tem, ko potrebujejo vinogradniki nujne podpore že takrat, ko se je trtna uš v vinogradu zasledila, imaio vsled prve izmed imenovanih postav pravico do podpore šele potem, ko Je vinograd pokončan in Iastnik vinograda čisto ubožan. Ta določba se mora izpremeniti tako, da, kakor hitro se je v vinogradu našla trtna uš, ima vinogradnik tudi že pravico, zahtevati podporo. Posebno pa se mora postava iz leta 1892. spremeniti. Do zdaj sme država dati za brezobrestna posojila le toliko, kolikor da dežela. Država naj bi delila svoje podpore neodvisno od dežele. Dežele ne morejo — to vsakdo razumeva — toliko dajati, kakor država; vsaj ima država obilnejše dohodke. Radi tega se je predlagalo v zadnjem zasedanju državnega zbora, naj se te postave spremenijo; toda ti predlogi se niso mogli obravnavati zavoljo znanih dogodkov v državnem zboru. Zavoljo tega si dovoljujem, sledeče predlagati: »V ta namen, da se morejo deliti brezobrestna posojila vinogradnikom, nai se odloči deželni znesek s 50.000 gld. in se ima prositi visoka vlada, da enak znesek podeli iz državnih sredstev*. Na dalje: «Visoka vlada se prosi, da ukrene potrebno, da se imenovani dve postavi od 3. oktobra 1891 in 28. marcija 1892 spremenita v tem smislu, da dobivajo vinogradniki takoj brezobrestna posojila, kakor hitro se v njihovih vinogradih zasledi trtna uš in ne šele potem, ko je vinograd že popolnoma uničen in da država deli brezobrestna posojila vinogradnikom brez ozira na visočino doneskov, katere deli dežela». Da ta predlog utemeljim, si usoiam na drobno primerjati prispevke, katere deli Štajarska vinogradnikom v primeri s prispevki sosednih dežel. Te številke so jako zanimive, in si usojam jih naznaniti visoki zbornici. Na Štajarskem se je leta 1897. od dežele in države skupaj razdelilo na brezobrestnih posojilih 40.000 gld. Vinogradov je v naši deželi 34.000 hektarov, 12.000 hektarov je že okuženih. Po tem takem odpade na eden hektar brezobrestnega posojila, da se okuženi vinogradi prenovijo: 3 gld. 30 kr. — Na Spod. Avstrijskem sta leta 1897. država in dežela skupaj razdelili 189.000 gld. Vseh vinogradov je na Spodnjem Avstrijskem 39.000 hektarov — okuženih 17.000 hektarov. Poprek se je tam na 1 hektar vinograda dalo 11 gld. brezobrestnega posojila; — pri nas le 3 gl. 30 kr. Zdajšnji deželni zbor kranjski je v ta namen dovolil 33.000 gld. Vinogradov imajo na Kraniskem 11.000 hektarov — okuženih je 8000 hektarov, na jeden hektar pride brezobrestnega posojila 8 gld. 50 kr. — pri nas le 3 gld. 30 kr. Nikar se torej ne čudite mojemu predlogu, da se vsaj 50.000 gld. dovoli v ta namen. Kakor sem že rekel, ima deželni zbor samo iz brežiškega okraja iz 1897. leta 463 nerešenih prošenj za brezobrestna posojila, katera naj se vendarle ugodno rešijo in na stotine prošenj bo skoraj gotovo sledilo še leta 1898. Ko bi se samo tern 463 prošnjikom iz brežiškega okraja ugodilo in le tem dala brezobrestna posojila, bi se samo za te potrebovala svota za 115.750 gld. Nasvet, da se določi 50.000 gld. deželnih sredstev v ta namen, je torej prej prenizek, kakor previsok. Prosim torej, da se sprejmejo ti-le predlogi: I.) Visoka vlada se pozivlje, naj se postava z dne 3. oktobra 1891 št. 150 v tem smislu spremeni, da je vinogradnik takoj opravičen, zahtevati brezobrestno posojilo, kakor hitro se je zasledila trtna uš v njegovem vinogradu; II.) Visoka vlada se pozivlje, da potrebno ukrene, naj se postava z dne 28. marcija 1. 1892 št. 61 v tem smislu spremeni, da država, neodvisno od dežele vinogradnikom podeli brezobrestoa posojila za prenovitev vinogradov, ki so okuženi od trtne uši; III.) Kot brezobrestna posojila naj odloči deželni zbor za 1898. leto 50.000 gld. « — Deželni glavar je vprašal zbornico, ali podpira te tri predloge ter izjavil, da se ne podpirajo. Deželni odbornik Franc grof Attems je nato odgovoril, da se leta 1897. proSniikom iz brežiškega okraja zato ni ustreglo, ker se je zadnja 4 leta v ta okraj največ brezobrestnih posojil podelilo. Tako je brežiški okraj naiveč dobil od tistih 100.000 gld., katere je ob svojem času štajarska hranilnica v ta namen podarila. Brežiški okraj je prejšnja leta sam več prejel, kakor vsi drugi okraji skupaj. Prihodnja leta se bo že deželni prispevek zopet zvikSal in pridejo zopet vinorejci iz brežiškega okraja na vrsto. — Poročevalec vinorejskega odseka, grof Stlirgkh, se je tudi ustavljal predlogom poslanca Zičkarja. Torej obadva grofa: Attems in Sturgkh sta nasprotovala in cela zbornica — izvzemSi slovenske poslance — je glasovala proti temu, da se pomaga zdatnejše našim vinogradnikora, ki se nahajajo v silno žalostnem stanju. Na brezobrestnih posojilih se bo torej leta 1898. razdelilo od dežele 30.000 gld. in od države 30.000 gld., skupai torej samo le 60.000 gld.