35 let delovne organizacije Gorenje-Tiki
6-milijonti grelnik vode
Današnji kolektiv Tikija je lahko ponosen na dejstvo, da je nastal na temeljih, ki so jih posta-vili borci centralne tehnike glavnega štaba NOV Slovenije s svojimi skromnimi sredstvi. Zaživel je takrat, ko je zaživelo delavsko samoupravlja-nje. V 35 letih je zrasel iz skromne delavnice s 17 Ijudmi na sedanjih 490 zaposlenih. Tiki je iskal svoje mesto v povojnem gospodarstvu in zrasel v veliko, sodobno organizirano, specializirano delovno organizacijo proizvajalcev serijske teh-nično zahtevne opreme. Leta 1951 jebilustanov-Ijen Tehnični inštitut kovinske industrije (začet-nice dajejo naziv delovne organizacije TIK), zato šteje leto 1951 za letnico ustanovitve Tikija.
Njihov proizvodni program je bil v tem času usmerjen v individualna naročila. Tako so izdelovali krmilne naprave za stikala, transformatorje, pretika-la, zavorne magnete, industrijske sesalnike, centri-fuge, destilacijske naprave, električne sušilne peči in druge izdelke. To obdobje je bilo za Tiki zelo plodno, saj je bilo treba opravičiti naziv inštituta. Rezultati so vidni še danes. Tak način dela je bil temelj za nadalj-nji razvoj še marsikateri drugi delovni organizaciji, na primer ETA Cerkno in šišenskemu AGROSTRO-JU.
Individualna proizvodnja je bila osnova Tikija vse do leta 1956, ko je Tiki prešel na industrijski način proizvodnje cevi za namakalne naprave.
Prehod na industrijski način proizvodnje je dajal vse možnosti za endvit proizvodni program, in sicer je leta 1958 stekla proizvodnja električnih grelnikov vode (bojlerjev) z vsemi sestavnimi deli. V Jugosla-viji je bil to edini proizvajalec, zato je bila odločitev za ozko specializacijo proizvodnje električnih grelnikov vode upravičena. Proizvodnja je iz leta v leto hitro rasla in zahtevala nove prostore. Pametna poslovna politika in visoka zavest delavcev, ki so se odpove-dali delu osebnega dohodka, je omogočila leta 1962 gradnjo novih prostorov na lokaciji, na kateri so še danes, na Magistrovi ulici 1.
Toda razvoj ni obstal. Nadaljnje obdobje je bilo v znaku širjenja in povečevanja proizvodnje ter iska-nja in uvajanja najnovejših tehnoloških postopkov.
Izdelati kakovostneje je bil že takrat imperativ tega kolektiva. In na tej razvojni poti se je Tiki povezoval in sodeloval z mnogimi organizacijami, saj sta to za-htevali narava dela in tehnologija. Leta 1979 je Tiki sklenil pristopiti k enemu najvedjih sozdov v Jugo-slaviji, h GORENJU. Opredeljeni status Tikija v sozdu Gorenje, kot nosilca proizvodnje naprav za ogrevanje sanitarne vode z vsemi možnimi viri ener-gije, je kolektivu odprl široka razvojna področja.
Najznačilnejše za današnje obdobje je, da jim je uspelo mobilizirati notranje rezerve in zavest in se rešiti iz kritične situacije v letih 1983 in 1984 in po-prej, glavni razlog zanjo je bilo stalno menjavanje
vodstva te delovne organizacije, zaradi katerega sta prejšnja sloga in trdno začrtani razvoj začela počasi upadati. Saniralisonegativno gospodarjenje, kolikor pač dopušča današnji gospodarski trenutek, ter po-stavili trdne temelje nadaljnjega razvoja svoje de-lovne organizacije. Delavci GorenjaTiki so se zave-zali, da bodo v letih 1986 in 1987 modernizirali teh-nološke postopke za izdelavo srednjelitražnih grel-nikov vode in tako zagotovili kakovost na svetovni ravni. Ta hip vsem zahtevam tujega trga ustreza le njihov malolitražni program, ki je v letih 1984 in 1985 dosegel že viden prodor na zahodna tržišča. Jutrišnjih ciljev imajo več:
—  izvoz 30 do40 % proizvodnje, ki zahteva celo-vito tehnološko prenovo,
—  utrditev vodilnega mesta v proizvodnji elek-tričnih grelnikov vode v Jugoslaviji,
—  iskanje in uvedba novega programa. Zavedajo se namreč, da ima njihova delovna or-
ganizacija z enim samim proizvodnim programom danes dokaj nestabilen gospodarski položaj, ki pri najmanjših nihanjih prodaje lahko kljub trdni volji vseh zaposlenih ogrozi njihov obstoj.
Če želijo doseči vse te tri cilje, ne bo zadostavala le tehnološka prenova proizvodnje. Ves razvoj Go-renja Tiki je bil zasnovan na dobri kadrovski zasedbi, na veliki lojalnosti vseh delavcev do delovne organi-zacije. Težave v preteklem obdobju so odgnale stro-kovnjake, zato bo ena ključnih nalog pridobitev novih strokovnjakov, ki bodo postali gonilo bodo-čega razvoja.
Izdelki Gorenja so našli svoje mesto tako na do-mačem kot tujem trgu in so sinonim za kakovost. Tudi na Tikijevih izdelkih je sedaj zaščitni znak Go-renja, zato njihove želje za realizacijo zastavljenih ciljev pomenijo tudi željo, da bi ta zaščitni znak na njihovih izdelkih enako dostojno predstavljal Gore-nje.
Do danes je Tiki izdelal skupno 6.000.000 vseh vrst grelnikov vode (od tega samo v letu 1985 388.000, 763.000 prezračevalcev in 110.000 ku-hinjskih nap), izvoz pa je dosegel že 437 milijonov dinarjev.
Delovna organizacija Gorenje Tiki v svojem dosedanjem razvoju ne bi dosegla tako po-membnih rezultatov. če kolektiv v vsem času svojega razvoja ne bi bil enoten in prizadeven. Priznati je treba, da je v 35-letnem delovanju ta kolektiv naletel na ogromne težave, zato uspehi niso naključni, so rezultat skupnih naporov vseh zaposlenih.
Prijetno je spoznanje, da je tudi Tiki po tolikih letih odrekanj in uspehov prispeval svoj delež k skupnemu gospodarskemu razvoju Jugoslavije.
Mario L. Vilhar Foto: Franci Rozman
35-letniki Tikija: Ivan Gorenc, Milan Berlič, Zdravko Florjančič, Vlado Brecelnik, Franc Ribič in Ivan Bernik na Tikijevi proslavi v kinu Šiška.