TELEFON: 4687 CORTLAHDT. NO. 247 — ŠTEV. 247. Mntmd m Second Claw Mattf, BepUnbur M, 1908, at tha Post Office U Hew York, N. Y, nnder the Act of Cangnm of March 3, 1879. TELEFON: 2876 COBTLANDT. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 20, 1917. — SOBOTA, 20. OKTOBRA, 1917. Parnik "Antilles" potopljen* NEMŠKI PODMORSKI ČOLN JE POTOPIL AMERIŠKI TRANSPORTNI PARNIK. — SEDEMDESET OSEB POGREŠAJO. — NA KROVU JIH JE BILO 237. — PARNIK SE JE POTOPIL TEKOM PETIH MINUT. — TORPEDO JE ZADEL V PROSTOR, KJER SO SE NAHAJALI STROJL Tru« translation ftle«l with the poetmarter at New York on Oct. 20. 1917. ■h required by the act of Oct. 6. 1917. Washington, D. C., 19. oktobra. — Ko se je vračal transportni parnik "Antilles" proti domu, ga je potopil nek nemški podmorski čoln. Na krovu je bilo 237 oseb. Kakih sedemdeset jih pogrešajo. Parnik se je potopil tekom sedmih minut. Ker ni plul parnik proti Evropi, pač pa proti Ameriki ni imel na sebi veliko posadke. Kot se čuje, je bilo na krovu nekaj armadnih častnikov in triintrideset vpoklicanih vojakov. Izmed zadnjih jili pogrešajo šestnajst. Pogrešajo tudi tri tehnične častnike. Oficielno poročilo, katerega je potrdil mornariški tajnik Daniels po konferenci z vojnim tajnikom Baker-j«*m, se glasi: — Admiral Sims je brzojavil departmentu, da je bila ameriška transjjortiia ladja "Antilles" torpedirana 17. oktobra, ko se je vračala v Ameriko. Na poti so jo straži-li ameriški patrol ni čolni. K i kdo ni videl torpeda, ki je potopil parnik, ter tudi ne podmorskega čolna, ki je torpedo izstrelil. Torjiedo je zadel s strani v" prostor, kjer se nahaja jo stroji. Parnik se je potopil tekom petih minut. Pogrešajo sedemdeset mož. H« •sem so vsi mornariški častniki, armadni častniki in častniki |>osadke, razen sledečih: Tretji tehnični častnik Walker, tehnični častnik .Boyle ter tehnični častnik OTfcourke. Sledeče vpoklicane mornarje pogrešajo: E. L. Kin.sev, mornar drugega razreda; C. L. Aus-buru, operator brezžičnega brzojava in H. F. Watson, o-;>erator brezžičnega brzojava. Za imena ostalih se dozdaj še ni moglo dognati. Kakorhitro bo dobil mornariški department natančna poročila, jih bo objavil. To je bil prvi ameriški parnik, zaposlien v armadni t liižbi, ki je bil izgubljen v sedanji vojni. I>a niso bile izgube še večje, se je v prvi vrsti zahvaliti bojnim ladjam, ki so stražile parnik in so takoj pričele z reševanjem. Mornariški tajnik je doznal o katastrofi, ko se je mudil v Keli hiši z admiralom Mayo, ki je poročal predsedniku Wilsonu o svojem obisku v Angliji. Državni uradniki so prepričani, da se imajo vsi, ki so preživeli grozno katastrofo, zahvaliti za svoje življenje mornariškemu departmentu, ki je zapovedal, opremiti vse transportne parnike z rešilnimi čolni in rešilnimi pasovi. Določeno je namreč, da mora biti na vsakem transportnem parniku toliko rešilnih čolnov, da najde vsak \ shičaju nesreče v njih svoj prostor. Ker je bilo usinrčenili toliko tehničnih častnikov, je jasen dokaz, da so vsi vestno vršili svojo službo. Smrtno so se ponesrečili v prostoru za stroje, kamor je zadel torpedo. Zaenkrat se še ne ve nobenih podrobnosti. Kakorhitro I h slo dospele sem, jih bo mornariški department objavil. Zavezniške konference. Prvikrat, odkar so stopile ▼ vojno, se bodo Združene države vdeležile vojaških in političnih posvetovanj v Pariza. — Razpravljali bodo v glavnem glede potreb Rudije. — Izjava državnega taj nika Lansinga. Živilska administracija. Trar tmt>»l«tfc*i filed with the i««t uuiMter at N** York ou Oct 30. 1017. a« required fcy t tie act of Oct. 0, 1917. Admimatrator Hoover je ilaoes objavil, da kongrea sato ni hotel cveatii živiUki administraciji »dati avtoritet« ureditve trgovine na drobno, ker ao cene živil ae sedaj take viaixke. On opozarja na dej. atvo, da a<> ae cene na debelo aieer xtu4 rijaalc fried e akoru vaake komori Mete, da pa cene na drobno se v**lno ostanejo na p rejam viiini. "Htvar javnosti same, — izjavlja Mr. Hoover, — je ustvariti r*x položen je, kojega poalcdim bo amendiraaj« sveme postave v prihodnjem zasedanju kongresa. Potom tega amendmenta ae bo dalo živil«kemu sdminiatratorju pravico urediti cene, katere naj bi zahtevali prodajalci na drobno. Hoover izjavlja, da je valed so-jev in prodajal-takuKvasii corner in da bi mora-, živila kazati zni-aedaj in kan- in da je imelo mesto New York v onem času zaloge le za 36 ur. Sko-ro iste razmere so vladale v Phila-delphiji in drugih središčih. — V sedanjem času ne kažejo cene na drobno cen na debelo, — izjavlja Mr. Hoover. Pod postavo, kot je uveljavljena, ima živilska administracija pravico regulirati cene prodajalcev na drobno, ki imajo $100,000 letnega prometa ali več. Izmed nekako 350,000 takih prodajalcev na drobno v Združenih državah pa jih je komaj 1200, katerih se tiče ta določba potita ve. Pridelek koruze v tem letu je 600,000,000 do 700,000,000 bušljev več kot v preteklem letu ter bo na razpolago koncem novembra. Velika zaloga koruze iz letošnje letine skupno z velikimi zalogami ječmena in drugih pridelkov obeta cenejšo živino, vsled česar se bo tudi lahko ceneje prodajalo meso in farmske produkte, ne da bi pri tem trpel farmer v svojih dohodkih. Imamo letino krompirja, ki prekaša ono preteklega leta za 59 odstotkov. Cena na naložiščih varira od $1.30 do $2i0. To je nekaj ve« kot v isti dobi preteklega leta, kar pa je pripisovati tendenci s True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 20. 1917. as required by the act oi Oct. 6. 1917 Washington, D. C., 18. okt. — "Mislim, da ni treha govoriti o zadevi vojnih konferenc v smislu, da hi mi ne bili zastopaai pri njih. Kdo bo zastopal Združene države na teh konferencah, se še ni dejansko določilo, vendar pa imamo na razpolago ljudi, ki so sposotnui za to." V rtem smislu se je izrazil danes državni tajnik Lansing gle bodočih zavezniških vojnih posvetovanj. Lansing je izjavil, da me ve, kdaj in kje se bodo vršile te konference, da pa se je že prej neofi cielno izjavilo, da ae bodo vršile v Parizu v najbližnji bodočnosti. To bodo prve konference, katerih se bodo vdeležile tudi Združene države. V zavezniških diploma* ion tf. krogih se je danes ugotavljalo, da se bo razpravljalo tako o političnih, kot o vojaških, mornariških in gospodarskih vprašanjih. Rusija, bo skušala dobiti od zaveznikov izjavo giede mirovnih ciljev, katera ho skušala spraviti v soglasje s principi, proglašenimi od strani predsednika Wilso-na i« ruske provizorične vlade. Najbolj resna vprašanja, glede katerih bodo razpravljali, so aua o bodoč»posti Rusije. Upajo, da bo Rusija do konca spomladi v toliko popravila svojj armado, da bo zopet postala uspešna sila v vojaški situaciji. Med tem časom pa bodo Združene države skušale zakladati Ru sigo z vsenu potrebnim železniškim materijaloni, topovi, nnmiei-jo in krediti. Kaj potrebuje Rusija, bo ugotovil na konferencah general A-lekfcijev, prejšnji načelnik ruske ga generalnega št al«. Zavezniki bodo na teh konferencah zahtevali od Japonske ko-nečno besedo glede obsega tonaže, ki ga more dati Japonska na razpolago za trgovino v Atlantiku. Italija se bo vdeležila konference v tednem zaupanju, da bo dobila zagotovila zadostne o od pore od strani Združenih držav ter potrebno tonažo, vsled katere bo mogla prihodnjo spomlad zopet I>ričeti s svojim uspešnim pohodom proti Trstu in Ljubljani. Italija ne potrebuje mož. Rim je izjavil, da žrtvuje lahko Italija dva railjotia mož, ne da bi trpela voled tega kakih resnih eko no makih ali vojaških posledic. Na^jrotno pa potrebuje zelo surovin. ki bodo zamogle nakladati njene vojne tvornice, v katerih se izdeluje ves potrebni vojni material. Boji v Baltiku. True translation filed with the post-! True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 20. 1917. master at New York on Oct. M. 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917. as required by the act of Oct. 0. 1917 Petrograd. Rusija, 19. oktobra* omoči smo odbili sovražne napa- v- n • .. dalne oddelke vzhodno od Vermel- J B*ltlsk*m les. Izgub nismo imeli. vh?du \™on- t, ,ft . . , sii zaliv v bojih v sredo, zadele en Paru, Francija, 19. oktobra. — ___- - , , , ^ ' , , n „77. . „ ' .. .. , . sovražni dreadnought. Vsled na- Po učinku jočem artilerijskem pri- - . . ... . . . ^_L 1 sega ognja sta ae potopili dve pravljanju nam je cela vrsta ope- - • V j •• * . t •• . j i nirezni ladji. V četrtek sta v moon- racij usposobita, da smo vdrli v „ , . , „ „-, , , , skem zalivu dva sovražila torped- nemsko obrambno črto v okraju . „ - , -. ,. T. o.«,.«« t - - . , a čolna zavozila v polje mm, kjer Brayeen-en-Laonnis in pri hnbu . , . . . * J 1 - t -r> -m- - - sta se razletela m potopila. Admi- .Laffaux. Porušili smo sovražne u- , x> i u- , . . . ,- . . ral Bakhirev, ki je poveljeval na- trdbe m smo pripeljali s seboi 100 v, , , . ujetnikov, pripadajočih k šdrim J tem boju, opi- razlienim divizijam. ^ obnašanje posadke, o^ - • , w , ki se je vdelezila spopada isovrazni poskus na nase malei ' vT » ■ •• , j-. , . . . . . ,,, . , Nemških bojnih ladij, ki so se postojanke pri Chevreux je bil zal ji m _ •• . .. . v . J .vdeležile operacij, ni bilo nič manj kot 10 dreajdnoughtov najnovejše „ . . , . - vrste Kaiser in Koenig, okoli 10 zonli napad, tekom katerega smo i -- . . . x... »j 7- - . . krizark m ne manj kot 50 rusilcev, pr»deb sovražniku občutne nj- 6d katerih ^ okoU 20 naj! gube in zaplenili vojni materja .'110vejae No^ik vrste ter okoli 8 ali l Je °ek nas ^^ 10 podmorskih čolnov. Med temi vdrl v nemške zakope severno od.i»j- • - . , . ,, , „ . . ladjami je operiralo tudi mnogo ^SL^^r ' r^!! in drogu, pomožnih Udij. se sovražnika ter se jo živahnem boju vrnil v svoje vrste. Na desnem bergu Mozele smo med temi transportne ladje, hy droaeroplani in plavov. odbili nemški napad severno odK:!^^ Proti.ve6eru ^ Chatillon-sous-Les-Cotes. dar Je SOVn^n\k. V Sinoči so letalci vrgli v okoUci ^J? ^bardn-anju pncel «, iv.. 1 mu . . . . ; ircavati čete na otoku Dago, bli Dunkirka 20 bomb. 16. oktobra je*;ai vasi gerro oddelek št. 510 avtomobilske arti-f r» • „ , .* , , • - , ,, i Pripoveduje se, da se je v srevlc lenje spravil na tla dva nemška'™^- • , ■ ^ oonoci peljalo mimo Kuiwasa, na aeroplana. Belgijsko poročilo: Ponoči med 18. in 19. oktobrom je ena naša patrola vdrla v nemški gozd pri Dixmude ter je aa- vzhodnem obrežju Moona. 11 so yraaiih ladij, najbrže so to bil: torpedni čolni. Berlin, Nemčija, 19. oktobra. — Pod poveljstvom generalnega po padla 2 granatami. Kmaln potem, r " ,i to w jc ta oddelek vrnil, je sod™' V ? k ?• vr-j-/niLr __;, J . potem ko so se s čolni (prepeljali vrazniK vprizonl zavesni osem ♦ i- . . . _ ^uJeez zaliv m po pomolu na zapad proti našim zakapom severno od' , F - ^ ^»cmo uu nem obrežju Moona, so naglo pro- Dixmude. Armada na vzhodu. 18. oktobra. Bila je živahna sovražna kanona-da. Tekom noči je nek angleški monitor umolknil sovražne baterije v postojankah blizu izliva čStrume. Poljaki hočejo Tarnowskija. True translation filed with the post master at New York on Oct. 30. 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917. Kodanj, Dansko, 19. oktobra. — Lvov&ko poročilo pravi, da so Poljaki kot edinega svojega kandidata za predsednistvo novega poljskega kraljestva pri liagali prejšnjega avstro-ogrskega poslanika za Združene države grofa Tarnowskija pi. Tarnow. To mesto mora izpolniti pred kratkim imenovan vladni svet. Nemci so vedno nasprotovali Tarnowskijevi kandidaturi. Grof Tarnowski zdaj obiskuje kot odpoaknec poljske vlade za poljsko legijo, da pregovori vojake, da zopet sprejmejo svojo dolžno*. sti železnic, da bi dale na razpolago potrebne železniške vozove. Več železniških vozov ter obilnejša letina jamčijo nižje eene v jeseni. Cene aladkorja is peae so kontrolirali iadelovali tta temeljil, da Jugoslovani dezertirajo. 3000 mož je dezertiralo iz avstrijske armade da se pridružijo Srbom. — Jugoslovani s svojimi častniki so se podali Rumuncem. True translation filed with the postmaster at New York on Oct 20. 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917. Washington, D. C., 19. Oktobra". En cel avstrijski polk (približno 3000 mož s svojimi častniki na čelu se je podal Rumuncem ob ru-sko-rumunski fronti, kakor pravi danes neko kabelsko poročilo. Poročilo pravi, da je bil polk sestavljen večinoma iz m oh a med an-skih Srbov iz Bosne. Stotnik je izjavil, da so vsi Jugoslovani in so se podali prostovoljno z namenom, da stopijo v jugoslovansko legijo, ki se sedaj preobrazuje iz reorganizirane srbske armade. Stotnik je tudi rekel, da je slovansko prebivalstvo v Avstro-Ogr-ski z velikim navdušenjem sprejelo sporazum med srbsko vlado in jugoslovanskim odborom na Korfu' z ozirom na vstanovitev jugoslovanske države. Častniki polka so rekli, da pričakujejo nove dezer-tacije, posebno med Čehi in katoliškimi hrvaškimi vojaki. Zavezniški napad na Frankobrod ae je ponesrečil. Tiue translation filed with the post master at New York on Oct. 20. 1917. as required by the act of Oct. «, 1917. Amsterdam, Nizozemsko, 19. oktobra. — Poročila iz Nemčije? ki so bila objavljena v rizozem-skih listih, pravijo, da na|pad zavezniških letalcev na Frankobrod ob Meni v petek ni napravil nika ke škode. Letalce je topovski o-genj odgnal. ¥onjtantin j« bolan. True translation filed with the post master at New York oo Oct. 20. 1917. as reqaired by the act of Oct. 6, 1917. Onrih. Švica, 19. oktobra. — 8tara rana prejšnjega kralja Kon e je »pet odprla. Izvr Jirali pro>ti Rusom. Sovražnik se je upiral, toda bil je premagan isi proti poldnevu je bil ves otok v naših rokah. Pomorski oddelki, ki so se izkrcali, so prijeli od severa in juga in so obenem s topovi iz ladij mnogo pripomogli k hitremu napredovanju. j Vjeli smo dva ruska pešpolka. broječ 5000 mož; »plen, katerega smo vplenili na Ozelu in Moonu je zelo velik. En častnik divizij-skega štaba in trije brigadnega štaba so padli nam v roke. Naši pomorski škadroni, ki operirajo okoli otoka Moon, so imeli mnogo spopadov s sovražnimi bojnimi ladjami. Vsled naših strelov se je vnela ruska bojna ladja 'Slava' in se je nato potopila med o-tolcom Moon in bližnjim otkokom Šiljdau. Naši vojaki in pomorski letalci so dobro informirali našt-poveljnike 0 postojankah sovražnih sil na suhem in na morju. Napadli so tudi sovražnika z vidnim uspehom z bombami in strojnimi puškami. Laška fronta. True translation filed with the post master at New York on Oct. 20. 1917. as required by the act of Oct. & 1917. Rim, Italija, 19. oktobra. — Tekom noči v.sredo so se obnovili krajevni boji na te vt on ski in karnijski fronti. Sovražno delovanje je bilo posebno obrnjeno proti našim postojankam med Pasino in dolino Rio Freddo, kjer je po ponovnih hudih napadih in koncentriranem ognjn uspel in zasedel eno našo prednjo vrsto severno od gore Majo ter je vdrl v drugo vzhodno od Calgari. Z energičnim protinapadom smo ga pregnali s prve vrste ter smo vjeli 40 vojakov in tri častnike. Na več krajih smo prepodili močne sovražne patrole, še predno so mogle priti do naših vrst. Na julijski fronti smo odbili sovražni napad z granatami in na-skokujočimi stotnijami na severnem pobočju Gabriela. Gurko je prišel na Angleško. Trne translation filed with the aster at New York on Oct 20. 1917. as required by the act of Oct % 1917. Anglija, 19. oktobra. Prejšnji ruski poveljnik jnfoaa-padae fronte, general Gurko. kije VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Wilson bo voditelj zaveznikov -ooo- v » ZAVEZNIKI HOČEJO IMETI WILS0NA ZA SVOJEGA VODITELJA. — DELUJE SE NA TO, DA GA VSI ZAVEZNIKI PRIZNAJO ZA SVOJEGA VODJO. — ZDRUŽENE DRŽAVE SO SPREJELE FINANČNO IN GOSPODARSKO BREME. — SPREJELE BODO TUDI VODSTVO. — WILSONA SO ŽE PRIZNALI ZA VODITELJA, KO JE V IMENU VSEH ZAVEZNIKOV ODGOVORIL PAPEŽU. -ooo True translation filed with the postmaster at New York on Oc-t. 1!I17. ss required by the act of Oct. G, 1917. Washington, D. C., 19. oktobra. — Kar se tiče prihodnje zavezniške konference v Parizu, se že vnaprej naznanja, da je med zavezniki v teku gibanje, da postavijo predsednika Wilsona za priznanega zavezniškega voditelja v prihodnjih zadevah splošne politike sedanje svetovne vojne. Splošno se uvideva potreba, da imajo vsi zavezniki enega voditelja v vseh zadevah, ki so vojaškega pomena; posebno se ozirajo pri tem na Združene države zaradi njihovih vojnih ciljev in zaradi njihovih demokratičnih zahtev. Govori se, da bodo sledili važni dogodki, kar se tiče zavezniške skupnosti. Med njimi so sledeči: Več ali manj nasprotujoče izjave zavezniških državnikov v zadevi vojnih ciljev bodo izražene v definitivni obliki, katero je jasno pokazal predsednik Wilson. Takoj bodo dali potrebno pomoč Rusiji, ki je razdeljena v dve stranki, ki se med seboj prepirati zaradi voj-2iih ciljev. Nemško razlaganje pred lastnim narodom, da vodijo sovražniki osvojevalno v^jno, se bo razblinilo. Olajšano bo prizadevanje Združenih držav in njihovih zaveznic, da se oslabi naklonjenost nemških zaveznic •lo pruskega militarizma. Iz stališča mednarodne ]x>litike v sedanjih razmerah lie morejo storiti zavezniki nič boljšega, kot da priznajo predsednika Wilsona za voditelja v vseh zadevah prihodnje vojne politike. Zdaj, ko so Združene države prevzele vsa finančna in gospodarska bremena, ni vzroka, da ne bi prvezelo t^ uloge. Angleški in francoski državniki imajo pred očmi samo en cilj: sprejeti pogoje, ki največ koristijo sploš-nosti. — Predsedniku Wilsonu je že bilo priznano vodstvo tedaj, ko so mu dovolili zavezniki, da je v imenu vseh odgovoril na papeževo mirovno poslanico. Wilsonov odgovor je bil odgovor za vse zaveznike in za Zdr. države. Celo Japonska je opustila vsak odgovor z namenom, da je absolutna sloga v principih, katere je naznanil pred sednik Wilson. V sedanjem času bi bilo priznanje Wilsonovega vodstva zelo velike važnosti za Rusijo. Javna tajnost je, da una Wilsonova politika napram Rusiji mnogo opraviti z njeno rešitvijo. Rusija popolnoma zaupa v principe, za katero se bori Wilson, ki je pripravljen boriti se do konca, dokler ne bodo sprejeti. Zato je tudi velike važnosti, da Rusija spozna da je Wilson dejansko in teoretično na čelu ter nadzoruje cilje vseh narodov proti nemški avtokrac-iji. Tudi te domneva, ker Združene države niso v boju z Avstro-Ogrsko, Turčijo in Bolgarsko, da bo mogoče že tako omahujoče dežele pridobiti za to, da se dopovedo zvezi z Nemčijo. Važnost te točke mednarodne situacije se obče priznava. V vojaških zadevah morajo Združene države zavzemati stališče, da pomagajo zaveznikom ne samo vojaštvom, municijo in ladjami, temveč tudi z zalaganjem z živežem. ^ Današnja poročila iz Rima naznanjajo, da so se angleški, francoski in laški parlamentarni odposlanci sestali v Montecitorio, kar je predpriprvaa medparlamentar-ne konference, ki se ima vršiti v novembru v Londonu. Ta seja je imela za posledico, da se je izvolil pododbor, ki bo imel na konferenci poročati o razdelitvi premoga in žita med zaveznike ter razpravljati o najboljših pripomočkih proti podmorskim operacijam v severnih morjih, kakor tudi v Sredozemskem morju. Pošiljateljem denarja. Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za iz-! plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še nposlujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi. Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov. i .i-■■•- "O LAS NARODA* {Slovenian Daily.) Owned rad pabUabed b j tM BLOVIVIO PUBLISHING GOMFilT od prosvitljenim vodstvom. To vodstvo samo pa je bila ]K>sledica izkušenosti, evolucij«'. Rusija skuša ustvariti politično reorganizacijo in e-Lonomsko z enim udarcem. Ona skuša stopiti iz Srednjega veka v dvajseto stoletje z enim korakom. Ona skuša izvršiti brez vodstva čin, za katerega j<* treba najvišje vrste vodstva. Posledica tega je konfuzija programov, konfuzija, ki temelji na plemenskih težnjah in plemenskih omejitvah. V svojem delu "Toma Gordejev" predstavlja Maksim Gorki neusmiljeno analizo misli in čustvovanja ruskega naroda. Toma, sin nasilnega očeta in sanjave matere, vidi v življenju problem, ki ga ni mogoče rešiti. Bogat, telesno močan in živahnega duha, se Toma že zgodaj upre proti metodam zatiranja, na podlagi katerih opraviti zlo ,ki ga je storil njegov oče. Ta tipični Rus je tako razočaran od ce lega problema, da ga noče rešiti niti na samem sebL Ostro nastopa proti trgovskemu razredu in proti vsemu vodstvu v Rusiji in pade polagoma nižje in nižje v jarek, kot pijanec in razuzdanec. Ruska demokracija, s svojim kompliciranim dvoj-iiim namenom, živi žalostno povest Tome Gordejeva. — lw r je poatala vsled smrti avtokracije dedič političnega in industrijahiega ustroja Rusije, ima ruski narod sedaj priliko zgraditi to, kar je porušila avtokracija. Priliko ima popraviti zla, katera je učinila ruska av-tok racija. Kot Toma Gordejev pa se opija tudi ruski narod z močno tel j i dolgo vnaprej dice nesoglasnega pokolenja, ki je prerokovalo pogin tipičnega Rusa — Maksima Gorkija. Z naprednim duhom evropskega plemena združujejo Rusi fatalizem Azije. Z realizmom Zapada kombinirajo neuspešno sanjavost Orijenta. Sijajni početek revolucije je bil delo evropske stra-m ruske hiše. Ekonomski in industrijalni kaos, ki je sledil je izraz azijske strani. To je brezuspešna sanjavost Orijenta, ki meša domišljije z dejstvi, želje z uspehi, oblake z trdno zemljo. Vendar pa je še upanja v sliki, ki jo je naslikala Mrs. Dorr. — Ruski velikan je hodil v svojem spanju. Udarec prebujenja je že prišel nanj. Ko se bo izvršilo to prebujenje, bo stopila Rusija še enla*at pred svet realnosti, mesto — pred pajčevino sanj. Celo med masami kmetov se počasi dani misel, da je Rusija brez vodstva izgubljena, brez vodstva velikih posestnikov zemljišč, vodstva kapitanov industrije in finance, vodstva državnikov konstruktivnih ciljev in sile. Prijatelji prostosti upajo, da so bo ruski speči velikan zbudil, predno dospe do prepada. -oooo- Dopisi. Yonngstown, Ohio. Preteklo soboto, 13. oktobra, se je vršila v Girardu, Ohio, slav-nost otvoritve Slovenskega Doma. Vreme ni bilo ravno lepo in čeravno bolj mrzlo, smo vseeno izvršili izvrstno svoj namen. Več društev sosednjih in tudi oddaljenih je bilo navzočih v tej naselbini na ta dan. Imeli smo dve godbi: euo iz Youngstowna. O., in drugo iz Aliquippa, Pa. Sestali smo se na Main St.. potem smo se uvrstili in odkorakali skupno z žuj>anom na čelu proti Slov. Do mu in ko pridemo na mesto, se vstavimo. Predsednik pocodravi Slov. Dom in ena mala deklica podari županu šopek -cvetlic; župan se ji prav lepo zahvali zanj, nakar godba zaigra slovensko narodno himno. Ko nekoliko poneha, začne govoriti župan in po govoru se je nam odpri taaželjeni S. D. Xato stopimo vsi v dvorano in predsednik pozdravi S. D. od znotraj, nakar so sledili razni govorniki. Po dokončanem govoru so prišli na vrsto slovenski in potem hrvatski pevei. nakar so se nam pa začeli valiti valčki in poskoč-nice. Moram tudi omeniti, da sta bila izžrebana dva dobitka; prvega je dobil nekdo iz Aliquippe, Pa., katerega ime mi ni znano, in drugega nekdo iz Girarda. O., katerega ime sem pa pcxzabil. Zabavali in veselili smo se do pozne dvanajste ure v noč. Nad vse značilno pa je, da se je bil pojavil pri tem tudi en "dol- gorokež", ki je imel tako dolge roke, da je začel žepe prazniti drugim osebam. No, pa kakor je razvidno, jih je morala biti kar eela kompanija. V lokalnih prostorih je bilo vse natlačeno ljudstva in oni so porabili to priliko ter kradli denar iz žepov. Več osebami so bile pokradene denarnico in večje svote denarja. Kateri so bili ti ničvredneži, se jih še ni izsledilo. Pozdrav! Frank Ovijač. Pueblo, Colo. Kar se tiče delavskih razmer, ne bom o njih na dolgo razpravljal, ker so povoljne nam delavcem tukaj v Coloradi. Bom pa omenil, kako se nam puebelskim fnatom slabo godi sedaj v tem žalostnem času, ker jih vsak dan kličejo k vojakom. Dragi rojaki, sedaj se približu jejo dolge jesenske noči. Imeli bomo dosti časa za branje naših dopisov, katere vsak dan prebiram. Najljubše se mi vidi brati "Glas Naroda'*, kea* je (zares največji dnevnik. Zatorej, rojaki, naročajte se nanj sedaj v teh zimskih časih. V Dne 14. t. m. smo imeli v naši cerkvi dva mrliča. Ne bom imenoval imen, omenim samo, da smo ju lepo spremili k večnemu počitku. Draga brata, spavajta v miru! K sklepu pozdravljam * se rojake in rojakinje v Zdr. državah. Mihael Spiller. ZDAJ SE POČUTI ŽE DDBRO. TAKO TRDI ON SAM. \ Eden naših rojakov piše. da ni nikdar vrjel, da zainore imeti popolno zdravljenje REM0 PROTI-PROTINSKO ZDRAVILO tak ču- lovit učinek; torej kaj piše: "Jaz sem skusil to in od takrat, ko sem ja poskusil, sem najboljši oglašatelj tega čudovitega zdravila. ker odkar sera prepričan, da je edino uspešno zdravilo za protin, bolečine na straneh, v križu, ohromele kosti, bolečine v bokih, itd., itd." Ena steklenica REHO je *1.00. tri steklenice $2.80, š*'st stekleni«) popolno zdravljenje $.">.00 s poštnino vred. Pošljite svoje naročilo na sledeči naslov: CROWN PHARMACY : 2812 E. 79th St.. E. Cleveland, O. Seveda, smete nam zaupati kakršnokoli težavo. PIŠITE. CENTRAL MEWS PHOTO SERVICE. NEW VOJK. Vsak naj kupi Liberty Bond! Vlada se seli v Moskvo. Pismo slov. vojaka. Fort Sam (San Antonio), Tex., 12. oktobra 1917. Preljuba sestra:— Tvoje zadnje pismo sem prejel. Hvala Ti zanj. Dolgočasim se. Ravno sem na stražnici; imam 48urno stražo; 2 uri straže. 4 ure spiamja. Ali biti morem na stražnici e 12. tovariši, toda spati se mi ne ljubi. Luč imamo eelo noč. In pride mi na misel, da Ti pišem. Novega Ti sicer nimam nič poročati in vendar Ti rad pišem. Zadnji čas imam malo časa. Včasih moramo vstati ob treh, včasih celo ob dveh in stopiti v vrsto, kakor v vojni. Vse mora iti s teboj: vsa*obleka, oves za konje. revolver, puška in vse mora biti pravilno pritrjeno na. konja. Imamo zelo pogoste vizite. Misliti si moras, da stane to vojaka mnogo dela. Na obleki ne sme biti madeža. Puška, revolver, konji, sedla: vse mora biti očiščeno in t pravem redu; če ne, te zadene stroga kazen. Tako mislim, da smo že precej dobri za vojno. Vprašala si me, kako sva se pogledala z G. Žalibog, da se nisva videla, čeravno sva oddaljena samo 5 ur jahanja. Le en konjski pašnik je med nama. Bil sem že par krat v istem kraju, pa nisem smel iti iz vrste ; šli seno samo skozi. Pisal me je, da me pride obiskat. Odgovoril aem om, da ga pričakujem. Od tistega časa mi vee ne piše. No, marebiti se še ka-terikrat vidiva. Ni mi več težko biti vojak. Celo angleščine nem se precej privadil-- Zadnji teden smo dobili nove konje; stare smo dati nekemu novemu polku Tekmtov. Samo nespametno sem naredil-ko sem te spočetka pokazal preveč korajžnega. In adaj, ie kateri nja se sieer ne bojim, toda hudi konj me mnogo bolj izmuči kot pa dobri. Kar se tiče varčevanja, za kar si me vprašala, moram reči, da ne varčujem mnogo; malo pa vseeno. Vsak mesec mi na mojo prošnjo pridržijo $10; je ravno tako, kakor bi imel v hranilnici. Naredil sem tako, da mi ne sunejo plačati prej, kot tedaj, ko bom prost. Več si ne dam pridržati, ker nc vem, kaj pride in vedno imam dovolj denarja v žepu. Nitjem suh kot tesarski vojak. Kako se imate kaj v B.? Piši mi kmalu, če prav ne veliko, če nimaš časa, ker zelo j-ad dobim kaj od domačih. Kaj p«, bolna Marica? Ji gre že kaj na boljše? Želim je ljubo tadravje. Pozdravim jo, kakor vse domače in tudi Heleno. Prisrčne pozdrave Ti pošilja Tvoj brat ______K. Obuvala za Rusijo. Trne translation filed with the pest-master at New York on Oct. 20. 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917. Washington, D. C-, 19. okt. — Danes je bila tukaj sklenjena i>o-godba za poldrug miljon parov čevljev za rusko armado za ceno sedem in pol milj ona dolarjev. Kupčijo je sklenila ruska nakupovalna komisija. Skupno z ameriškim naročilom za ameriške vojake znaša naročilo zadnjega tedna 8 miljonov 400 tisoč parov čevljev. Končana stavka v Argentini. Buenos Aires, Argentina, 19 oktobra. — Po 23dnevni staviti, v katerem času je bkl železniški promet popolnoma vstavljen, je brl »por poravnan. Stavkarji so »poročili predsedniku Irieovenu. da njao zadovoljni ost-rnaster at New York on Oct. 20. 1017. as required by the act of Oct. 6. 1IU7. Petrog-.-ad. Rusija. 19. oktobra. Vlada je danes ofieijelno naznanila. da se je odločila, da se preseli v Moskvo. Ob enem Hazxianja podrobnotsi o nadaljevanju nemškega prodiranja ob zalivu pri Ri-gi. Kot vzrek tega sklepa se navaja ista prevdarnost, ki je napotila Francijo, da je premestila svoj sedež za njkaj časa v Bordeaux v prvem letu vojne. Nemci so pričeli uspešno izkr-cavati svoje čete na otoku Dago. severno od Ozela in severozapad-no od otoka Moon, katerega otoka so vpadniki pred kratkim osvojili. Utrjeno mesto ob P.altiku. Reval. ki leži ob vhodu v Finski zaliv praznijo, ker je izpostavljen napadu od zadej. Sole so zaprli in prebivalstvo pošiljajo v notranjost Iiusije. Naznanilo c odlor-itvi za premestitev glavnega mesta bo predloženo preliminarnemu 7 :r!amentu. ki bo imel v soboto svojo prvo sejo. V Moskvi bodo izbrali pn.store za parlament, ravno tako tudi za diplomacijo. Kabinet se bo na stanil v enem poslopju v Kremlu. Diplomatični zastopniki še niso bili ofieijelno obveščeni o tej odločitvi. Sporočilo se jim je, da je vlada iskala zanje za ilne prostore v Moskvi. "Dasiravno se še ni definitivno določil dan, se bo vendar zgodilo v najbližji bodočnosti", je rekel Kiškin. minister javnega bi a gosta nja. ko je v pogovoru s poročevalcem "Borzne Gazete" naznanil nameravano premestitev. "Nikomur ni dovoljeno iti v Moskvo razun v vladni službi. Državni department je imel nameravano iz-praznenje že dolgo časa v tiru.JT Odločitev, da se preseli vlada. j< v ozki zvezi z mnenjem generalne ga štaba, da je Petrograd v direktni vojni zoni. Povišana poštnina. Opozarjamo vse čitatelje, kakor tudi ostale rojake, da bo poštnina z 2. novembrom povišana sledeče : Za pisma in druge pošiljat ve po prvem razredu, izvzemsi lokalna pisma, znaša poštnina 3 cente za vsako unčo, ali pa del unče. Lokalna pisma po 2 centa za vsako unčo, ali del unče. Pod lokalnimi pismi so zapopa-dena ona pisma, ki so naslovljena v okrožju enega poštnega urada. V to vrsto spadajo pisma v okrožju New Yorka: Manhattan, Bronx. Pelham in Pelham Manor. Poštnina 3 cente znaša za vsako pismo, ki ge naslovi iz enega kraja v drug kraj v Združenih državah; nadalje v Kanado, Cubo. Mehiko, Panamo in Shanghai na Kitajskem. Za dopisnice in razglednice znaša poštnina 2 centa. Z 2. novembrom tedaj pričnite prilepi jati Nemški davki. True translation filed with the post master at New York on Oct. 20. U»17. as required by the net of Oct. G. 1!>17. Washington, D. C., 19. oktobra. Dostojnost in plemenitost, s katerimi so mestni uradniki v nesrečnem mestu Lille na Francoskem sprejeli pretirane nemške zahteve, se razvidi iz pisma župana Charles i>e La Sallex nemškemu generalu von Gravenitzu, katerega pre pis je prišel v Washington. Župan piše: '"Vase pi^ino na roki. Povzroči lo Tiii je jako veliko presenečenje Ivomaj smo plačali ostanek nalo-ženega davka 114 miljonov frankov, ko ste zahtevali novo plačilo 33 miljonov frankov. Tekom prvega lt-ta vaš'- okupacije, ko jc me sto Lille bilo še v polni posesti svojih virov, ste zahtevali svoto 28 miljonov frankov; tekom drugega leta svoto 30 miljonov frankov in v treijem letu, ko je bilo mesto v najiiolj žalostnem položaju, ste podvojili tribut in zvišali na 60 miljonov frankov. Take velike zahteve so pretirane, kakor tudi neopravičene. To je nasprotno duhu in sklepom haaške konference. So v absolutnem na sprotju s komentarjem, katerega je stavil na koveneiji nemški generalni štab. kakor sem že posedal \ >voji korešpondenci preteklega leta. — Te kontribucije, stavljene brez pravice, slone na absolutni podlagi. Namesto, da bi se manjšale, naraščajo v sorazmerju z rušenjem iu opustošenjem, ki se gromadi nad to nesrečno mesto. V resnici nam pretite z najstrožjimi kaznimi za slučaj, da se pro tivimo vaši volji in posebno s kaz nijo enega miljona frankov za vsak lan odlašanja. Pod temi pogoji, ako bi bila o-grožena samo moja varnost in ne katerih uradnikov, ne bi odlašal in odločno zavrnil zahteve, ki se mi zde, da so zloraba sile in pravica nasilja. Toda na kocki je u soda prebivalstva, ki je oslabelo v sled triletnega pomanjkanja in nimam poguma, da bi sa izpostavljal novim grozo vi t ost im. Vsled tega izjavljam v imenu odbora, katerega zastopam, da bo mesto Lille, vklenjeno v jarem, odrezano od sveta, in ki ni v sta-nu, da se pritoži na kako sodišče zaradi nasilne moči, katere žrtev je postalo, plačalo novo kontribu-eijo v določenem roku, toda plačalo bo vsled sile." Kožuhovina ko jota. Lovci na Zapadu, ki so zaniče vali kojota. to je prerijskega pas, kot ničvredno žival. Katero je treba ubijati, da se zavaruje ovčje črede, so našli sedaj, da je mrtev ktjot več vreden kbt pa iiva ovca. Dobi se namreč ceiik osem dolarjev za vsako krzno kojota. — ločna koža in gorfca dlaka delata to kožuhovino prav poaeimo pri-vojakov v ev- Nova iznajdba. Dayton, Ohio. IS. oktobra. — Orville Wright, bo v kratkem objavil iznajdbo, ki bo zrevolucjo-nirala izdelovanje aeroplanov ter jih napravila tako cenene, kot so lanes najcenejši avtomobili. Iščem svojega brata JOHNA KO-ROSEC, ki je bil prej v Humbert. I»a.. Box S6. Pisal aem mu večkrat, pa nisem dobil odgovora. Prosim ga, da mi naj pošlje 70 rabljev (okoli $35). Prosim, da mi pošiljate vaš list, katerega naj plačal moj brat. V A B 1 L O na VELIKO PLESNO VESELICO, katero priredi Slovensko podporno društvo SV. BARBAR K štev. 64 v (iallatinu. Pa., v soboto dne 27. oktobra 1917. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za moške $1.25: dame so vstopnine proste Urejeno je vse. tla bo izvrstna nabava, kakor tudi dobra godba in najboljša postrežba. Zato vljudno vabimo vse cenjene rojake in rojakinje ter posamezna društva, da se polnct.ieviliio vde-leže te naše prireditve. Za obilen poset se priporoča Veselični odbor. (20-22—10) IŠčem JOSIPA KALlO in ANTONA liKNClNA iz Novega Kota pri Piezidu in IVANA P(WK iz Starega Kota. Prosim, če kdo ve za njih naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sumi jglasijo. Moj naslov je: Valenti«e Chop, Box 57. Cornerville, Ark. (20 23—10) POZOR, rojaki sirom Amerike, posebno pa oni v Belleville in Maseoutah. III., varujte se tu naslikanega inalovredneža .JOHNA KASTKLIC, ki se tudi izdaja za Costello. Tukaj na Large, Pa., .i-- ukradel meni podpisanemu svoto 100 dolarjev, Joe Grabnarju 254, Joe Strumbcljn 20, John Scvcrju 7 in Lizie Brank 3 ter pobegnil v Cioveland, od tam pa v Maseou-tah, III.. tam se je zbral rojaka Založnika ter jo odkuril v Belleville. III. Pozna se ga lahko, ker mu manjka sredinca na desm roki. Doma je fare Ilinje na Dolenj-«kcm. Oblečen jo v modrikasti obleki, la.se češe nan tj in prav rad laže. Torej čuvajte ne ga In meroi pa javite njegov naslov. Sever, UMI1™" GLAS NARODJ 20. OKT. 1917 -ooo- (From The N. Y. World.) Izmenjati svoj črni kruh za iodko, ivoj ko« sJatikorja za po-rek žg-anja je bilo za ruskega ijtika v njegovi iluziji le prizn*-uije vernosti do Markaovih teo-j. Alialil je, da «e nahaja na ipra- tanjata. Dočim pa &o Nemci me-tli razdalje, jemali alike, po p wo ali število ruskih regimentov ter opravljali raztrgane ovire iz bo-eče žice, je mi&tični muiik sa-jal o vesoljnem. bratstvu. Maksi-lalisti so storili za liiudenburga -t pa bi mogla storiti naj-lergična izmed nemških o- K i'. Vi prosijo, naj plača z njim "ofenzivo". — Višja sila v navadni suknji in brez orožja, — tako se je večkrat označil samega sebe. On ima vso priprostodt, vso uglajenost in prijazne manire priljub iru miru m mednarodnosti, v £ j 1 jenega in demokratičnega mini--Wjalwta in v rhrti dobi pro- j stra. Kljub temu pa se zaveda svo- časti in svojega dostojanstva. Ce ga kdo vidi na fronti, med vojaki, bi nikdar ne mogel reči, da je njegovo zdravje slabotno. V svojem kakiju je eleganten kot kak sport. Ni bilo brez vzroka, da ga je carska tajna policija v svojih fteznamih označila s priimkom "skoryto je hitri, katerega ni mogoče prijeti. Kot minister pa je povsod, kjer je treba čistilnih besed vsled propagande Maksimali-stov. Nekega dne ko je govoril na ta način svojim četam, dočim so v bližini grmeli topovi, je neki vojak prekinil njegova razmotrivanja z naslednjimi besedami: — Ofenziva pomeni smrt. Kaj nam bo potem koristila zemlja in prorffcost ? To je bil odločilen trenutek. Ali bo zmagal mužik s svojim argumentom! Vladal je molk, dokler ni zopet pričel govoriti vojni minister. — Polkovnik, — je zaklical strogim glasom. — Vzemite tega moža ter ga vrzite iz armaide. O-menite pa v dnevnem povelju kot bojazljivca. On ni vreden braniti rusko zemljo. Moral bo iz nje, ker je strahopetec. S temi besedami pa je prema gal Kerenski vojaka. Z njimi ga je naravnost zbičal. Obraz vojaka pa je postal naenkrat bled in kot mr tev je padel pred noge ministra Ideja je premagala toipo človeško maso in revolucijo. Ko pa se je pričelo z ofenzivo je nadaljeval Kerenski s svojim delom. |3il je povsod. Ljudje so ga videli, kako je pomagal ranjenim vojakom v ognju sovražnika, ka ko je razdeljeval zastave ter govo ril na grobovih padlih vojakov In ta civilist je še neizmerno po večal sam olj ubije vojakov. S tem da je po t rep tal navadnega voja ka po ramenih, je mislil slednji da se ga je venčalo z lavorikami. On sam je oživotvoril regimente 18. junija, prednjo stražo revolu cije. Neki penzijonist pripovedu je, kako je dal v roko pik nekemu mlademu človeku, ki je bil zelo bled v obraz, žalostnih oči in ci vilno opravljen. Potil se je in delal z vso silo, da izkoplje grob padle mu vojaku. Po zavrženem delu pa je odšel in sledil mu je molčeč štab. Bil je Kerenki. Vojaki zatr jujejo, da so ga videli, s puško v roki, napredovati proti sovražniku v okloipnein avtomobilu. J ako stopa na različne načine čeravno še živ, v tradiciji. Popol-noma gotovost pa je, da Že spada v zgodovino Rusije. tu temu pa je stavil Kerenski nasproti osnovno idejo: — re volucija mo.ia biti močna. Sila sama pa je brez moči. kadar se ji stavi nasproti psihološki problem. Sila nt- more ničesar storiti, kadar se ji r>tavi nasproti psihološki problem. Silaa ne more ničesar storiti, kadar pride do tega, da se premaga ideje ter porazi doktrin«. Idejam je treba staviti nasproti druge ideje. Vsled tega pa je bila križarska vojna Kerenski j a križarska vojna viteza idej. Kerenski nI nikdar prenehal biti velik ljubljenec mas. Od svojega prvega nastopa pred pročeljem Dume naprej pa do nagovora na revolucjonarne polke je njegova osebna priljubljenost stalno rasla. Ljubili so ga vojaki, delavci, vsakdo, ne le radi njegove možate zgovornosti, radi njegove neomadeže-vane preteklosti kot politični bo-ritelj. temveč radi njega samega. V blaznih ovac i j ah, s katerimi se je pozdravljalo vsak njegov govor, je bilo ojiaziti veliko čustva Vsled tega pa je bil tudi Kerenski edini, ki si je lahko prisvajal pravico, da pove svojim slušaleem najbolj trde in ostre pravice. Množica mu je odpustila, ko jo je imenoval "sužnje, ki so se uprli", kajti vedela je, da muči tega človeka na smrt njegova ljubezen do naroda in da je pripravljen umreti za stvar revolucije. V nekem trenutku omahovanja je izustil krilate besede, ki so brez primere v a na lah politične zgovornosti: — Prepovedujem vam ne ime ti zaupanja vame! Tak je mož, katerega so imenovali domoljubi "zadnje upanje revolucije" in katerega so Maksi-malisti označili po svoje kot "matematično točko ruskega bonpar-tizma". Cela dežela, prijazna ali sovražna, je z nemim strahom za-slitlovala potek njegovih poskusov. Ali bo pridobil zase armado kot si je že pridobil ljudsko množico in parlament! Najbolj primerne in. resnične ideje imajo ponavadi vrednost le h pomočjo zmožnosti njih 'tolmačev. V slučaju Kereuskija je bila njegova osebnost bistveni element njegovega uspeha. Vi se lahko borite proti njegovim idejam, a se bo« te našli .stalno v soglasju z njim. Mn »žica ne more vedno razumeti njegovih besed, a brez izjeme .se klanja hipnozi njegovo očarljivosti. Noben drugi govornik v Rusiji nima do take mere dam psihološke nalezljivostL O-braz Keretiskija, ma^ka ali krinka, nošena in določena v delu in sanjah, del«, dočim govori on, «ko- Amerik« ci v ognju. BITKA PRI FLATT8BUBGU. V prejšnjem članku smo povedali, kako se je odposlalo semkaj izvežbame ancleške veterane iz Iz ruskega, ujetništva pošiijajo pozdrave domobranci 27. pešpolka: Ivan Šuster iz Smaree pri Kamniku; enoletni prostovoljec Ivan Maraž, Pevma pri Gorici; Anton Petrovčič, Orni vrb urad Idrijo; Josip Naeinovič, enol. prost.. Pat*in; Fran Hrmat Obletnica. Jo*mirjaoČ uti.s. On govori kot Zadnja državna loterija v An g!iji je bila potegnjena 18. okto bra leta 1826, pred enorndevelde setimi leti. nakar se je loterijo i prepovedalo povsod, kjer j« via dala Anglija. kak somnambul, pa I ni« a i povešenimi tre- U O -S« | glasu. itva, ei Prva angleška loterija, o kateri kot da le ponavlja ne-jv> K *>ila ustanovljena tanje nekega notra- l, ta tekom vlade dobre fcna- ! ljiee Elizabete. Ta vrsta igranja V njegovih besedah ni nikakega 1 bUa zel° Priljubljena skozi 250 demavoštv. »:u-kih napačnih ob-j1^* žarka varljivega) Loterije so cvetek) do iabraha Nasproti pa rad ^danje \ojne v različneh korrti-ieo v vsej svoji na-j ucntalntfi deiwlah. Nekatere nem ►vori o bližajočem se države vzdržujejo loterije še iki zmagi. On poziv-1-*daj v namenu, da dvigajo goto-življenja. nevarnosti j ve vojne funde. S lata denarjem se je zgradilo šole, crnte, mostove lucijonarji smo veki-jm boliLišuiee ter vzdrževalo celo ii umreti na povelje cerkve. ljub, niti vzbujanja u razkriva re-goti. Ou ne i miru ali o h 1 ja na art ve in (tmjrti. — Mi rrv no priprav I j< n ga po v. - - i......—. pri Kranjn. Ž nega obvladanja jezera od strani j njimi ^ tvdi Karel Tuszinger, Amenkancev a Prevoet ni upal|29. pp_. Maria Fi.lde, Ogrsko; K. napredovati. Kocui, 8. huz. p., Žabelj, Ofcrsko. veterani, ki so pomagali pre-j magaii mogočne leg»je Napoleona.; Dva poštna urada zaprli so bežali pred naskoki njih ame- „ T 4 , -, „ * lrstu ko zaradi pomanjkanja riskih nasprotnikom-. V svoji na- T - , - i - • .... , . ... osobja začasno zaprli dva postna gnci pa so pustili za seboj veliko' , ■ i vT -, . i urada, m sicer urad tst. 2 (južni dragocenega artilerijskega, mate-1, , , . a _ _VJ -. ? , : j .kolodvor) m st. 8, Punto Franco, rijala, katerega so se seveda po-; - ----- lastili Auierikanci. HA&I ZASTOPNIKI, Pomorska bitka pri Plattsbrur gu pa je imela še veliko važnejše _ ^ ^ ^ ^^^ ------ _------ -- ----- _ posledice kot so bile preje uave-1 ' Alojzij^K^im- N,lla1 je 1916, so prišla poročila, da so Angleži!^ ^ f ^ zajeli in oplenili Washington! ^ |dJa YJela v Severnem morju. poročila pa niso le vzbudila pri naaih di^-ij lucij< •voj voditeljev. Prinaiam vam ino, ruski vojaki. Pod revo-i*rno zastavo, da branimo arod, bomo dali svoja živ-ja, vso svojo silo in zadnjo j I Louisiana Lottery Company j*' Louisiana je bila zadaija postojanka loterije na tej strani Atlantika ter le po dolgem in obupnem postavnem boju se je prepodilo krvi. Prinesli bomo svetu! njenega zadnjega zakupa. iuir, Ker smo močni.Vsa prete ki os t, vse sence onih, ki so umri i za profttott, nam sledde v boj. Bre* obotavljanja in brez strahu pojdimo naprej v smrt za ideale, »vete nam, za našo deželo. Take besede razpraujejo apati-jo ter vzbujajo navduienje. Vojaki pozdravljajo Kerenakija kot 4 4 nato* miniatra'kot Ku«ije", vetenmi trgrnj rnm. Icriie« in mllibAVMii« 4«. jikt branilcih želje po osveti, temve se je majhna armada tudi dejanski ojsičila z mladiči, ki so prišli od vseh strani. Plattsburg zaliv je globoka zareza v obali, kjer se izliva Sara-nac v j^ero Champlain. Plattsburg je bil zgrajen na obeh straneh zaliva. (Leta 1814 je imelo mesto je sedemdeset hiš.) Na Crab otoku, nedaleč od obali, je postavil Macomb baterijo, ki je obstajaJa iz — enega topa. Ameriški oddelek brodovja je štel štirinajst ladij, ki so imele ma krovu v celem 86 topov, dočim je štela posadka 850 mož Šest kanonskih čolnov je ležalo neposredno ob obali, dočim so se nahajale za njimi večje ladje. V jutranji zori 11. septembra so prišli ameriški poizvedovalni čolni v zaliv s poročilom, da se bliža angleško brodovje, obstoječe iz 16 bojnih ladij. Tem ladjam je poveljeval kapitan Downie ter so imele na krovu 95 topov in posadko 1000 mož. Kakoirhitro so prišli Angleži v. strelno razdaljo, so otvoriii Ame-1 rikanci nanje ogenj. Angleži pa! so jadrali s svojinu ladjami na-| prej, ne mene" se zai izvrstno streljanje ameriških strelcev in tako se je več angleških ladij približalo pristanišču do razdalje :JU0 jardov od ameriške bojne črte. Neki znani zgodovinar poroča o tem boju: Površina vode je bila gladka. !*tdje so se nahajale v neposredni bližini druga od druge. Topovi so bili obrnj« ni na sovražnika z vso natančnostjo. Prva salva s strani angleške zastavne ladje 4*Con-fianee" je ubila ali ranik* 40 izmed poaadke "Saratoge". Boj je postal tedaj živahen in zelo krvav. Ladje so bile težko oborožene ter so imele posadko sorazmerno z velikostjo. Bile so bolj baterije na vodi kot pa ladje." Ta dvoboj med obema zastav-nitna ladjama na krotko razdaljo je trajal skoro dve uri. Koncem tega časa je bila angleška zastavna ladja 'Confiance" raabit vrak in udala se je ameriški zastavni ladji, ki pa tudi ni boljše izgl-xlala. Razbita * 'Saratoga" je takoj nato potopila •angleško ladjo "Linnet" ter prisilila posad ko, da se je udala. Angleška bojna ladja ' Finch", ki jo imela na krovu 11 topov, se je pričela pomikati proti Crab o-toku, z odstrel jemm krmilom Vispričo enega samega strela iz topa na otoku pa je snela svojo zastavo ter se udala. Na tak način je bilo potopljenih še več manjših angleških ladij, ki se niso Kje je vojak? BOJAKI NAftOC4JTE SB NA "GLAS NAHODA**, NAJVEČJI SLO. TONSKI DNEVNIK V SDR DRŽ Denver, Cola.: Louia AndolSek m Frank Skrabec. Pueblo, Col«.: Peter Culig, Jota Germ, Frank Janesh in A Kochevar. SaUda, C«to. la «k«Uca: Lom, CoeteUo. SoaaeraeC, Cote.: Math. Kerselj. Clinton, Ind.: Lambert Bolakar. Indiaoapolia, Ind.: Aloia Rudman. Anrora, DL: Jernej B. Verbič. Chicago, Ik; Jo«. BoutlC. Jo«. BH«b ln Frank Jnrjorec. Joliet, DL: Frank Bamblefi. Frank Lanrlch in John ZaleteL La Salle, DL: Matija Komp. Livingston, HL: Mih. Clrar. Mascontah, I1L: Fr. Augusttn. Nokomia, DL in Galahek. North CMeac«. HL la Kobal in Math. Ogrtn. So. Chicago, DL: Frank Cena Springfield, BL: Matija BarborUL Wankegan, HL in Ogrin in Frank PetkovSek. Cherokee. Kan«.: Frank Columbus. Kan«.: Joe Knafelc. Franklin. Kana.: Irrank Jueakovao. Frontenae, Kan«, in «kwden: Bok Firm in Frank Kernc. Kanwaw City, Kan«.: Gool Bajnk In Pater Schneller. Mineral, Kan«.: Frank Angnfldn. Bingo. Kan«.: Mike Pencil. Kitzmiller, Bid. In okolica: Frank Vodoplvec. Baltic, Mich.: M D. Likorlch. Calnmet, Mich, in akoUcn: M. T. Ko oe, Martin Rade ln Pavel Shalta. (Miboln, Minn ; Frank Govi«, Jak Petrich ln K. Zgonc. Ely, Minn, in okoUen: Ivan Gonfla Tok. J. Peshei, Anton Poljanec in Loob M Perofiek. Kveleth, Minn.: Lotda Gov?e in Jnrlj Kate. Gilbert, Mink in okolica : L. V s Ivan : Frank Brorttfak Ctty, Kan: Peter Scbnel : Mike Grabrian. Gregor Eobee. toot.: Math. Urlcfc. Tomai Piolla. N. ¥.: Karl Sternlte. N. X.: Frank Gregom O. na okoMcn: Math U.i Frank HoCerar. O.: Math. John Malovrh. Cleveland, O.: Frank Sakasr. Jaka* Debeve. Chaa. KarUnger, Frank Meh in Jakob Resnik. Lorain, O. in okolica: Loots Bikal tn J. Knmde. Nik«, O.: Frank Kogoviek. Toongatown, O.: Anton KlkdJ. Oregon City,Or eg.: M. Joatln In J Mlaley. Pa.: m. Klanch. Pa.: Frank JakSou Pa.: Lonia Hribar. Pa Ipovec. Bmdln«, Pa. to okolica t Jotu DemSar. Pa.: John Koklleh. Pa.: Ivan Pajk, W Rovanfiek ln Joa. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna in Anton Koxoglov. Export, Pa.: Lonia SnpanSU in Wt Trebeta. Forest City, Pa: Mat. Kamln, Frank Leben. Fardl, Pa.: Anton Valentlnaa. Pa.: Val. Peternel. Box 172. Con, Pa.: Frank Maček In Fr. PodmiliSek. Pill^iniJk. Pa. ft« ekadea: O. U Jakoblch, Z. Jakah«, Klarich Mat., L Magister. ffi adlin. Pa. In akoUc«: Fr. Spehar. Smth Brthlehert. Pcnna.: Jenu) KoprirBek. Steelton. Pa,: Anton Hren. Tnrtle Creek. Pa. la okolica: Frana Schlfrer. Tyre, Pa. In okoBcn: Aloia Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovaa. WiOock, Pa.: J. PeterneL Murray, Utah in akaliea: J Kt<" 1«, Tooele, Utah: Anton Pal«C. Black DiaoMod, Waak.: )t Pocenta. Davia, W. Fa. tn akaliea: Jo111 roeich in John Tavlelj. Thomas, W. Fa In «Ma( A. Korenchan. Bfilwaokee, Wis.: Ang. Collandar t Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton Dc, Jobs Stampfel in Herinin Svetlin. West AUis, Wis.: Anton DemAar Frank Skok. Bock Spring*. Wyo.: Frank Fortnaa. A Justin, in Valentin Mardna. naznanilo. t^^Br^ZIr«^*.* ** ^ »po^bliml T najbouaib klinikah ▼ KttodI Polaa ^na?VeU ln ^^ bolno oa*bo a m«, ™VJ^ Ac*?*. * Umm »paciallata ln yokatlt ma. ka| Ali imate bolečina v ielodeut all Imata katar/ Bolečina na ledvicah. aH v mahurju, na JatrahT Ravma-tlzam, glavobol, u-Prtjaf Nečisto kri, bolečina In taiava. Slaboat, narvoanoat. onamoflloat, kilo, kaiaij, alaba pljuča, •fivatne bolezni it«. Vaša priložnost. aedej Imata pHJ llfco, da vpraiata la ■vet velikega ft ped-a I leta, ki Vaa prmJ liCe natanko a X-iarkl. t» nI kdo al nudil taka lapa prilika bolnim moškim ln lanakam v tam wieatu. Nujno Vaa poživljamo, da naa takoj Vpreftate aa •vet. Na takajtei odlaftanje Je navar-no. ZA $1000.00 X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE A KO STE BOLNI. V^.II™^*.^ ** P^1* pretakati po tam ipoclabatn• w™ bod..- CaJn. Njegovi raaUCnl ■ troll katere i. T poalutuJe T raakem aim- . DOCTOR C0WDRICK, Specialist Betw" BneUd 4 Pn-Pert, tawetoad. O. —O", or. .lutr.l to l OB VmJi.k „4 llTiTv SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918. Razen koledarskega dela ima še sledečo vsebino: Lotta-ije so še vedno dovoljene 'mogle ustavljati navalu Aiueri- v nekaterih latiimko-auieriiškjh kanee»v. državaii. Anglija je bila prva dežela, j« ]«r-epovedala loterijo. | Druge ntanjie angleške ladje ki pa so pričele medtem bežati, in si-|eer brez vsakega reda. Nobena iz-(med amcriSkih ladij ni bila v stanu zasledovati jih iu na ta način Veliko sdravil skritih. so pobegnile. Za miljou ici pol r-dravil je imel Ameriknoci so izgubili 111 ubi-aok>ee|skrrtih Herman Kramer'v Kar-tih in ranjemih, Angleži pa 200: pe , loven. Te dni ao odkrili to skrito takrat «k> zajeli Amerikanei nekaj *_"»_ I__1 • > •■• a m -1 l •»•! ■ « M * ... . ... Pesem. Važen zgodovinski dokument. Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasi. Prag. Problem Alzaci j e-Lotarinške. Ukradeno pismo. Red. Veliki dobitek. Razno o otrocih. Doživljaj francoskega žumalista. Venizelos. O postanku koledarja. Nemški napadi s plinom. Živali in aeroplani. Ruska revolucija. Program ruske šocijalistične stranke. Aforizmi. Normalni potek ruske revolucije. Rusija. Nemški cilji in Rusija. Padec rodbine Romanovcev. s Prednost brzojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Čudne pogrebne določbe. Album. Krščanska svatba pri Kafrih. Večni koledar. Petelinji boji. Nekaj za gospodinje. Oglasi. *a* j ter jik' z-Plosfo in jo Med Txira- najboljših anglHUdh bojnih 82 CORTLANDT STREET, Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. Naroča se pri: Slovenic Publishing Company NEW YORK CITY, N. Y. Slovenska-HrvatskaZveza ▼ Združenih Državah Ameriških in Oanmti. Ustanovljen« 1. januar -is 1913 v Calumet, Inkorporirana 11. junija 1916 v državi Mich. GLAVNI ODBOR: PicdKt'-nlk: FRANK GREGORICH, Bos 2». l>od*eviUe, Mich. Podpredsednik: GEORGE KOTZE. 115 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Prrl tajnik: ANTON GEXHEL, Borgo Block, Calumet, Mich. Zapisnikar. MATUIA8 OZANICH, Zvenih street; Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT ARB AN AS. First National Bank, Calumet, NADZORNI ODBOR: I. nartsernlk: ANTON GERZIN. Chlsholm, Minn. II nadaornlk: JOHN B. M A T.N A It. Calumet, Mich. III. nadsoralk: PAUL SIIALTZ, 2U0 Seventh St., Calumet, Midi. POROTNI ODBOR: I. porotnik: MATH. ZGOVC. Box 423 Ely. Minn. II. porotnik: VILJEM M1HELIČ, Calumet. Mich. 111. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mine. POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH. 417 Osceola St., La uri um Mich. LUKAH STEFAN EC, Calumet, Mich. MARKO JUT1GH. Calumet, Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR JOHN 8 STE FAN EZ, '206* First Avenue, Milwaukee, Wis. ODVETNIK: AMTHOXT LUCAS. Calumet, Mich. -Vaa dopisovanja, kakor tudi spremembe članov in članic naj ae pošiljajo na glavnega tajnika: Anton Geahel. Slovenic Croatian I'akm. Bergo Block, 5th St . Calumet, Mich. Denarne poMlJatve naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arbanaa First National Bank, Calumet, Mich. Pro*nje sa noro pri »tople člane in članice naj se pošiljajo na vrhovnega »travnika : John S. Stefanez. 268 V4 First Are., Milwaukee, Wla. V ne pritožbe naj m pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Math. Zgunc, Box 423, Ely, Minn. Uradno glasilo: GLAS NARODA. IZ GLAVNEGA URADA SLOVENSKO HRVATSKE ZVEZE. SPREMEMBE V ČLANSTVU. Društva sv. Jožefa, št. 1. Suspedirau: Joseph S. Horvat, cert. it. 3755. Društvo sv. Nikole, št. 6. Izločen: Albert Jelenich. cert. št. 2320. Društvo sv. Lovrenca, št. 7. Znj>et sprejti: John Milkovieh, cert. St. 2396; Joseph Milkovfch, eert. it. 2015, Anton Fl«*k, eert. št. 3199; Joseph J. Peshel, cert. it. ; Frank lutihar, eert. it. 3634; Jakob Gracar, cert. it. 2759. Suspendiran: Vaso Severovich, cert. it. 3611. Društvo sv. Ivana, št. 8. Pristopili Marko Badoviuac, cert. it. 4091, star 42 let. Zopet ».prejeti: Frank Stimac, eert. it. 3005. I tiirl: Paul Smith, cert. it. 23ti. Vzrok smrti: rak v želodcu. Društvo sv. Roka, št. 9. Izločen: Rafael Kuatar. cert. it. 3773. Pristopil: Ivan Radoševich, cert. it. 4094; star 16 let. Društvo sv. Trojstvo, tU 13. Suspendiran: Ivan Lokmer, cert. it. 2792. Društvo sv. Obitelj, it. 14. Pristopila: Anton Herlevi-h, cert. it. 4095, star 18 let. Zoj>et sprejet: Nick Bojanieh, eert. it. 4030. Suspendirani: J. Laurieh, eert. it. 19161; L. Tomie, cert. it. S989. — Izločen: J. Vtikanič, cert. it. 3775. Društvo sv. Jožefa, it. 15. Pristopili: Simon Krulič, eert. it. 4093, star 29 let. Suspendiran: Anton IVla.", e«*rt. it. 2699. Izločen: Joseph Psvelich, cert. it. 3786. Društvo sv. Barbare, št. 19. Izločen: Andrej Zaje. « ert. st. 3245. Društvo sv. Petra. št. 20. Zop. t -»prejet: Frank Grcgorich, cert. it. 2162. Društvo sv. Štefana, št. 21. Zoj»et sprejeti: Louis Kmet, cert. it. 2091; Math Murkovieh, cert. it. 3790; X. Krznar, cert. it. 3896. Suspendiran: M. Perkovieh, cert. it. 3141. Društvo sv. Jeronima, št. 22. Pristopili: Alojs Vukelič, eert. it. 4092. Zopea sprejet: Karlo Tičak, cert. št. 3961. Izločen : Math Tamtjaovič. cert. št. 3815. Pristopil k drugemu društvu: Vinko Vukovich, cert. it. 2517. Društvo Podporna Zveza Slovenskih Fantov, št 23. Zf^pet sprejeti: Paul Spehar, cert it. 3810; Joaeph Agnieh. eert. it.3^92; Math. Smerkar, eert. it. 3742; Joseph Smrekar, cert. it. 3744; Joseph Ropotar, eert. it. 3877; Lovrec Deržaj, cert. 4055, John Karftelic, eert. it. 4013. Suspendirani: Frank Turk. cert. it. 4059; Servasi Barič, eert. št. 3748; John Z. Puhek, eert. št. 3891; P. Koatelie, cert. it. 4062; Math. Deržaj, cert. it. 40«; John Rossman, cert. iL 4099; Philip Rošich, eert. it. 4060. Izločeni: Joseph T. Agnieh, cert. it. 3270; Math. Stanešich. cert. it. 4043. RAČUN MED DRUŠTVI IN SLOV.-HRVJSVKA Za iutmbrr 1917. vplačali prejeli T! Izplačilo Ime društva svota taw prcjriiDljs Svota Dr. sv. Jožefa št. 1 235.08 John VeršCaj 61.00 Bolniška podpora - John Plants 18.00 * Joseph Saitz 32.00 John Gazvoda 44.00 John Weiss 51.00 Dr. sv. Matije št, 2 •» 84.93 Frank Mohor 36jS6 Dr. sv. Frančiška št S 59.03 Terezija FlajniL. 43.10 Dr. *v. Nikolaja St. tt 9tt.07 Lukas Stefanac 1.00 Za pridobitev Člana Dr. sv. Nikolaja LOO Pristopnina John Borich 30.00 Bolniška podpora _ Mike Badoticb 12.(10 I»r. sv. Lovrenca št. 7 213.64 John Sejatovich 26. JO Dr. sv. Ivana št. 8 202.42 Katarina Lesac 800/10 Posmrtnina Frank Lesac Joseph Snellar 20.00 Bolniška podpora Joseph Smolf-ič 14.00 Nick Verlinich 12.38 Joseph Sm olciC 50.00 Operacija na slepiča Dr. sv. Koka št. 9 376.98 Blaž Kajfesh 42.00 Bolniška podpora John Grgnrich 36.00 George Briški 28.00 John Krajačič 44.00 Anton Crnkovic 2.00 Jelena Cbopp 39.00 John Klarich 34.66 Dr. sv. Ana št. 10 95.15 Dr. sv. Ana St. 11 113.25 Margareta Božich 31.24 Bolniška podpora Dr. sv. Alojzija št. 12 2.06 Dr. sv Trojstvo št 13 62.75 Mike Roučevich 17.00 Bolniška podpora Tome Mesich 16.00 John Perlit-h 16.00 John Borich 30.00 Tom Sprajc 4.00 Mike Mesich 14.00 Mike Vidakovieh 15.00 Dr. sv. Obitelj št. 14 163.49 Nick Maljkovich 47.00 • Nick Spolarich 23.00 * Dr. sv. Jožefa št 15 48.57 Dr. MBL št. 16 91.82 • Dr. C ln M št 17 39.16 i Dr. KM. št. 18 28.72 • Dr. sv. Barbare št. 19 292.41 John Rojakovich 25X0 Bolniška podpora Matija Zeleznikar 23.fO Frank Mahle l.CO Za pridobitev člana Dr. sv. Barbare 1.00 Pristopnina Dr. bv. Petra St. 20 137.05 Frank Turk 2.M) Bolniška podpora Dr. sv. Štefana št. 21 124.80 Joseph Dren 22.H4 Dr. sv. Jeronima št. 22 150.73 Mike Bellch 30.00 T Frank Ronfevich 40.C0 Valentin Stošich 29.ee George Nekich 15.00 • John Babich 3.00 Za pridobitev člana Dr. sv. Jeronima 3.00 Pristopnina Dr. PZSF. št. 23 142.62 Joseph Vfndeschman 6.00 Bolniška podpora Philip Rožich 7.00 Servasi Barich 3.00 Jakob Mnšich 41.00 Dr. sv. P In P št. 24 272.55 Totne Sporčič 2&00 * Stefan Babich 52.00 V" Mike Podnar 6.00 • Marko Podnar 1.00 Frank Mnhar 2.00 John Peršljin 2.00 Za pridobitev člana Dr. sv. Petra in Pavla 5.00 W. J. Dowling loaoo Dr. kv. I. in M. št 25 45.76 Pristopnina Skupaj 2963.01 2136.78 Za. pogreb G. Margeta OPOMBA: Dolžnost članov SHZ je, da vsak točno preišče vsa izplačila. Ako kateri slučajno zapa- zi kako neopravičeno izplačilo, m'o-a to nemudoma naznaniti na glavni urad Zveze. Anton Geshel, tajnik. Jan Marija Plojhar. Češki spisal Julij Zeyer. 1 (Nadaljevanje.) i "Kako ti ugaja gospod' Jamari- prenapeta njej se nobena stvar na tt_, . - - - 'jat" je vprašala Nina. Uvetu ni zdela zadosti spodobna, o- "Tujcise morajo privadi run- .Dobro-, je mirno ^^iia na in dona Pavlina skemu podnebju", je rekel Lu^; KatJrinj j • W lr — t > i Lr A.1 a ♦ ■ * Ira a V* A i Zdravilo zoper Kedar potrebujete zdravilo zoper ka£«ij. tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se neboste zmotili, če zahtevate dobro prei&knšeno in učinkovito zdravilo, znano kot Balsam far Lungs Sir. W. KolodzieJ. Chester. W. V».. na.ro 1« pisal: priporočam vsike-rau, da kapi Severov* idr»viia.. ker so dobra, posebno Severov Ihluin za pljcčs. BoijSifc ni. Moji otroci ;o itnc.i hud Inlelj i a r*w IcusiU smo ru.zn» zdravila, toda. r^e je bilo rtston j. K rf smo pa. kupili 8a- verov Bnlzam za pljuča J« kašelj zginil po par po-pitkih.** BB a Pljuva) • Ne rečite samo: "Želim nekaj za moj kašelj. Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 37 let je Severov Balzam za pljuča uspeino zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kaielj, kot na pr. kaSelj pri infiuenci, vnetju sapnika, oslovskem kaliju, hripavosti in vnetju grla. Isti ie izvrsten za odrasle in otroke. Cena 85 in 60 centov. — V lekarnah vsepovsod. Savan i Cold and Grip Tableta CSererove T&blet« zoper prehlade in hripo) so znane, da preženejo prehlad T ««jkr»jtera času. SeveroTa drui in tka zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severova" pcnjl-boTem polnem imenu. 0e jih ne morete dobiU v domači lekarni, naročite jih nararnost od w. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa tlet, pripravljen mu za kosilo, je "Kje pa se je gospica di Sora-ležal nedotaknjen na krožniku, ki nesi seznanila s to douo Pavlino!" Skoraj vsak dela tukaj več ali. manj z bolebnostjo pokoro." "Gotovo", je odgovoril gospod, . _ „ Plojhar. in jaz sem jo že deUL 2e ^ "Kaj ne, to je krasen mož l" je fantazirala Nina. "Krasen! Ime- Društvo sv. Petra in Pavla, it 24. Pristopili: Marko Sporeič, cert. št. 4097, sUr 22 let; Jurij Spehar, eert. it. 4098. Zopet »prejeti: J. Markovich, cert. »t. 2690: N. Vukelich, cert it. 2698; L. Sriča, eert. it. 3617. Suspendiral: M. Brunaki, eert. it. 2634; M. Jakovac, cert. it it637: L Jugovieh. cert. it. 2691: A. Pleic, cert. it. 3169; J. Butina, cert. it. 3228; J. Thopj), cert. it 3439; P. Pleie, cert. St. 3442; S. Vukelic, cert. it. 3713. Izločeni: S. Miiknlin, cert it. 3965; J. Hčmovich, cert. it. 4024. Prrstopili k druKim druitvom: O. Prpielt, eert. it. 2841; P. tja. cert it 301*7. HI nekaj dni sem mi ni bilo dobro." Zbral je vse sile. "Lahko noč!" je voščil in stopil navzdol "Spremim vaa!" mu je zakiical Luigi. "To bi ne bilo pametno!" se je upiral goc>pod Plojhar, "najmem si voz na piazza di Spagna". In (( skril je okrvavljene roke v žepe &uknje. "Da, voz tam dobite, pri sohi Immaculate. Vsaj do tam grem z vami!" Gospod Plojhar se je uda L Poprijel se je Luigija in v duhu mu je bil hvaležen. Po poti si je »eopaieno nategnil rokavico na pravo roko, katero je Luigijn podal pri slovesu, ko je stopil r voz. Zahvalila sta se drug drugemu, zaklicala si najmanj petkrat 'Addio' in voz je zdrdral po tlaku. Doma se je Jan Marija umil s svežo vodo, na kar mu je zelo odleglo. Potem se je za ril v posteljo in pogreznil v globok spanec. IL Drugi dan se je pripeljala Ka tarina ie pred enajsto dopoldne v ulico Giulia. Niti z voza ni stopila, ampak je poklala gori po gospo Giovaimi-no, ki ae je tako hitro pojavila, da si je morala Šele v veži privezati klobuk. "Zgodaj si priila", je rekla po medsebojnem pozdravu in ko je sedla na vez. "Navajena sem zgodaj vstajati", je odgovorila deklica. "Na konec ulice Nasionale, k skladišču Old England", je velela kaj takšnega kakor kolibrik, ali kakšen drug tropičen ptiček. Takšen sijaj se odbiva z njega." "Kako si navdušena, Nina", se jo odkrito posmejala Katarina. — "Kolibrik je skoraj seženj visok!" Nina se zato opazko ni menila. Je nekaj čudaka, pa morda ti na njem ugaja baš to". Se rekla; "Nisem zapazila", je odgovorila Katarina. "Banalen se mi ne :sdi." 'Katarina', ji je grozila Gicvan-nine. s prstom, "ne zaljubi se mi vanj, kadar bo prebival pri vas v tej puščavi. Ti tujci so kakor ptice selilke — hipoma izginejo in u-bogo dekle ostane zapuščeno s srcem —" ■ Poslušaj, Nina", je rekla deklica, kakor bi ne bila slišala vsega tega. "ali ni to smešno, uuni tudi Potugina, voe-rajHiijoga razgovora, Pa glej, nekaj je difanilo nanj ii«*-utl$ivo in mwumljivo; ds je to dihanje pribajsdo od padajoče sence, bi ne bik> nevlovljivo. Lit-v i nov je brž sluiil, da ae bliža lri-na. Zares i ona se prikaže nekoliko korakov od nj«ira z drugo žensko; njune oči so sezdajci srečale. Irkna je hitro opazila nek poseben izraz tea Litvinovwn licu; ona obstane pred prodajalnico, v kateri so se prodajale majhu«. le-Mene "schwarzwal&ske" ure, poklice latvinova k sebi z dvigneta jem glave, mu pokaie eno od teh ur in ga prosi, naj bi pogledal mi l odi v no kaaalo t narisano kukavico na vrhu in reče ne eepeta-je, ampak s svojim narvadnim glasom, kakor da b« nadaljevala za-početi govor, da bi ne zbudila pozornosti okolistojeeih: "Pridite čez eno uro, jas bom sama doma." Nato prileti k njej znani ugod XXL pi crtezi.* Rsatmirov je rekal ženi "ti", kakor da. bi stal ž njo v dobrih razmerah. (Dalje prihodnjič.) ■rtžV. Boji v Flandriji. stavljalo se bo: 'Le Verre d*eau: (oasa vode), ostarela piesa in Plessi se bo strašno režal. — Midva sva kakor v groznici", pristavi ona s ponižanim glasom, — "tako ne sme iti dalje; to ti je treba dobro premisliti. Že naprej ti moram povedati, da ima vse moje denarje Katmirov; mais j *ai mes bijoux (ali imam še svojih biserov). Zbeživa v Španijo, hočeš? — Od česa neki vse te igralke tako odebelijo! Poglej Magdaleno Brokanovo. Govori no, ne sedi ta ko mutr-sto!" sili Irina v Litvi-nova. "Meni se vrti po glavi. Ne dvomi o meni... diam ti vedeti, kdaj da za moreš priti jutri k me ni. Le prehitro si odpovedal svoji nevesti... Ah, mais e'est thar-mant!" (ah, aJi je to krasno!) vsklikne zdajci ona in potegne nervozno se masmešivši proč od Litvonova preme svoje obleke. "Je dovoljeno vstopiti?" vpraša iz druge sol>e Rarbmirov. '4 Svobodno, svobmdtno !' * D veri se odprejo in na pragu se pokaže general. Ko zagleda Litvinova, se namrgodi, pa se mu vendar pokloni, ponjajajoč z gornjim koncem svojega, života. Nisem vedel, da imaš gosta — prosim odpuščanja zaradi svoje nepazljivosti. Vas še vedno veseli Bad en, monsieur____ Litvinov ?' * Ratmirov je vsikdar izgovarjal rodbino Litvinova z jecljanjem, kakor da bi vsakokrat pozabil nanjo in ne mogel se zmisliti nanj. S tem in z visokim privzdigova-njem klobuka je mislil, da ga bo spravil v jezo. Tukaj ni dolgočasno, gospod general.'' Zares? A meni se je Baden že jako pristudil. Kmalu se bomo odpravili od tod, koj ne, Irina? Dosti Badena, kaj? Sicer pa sem danes priigral na vašo srečo petsto frankov." Irina nastavi koketljivo roko. "Kje so? Daj mi jih! Za bu cike." T-ue translation filed with the postmaster at New York on Oct. 20. 1917. as required by the act of Oct. 6. 1917. London, Anglija, IS. oktobra. Nemška artilerija je sinoči obstreljevala angleško črto vzhodno od Ypresa, infanterijskih bojev pa ni bil-'te,£a sv«ta v katerikoli oddaljen, črfi.*' . I lep, svoboden kraj ! Morebiti po- '4No, in kaj je porekla k temu! ^ **m tvoja Irina tebe vred-Je pršita la na to!" nejsa, vrednejša teb žrtev, katere it ti T . , . ... . ^ ,jej doprinesel! Ne srdi se na Ah, Irina, kako dekle je to . .. • n- - - ■ t .. iine. odpusti mi, moj mili, in vedi, Pravo zatajenje samega sobe. čl- j l - * i . , l Mta pleni, stirt o t " J da hočem storiti vse, kar mi bos Iti velel, in da pojdem s tebog, ka-erujem, verujem... saj ji morkold me btte peljal!" je pa tudi "ni nič drugega ostalo.y ^Wmoyu ^ je nzDežniio sr In ne ene upreke, ne ene žal ee j^a ^ pritisne še silnejše na besedice ni imela za človeka, ki ji | njega s svojim mladim in gibkim jc porušil eel o življenje, prevaril' životom. On se nagaie k njenim sočutja pahnil jo od dišavnim in razsipanim lasem. Pi- I j an hvaležnosti in vaihitenja si je Medtem si je Iriua ogledovala komaj upal pogladiti jih z roko jo, brez sebe." nohte na prstih. Povej mi, Gregorij, je-li ona tebe zares Ijubilsf" "Da, Irina, ljubila me je.' Irina pomolči ter si poravna haljino. "Priznavam", začne ona, "pa ne razumem dobro, zakaj ti je prišlo na misel objasniti se ž njo?" ' | "Kako zakaj, Irina! Ali bi ti hotela, da bi bil lagal in hlkail se nik ženskega »pola, monsieur j pred njo, pred to čisto dušo? Ali Verdi«r, in začenja postajati na-misliš... vdufteu, govoreč o mrkožolti bar- "Jaz nisem mislila nič", seže mu Irina v besedo. 410 nji sem le maio mislila... Saj se pa tudi ne in dotakniti se jih z ustnicami. "Irina, Irina", vsklikne litvinov, "onoj angel..." Za časa neznosne draginje se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti TRINER-JBVO aaeriško Eliiir grenko Tino je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono iz čisti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in go je bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodee, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi finakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodee ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah. TRINERJEV OBLIŽ prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-kosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo kren-čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, *~o pošti 35 in 60c. TRINERJEV OLAŠATELJ KASLJA. Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri vee mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915. Grand Prix — Panama 1916. j ^v'r podp. društvo i SLOVENSKO m svete Barbare Jsl CA ZEDINJZNE DRŽAVE SEVERNE Sadež: FOREST CITY, PA. h ZL Januarja IMt v GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. 8. TAC CHAR, 674 Ahsay Are., Rock Sprto««. Wjfc Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughtoo, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box 647 Forest City. Pa. Pomotnl tajnik: AVGUST GOST IS A, box 310, Forest City, Pa, Blacajnlk: JOSIP MARINČIČ, 5806 St. Clair Are., Cleveland, Oblo. Panotnl blagajnik In uupnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2 box 27. Bridgeport, Oblo. NADZORNI ODBOR: Predsednik nad a odbora: JOSIP PETERNEL, box 96, WHlock, Fa, 2" L nadsomlk: JERNEJ HAFNER, box 60. Burdlne, Pa. 2. nadaornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137tb St. Cleveland, Ofek, ' POROT?.! ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, H. Mineral, Kaaa L porotalk: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb St., Springfield, HL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHKit, 843 E. Oblo St., Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: -GLAS NARODA", 82 Cortiandt SL, New Torte, H. X. Cenjena drufttva, oziroma njih uradniki so naproienl poiiljatl ras dopise direktno na glavnega tajnika to nikogar drugega. Denar naj se pa po-Blja edino potom poštnih, ekspresnlh ali hsnčnlh denarnih na kanile, nika° kor pa ne r*>tom privatnih čekov, na nssiov: Frank Pavlovčlč, Farmers A Miners National Bank, Forest City, Pa. V slačaju, da opadjo draStvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo uradu glav. tajnika, da se sam ore napako popravitL UMETNI JAHAČ romain :- 53 (Nadaljevanje). tla (MM — Seveda. — Mo;:h let mora biti. — Naj fie nekoliko počaka — je naročil Gulf. -— Na povelje, pojjpod grof. Ne, ne, premislil sem se. — Tudi on naj bo deležen nase naj- •je »reče. Par trenutkov pozneje je vstopil gozdar. — Bil je v za*lregi in vrtel klobuk v rokah. Stopite sem Bartold. — Veseli ine, da *te danes pri meni. — Gospod grof je preveč prijazen — je rekel gozdar. — Moja mati vas hoče pozdraviti. • Ali je jr«>»,pa grofica tudi tukaj! — se je začudil. — Pogle-je v kot -»obe, kjer je sedela ua zofi in ixi mogel vrjeti svojim No, alt me ne jw>znate več, BartoldT — Že dolgo časa se nisva videla. — Saj res. — Skoraj bi vas ne poznal več. Zatem j*- začel ogledovati brata. Parkrat si je pomel oči iu (At-kimal z glavo. — Kaj vam je, Bartold f Jim, čudno, čudno, saj sem rekel. Že večkrat sem premi-ilj«*val, toda, toda.... Ni mogoče. — O čem ste premišljevali? 4) nič ni, nič. — Star sem ž*'. — Stara glava nima več pa metiiih misli. — Oh, saj pravim, saj pravim. — Prosim vas, nikar mi ne zamerite. — Kdo bi vam zameril? Mi m* bomo preseliti na Ogrsko — je rekel (jJulf. — C'e hočete. |m pejditr r. nami. — N« Ogrsko? — Tako? — Pravijo, da je to lepa in bogata ' I).« t r; ni tudi l«'pi g« »/.do vi. — Seveda, naši so najlepši, toda če gospod j?rof zapoveduje.___ — O zafMivcdih ni nobenega govori, — N'<>, ali hočete z nami? — ga je vprašal tudi George smeje, — Ali hočete z nami, Frane? — Frane! je vzkliknil starec prestrašen. — Frane! — Tako me je samo eden naziva! pred dolgo, dolgo vrsto let. — In ta vas več ne (Kizna, ali ga pa vi nočete poznati? — Jaz da bi ga ne hotel poznati? — je vzkliknil starec in za-.«1 viti rok«'. Veliki Bog. kaj se je zgodilo z menoj? — Gospa grofica je tukaj, giw»od grof je tukaj Ln vi----Oba sta kot dva mlada hrasta. — In toliko časa ste živeli z Georgem — je rekel George — pu niste xpouiali \ njem mladega dečaka, ki je bil vedno pri vas in vas je neprestano dražil?.... No, Franc, ali hočete z nami? — IV hočete na konec sveta ! — je zaklkal starec in dva potoka solza sta se mu vlila preko lic. Zatem je začel poljubljati mlademu grofu roko. — Kamor hočete, meni je vseeno. — V Avstralijo ali v Ameriko. - Sveti Ito»g! Gospoda ne zamerite mojim besedam. — Toda gret mi je prepolno in ne morem govoriti drugače. — Kaj nsj vam zamerimo, saj vas poznamo, da ste dober človek. — — .Mali George je torej vseeno držal bewfcio in je prišel. — Moj Bog, kako bodo veseli ptiči, ko jim bom povedal to veselo novico. — I>a. Ie hitro jim -povejte, Bartold — se je nasmehnil GuLh — Jutri bo*te ne*»li na graščino nekaj pisem novemu upravitelju. Zdaj |»a pojdite h Karolu, da vam bo dal zajtrk. — Pozneje se bova o tem natančnejie domenila. Zatem je šel Gulf v spalnico, kjer se j« preoblekel. 29. f Točno opoldne jc stopal po stopnicah Kalpenovega stanovanja. Pri tem j* neprestano šepetal: — Danes zadnjič. — Koliko lažje mi je pri srvu, ko sem »e vsega otrese. — Metanija, lepe sanje so b-ie to, toda zdaj j* vse končano. — Proč s tem! — V par tednih bom na vse pozabil. Služabnika je vprašal, kje je minister. Na njegovo največje začudenje ga ni odvedel v njegovo pwar-no, pei pa v oni del hiie, kjer je stanovala Melanija. Par trenutkov pozneje je dtal Gulf v polni vojaški Opravi pred ministrom. — Lepo, lepo, da ste prišli točno. — Jaz vam moram danes sporočiti zeio neprijetno novico. — Pisarniški sluga je v predsobi, ekselenca, — je rekel služabnik. — — Saj res, skoraj bi bil pozabil. — Najprej moram to rešiti. — Ljubi grof, ostanite trenutek pri moji hčeri. — Jaz bom takoj prišel in vam bom prinesel listine. — Kakšne listine, ekselenca ? — Bo&e že videli — Ali nočete sesti, gospod grof? — je vprašala Melanija. Grof se je priklonil ter sedel mladi dami nasproti. — Upam, da vas ne motim, kontesa? Melanija je zamahnila z roko. — Potem se vam bom moral priporočiti za daljši čas. — Ali boste šli na dopust? — je vprašala Melanija iu pri srcu jo je nekaj stisnilo. — Ne, to ni namen moiega obiska. — Vložil sem prošnjo, da me odpuste iz službe. — Izbral sem si namreč drugačen poklic. — Res? — je odvrnila MeLanija mirno. — Ali se boste vrnili njj svoja posestva ? — Da, kontesa, s svojo materjo bom šel. — Danes zjutraj je prišla nepričakovano k menL — Na Ogrskem sem kupil posestvo in tam se nameravam za stalno naseliti. — S svojo materjo boste šli? — se je začudila Melanija. — Ali se vam to tako čudno zdi, kontesa? — Toliko časa sva bila ločena, da sva oba občutila potrebo po skupnem življenju. _ Odedaj zanaprej bom navezan samo na svojo družino. Melanija je sklonila glavo, zamislila se je in ni odgovorila. — Ali bo ponosna grofica res dovolila tako razmerje ? — Ali se bo grof Gulf res poročil z ono----z ono žensko? — Taka vprašanja so ji blodila po glavi, toda na nobeno vprašanje ni mogla odvrniti. Po dolgem molku je vprašala kar tjavendan: — Zdi se mi, da naj bo kakorkoli hoče, jaz si nimam ničesar očitati. _- Kar je zakrivila mladeniška lahkomiselnost, je mož pretrpel in popravil, kolikor je mogel. , — Gospod grof, jaz ne potrebujem nobenega opravičila. — Ne, kontesa, je odvrnil grof, in zadnja kapljica krvi mu je izginila iz lica — moje besede ne bodo vsebovale nobenega opravičila. — Napravil sem, ker nisem mogel drugače, če nisem hotel popolnoma razmesariti materinega srca. — Preostajali sta mi samo dve poti: ali pust ki svojega brata v starem življenju, ali ga pa pridobiti zame in za mater. — Delal sem častno kot poštenjak. _ Boli me, Melanija, da sem s tem izgubil vas. — Brat? — Kakšen brat? — se je začudila Melanija. — Vi govorite v ugankah, gospod grof. — Jaz sploh fOtitila nisem, da imate vi kakega brata. Grof jo je še bolj začudeno pogledal. — Kontesa, iz vašega obraza vam lahko berem, da ne uganjate hinavščine. — Kje ste torej izvedeli, v kakšni zvezi sem z onim umetnim jahačem ? Toda, kaj ima vaš brat opraviti s tem umetnim jahačem? Ne vem, če se mi rogate ali ne, toda vpi im vas o« Ikri Iščem svoja dva prijatelja LOJ-ZA VALENČ1Č, doma iz Jur-šič na Notranjskem, in ANTONA JERMAN. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se sama javita. — Martin Kresevich, Box 251, Beliefonte, Pa. (19-22—10) vpi in pošteno: — Ali res niste vedeli, da je George brat? ___(Dalje prihodnjič.) Oilk rito Bertrand moj Kad hi izvedel za svojega brata VALENTINA 0EUGOJ in za svojega znanca MIKOLA PEN-KO. Oba sta doma iz vasi Par jej pri Zagorju na Krasu. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za nju naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sama DELO DOBI v mesnici mesar, ki je zmožen živino klati in v mesnici delati. Plača po dogovoru. Katerega veseli, naj se precej oglasi, ali pa osebno pride. Kern & Hummer, Brewster, Ohio. (19-22—10)__ PRIPOROČILO. Rojakomf v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roko. S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda1 HARMONIKE tfl7 JOHN WMNUL, st. Dr.LORENZ. Jas sem edini slovensko govo- j red Specialist noftUi boleaai v Pittsburgh«, Pa. \ i Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do & ure srečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do i. popoL DR. LORENZ. M4 Ave. H. —jut i Pittsburgh, Pa. SLOVENKA, ki zna slovensko in angleško korespondenco, dobi takoj dobro Crown Pharimaey, 2812 E. 79. St., Cleveland, Ohio. (20-22—10) javita, kar bi mi t»lo še ljubše, - . , na naslov: John Čeligoj, P. O Prosim roJake slrom Amerike, Bok 43, Somerset, Colo. (20-23—10) ako kdo kaj ve o mojem bratu ANDREJU TEK A V EC, da mi sporoči, za kar mu bom zelo hvaležen. Oni sem, da se je ne kje v Coioradi ponesrečil. Čc pa sani čita, ga prosim, da se mi javi. — John Tekavee, 2257 Lasiiner St., Denver, Colo. (20-23—10) Rojake v ruskem ujetništvu prosim, ako kdo ve o mojem bratu JERNEJU" SLEVC, doma iz Stranij pri Kamniku na Gorenjskem. Nahaja se nekje v ruskem ujetništvu. Zatoraj prosim cenjene rojake, da mi kdo ————————— kaj naznani o njem, za kar mu' Pri Spatmenju ill gdroMjcnjtt bom jako hvaležen, ali naj se . ***** »»koj . or. • pa sam oglasi na sledeči na-||a|B| ffilfflfcVl ■ mmm »lov: Frank Sieve, Box 5, Wal- K9 AI ■•K Z MF LLFH s,„b„?o Co,o., U. S. A^ica.1 (19-22-10) Jahlj*n ko« doma«« mdsTro. ' ----— Jetoo pravi t varstven« znamke slira, Bojaki naročajte as na -Glas Na- ^ * „ «c T u^k in .d roda", najveCJl slovenski dnevnik v i*, ad. RictfTOR a CO. Mr. Hfflmb IMI VMUm Stmt New York. M. V. MOŠKE BOLEZNI ^Tr® Dr. Koter najstarejši slovenski zdravnik, špecijalist ▼ Pitts-burghu, ki ima 28-lstno skušnjo y zdravljenja vseh molkih bolezni. Hydrocele aH kilo zdravim ▼ 30 urah in bras operacije. Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križa in hrbta in ostalo bolni te vrste zdravim s gotovostjo. RSVKATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJENJE KRVI, BO. LE&HE. OTEKLINE, &KRO-FLE IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi «ste krvi, osdravim času, da ni potrebno ležati. Jaz rabim 006 in 90* sa krvne bo- POZOR ROJAKI N*Jusp«ineJ« nuudlo i kor tudi sa možke brke In brado. Od tega mssllf. krutejo v 6 ti h tednih krami ZosU ln dolgi lasje kakor tudi motklm krami brki ln brada ln ne bodo odpadali ln osiveli. Revmatlsem, kosti bol ali trzanje v rokah, nogah ln ▼ križu, v osmih dneh popolnoma osdravim, rane, opekline, bule, ture. kraste ln grlnte, potne noge, kurja očesa, osebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje sdravlla bres uspeha rabil -mu Jamčim sa 15.00. PUlte takoj po cenik, U ga takoj poBJsm ssstonj Krasni Bepnl KOLEDAR sa tat« ttir JAKOB WAHČlC, 0702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom t sapadnih državah, Wyoming, Utah, ▼ Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš sastopnik MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda Topeavljsm po asjnlijlk o lilidhu te aanaaljlva. V poprav« ■aaaljlvo vsakdo poilje, kar aa li trd 18 let tukaj t tem poslu te seda. t avejeas lastnem domu. T popravek kranjske kakor vaa drop sar računam pa dal« ka vsakovrstne tiskovine izvršuje po nizkih cenah. • e V delo okusno, a • • izvršuje prevode v druge jezike. • unusko organizirana. 9 m • rOBDNOSt 80s društvena pravila, okrožnice — pamflete, ceniki l t. d. ¥SA NABOČELA POŠLJITE NA i Slovenic Publishing Co,, 82 Cortiandt St, New York, N. T. Uradnae aro: Vsak dan od 0. are ajatraj do 8. ore t petkih od ft, ajatratf do B. popoldne; ob nedeljah od 9. sjntraj do 2. 631 peku. ave., Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov, cena samo 25 centov. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. « VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZB-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila ln denar pofljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortiandt Street, New York, H. T. i^aimrrfmiffiiTi™ CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi Slovenic Publishing Company 62 cortlandt st., new york, n. y. aiBgfgfggfgBB— rOCJCNI KNJIGI 1 Domači sdravnlk v hrvatskem Jeziku Hitri računu nemSko-anzL PoUedeistvo Popolni nauk o Čebelarstvu, 3adjereja v pogovorih -SchlmpffoT semfiko-slov. slovar f-=M an.1t *—.80 —.40 F=J0 9L00 fU£8 glor.-eagiiM te a «L50 TMaa el te titan Umnm. Brlnoraja i—JO Umni kletar *-J60 Umni kanetovaleo mUO Veliki alovenoko-ai idaBa takMl fSUM Vojvodlnjo , Kranjsko r^JO Trojka —JO Vojna na Balkana 18 svea. |Ln Zsodovlna e. ln k. pesnika It IT a slikami *-JfG Življenje na svstr. dvoru aH Smrt cesarjevlča BodoUa (Tragedijs v Mejerilnga) RAZGLEDNICE ( , , Newyorflke ■ cvetlicami, home-rlstifioe, boiiena, novoletni te velikonočna p« f—.sa ducat po Album meats New Torka ■ krasnimi ■ARATNB IN DUIttl Bodi šteje Dott m N« krivih potih ipa te Lambersar Pod Bobom 8L Večernice ki j* pooblašSen aprejemati naroS-nmo aa "Olaa Naroda" In iadajati tosedevna potrdila. On je pred leti .v in i—JO KJO -—SO 9—JO —30 t—JO KU t—.60 f—.10 t-.ŽS Antro-ItsMJanaks vojna ▲vstro-ogrskl velik vesan Celi svet mali Celi svet veliki Evropa, Vojna 7oJni atlas Zemljevidi: Ne« York. Oolorade. niinola asnms. Montana, Ohio, Pennsrlvsnla. Minnesota. Wisconsin, Wjomlnc in Waat Virginia te vartk drugih driav po Združenih driav mail ■—.10 Zdrcienih driav veliki — Zdroženih driav stenski na drogi strani pa cell svet 93.OO > psfleCa denarno vrednost, bodisi v gotovini. P ofltntna 9e pri vaeb omak le n KA "GLAS NARODA'